WO. 174
National and International Circulation CLEVELAND OHIO, MONDAY MORNING, SEPTEMBER 13, 1965
SLOVCNIAN
MORNING N€WSPAP€S
ŠTEV. LXIH — VOL. LXHI
lakup orožja maSega kalibra naj pride pod federalno kontrolo!
WASHINGTON, D.C. — Po seben senatni pododbor je obravnaval zakonski predlog senatorja Dodda, ki daje federaciji pravico, da kontrolira prodajo orožja in municije malega kalibra. Pododbor je nabral o tem predmetu sledeča značilna dejstva:
Ko so bili zadnjič nemiri v Los Angelesu, je prodaja orožja narastla za 250% že kar prvi teden izgredov. Koliko orožja so pa demonstrantje nakradli, policija ni mogla dognati. Samo v enem dnevu je bilo prodanih
4,000	komadov orožja, med kupci je pa bilo samo 37 črncev. Zato pa je policija odvzela demonstrantom okoli 2,000 pušk, revolverjev itd. Policija misli, da je mogla zajeti komaj 10% vsega orožja, kar ga je bilo v rokah demonstrantov.
Podatki bi zadostovali, da u-pravičijo kontrolo prodaje orožja vsaj v tistih dneh in na tistih krajih, kjer izbruhnejo nemiri in izgredi.' Pa so zagovorniki svobodne prodaje tudi proti temu. Med njimi so seveda vse velike tovarne orožja in municije, vsi strelski in lovski klubi itd. So po svojih lobistih v Washing-tonu tako uspešno rovarili proti Doddovem zakonu, da je zakonski načrt obtičal že pododboru.
ilaek Paar a mi\ televiziji
CLEVELAND, O. — Tisti, ki gledajo televizijo in pri tem tudi kaj mislijo, se gotovo ne morejo znebiti radovednega vprašanja, kaj televizijski umetniki sami mislijo o svojem delu in poklicu. Saj kakovost naših televizijskih nastopov ni ravno na zavidni višini, zato pa povod za ostre kritike, ki gredo tako daleč, da zahtevajo temeljite reforme v televizijskih programih.
Tega mnenja so velikokrat tudi prvorazredne televizijske zvezde, ki mednje gotovo spada tudi Jack Paar. Na milijone gledalcev ga je gledalo na NBC mreži in gotovo ni prezrlo njegovih kritičnih namigov na njegov poklic in posel. Možu se je vse skupaj pristudilo in začel je na svoje kot lastnik svoje lokalne televizijske postaje v državi Maine.
Želimo mu tam veliko sreče, ne morda zato, ker nas je velikokrat res lepo zabaval, ampak tudi radi njegove odkritosrčne kritike o stanju ameriške televizijske industrije, kajti drugače naše televizijske organizacije skoraj imenovati ne moremo. Paar prizna, da se je tekom sodelovanja v televizijskih nastopih neštetokrat “do smrti dolgočasil”. “Se nisem nikoli počutil srečnega in zadovoljnega v svojem delu.”
Sedaj bo samostojen gospodar. Bomo videli, kako bo reformiral svoje podjetje. Morda tako dobro, da ga bodo tudi drugi Posnemali, od česar bodo imeli korist vsi oboževalci televizije.
Vremenski
prerok
pravi:
Večinoma oblačno in milo s pršenj en dežja. Naj višja temperatura 75.
Novi grobovi
John Jeric
V soboto je umrl v Euclid Glenville bolnišnici po dolgi bolezni 79 let stari John Jeric s 16351 Lake Shore Blvd., preje s 436 E. 152 St., rojen v Mirni peči na Dolenjskem, od koder je prišel leta 1905 v Pittsburgh, Pa. Tam se je 1. 1915 oženil z Agnes Caspar, doma iz Velikega Podljubna v šmihelski fari pri Novem mestu. Leta 1920 se je preselil v Cleveland, kjer je delal 35 let’ do svoje upokojitve, pri Euclid 19th Auto Service. Zapustil je ženo Agnes, hčeri Agnes Stefanic (direktorica Slov. doma za ostarele) in Margaret Slabe ter štiri vnuke. Bil je član Društva Lipa št. 129 SNPJ in Carniola Tent No. 1283 T. M. Pogreb bo jutri ob 9.15 iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. v cerkev ob desetih, nato na All Souls pokopališče. Prijatelji so prošeni, da namesto vencev darujejo za Slovenski dom za ostarele.
Michael Lah Sr.
Včeraj je umrl v Euclid Glenville bolnišnici 75 let stari Michael Lah Sr. s 25595 Chat-worth Drive, mož Frances. Pogreb bo iz Grdinovega pogreb, zavoda na Lake Shore Blvd. Podrobnosti bodo objavljene jutri.
Frank Mihcic
Pretekli četrtek je po kratki bolezni umrl v Euclid Glenville bolnišnici 71 let stari Frank Mihcic Sr. z 938 E. 214 St., rojen v vasi Stadov pri Podgradu na Primorskem, od koder je prišel v Ameriko 1. 1912. Najprej je delal v premogovnikih v W. Virginiji, nato pa se je 1. 1926 preselil v Cleveland, kjer je vodil od 1. 1933 do 1. 1959, ko je stopil v pokoj, Mihcic Cafe na 7114 St. Clair Avenue. Zapustil je ženo Rozo, roj. Vicic, doma prav tam kjer pokojnik, brata Franka in Jakoba ter sestro Marijo Hrvatin (zadnja dva v Jugoslaviji). Brat Anton je umrl preje. Pokojnik je bil član Društva Lunder-Adamič št. 28 SNPJ, Društva Ilirska vila št. 173 ABZ, Kluba slov. upokojencev v Euclidu in Loyal Order of Moose E. 152 Post. Pogreb je danes ob 10.30 dopoldne iz Želetovega pogreb, zavoda na E. 152 St. na Lakeview pokopališče.
King se zavzema za sprejem Peipinga v ZN
Dr. M. L. King, vodnik črnskega gibanja za enakopravnost in Noblov nagrajenec za mir v preteklem letu, se zavzema za sprejem rdeče Kitajske v ZN.
ZDRUŽENI NARODI, N.Y.— Pretekli petek je bil pri poslaniku ZDA pri Združenih narodih tu na obisku dr. M. Luther King, znani črnski vodnik iz Atlante, Ga., ki je lani dobil Noblovo nagrado za mir. Kot je sam dejal, ga je prav ta nagrada privedla do tega, da skuša pomagati doseči svetovni mir in pot k temu naj bi odprl sprejem rdeče Kitajske v Združene narode.
Na tiskovni konferenci, ki jo je imel po razgovoru s poslanikom Gcldbergom, je King izrazil zaskrbljenost zaradi zadnje bojevite izjave rdeče Kitajske v pogledu komunistične revolucije in “narod no-osvobodilnih vojn” proti zahodnemu kapitalizmu, katerega središče so Združene države. Kljub temu se ja zavzel za to, da se odprejo vrata rdeči Kitajski v Združene narode, kjer govori sedaj v imenu Kitajcev kitajska nacionalna vlada s Formoze.
Poslanik A. Goldberg je povabil dr. M. L. Kinga k sebi, da bi mu obrazložil stališče vlade Združenih držav v pogledu Združenih narodov.
Dr. L. M. King je pozval Združene države tudi, naj prekinejo s svojim bombardiranjem Severnega Vietnama ter mu “dajo priložnost” za pričetek mirovnih pogajanj. Prav tako naj izjavijo, da so se pripravljene razgovarjati z Viet Kongom, kot kratko imenujemo komunistično “Narodno-osvobodil-no vojsko” Južnega Vietnama.
Vatikanska država se razorožuie sama po sebi
VATIKAN. — Vatikanska država nima že od 1. 1870 nobene stalne armade in policije. Ima pa zato svetovnoznano “papeško gardo”, ki ima za namen, da varuje življenje vsakokratnega pa-
U TANT V NEW DELHIJU
Glavni tajnik Združenih narodov U Tant je "če* raj preko Bombayja priletel v glavno mesto Indije New Delhi, kjer se je sestal najprej s predsednikom republike Radhakrishnanom, nato pa s predsednikom vlade Šastrijem. Z zadnjim bo imel ponovne razgovore danes. Doslej še ni nikakih izgledov, da bi Indija pristala na premirje na temelju, kot ga je predložil Tant v imenu Varnostnega sveta ZN. Boji na mejah Kašmirja in zahodnega Pakistana z Indijo se nadaljujejo.
NEW DELHI, Ind. — Včeraj je priletel sem preko Bombayja glavni tajnik Združenih narodov Burmanec U Tant. da bi pripravil Indijo do končanja sovražnosti proti Pakistanu, s katerim si je v laseh zaradi državice Jamu in Kašmir na vznožju Himalajskih gora. Ta vojna se je dejansko začela 5. avgusta, ko je prišlo do upora v Kašmirju proti Indiji. Vsi poskusi Združenih narodov, Amerike, Anglije in Rusije pomiriti bojujoča se soseda so ostali doslej brez uspeha. Glavni tajnik ZN U Tant je sredi preteklega tedna poletel preko Londona in Teherana v Karači in Ra-valpindi, glavno mesto Pakistana, in se tam razgovarjal s
Ids Inna napes dobiška sd sedanja hipaltee
WASHINGTON, D.C. — Federalno tajništvo za trgovino je opisalo lansko gospodarsko konjunkturo in prišlo do zaključka, da se njen uspeh vidi v dvigu narodne proizvodnje za celih $33.3 bilijonov, kar pomeni pri znesku $500 bilijonov v 1. 1963 prirastek za dobrih 6%. Kdo pa je imel največ koristi od $33.3 bilijonov?
Na prvem mestu so delavci, uradniki in drugi uslužbenci, kajti nanje odpadeta kar dve tretjini ($22.1 bilijonov). Ni pa to nič čudnega, kajti od mezd in plač živi pri naš okoli 70 milijonov ljudi. Na drugo mesto pridejo podjetja s svojimi dobički, ki so narastli za $6.4 bilijonov, kar ni malo pri nekako 400,000 podjetjih, kar jih imamo v deželi. Seveda pa odpade levji del na par sto velikih podjetij v industriji, bančnem svetu, trgovini in prometu, šele potem predsednikom Mohamedom Avub Khanom o končanju ne-
pridejo na vrsto milijoni Ame-rikancev, ki dobivajo obresti od hranilnih vlog in dividende od delnic. Nanje je odpadlo $1.6 bilijona.
Slabo so se odrezali farmarji. Njihov delež je celo manjši od deleža hišnih posestnikov, ki so ga dobili v oblild najemnin za stanovanja in poslovne prostore. Niso bili pa deležni prirastka na narodni proizvodnji upokojenci in tisti rev :d, ki morajo živeti od javnih odpor, in seveda brezposeln].'; V voh skupaj je pa žal še zmeraj nad 40 milijonov, ako pribijemo k njihovemu številu še število njihovih družinskih članov. To je tista revščina, ki ji nobena konjunktura ne more pomagati do boljšega življenja, vsaj zaenkrat ne.
— Poslopje Kapitela v Wa-shingtonu, D.C., pokriva tri akre in pol površine.
države. Cela stoletja je garda štela 150 mož, po večini Švicarjev. Papež Janez XXIII. je število znižal 1. 1959 na 100 mož, pozneje je bila gornja meja določena z 75 vojaki. Sedaj pa jih ni niti toliko. Garda šteje trenutno le 69 vojakov. Glavni razlog: ta poklic ni več zanimiv tudi za Švicarje, ki so ga z vese-
peža. Ker s tem poslom ni preobremenjena, mora paradirati Ijem opravljali dolga stoletja, tudi pri vseh javnih nastopih- Kandidatov je od leta do leta sv. očeta na ozemlju vatikanske manj.
objavljene vojne z Indijo. Pakistan je predlog zavrnil, v kolikor ni združen s trdnim jamstvom, da bo v Kašmirju izvedeno ljudsko glasovanje o njegovi bodočnosti. Iz Pakistana je U Tant odletel preko Bombayja v New Delhi in se včeraj tam razgovarjal s predsednikom Indije Radhakrishnanom in s predsednikom indijske vlade Šastrijem. Z zadnjim bo danes razgovore nadaljeval. Vesti iz vladnih krogov trdijo, da trenutno ni nobenih izgledov za indijski pristanek na končanje sovražnosti.________________________
Indija zahteva, da Združeni
narodi obsodijo Pakistan kot “napadalca”, češ da je on poslal svoje gverilce v Kašmir okoli 5. avgusta, da so začeli tam “upor”. Seveda zahteva umik vseh pakistanskih čet iz Kašmirja in svojega lastnega ozemlja. U Tant skuša najti rešitev na drugi osnovi. Kašmir naj bi postal neodvisna država, pa bil povezan z Indijo 'in Pakistanom, ki naj bi istočasno sklenila tudi posebno pogodbo o tesnem sodelovanju, da bi tako bila vsa Prednja Indija na zunaj kot nekaka politična enota, kar je od nekdaj indijski cilj. Indija je bila leta 1947, ko se je Velika Britanija odločila dati Indijskemu cesarstvu neodvisnost, proti delitvi tega v muslimanski in hindujski del. Na to je pristala šele, ko je bilo očitno, da enotnosti ni mogoče ohraniti drugače kot z uporabo skrajne sile. Ker so bili Angleži proti temu, so morali v New Delhiju popustiti.
U Tant je doma v Burmi, je torej neposredni sosed Indije in
Finančna polifika Blue Crossa posfala predmet ostre kritike
CLEVELAND, O. — Znana bolniška zavarovalnica Blue Cross bi rada zopet zvišala premije, kar za celih 18.6%. Za povišanje mora dobiti odobren j e od državnih oblasti. V ta namen je ravnatelj državnega kontrolnega urada za zavarovanje W. R. Morris začel z zasliševanjem interesentov. Že na prvih sestankih je nastopilo toliko kritikov poslovanja Blue Crossa, ki so vsi proti tako velikemu zvišanju premij, da je postalo očitno, da v tej organizaciji ni vse v redu.
Glavni očitek, ki leti na Blue Cross, je naperjen proti popustljivosti te organizacije napram zahtevam bolnikov, zdravnikov in bolnic. Že ta očitek pove, da ni Blue Cross organizacija sama kriva in odgovorna za stalno naraščanje bolniških stroškov, ampak da velik del odgovornosti pade tudi na druge, posebno na koristnike zavarovanja.
Blue Cross je pravzaprav nadomestek za obvezno bolniško zavarovanje. Nastal je v letih
zadnje velike gospodarske krize, ko je ljudem primanjkovalo denarja za vsakdanje življenje, na bolnice pa še misliti niso mogli. Bila je to gotovo zelo posrečena ideja, drugače ne bi imela samo v naši državi na milijone zavarovancev. Seveda se pa pri vsakem zavarovanju dogajajo tudi zlorabe. To ne velja samo za Ameriko, ampak za vsako državo. Ko so v Angliji vpeljali popolno socijalno zavarovanje, se je kmalu pokazalo toliko zlorab, da so morali prvotni obseg zavarovanja omejiti in vezati na gotove pogoje. Tudi v Angliji je vse brezplačno v socijalnem zavarovanju; zavarovanci morajo vsaj nekaj prispevati v točno odrejenih slučajih. V isto krizo je prišlo sedaj socijalno zavarovanje v Sloveniji. Stroški so lansko leto znašali zanj 106 bilijonov dinarjev, česar pa titovsko gospodarstvo v Sloveniji ne more prenesti. Izkoriščanje uslug zavarovanja je zato stavljeno pod zmeraj trše pogoje.
Največ zlorab se vrši pri nas od strani bolnikov. Niso pa to
načrtne zlorabe, bolniki so velikokrat prisiljeni nanje po svojih osebnih okoliščinah. Lahko se pripeti, da ležijo doma, pa se nihče ne meni zanje. Kdo bi si v takem slučaju ne želel priti za čim dalj časa v bolnico ne-glede, ali mu je zdravljenje v bolnici res potrebno ali ne. So tudi slučaji, da se bolnikova o-kolica hoče znebiti nadležnega člana in ga pošlje v bolnico.
Tu pa se začne zdravnikova odgovornost. Marsikateri zdravnik se noče prepirati z interesi bolnika in njegove okolice, raje popusti, pošlje bolnika v bolnico in ga drži tam, kolikor časa je mogoče. Ni mu mar, da radi tega trpi vse bolniško zavarovanje, čeprav to dobro ve. Ker ga v tem pogledu nihče ne kontrolira ali kritizira, se njegova vest hitro pomiril
Veliko več odgovornosti pa nosijo bolnice. Svoj ideal vidijo v polni zasedbi vseh postelj. Vse njihovo poslovanje je u-smerjeno v ta cilj. Ker najdejo v Blue Cross organizaciji le malo nevarnega kritika, razvijajo politiko polne zasedbe postelj
do skrajnosti. Ako nastanejo spori glede stroškov bolniške o-skrbe, najdejo zmeraj izgovor, ki ga Blue Cross ne pobija dosti odločno.	I
Vse to je pozvedovanje dognalo že na prvih sejah. Druge seje bodo verjetno odkrile še druge pomanjkljivosti. Opozorili bi samo še na eno: v glavnem odboru Blue Crossa imajo zastopniki bolnic preveliko besedo, zastopniki zavarovancev pa premalo.
Vsega tega ne bi poudarjali, ako nam ne bi bila pred očmi nova nevarnost. Prihodnje leto dobimo obvezno bolniško zavarovanje za vse državljane stare nad 65 let. Kakor je to lepo, se bojimo že sedaj, da se bodo tudi tam kmalu pojavile zlorabe. Predvsem tiste, ki jih že danes moramo ugotavljati pri zasebnih bolniških zavarovanjih. Zato je tem bolj potrebno, da se napravi red ne samo pri Blue Cross, ampak tudi pri vseh drugih podobnih zavarovanjih, da ne bodo njihove napake kar avtomatično prešle na novo obvezno zavarovanje.
Pakistana, ju pozna in pozna ter razume tudi njun spor. Zato sodijo, da ima vse osebne lastnosti, da doseže uspeh, če je to le na kak način mogoče. Dosedanji njegovi razgovori v glavnih mestih obeh držav so pokazali le malo upanja na kak uspeh.
Boji se nadaljujejo
Indijske in pakistanske oborožene sile merijo svoje moči dalje tako v samem Kašmirju, kot tudi na področju Lahoreja na meji Indije in Zahodnega Pakistana južno od Kašmirja. Na tem področju je prišlo do najobsežnejših bojev. Indija je objavila, da so njene sile tu dosegle včeraj veliko zmago nad p a ki s t anskimi oddelki. Pakistansko uradno poročilo indijsko trditev zanika in trdi, da so pakistanske sile zavrnile močne indijske napade in pri tem uničile večje število indijskih tankov.
Letalske sile obeh držav preletavajo sovražno ozemlje in napadajo letališča in druge “vojaške cilje”. Za sedaj je bojevanje na tleh omejeno na Kašmir in na mejo med Indijo in Zahodnim Pakistanom, boje se, da se utegne razširiti tudi na mejo Indije z Vzhodnim Pakistanom.
Zadnie vesti
<tr
NEW ORLEANS, La.—Hurikan Betsy je povzročil veliko večje razdejanje, kot je izglodalo včeraj in še danes v zgodnjih jutranjih urah. Ko so danes reševalci začeli pregledovati predele, kjer je voda udarila preka nasipov, so odkrili v par urah več stotin trupel ponesrečencev. Samo na področju mesta New Orleans je bilo doslej naštetih že 158 trupel, v okolici pa še več. Skupno število je ob sedmih zjutraj preseglo že 400. Škodo cenijo na “najmanj en bilijon dolarjev”. Poleg vsega se je na reki Mississippi potopil še vlačilec s 600 tonami klorina, zelo nevarnega strupa. Če bi ta začel uhajati iz posod, v katerih je spravljen, bi prišlo v nevarnost vse okoliško prebivalstvo. Župan mesta Baton Rouge, kjer v bližini leži na rečnem dnu imenovani via-
Iz Clevelanda in okolice
Visoka starost—
Rojak Frank Čos z 1076 E. 68 St. je dopolnil danes 85 let. Čestitamo in mu želimo še dosti zdravja in zadovoljstva!
Seja—
Podr. št. 10 SŽZ ima jutri, v torek, ob sedmih sejo v navadnih prostorih.
Seja—
Društvo Danica št. 11 SDZ ima jutri, v torek, popoldne ob 1.30 sejo v navadnih prostorih.
Podr. št. 25 SŽZ ima nocoj ob sedmih sejo v šoli sv. Vida. Asesment bo tajnica pobirala od šestih dalje.
Kolektivna pogodba z Ohio Bell—
Unija komunikacijskega delavstva (CWA) je včeraj sklenila z Ohio Bell Telephone Co. novo kolektivno delovno pogodbo, v okviru katere bodo dobili uslužbenci Ohio Bell, teh je preko 16,000, 14 centov poviška pri urnih plačah. Unija je označila pogodbo za velik uspeh, trdi, da jo bo uporabila kot vzor za podobne .pogodbe v drugih državah.
Velik požar—
Danes zgodaj zjutraj je nastal požar v velikem lesnem skladišču Almas Lumber Co. na 10304 Miles Avenue, ki obsega dva cela bloka, škodo cenijo od $200,000 na $400,000.
Za višje šole 20 milijonov—
Clevelandska škofija bo prihodnjo nedeljo začela veliko kampanjo za 20 milijonov dolarjev, s katerimi hoče zgraditi več višjih šol. V škofiji je trenutno okoli 79,000 katoliških dijakov višjih šol, toda le 26,000 v katoliških šolah, kjer tam pač ni za več prostora.
-------o------
Globoka deber
KANAD. Colo. — Grand Canyon ali po slovensko Globoka deber se zajeda ponekod od
4,000	do 6,000 čevljev globoko v skale. Dolg je 218 milj, širok pa ponekod do 18 milj.
Temni oblaki
WASHINGTON, D.C. — Temni oblaki, ki jih vidimo pokrivati nebo ob hudi uri, segajo do
26,000	čevljev visoko v ozračje, včasih še tudi dalj.
čilcc s klorinom, je pozval vse prebivalstvo, naj bo stalno v bližini radio sprejemnikov, če bi bilo treba mesto zaradi nevarnosti zastrupitve izprazniti.
CLEVELAND, O. — Včeraj se je zbralo v Euclid Beach Parku preko 70,000 ljudi na velikem demokratskem zborovanju, na katerem je govoril sen. Edward T. Kennedy iz države Massachusetts, najmlajši brat pokojnega predsednika J. F. Kennedyja.
SAIGON, J. Viet. — Ameriške in Vietnamske letalske sile so včeraj in danes znova napadle vrsto ciljev v Južnem in Severnem Vietnamu. Včeraj se je začela izkrcavati v Južnem Vietnamu 1. ameriška konjeniška divizija, skupno okoli 20,000 mož. Ta se bo utrdila dalje od obale in bo začenjala goniti rdeče. Je za gverilsko vojno prav posebej opremljena in izvežbana. Z njenim prihodom je število
ameriškega vojaštva v Južnem Vietnamu doseglo okoli
125,000	mož, kot je predsednik Johnson določil.
fimsteXA do^dii.’w
* v* i
.^	.arfsaa®
enTstClair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland, Ohio 44103
National and International Circulation
published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July
Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA:
(£& Združene države:
$14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece fca Kanado in dežele izven Združenih držav:
$16.00 na leto; $3.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto
SUBSCRIPTION RATES:
United States:
$14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries:
$16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year
, BESEDA IZ NARODA |
ben državnik in politik, a premalo znan in kak odločen Churchill še ni in bo vzelo dolgo časa, predno bo prišel do take stopnje, vpliva in ugleda.
Kot vodji “Labor Party” (Be-
rna, boljševizma, socializma in
zi Vašo družino kakor skozi Se-rnik imajo zelo pametno urejen
despotizma!”	lo. Danes so Vam	ostali le še	— nekaj ur dnevno porabijo za
Tedaj pa vzklikne eden iz- bratje in	sestre, oče	je umrl ne-	kopanje v Savinji in za izlete v
med navzočih v dvorani:	| nadme smrti, mati pa pred nekaj čudovito okolico, ostali čas pa
“Ko ste že pri tem — dajte še leti kot dogorela sveča v veli-'pridno primejo za delo. Ko prva revmatizem na program!”	kem trpljenju in potrpljenju. ‘ skupina “odsluži” svoj rok, pri-
*	.	Vaši bratje in sestre Vam v spo- de na vrsto druga, naši Štajerci
Kaj je krepost? —- Katehet v min in zahvalo izročajo tale u-'gredo pa podobno gostovat kam šoli je spraševal učence o tem metniško izdelan kelih, ki ga je na Gorenjsko ali k morju. Ta in onem. Pride do Tončka,	ki ga I zasnoval	arhitekt	Valentinčič,	način se mi zdi že iz vzgojnega
je dobro poznal in mu	stavi' Spodaj	imate raztresene ka-	pogleda zelo moder, saj pripo-
lavske stranke), mu nasprotuje- vprašanje:
Waukegan, 111. — Sezona za piknike ali izlete je že skoro pri kraju. Te vrste prireditev je še
jo konservativci in liberalni krogi. Bogati sloji, kot industrije!, bankirji in drugi, ki so večinoma po politični pripadnosti konservativnega in liberalnega du-
nekaj med nami, a leto za letom ha’ ^držujejo zadnje čase na-
Second Class postage paid at Cleveland, Ohio
No. 174 Monday. Sept. 13, 1965
Vatikanski koncil se pripravlja na končanje svojih nalog
Jutri se bo začelo 4. zasedanje drugega vatikanskega koncila ali vesoljnega cerkvenega zbora, ki ga je sklica pokojni papež Janez XXIII. leta 1962 v Rim. Doslej je imel ‘koncil tri zasedanja, jutri se začne četrto, ki naj bi bilo po poročilih iz Vatikana tudi zadnje. Sv..oče Pavel VI. je pozval vernike in duhovnike, naj čim več molijo za uspeh koncila, vse božje ljudstvo pa je že preje opozarjal, da se mora zanimati za koncil in njegovo delo. V zvezi s konci-lom jc sv. oče ob eni svojih zadnjih avdienc poda. nehaj svojih misli, ki jih tu navajamo. Naj bi med slovenskimi katoličani vzbudile zanimanje za koncil, kot ga Cerkev pričakuje od svojih vernih otrok.
Veliki svetovni sestanki koncila predstavljajo zelo važen dogodek tako za življenje Cerkve kot posredno tudi za življenje vsega sveta; to velja že danes, še bolj pa bo veljalo za bodoče dni.
Vsebina in narava tem, o katerih bodo razpravljali koncilski očetje, njihova resnost in obsežnost ter dejstvo, da se bo z bližnjim zasedanjem uradno zaključil koncil in se bodo pojavili ogromni problemi, ki bodo koncilu sledili, napolnjujejo naš duh z veliko pozornostjo in trepetajočo skrbjo; zato je lahko domnevati, s kakšno zavzetostjo se moramo posvečati tem vprašanjem.
Koncil, tako je nadaljeval sv. oče Pavel VI., pa ne sme biti izključna misel papeževa in škofov, ampak mora zanimati vse božje ljudstvo vso Cerkev, sicer na drugačen način, toda s skupnimi čustvi in solidarnostjo v praktičnih stališčih.
Skupnost vernikov sprejema verske resnice, ki jih ji nudi Cerkev kot čuvarica in razlagavka božjega razodetja, skupnost vernikov s svoje strani pa nato v sebi ustvarja razpoloženje pričakovanja, odprtja in dejavne vneme, od katerih bo kasneje v veliki meri odvisen dosežek koncila.
In prav to duhovno razpoloženje je jamstvo za srečen izid koncila, ker napravlja skrivnostno delovanje Svetega Duha lažje in plodovitejše tako v vodstvu kot v posvečevanju skrivnostnega Kristusovega telesa, ki je Cerkev, kar smo mi, kadar smo prostovoljno in hote povezani s Kristusom.
Postaviti se moramo v stanje duhovne čuječnosti, tako je dalje poudarjal papež, če hočemo, da bo koncil dosegel svoje cilje in da bo postal odločilen obnovitelj življenja Cerkve. Čuječnost pa pomeni pozornost, zavest, zaupanje. Pomeni ponižno sposobnost sprejeti tudi novosti ki nam jih bo koncil prinesel.
Ne moremo reči, da bi bilo v skladu z duhom koncila stališče tistih, ki izrabljajo navzočnost problemov, ki jih koncil vzbuja v svojih razpravah, da nato povzročajo v sebi in drugih duha vznemirjenja in radikalnega refor-mizma tako na doktrinarnem kot na disciplinskem podioč-ju, kot da bi bil koncil prilika spravljati v dvom^ verske resnice in zakone, ki jih je Cerkev vpisala na plošče svoje zvestobe Jezusu Kristusu; ali kot da bi koncil dovoljeval vsako zasebno sodbo za rušenje dediščine Cerkve in vseh njenih pridobitev, ki sta jih dosegli njena dolga zgodovina in potrjeno izkustvo v teku stoletij.
Ali bi radi napravili krščanstvo lahkotno? — je vzklik nil papež. — Krščanstvo ne bo postalo nikoli lahkotno, tudi z ekumenskim koncilom ne. Ali bi radi, da bi Cerkev zopet postala nebogljen otrok in da oi pozabili, da je Jezus primerjal nebeško kraljestvo majhnemu semenu, ki mora rasti in postati mogočno drevo? Kristus sam je napovedal razvoj svojega nauka po delu Svetbga Duha! Ali bi radi, da bi Cerkev morala sprejeti to, kar oni mislijo, da je bistveno, pa je le zahteva njihovega mišljenja? Radi bi jo ponižali na stanje navadnega okostnjaka in se odrekli zahtevi, da mora ostati živo le-to, ki raste in deluje, ne pogojno in idealizirano, marveč stvarno in človečansko v izkušnji zgodovine?
Z druge strani, tako je nadaljeval sveti oče, tudi ne moremo reči, da so dobri razlagavci pravovernosti tisti, ki ne zaupajo in nočejo pristati na koncilske sklepe in ki si pridržujejo sprejeti samo tiste, ki jih sami ocenijo kot uspešne in veljavne, kot da bi bilo dovoljeno dvomiti v njihovo avtoriteto in kot da bi se spoštovanje koncilske besede lahko ustavilo tam, kjer ne zahteva nobene prilagoditve človeškega mišljenja.
Nikoli ne smemo pozabiti, da moramo takrat, kadar nam govori Cerkev kot učiteljica, vsi postati učenci. Potrebno je zato, da znova pričnemo moliti in to z večjo vnemo kot doslej; moliti za dober izid koncila; to je dragoceno sodelovanje, ki ga lahko nudi vsak vernik. To vam v spomin na današnji sestanek posebej polagamo na srce: molite za koncil!
manj vsepovsod. Nekdaj pa so bile te vrste prireditve kaj živahne, vsaj pri nas. Zdaj pa je vse že nekam bolj privatno. Družinski krogi tu in tam se še zanimajo. V širšem družabnem obsegu ne več toliko. Potrebujejo take prireditve pač mnogo dela in truda in mnogi mladi se ne zanimajo več toliko. Rajši se kar poslužijo gostišč, četudi tam vse mnogo stane.
Mnogi tudi v poletnih mesecih gredo na potovanja v razne dele dežele. Nekateri na zapad, drugi na vzhod, zopet drugi na sever. Posebno mlajši, ki imajo zdaj dobro plačane službe, si kaj takega lahko privoščijo. Starejši penzijonisti pa seveda za daljša potovanja tudi nismo več, ker se prehitro utrudimo in naveličamo vsega. Naše stare kosti pač ne preneso več tistih naporov, katere smo lahko prenašali in prestajali v naših mlajših letih. Zato pa čepimo doma v soparnih poletnih dnevih pod tepkami in jablanami in tako preganjamo čas.
Pred nedolgim je nasmejanega obraza prikoračil k meni Frank s Park Avenue in mi pokazal chicaški dnevnik DN, rekoč:
“Ti, ki zadnje čase nekaj to žiš, da te noge ne nosijo več tako kakor takrat, ko si z Vrhnike k “zipcinarjem ajnrikov” in da tvoj hrbet ni več tako elastičen kakor tedaj, na, tule poglej tole sliko!”
List vzamem v roke in pogledam. Kaj sem zagledal na sliki? Podobo nasmejanega preč. g. župnika Jurija Trunka, krepkega sina Slovenske Koroške, ki je prav te dni dosegel starost 95 let, pred par tedni pa slavil 70-letnico mašništva. Nad sliko pa sliko, kako telovadi “mladi atlet” jubilant Father Trunik. O-pis pod sliko pravi, da tako telovadi, kakor prikazuje slika pogostokrat in včasih poskakuje, da se trese kar župnišče fare Rojstva Božjega v San Franciscu, Calif., kjer gostuje pri župniku preč. g. Vodušku.
Smejal sem se in občudoval “mladega atleta” Fathra Trunka. Slika kaže, kako na hrbtu leži in dviga nogo gor in dol, kakor bi kak bicikel gonil, ali pa morda skušal “kozolec” prevrniti nazaj. Zares zanimivo, kaj vztrajnost in volja zmore. Fathru Trunku želim, da bi še dolgo nastopal kot tak “atlet” — dolgo še v prihodnjost, ter da bi obhajal še mnogo rojstnih dni, ki se bodo pisali po letih s tremi številkami! Bog mu daj to doživeti!
• KAKŠNI ČASI IN DNEVI
menčke, ki predstavljajo vse more k boljšemu spoznavanju
“No, Tonček, povej mi, kaj je; člane Vaše družine. Na levi stra- .krajev in ljudi in splete nešte-
vrlina ali krepost?”
Tonček: “Krepost, to je, to je — žganje.”
Katehet: “Kaj?”
Tonček: “Da, moja stara ma-
vdušenje za kaka gospodarska pospeševanja tega ali onega. To ustvarja zaostajanje v gospodarstvu. Med tem uvoz zaradi inflacije postaja vsak dan težji in težji za angleški funt. Iz tega stališča se Wilson nagiblje k načrtu za neko zmerno inflacijo. Toda če pride do nje, bo ta ranila ne le samo angleško trgovino, marveč bo slabo vplivala na ves . svetovni trg. Tega se celo bojijo na Wall Streetu v New
Y	orku.
Wilson in finančni svetovalci okrog njega sicer zatrjujejo, da gospodarsko je Anglija še vedno na trdnih nogah. Kaka zmerna inflacija ji ne bo škodila, le poživila bo' trgovino doma na domačih tleh. Dvignila malo plače delavcem, investorjem dala večje dohodke, itd. Konservativci pa temu ugovarjajo, da to je nekaka ‘raw political skill’ (nepreizkušena politična spretnost ali znanje) predsednika Johnsona in da to ne bo prineslo prave rešitve angleškemu gospodarstvu. Zato zadnje čase na vso moč agitirajo proti Wil-sonu, da bi ga strmoglavili kot ministrskega p r e d s ednika in zahtevajo volitve, v katerih u-pajo, da bo večina glasovala za nje in da se bo Anglija vrnila v konservatizem. Vse to zato, ker se bojijo, da Wilsonova politika bo zavozila preveč na levo.
Da bi Wiison to zaustavil in po svojih načrtih poživel angleško gospodarstvo in da bi vrnil laboristom ugled, zadnje tedne potuje od prestolice in prestoli-ce po Evropi in se trudi navezati boljše trgovinske odnošaje in celo na Azijo računa v tem o-ziru, da si tam nekam po “kramarsko” celo s Kitajci in drugimi, kar našemu Washingtonu ni prav po godu. Vse kaže, da Anglež bo ostal kramar, kakor je še vedno bil v zgodovini.
Glede tega bi mi Amerikanci lahko rekli, kaj naj nas to briga, če bi to ne imelo nekih posledic za naše gospodarstvo. A do teh pride prav gotovo, če bo Anglija začela s kako inflacijo.
V	to bomo več ali manj primorani tudi mi. To pa pomeni, da se bodo cene življenju dvigale, to pa bo segalo v naše žepe in jih praznilo in sušilo.
Prav z neko tako politiko je Anglija po prvi vojni privabila ne le samo v svoja področja gospodarsko krizo, marveč v vse dežele po svetu.
Anglija je v gospodarskih ozirih podobna tistim primerom obnašanja, o katerih nam pravijo dovtipni reki: Ne delaj računa brez krčmarja — ampak poprej povprašaj, po čem so prate in klobase ter pijača, da
ni so pokojni, dva večja ka- vilna trajna prijateljstva. Ta-menčka, ki predstavljata duši koj sem videl, da se p. Urankar Vaših svetniških staršev, nad j tudi v tej vlogi sijajno znajde, njima štirje beli kamenčki, ki' Ima pa seveda tudi kopico predstavljajo duše Vaših štirih morečih skrbi. Začetki njegove mica me vedno pokliče, kadar' pokojnih sester. Na desni strani župnijske cerkve segajo v zgod-jo kaj ščiplje ali boli in me po-j pa so živi: 4 rdeči kamni pred- njo dobo slovenske protirefor-šlje po žganje. Pravi, da jo žga- stavljajo 4 poročene brate in se- macije, ko je škof Hren poslal
nje krepi.”
— Naj bo dovolj za danes, pa še drugič kaj. Vsem pa lep pozdrav!
Vrhenšk Tine
stre, 3 beli kamni (č. s. Cito, du- na hribček Nazarje frančiškane,
novnika Darota in sestro Milo), na sredi pa je križ, ki predstav-
ki so tam že leta 1624 začeli z delom, leta 1661 posvetili novo
SE OBETAJO SVETU v bližnji ne boš razočaran, ko ti bo birt
prihodnjosti? Vprašanje za bogove — ne pa za kakega navadnega preprostega plebejca! Človeštvo se hitro množi. Vsak dan je treba več kruha, več tega in onega. V civiliziranih, razvitih in gospodarsko urejenih deželah še gre, da občutnega pomanjkanja ni. Ne gre tako dobro v gospodarsko zaostalih deželah v Aziji, Afriki, Indiji in tudi ne celo v naši Južni Ameriki. To nam dopovedujejo poročila o dogodkih po takih dež-elah.
Celo v takih deželah kakor je Anglija, zadnje čase gospodarstvo nekam šepa in svedra. Harold Wilson, sedanji prvi minister, je ves zaskrbljen glede gospodarske in politične bodočnosti v Angliji. Poročila govore o njem, da je talentiran in sposo-
dal račun!”
« ENO, DVE ZA DOBRO VO LJO:
Zakonska matematika. — Se-šla sta se pri “Figa birtu” v Ljubljani dva znanca iz mladih let. Zdaj že oba poročena. Tisti, ki se je kasneje poročil, je izjavil prvemu:
“Jaz in moja žena sva eno.”
“Jaz in moja žena pa deset,” pravi drugi.
“Kako je to mogoče?” se začudi prvi.
“Moja žena je ena, jaz sem pa
ničla,” mu pojasni drugi.
♦
Da bo bolj popolen program. — Na nekem političnem shodu je govornik krilil z rokami in rohnel:
“Otresti se moramo anarhiz-
Prasumranje ittaštiišfva r®¥, Julija Sfapšaka ¥ Ljubljani
LJUBLJANA, Slov. — Č. g. Julij Slapšak, ki letos obhaja 40-letnico svojega mašništva, je te dni prišel na obisk k svojim domačim. Želel je v vsej tihoti in skromnosti proslaviti svojo obletnico tam, kjer je imel novo mašo 1. 1925, to je na Selu v Ljubljani. Toda cerkev sv. Jožefa je bila že pred leti podrta in karmeličanke imajo samo še majhno skromno kapelico v hiši, kjer je nekoč stanoval njihov spiritual. G. Jule si je izbral to kapelico. Prišli so poleg majhnega števila preostalih redovnic še vsi njegovi bratje in sestre:	France, inž. Stane, rev.
Darko, ga. Ana Rott, ga. Dora Novak, Mila, č. s. Cita, ki vzgaja v Belgradu mlade usmiljenke, pa je poslala brzojavko. Prišel je tudi ljubljanski generalni vikar stolni prošt dr. Stanko Lenič, ki je jubilanta pred mašo takole nagovoril:
“Predragi gospod jubilant! Ko boste sedajle opravili mašo v spomin 40. obletnice svoje nove maše, mi dovolite, da Vam spregovorim in čestitam v imenu dveh družin. Prva je velika družina ljubljanske nadškofije, katere odličen duhovnik ste. Svoja prva duhovniška leta ste posvetili naši nadškofiji doma, ko ste bili vzoren kaplan v Škocjanu pri Mokronogu. Srce Vas je potem gnalo med naše rojake v Ameriko. Samo Bog ve, kaj vse dobrega ste tam storili za naše rojake v telesnem, narodnem, posebno pa še v duhovnem oziru. Ves čas ste bili povezani z našo nadškofijo in njenimi ordinariji in ste ogromno dobrega storili in pomagali, kjer se je pokazala potreba. Zato ni čudno, da je pokojni nadškof Anton Vovk točno tri mesece pred svojo smrtjo napisal dekret, s katerim Vas v soglasju s stolnim kapitljem imenuje za častnega konzistorialnega svetnika svoje nadškofije. Naj Vam zato danes-v imenu te nadškofije prisrčno čestitam, se Vam zahvalim za vse in prosim Boga, da Vas o-hranja še mnogo let v zdravju in milosti. Sprejmite kot zunanji znak Vaše časti rdeči pas z zlatimi resicami, ki Vam ga je pripravil že pokojni nadškof Anton.
V 40 letih Vašega duhovništva se je mnogo spremenilo. Saj je že podoba Sela tudi podoba časa. Cerkve sv. Jožefa ni več, ostala je le tale skromna kapelica, v kateri boste danes opravili zahvalno mašo.
Vaši domači so me prosili in pooblastili, naj Vam čestitam tudi v njihovem imenu. V veliko čast si lahko štejete, da izhajate iz tako vzorne slovenske krščanske, družine, še kot otrok sem slišal pripovedovati o družini šolskega upravitelja Slapša-ka, slovenskega pisatelja, ki šteje 12 otrok in ima sina Julija duhovnika. Poznal sem Vašega plemenitega očeta, Vašo svetni-
ija Julija, Gospodovega mašni-j loretsko kapelo in 1. 1666 zgra-ka. Mi verujemo v občestvo j dili še samostan. Nazarje je po-svetnikov, mi verujemo, da so leg Radmirja pravi biser Sa-
tole uro .z Vami in z nami vsi Vaši pokojni. Ta kelih, v katerega boste sedaj sprejemali Gospodovo rešnjo kri, in ta patena, na katero boste polagali Gospodovo telo, bo sedaj neprestana duhovna povezava vse Vaše družine.
Gospod jubilant, naša iskrena zahvala za vse, kar ste nam dobrega storili! Bog naj Vam bo bogato plačilo!”
Maša v skromni sobici, polni cvetja s preostalega koščka kar-meličanskega vrta, je potekla v vsej tihoti, brez petja in godbe, ne pa brez solza in tihih iskrenih molitev za žive in mrtve člane Slapšakove družine.
E. P.
Ispel isa slmrasiskifi Hali
vinjske doline. Prijazna bela dvostolpna cerkev kraljuje na hribčku nad bistro Savinjo, poleg nje pa je veliko samostansko župnišče z značilnimi zunanjimi poslikanimi hodniki in stebrišči.
Župljani so ravno z velikimi žrtvami krasno obnovili krstno kapelico, za ostale dela pa jim je zmanjkalo sredstev. Tudi tu se že zunaj in znotraj na več mestih kruši omet in so v ne-varnOiSti umetniške slike, župnijsko poslopje za cerkvijo pa že naravnost razpada. Kako radi bi se župljani, pa tudi bogoslovci in študentje lotili popravil, toda od kod stisniti potrebne stotisočake in milijone? Bojim se, da bo ameriška drobtina majhna, toda vsaj korajžo bo dala našim bratom doma! Zato zelo lepo prosim vse naše izseljence iz prelepe Savinjske doline, da se zavzamejo za ta prekrasni biser svoje ožje domovine. Čeprav je vedno preobložena z narodnim delom, sem gotov, da bo tu zastavila svoj vpliv tudi naša najbolj znana hči teh prelepih krajev, ustanoviteljica Slovenske ženske zveze ga. Marija Prisland in mislim, da bo 'znova pokazal svojo iznajdljivost in požrtvovalnost tudi naš clevelandski Franček Urankar. Spomin mi pravi, da je bil tudi Kraševčev Edi svoje čase velik idealist, pa cipam, da se bo tudi njegova žilica spet izkazala. In vsi prijatelji pokojnega p. Aleksandra Urankarja bi lahko v njegov spomin zbrali sklad za rešitev Nazarja, kjer tako požrtvovalno deluje Aleksandrov brat p. Konstantin. Naslov župnika v Nazar ju je:	P. Konstantin Uran-
kar, OFM, Nazarje 6, Slovenia, Yugoslavia.
Edi Gobec
V PRELEPI SAVINJSKI DOLINI. — Več kakor dvajset let sem na tujem zopet in zopet sanjal o slovenskih lepotah. Pred odhodom v Slovenijo pa sem se skoraj zaskrbljeno spraševal:
“Ali nisem morda Slovenije le nekoliko idealiziral? Mar se mi v spominih ne zdi lepša, kot morda v resnici je?” Obisk po domovini me je prepričal, da take idealizacije ni bilo in da je povsod v Sloveniji čudovito lepo. Mirna Dolenjska in Prekmurje in zelena štajerska, kipeče gorenjske in notranjske planine in šumeče Pohorje, nepozabni Bled, Bohinj, Rogaška Slatina, Dobrna in Slatina Radenci, veseli Kranj in ljubko Celje, sinje Jezersko in čudovita Logarska dolina, tihe doline ob Meži, Muri in Dravi in slikovite soteske ob Savi, Soči,
“mestna” Ljubljana in “kmečki” Maribor, očarljivi Portorož in zasanjani Ptuj, orjak Triglav in v bolečini okamenela Peca,
— saj skoraj ne moreš reči, kje je lepše! Tudi ljubka Savinjska dolina ima polno prgišče krasot.
Z gospodom Nandetom sva zgodaj zapustila Rogaško Slatino. Okrog devete je on v Žalcu maševal, jaz pa ministriral.
Župnik nama je razkazal krasno cerkev, ki pa je za sedanje potrebe prevelika. Župnijo bodo najbrž v kratkem prevzeli dominikanci in poskusili srečo. V Žalcu sem se spomnil na Kra-ševčevega Edija iz Euclida, ki je tam doma, v Clevelandu pa je s podjetnostjo in pridnostjo postal solastnik tovarne. Silno sem si želel obiskati tudi dekana Orešnika, ki sem mu kot otrok več let ministriral in ki mi je kot študentu ob vsakem slovesu stis- s^an i6 moŠ°&' oddati y ured' nil kovača v roko. Toda čakala! r'ištvu v predal za pošto do
žrtve raka
WASHINGTON, D. C. — V Združenih državah je okoli 160,000 otrok starih izpod 18 let brez očeta in 175,000 brez matere, iker sta ta umrla na raku.
Opozorilo!
Kdor želi imeti objavljen v notranjosti lista kak dopis ali sestavek, ga mora izročiti v u r e d n ištvu najkasneje 24 ur pred izidom številke, v kateri bi naj bil objavljen. Za ponedeljkovo številko mora biti dopis v uredništvu najkasneje v petek zjutraj. Kratke novice za L
naju je še pot skozi vso Savinjsko dolino in potem na Koroško, tako da je bilo treba pognati avto proti Nažarju.
V Nazarju župnikuje g. Konstantin Urankar, OFM, brat pokojnega lemontskega patra A-leksandra Urankarja in znanega1 P0P°Idne. Dopisnike smo na to Frančeka Urankarja, ki pridno; opozorili ponovno, vendar se dodela na slovenskem narodnem! gaja še vedno, da pride kdo t polju v Clevelandu. Poleg pa-1 dopisom: v uredništvo, ko je no-tra Konstantina sem na Nazar-; tranji dei lista že nastavljen, in ju spoznal še več kranjskih štu- hoče njegovo objavo. To seveda
sedmih zjutraj za objavo v listu istega dne. List začnemo tiskati ob 8:30 zjutraj! — Če je le mogoče, prosimo, da so dopisi vsaj dva dni pred njihovo predvideno objavo v uredništvu, novice pa prejšnji dan pred peto uro
dentov, ki preživljajo tam ne- ni mogoče brez posebnih stre* ško mater Jerico, čas je šel sko- kaj tednov svojih počitnic. Ur- škov in sitnosti!
eSS3SS!Si!3®S!SSS!SSS!S!S!Si3!S!S!S!®S!®S!S?5!^^
Po Hirsehevi -- J. M.:
V valovih
graščinskega jezera
Vsi ljudje so tudi soglašali v tem, da se je ravnatelj Košut-nik prav zgledno ponašal v vsem, kar se je tikalo 'te žalostne zadeve. Ni bilo namreč čisto neznano, da ni vladalo baš prisrčno razmerje med Košutni-kom in njegovo mlado svakinjo. Zato so toliko bolj občudovali njegov nastop za zmago pravice in njegovo globoko žalovanje. Naj večjega priznanja je bilo deležno njegovo obzirno ravnanje s soprogo. Košutnik je sprejel številne obiskovalce in jih vse odpravil z izjavo, da njegova uboga žena spričo strašnega udarca ne more z nikomer govoriti. Zato da tudi mora čim prej zapustiti ta kraj, ki jo nem-restano spominja na ljubljeno sestro. Vsakemu gostu je tudi izjavil, da bo njegova družina v kratkem odpotovala v Švico in Italijo.
Vida sama seveda ni bila nič kaj navdušena za potovanje, temveč bi bila rada ostala v svojem udobnem stanovanju v Ljubljani. Zato je tudi rekla svojemu možu, ko ji je ta začel razvijati svoj potni načrt, da njeno zdravje kljub žalovanju za sestro ni utrpelo nikake škode, zaradi katere bi bila pot v tujino potrebna. Nasprotno, prav v svojem prijetnem stanovanju da bi se počutila najbolje.
“Seveda, če bi te ljude pustili pri miru, uboga Vida”, je rekel Košutnik sedel k njej na zofo in položil roko okoli njenih ram. “S pretvezo, da zavoljo svoje žalosti ne moreš z nikomer govoriti, sem zavračal obiskovalce in jim neštetokrat ponovil žalostno zgodbo. Za trajno pa se obiskovalcev ne boš otresla, saj ne moreš živeti kot ujetnica.”
“Vozila se bom vsak dan na izprehod”, je rekla Vida.
“Preveč se v tem prvem tednu žalovanja ne boš smela vozariti z avtom okoli. Kaj pa bi rekli ljudje”, je dejal Košutnik.
“Ali hočeš, da se skisam doma”, je odvrnila Vida jokavo in trmasto ko otrok, “če se peljem z otrokom, recimo, do Kranja, pač ne bo nihče smatral tega za nedostojnost.”
“Pač, zelo ti bodo ljudje zamer j ali. Ti imaš samo dvoje na izbiro: ali se boš morala čim bolj držati doma ali pa takoj odpotuješ z menoj.”
Vida se je še upirala. “Se bom Pa v zaprtem vozu vozila, da me ne bo nihče videl. Ah, Alfonz, misel, da bi morala že kar pripravljati potrebno prtljago, mi je neznosna.”
“Pa stori, kar hočeš”, je rekel Košutnik hladno. “Toda doma boš morala sprejemati ljudi.”
“Zakaj? Ali jih nisi ti odpra-vil? Mislim, da jih zdaj ne bo fako kmalu.”
“Pridejo, pridejo! Le verjemi ftn”, je s poudarkom rekel Košutnik. “Saj vsi komaj čakajo Priložnosti, da bi mogli še iz Ivo j ih ust slišati, kako se je vse
zgodilo.”
Ne tega pa ne”, je kriknila Kida in planila pokoncu. “Ne morem več poslušati teh groznih reči in ne govoriti o njih. Saj še otrok ne puščam rada k Sebi, ker neprestano povprašujeta p0 tetki Veri.”
Ulile so se ji solze in naslo-niM je glavo na moževe prsi. Košutnik jo je raznežen začel božati.
‘Ubožica ti moja ljuba, kako ^ad bi ti prihranil to gorje, žal ni to v moji moči. Če vztrajaš na tem, da ne poj deš iz Ljubljane, te čakajo še druge bude bridkosti.”
“Kaj?”
Ali si pozabila, da bo kmalu porotna razprava proti Jugu in
da bova morala midva nastopiti kot priči?”
Vida je kar prebledela. “Jaz da naj nastopim kot priča? Poslušam naj, kako se bo zabloda moje uboge Vere obravnavala pred radovedno zijajočo množico? Nikdar, rajši umrem.”
“Ne vznemirjaj se tako zelo, dragica”, ji je nežno dejal.
“Ne morem, nočem,” je vpila. “Alfonz, ti me moraš tega obvarovati!”
“Samo eno obvarovalno sredstvo poznam!” je rekel po kratkem premišljanju, “toda tega ti ne maraš.”
“Katero pa je?”
“Imenoval sem ga že: nemud-no odpotovanje.”
“Ali se mi potem ne bo treba vrniti?”
“O, če bova v tujini, se bo dalo vse drugače urediti. Ti zaradi bolezni ne boš mogla priti. Šel bom sam in bom predložil tvoje zdravniško izpričevalo. Ti boš ostala z otrokoma v Švici, a pozimi pojdemo iz Švice v Italijo.”
“Torej proč!” je vzkliknila. “Takoj pojdem pripravljat prtljago. Drevi bomo že pripravljeni za pot.”
Že je hotela pozvoniti, da bi poklicala služkinjo, toda Košutnik jo je prijel za roko.
“Tako hitro pa ne, draga Vida”, je rekel, “preden odpotujemo, moram še rešiti poslovne reči.”
“To mene nič ne briga”, je rekla, “saj to je tvoja zadeva.” “Seveda. Kar bo v moji moči, bom storil, da ne boš imela nikakega opravka s to rečjo. Prav vseh neprijetnosti pa te ne bom mogel rešiti. Preden odpotujeva, se mora urediti vprašanje Verine zapuščine.” “Alfonz, kako moreš biti tako krut!” je zaihtela Vida in se obrnila od njega. “Kaj me briga tisti grozni denar!”
Ravnatelj Košutnik je posmehljivo pogledal svojo ženo, ki je bila zapravljivo oblečena, in se potem ozrl po razkošno opremljeni sobi. Vse to stane denar, ki ga ni nikdar dovolj. Stari težki fotelji, lepe mizice, na stenah dragocene slike v pozlačenih okvirih, v omarah divna porcelanska posoda, beneški kozarci in neštevilna druga drobnjad so pričali, da Ko-šutnikovi niso skromno živeli.
“Razumem, razumem, da denar tebi ne pomeni mnogo,” je rekel in njegov glas je imel posmehljiv prizvok, tisti prizvok, ki se ga je Vida bolj bala kakor njegove jeze, “toliko bolj pa jaz smatram za svojo dolžnost, da se brigam za tvoje koristi in koristi najinih otrok. Ne smeva prej odpotovati, dokler ne bodo rešene premoženjske zadeve. Saj vidiš, kako hitro doleti človeka smrt. Če umrem ...” “Alfonz, ne govori tako strašnih reči, ne morem te poslušati.” Objela ga je z obema rokama in se pritisnila k njemu.
“Res si silno nervozna, uboga Vida, tako nervozna da ni mogoče s teboj resno govoriti,” ji je rekel prijazno, a vendar z lahnim očitkom, medtem ko jo je povedel k zofi in se poleg nje vsedel na stol. “Vso reč bom uredil tako, da ne boš imela z njo nikakega opravka. Samo podpisati se boš morala pred pričami. To ti pač ne bo težavno storiti.”
Vida je bila že trudna in si je želela miru. “Kakor hočeš, pa stori,” je rekla medlo, “samo, da bomo lahko potem čim-prej odpotovali.”
(Dalje sledi)
------O------
— Gornje jezero je 360 milj dolgo in 160 milj široko.
i* tš*
ONLY SLOVENIAN MEN’S SOCIAL ORGANIZATION
SLOVENIAN MEN'S ASSOCIATION OF AMERICA
Organized 3rd of June 1938 in Barberton, Ohio
Incorporated 13th of March 1939 in State of Ohio
SUPREME OFFICE CLEVELAND, OHIO
MODERN SOCIAL, SPORT & CULTURAL ACTIVITIES
No Medical Examination Necessary-Acceptance from 1 to 50 yrs.
SUPREME BOARD:
President: JOHN DOGANIERO, 931 E. 248th St., Euclid, O. 44123
I.	Vice-President: JOHN LESKOVEC, 112 So. Chestnut St., Niles, O.
II.	Vice-President: WILLIAM J. KENNICK, 2675 Rockefeller Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Secretary: JOHN F. JADRICH, 17815 Neff Rd., Cleveland, O. 44119 Assistant Secretary: FRANK SAJN, 30054 Robert Rd.,
Wickliffe, O. 44092
Treasurer: FRANK M. PERKO, 1092 E. 174th St., Cleveland, O. 44119 BOARD OF AUDITORS
Pres.: JOSEPH PONIKVAR, 27601 Fullerwood Ave., Euclid, O. 44132
II.	Auditor: JOHN SEVER, 18023 Hillgrove Rd., Cleveland, O. 44119
III.	Auditor: HAROLD J. VOLPE, 21430 Wilmore Av., Euclid, O. 44123
For INFORMATION Call or Write to Slovenian Men's Association, John F. Jadrich, 17815 Neff Rd., Cleveland, O.
Publication Organ: AMERICAN HOME, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. 44103.
		

MINUTES OF SUPREME BOARD MEETING
Held August 22, 1965 at Slovenian Home, Holmes Ave.,
Cleveland, Ohio.
Cleveland, O. — The meeting was called to order at 3:00 P.M., by President John Doganiaro.
The roll, call of officers was read; all were present, except vice-president John Leskovec, who was out of town, in fact out of the state at the time.
Reports of Officers
P r e s i dent John Doganiero would comment later.
Vice-president William Ken-nick had no specific problems for the Board to consider, but did comment, that he had visited the August Outing of Branch No. 8 and found it to be a very pleasant affair. He also stated, that he also visited the meeting of Branch No. 5 and 6, and concluded, by stating that there must be an enthusiastic DRIVE for NEW members for the S.M.
A. to create progress for the future.
Secretary Jadrich commented on suspended members, and the conditions whereby they can be reinstated. Namely by paying all assessments in arrears in FULL to date, providing that they are not in arrears over TWO YEARS, and they cannot rejoin as NEW members if they are over 50 years of age.
Treasurer Frank Perko mentioned that some branches were not very enthusiastic in creating social activities, or planning any inducements to interest their group in any entertainment.
Bro. Perko stated that the books were checked, and were found in order. Recording Secretary Sajn told the Board that he was trying to bring in some new members. He also felt that each Branch must increase their membership. President Doganiero acknowledged all these suggestions made by the Board, and emphasized the need for each Branch to increase their membership, and create more activity and entertainment for their groups.
F i n a n c ial secretary’s six-month report was read, and the financial standings of the treasury given. The standing of the treasury on December 1964 was $20,171.43, on January 31, 1965 was $19,894.68, on February 28 was $20,091.74, on March 31 was $20,365.74, on April 30 was $20,-453.29, on May 31 was $20.382.59, on June 30, 1965 was $20,558.64.
Membership Standings were:
Branch No. 1, 19 Adults; No. 3, pany in Ohio Edison Company, 152 Adults; No. 4, 50 Adults,! ki ima svoj sedež v Akronu, pro-and 12 Juveniles; Branches 5 & | učujeta možnosti in koristnost 6, 86 Adults; Br. 8, 82 Adults združitve, če do te dejansko and 10 Juveniles; Branch 14, 28 pride, bo nova družba 10. naj-Adults and 4 Juveniles; Branch večja te vrste v vsej deželi.
17, 13 Adults. Total 430 Adults and 26 Juveniles.
There were 7 deaths in the first half of 1965.
President of the Auditing Board, Joseph Ponikvar reported that the books were audited and found to be in good order, and auditors bro. Sever and Harold Volpe stated the same assurances to the Board.
Motion was moved and seconded that, the secretary’s report be accepted as given. With the accord of the treasurer. The motion was accepted. Communications:
Secretary Jadrich received replies from four political leaders, concerning the resolutiohs sent them pertaining to the Medicare Bill, since passed the House of Representatives, and Senate, and signed by the President of the U.S. The letters favoring the bill came from senators Lausche and! Young, and Congressmen Feighan and Stanton, and were acknowledged.
Unfinished Business:
There was none to be discussed, but it was mentioned it might be necessary to increase the dues in the future, since mortuary benefit payments were mounting, and the membership was also decliningASo, get busy and get that new member.” Males of good moral standing and sound health, are acceptable to the age of 50 years, Juveniles from 1 to 16 years.
New Business:
A suggestion was made by Bro. Kennick that the S.M.A. plan a joint Banquet with the Slovenian Women’s Asociati-on, but it was agreed that it should be sponsored by an interested branch and not the Supreme Board.
Miscellaneous Business:
There v/as none.
A motion to adjourn was made by Bro. Volpe and seconded by Bro. Sever. Motion was passed, and president Doganiero declared this meeting adjourned at 4:30 P.M.
Frank J. Sajn, Rec. sec’y. --------o------
Olsvslasid SIlstMafissg m mk Edison si litsgnili zdralifl
CLEVELAND, O. — Cleveland Electric Illuminating Com'
Načrt predvideva skupno lastništvo obeh družb in še Pennsylvania Power Company, ki je sicer last Ohio Edison Co. Tako bi enotna električna družba oskrbovala s tokom gosto poseljeno in močno industrializirano področje vse od severozahodne Pennsylvanije pa v severovzhodni, osrednji in jugozahodni del Ohia, obsegajoče o-koli 10,000 kv. milj s preko
1,300,000	strankami. Skupni letni dohodki nove družbe bi na o-snovi lanskih podatkov znašali $360,500,000, skupno premoženje pa preko pol drug bilijon dolarjev.
Vsaka od sedanjih treh družb bi ohranila svoje ime in svoje vodstvo, dobile bi le novo skupno vodstvo z glavno pisarno v Clevelandu. Seveda bi povezale svoje električne mreže in skušale sodelovati pod enotnim vodstvom za čim cenejši obrat. Nič še ni bilo govora o tem, kdo naj bi bil na čelu nove skupne družbe. Sedanji predsednik CEL Lindseth bo februarja 1967 dopolnil 65 let in bo šel v pokoj.
Če pokaže študija, da bi bila povezava omenjenih družb izvedljiva in koristna, morajo načrt najprej odobriti pristojne državne oblasti, nato pa še delničarji omenjenih družb.
F. L.
Zakoni so edino uspešno sredstvo za mirno omejitev sile, je dejal vrhovni sodnik Wari'en na konferenci pravnikov v Washingto-nu.
WASHINGTON, D. C. — V ponedeljek se je začela tu mednarodna konferenca pravnikov z vsega sveta. Ameriški zvezni vrhovni sodnik Earl Warren je ob njeni otvoritvi poudaril, da je zakon edino sredstvo, ki more mirno omejiti silo. Človeštvo mora uspeti v ustvaritvi “stoletja starih sanj sveta vladanega po zakonu”, če naj se izogne atomskemu uničenju.
Konferenca se uradno imenuje “Mir po zakonu”. Udeležuje se je poleg drugih pravnikov tudi okoli 100 članov vrhovnih sodišč iz najrazličnejših držav sveta.
“Ustvaritev in vzdrževanje vlade po zakonih, ki bi bila dovolj močna za urejanje odnosov med narodi in posamezniki v svetovni skupnosti ni nič bolj stvar san], nič bolj nemogoča in nepraktična kot je bilo razbitje atoma, pošiljatev človeka na Mesec ali rakete na Mars pred nekaj leti,” je dejal Warren.
Govorila sta tudi Avstralec Percy Spender, predsednik Svetovnega sodišča, in Ganec Quai-son-Sackey, predsednik Združenih narodov. Prvi je poudaril potrebo po vzgoji narodov k priznavanju in spoštovanju mednarodnih zakonov, drugi pa se je zavzemal za večjo avtoriteto Združenih narodov.
Protekcija pri najemanju sezonskih poštarjev postala škandal
WASHINGTON, D.C. — Poštna uprava nastavlja vsako poletje pomožne raznašalce pošte, ker gredo redni uslužbenci na letne dopuste. To je storila tudi letos, toda v večjem obsegu kot po navadi, da ugodi predsednikovi želji, da naj dobi čim več študentov začasne službe. Pri tem je prišla na ne ravno posrečeno idejo, da je med drugim prosila tudi kongresnike in senatorje, naj ji priporočijo kandidate.
Poštna uprava je seveda mi-slila, da bodo politiki vpoštevali želja administracije, kdo naj bo začasno nastavljen. Politiki se pa za to niso kaj prida menili. Priporočali so kandidate, ki jim začasna zaposlitev ni bila potrebna — na primer sinove svojih prijateljev milijonarjev — ali pa take, ki bi bili lahko do-
bili delo drugje. Delo pri pošti je bilo povrhu še dobro plačano (po $2.29 na uro). Zato res ni bilo težko dobiti mladine, ki se je zanimala za to delo.
Poštna uprava je normalno najemala poleti okoli 1,500 začasnih raznašalcev. Letos jih je najela okoli 8,500, med njimi jih je bilo 3,380 takih, ki so jih priporočili senatorji in kongresniki.
Kongresnikom in senatorjem je neprijetno, da je vse to prišlo na dan. še bolj nejevoljen je novi glavni poštar O’Brien, do-čim je njegov prednik Gronou-sky še pravočasno zapustil svoje mesto.
Grški kralj našel novega ministrskega predsednika?
ATENE, Gr. — Grška kriza je zadnje dni dobila posebno obliko:	štetje glasov v parla-
mentu z namenom, da se dože-ne, kdo je bil za koga. Vsak poslanec je bil postavljen na rešeto in spravljen v zadrego, naj pove, ali bi glasoval za tega ali
Ženske dobijo delo
Iščemo
Kuhinjsko pomoč, ure od 7. zj. do 2. pop.
SORN’S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave.
EN 1-5214
Delo dobi
Žena ali dekle, ki zna dobr angleško in obvlada popolne ma slovenščino radi prevaja nja, dobi delo v pisarn: Pismene ponudbe na Box 12c Ameriška Domovina, 6117 S1 Clair Ave. Cleveland, Ohi 44103.	-	(V
Hišno delo
Iščemo žensko za hišno dele in likanje, 3 dni tedensko. $25. Priporočila imajo prednost. Kličite 831-8924.	(178)
Varovalko otrok iščejo
Učiteljica išče varovalko otrok in gospodijsko pomočnico. Stanovanje in oskrba in mesečna plača. Prazniki, sobote in nedelje prosto. Kličite 944-6611. _________________________(176)
RABIMO
V ODDELKU ZA ZAVESE ® krojilke ® likalke
•	gubalke
•	pregledovalke
in
•	sestavljalke
Prošnje na
Personnel Department
SEARS, ROEBUCK & CO. Southland Shopping Center 6950 W. 130th St.
(181)
Kuharica dobi delo
Iščemo kuharico za nov slovenski resstavrant.
KRIZMAN’S
5238 St. Clair Ave. EN 1-8422
(176)
IZUČIMO STROJNE
Izučimo sposobne posameznice za delo v naši tovarni. Ta služba je stalna in nudi plačo od kosa.
Zglasite se od 8. dop. do 5. pop., od ponedeljka do petka.
JOSEPH & FEISS CO.
2149 W. 53 St.	961-6000
blizu Lorain Ave.
(181)
Gospodinja
Iščem gospodinjo za dom brez matere, 9 otrok, največ hodijo v šolo, svojo sobo in kopalnico. Kličite EV 2-3422.	(178)
Čistilke
Iščemo čistilke za poln čas, plača od ure, počitnice, bolniški dopust in prazniki plačani. Oglasite se pri “Personnel Dept.” ST. VINCENT CHARITY HOSPITAL 2222 Central Ave.	(182)
onega kandidata za ministrskega predsednika.
To rešetanje je menda že pokazalo uspeh. Zadnjemu ministrskemu predsedniku je pri glasovanju o zaupnici manjkalo samo 10 glasov za večino. Sedaj so parlamentarni š t e vilkarji dognali — vsaj tako trdijo —, da bo stranko unije v centru, ki jo vodi Papandreou, zapustilo še 10 poslancev, ako bo novi kandidat Stephanopoulos.
Kralj menda verjame števil-karjem in bo postavil Stephano-poulosa za ministrskega predsednika. Grška kriza se bo torej vendarle premaknila z mrtve točke.
------o-------
Vsako leto je vključenih v naši deželi okoli 14,000 avtobusov v prevažanje šolarjev od doma v šolo in od tam domov.
Moški dobijo delo
Moški dobi delo
Iščemo upokojenca, da bi skrbel za govedo. Svoje stanovanje. Plača primerna sposobnosti dela. Pišite na:	Olga
Lozar, R.D. 103, Huntsburg, O. Pridemo k Vam.	—G 761
RABIMO
V ODDELKU ZA ZAVESE KROJILCE ZA PREVLEKE NAMEŠČEVALCE ZAVES
Prošnje na
Personnel Department
SEARS ROEBUCK & CO. Southland Shopping Center 6950 West 130th St.
____ (181)
MALI OGLASI
Hiša naprodaj
Lastnik prodaja zidano dvo-oruzinsko hišo blizu Holmes Ave. Se lahko takoj vselite. Cena nizka. Kličite PO 1-7583.
-(177)
Hiša naprodaj
5-sobna hiša je naprodaj za $9900 na 15623 Pythias Ave. Kličite RE 1-1778 ali WH 3-1542.	(ne)
Hiša naprodaj
V Nottingham okolici, dvo-družinska hiša, 5-5, garaže, plinski furnezi. Lastnik RE 1-5123 ali AN 1-0298.	(176)
V najem
5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Sornovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214.	(x)
Pozor
Barvanje hiš in prostorov, zunaj in znotraj in napise.
PAHOR PAINTING 361-0516
po 7. uri 881-4559 _____________________ -G80)
Oskrba in postrežba
Na mojem domu bi rada skrbela za kako staro, bolehno ženo. Lepa soba, dobra hrana, vsa postrežba. Pri domačih ljudeh. Kličite 252-4175.
(178)
V najem
4 sobe se odda pri mirni družini. Prednost imajo srednje starosti ali starejši ljudje. Oglasite se na 1272 E. 168 St. med Grovewood in Waterloo Rd.
(177)
Sobe se odda
Odda se tri lepe sobe in kopalnica. Vse na novo prebarvano. V bližini sv. Vida. Kličite KE 1-2414.	(13,15,17 sep)
V najem
Trgovski prostor in 5-sobna hiša, sama zase, se odda na 5385 St. Clair Ave. KE 1-9413.
—(10,13,15 sept.)
Lastnik prodaja
Lastnik prodaja hišo, primerno za dohodek v Lakewoodu. Kličite LA 1-8077.
— (pon., sred,, pet.)
Stanovanje v najem
V najem oddajo 4 sobe s kopalnico in s plinskim ogrevom na 1044 E. 77 St. starejšim Iju-j dem. Kličite 391-4899.

“Te sanje utegnejo pa res nekaj pomeniti!” Z bridkostjo mora žena opaziti, da mož zanemarja rešnjo sedemdnevnico, ne da bi šel molit sveti zakrament. Sama je preklečala mesto njega ure in ure v cerkvi v Novem Pechlarnu, tako da so ji bila kolena živa, in molila za njegovo ogroženo dušo. Za sedmino po prazniku mu je prinesla vršiček iz ruticnega venca, ki je krasil ostenzorij; na vejici so ležale kakor jutrnja rosa njene solze.
Nekaj dni za tem. se je Vel-derndorff spet oglasil. Prišel je v deževnem plašču, moker, da je teklo od njega, kajti deževalo je v potokih.
“Logar, vaše stare bukve s smešnimi podobami! Ali jih morete pogrešiti? Posodite mi jih; moj brat umira od dolgega časa v deževju.”
Kar na mah je skočil logar na te Velderndorffove besede k peči, vzel Asvedeta v roke, ga z ruto obrisal po obrezi in platnicah in ga nato ponudil gospodu.
“ ... Pa zdaj imate praznino tu gori v vaši knjižnici. Zato sem prinesel vrlo knjigo, ki jo je spisal neki doktor. To vam dam, da jo postavite na prazni prostor. Pa jo morate pridno brati, zakaj zelo dobra knjiga je.”	w» I
Vrgel je deževni plašč raz sebe in položil težak folij ^nt na javorovo mizo. Logar je odprl platnice, spoštljivo in radovedno obenem, prebral naslov in presenečeno zopet zaprl platnice. Knjiga je bila lutrsko sveto pismo v hallijski izdaji.
“Gospod ... zdi se mi... da tega ne bom mogel brati.” — Sram ga je priznati: “Te knjige pod smrtnim grehom ne smem brati.”
“Zakaj pa ne?”
“Zdi se mi — da je pretežko zame. Preprost sem.”
“Pojdite mi! To ni res! Saj berete celo latinskega doktorja, pa da vam bi bila božja beseda v nemškem pretežka?”
“Razumel bom menda stežka,” se je vil Schinnagel. “Pravijo, da ni brati svetih zgodeb v nemškem jeziku, ker je marsikaj zamotanega v njih, kar morajo prej duhovni gospodje razložiti, da duša ne trpi škode.”
“Res je! V pridigi in traktatu je treba besedo zvodeniti v nabrekli latinščini vaših duhovnikov, potem šele je pravo pismo. — Kaj pa, je li bil sveti Duh Lah? Nekdo poje in pravi in po pravici: “Besedo božjo so obrnili, krščansko ljudstvo so slepili.” Na mojo plemenito čast, zvestobo in vero! Če bo govoril Bog z menoj, pa pride tak far in se postavi ob stran pa začne blejati: ‘Tako ne misli sveto pismo, marveč tako,’ tedaj naj vzame farja hudič. Recimo, da ste v tujini in vaš oče vam je napisal lepo pismo. Povejte, ali boste zato leteli k vsem sosedom in prosili: ‘Razložite mi, oče mi je pisal,’ ali pa se ne boste marveč zaprli v svojo sobico in tiho zase prebrali,'kar vam je imel povedati
CHICAGO, ILL.
MALE HELP
WORKING FOREMAN Top $$$ Small Shop General Machine work from Blueprints, familiar with aluminum die casting. Set-up equipment lathe-drill press. We pay top $$$ for your ability. Call Mr. Geary 342-1141.	(177)
ljubi oče? Ali me razumete? Ali se še bojite čiste božje besede?” “Plemeniti gospod, kako lepo vse veste!” se je čudil logar. “I seveda, ko mi je pisal rajni oče s Pemskega v Zwettal, tako sem naredil; v svojo kamrico sem šel in prebral. — Dragi gospod, ne, nočem se več bati pred golo božjo besedo, niti se meniti za prepoved naših duhovnikov; ti marsikaj povedo, kar ni res.” Lutrove biblije logar ni postavil na peč k drugi ropotiji. Spravil jo je v svoji uradni sobi v predal.
Logarica mora seveda vse videti. “Kakšne bukve pa ti je danes prinesel?”
“Bukve pač!”
“Nobenih dobrih.”
“Dobre in koristne,” je odgovoril.
Nal
Knjiga je ena izmed lutrovskih. O, kako je to hudo!
IX
Mesec rožnik je šel h koncu; v Cerkovnici na Čelu, v čvrsti zlati jutranji hladnosti je pel ruševec; jelen se je pripodil iz goščave, se oziral s svojimi svetlimi očmi, če nihče ne pride, in se začel pasti ob rjavi košuti, srnjak ob svoji srni; z gozdnate strani so letale, v trikotu divje race nad veliko vodo; čuvaj se, jelen, čuvajte se, ptiči! Častiti gospodje v Reznem bi že radi jedli prvi jelenji skok in prvo račjo pečenko. Začel se je veliki lov, a kje je logar? ... Ni ga. Poslal je svoje pomočnike na lov, ti se ne pretegnejo pri delu, ustrelijo tupatam kakšno srno
ali zajca, spečejo, kar so ujeli, ob ognju v gozdu po cigansko in poročajo potem logarju: “Nobene divjačine ni bilo videti! Vse se je zateklo nekam v log za Artstettenom.”
“Če ni, pa ni,” pravi logar in bere z žgočo glavo dalje v knjigi, v lutrski bibliji, ki ga tako zajemlje kakor zaljubljena ars amandi. “Hus pa je spočel Nim-roda. Ta je postal mogočen gospod na zemlji. In je bil sloveč lovec pred Gospodom. Zato se pravi:	To je mogočen lovec
pred Gospodom kakor Nimrod.” Povsod okoli v deželi se je začelo poletno vreme. Logarjev vinograd v smeri proti Neue-nermelnu, ki ga je svoj čas imel v najemu, a mu ga je bil pred letom podaril škof, je bil v polnem cvetju in klitju; tam so bila njegova polja; rožnatorde-ča je detelja, čebele šumijo po njej; srebrnozeleno valuje oves in iz zelenja pogledujejo pla-vice in divje kamelice; poleg zori rž že bližnji žetvi naproti... Zdaj je čas, da bi si gospodar ogledal polje in vinograd, kako zori, a gospodarja ni na spregled in ni. — Logar ima v hlevu lepo živino, tri močne salcbur-ške vole in tri pohlevne krave, ki mu dajejo mleka; ena ima tele, druga bo kmalu telila. Ali kaj pogleda gospodar, da li mu dobro hranijo živino in ali neki ne prihaja vož s krono in pije skrivaj mleka iz molznikov? — Žena, pač, žena prihaja, gospodarja pa ni blizu. Gospodar sedi in bere, kako se je sanjalo faraonu o sedmih polnih in sedmih praznih klasovih, o sedmih tolstih in sedmih suhih kravah; spričo branja pozablja svoje polje, svoje krave in vole. Schinnagel, poglej skozi okno, kako raste na temelju iz kamenja hiša iž opeke! Še pred tremi tedni ti ni šlo drugo po glavi kakor samo to zidovje.
Sara trka na okno njegove uradne sobe, ki je trdo zaprto kljub vročini. “He! Gospod rih-
tar! Prve podboje postavljamo! Smo že čez moža visoko z zidanjem. Ali ne čaramo? Pridite in oglejte si!”
“Že grem, že grem!” A logar ne pride, kajti bere, kako so Izraelci, ko jih je izpustil kralj Koreš iz Babla, zopet pozidali tempelj z zidarsko žlico v eni in z mečem v drugi roki. Kakšna knjiga, ta nemška biblija!— Zdaj poje o zgodbah sodnikov in kraljev polno in mogočno kakor vozovi in trombe vojnih trum, zdaj spet pripoveduje kakor mati svoji deci ljubko in nežno o dobri Ruti, ki ni hotela zapustiti svoje tašče, o Mozesu v pletenem košku in o Esteri, lepotni vnukinji Mardohajevi. Za Boga! Kaj ni tisočkrat lepša ta nemška božja beseda kakor pa nabrekla latinska naših ošabnih duhovnikov. — Kar jezen je poštenjak na latinščino, katere se je skušal vedno zopet, priučiti, a mu ni uspelo. To bo pa tudi povedal duhovnim gospodom, vikarju, Glebhoffmannu in tudi — če bo nanesla prilika,
Wolfu: Zakaj prepovedujete to knjigo, ki ji ni enake na svetu, in kazaj preganjate čudodelca — da, čudodelca, ki jo je pisal? Kaj imajo gospodje tak mono-bolij, da hočejo brati svete zgodbe sami? — Je li bil sveti Duh Lah, a? Kar poželjivo pričakuje Schinnagel gospoda viteza, ki ga to pot ni tako kmalu, da bi izpovedal od srca, kakšen vtis je napravilo branje nanj. Saj se sicer ne more z nikomer pogovoriti. Marija — o seveda, križ je z ženo. Celo pri jedi in pred otroki je začela zadnjič, ali se mar ne boji spričo svojega branja, da bi izgubil večno zveličanje. Brati o Bogu, zraven pa zveličanje izgubiti? Kar neumno se mu je zazdelo. Vzel je svoj krožnik z mesom, odšel v svojo uradno sobo in je tam jedel v miru in obenem bral pesem vseh pesmi. Ona je v sobi zraven jokala — naj se — kaj pa je tako neumna!
20. junija se je lotil brati novi testament in je bral ves dan evangelij svetega Luke in sve-
tega Marka; nato Matevža in Janeza; 21. junija je prebral zgodbe apostolov in pisma in prišel do Razodetja 22. junija, ko je bil ponedeljek in njegov uradni dan, in je prišlo mnogo strank, ki bi jih bil najrajši vse odgnal k vragu. Vse njegove misli in želje so bile pač le v knjigi. Ležala je pred njim na
uradni mizi, ne glede na nevarnost; zdaj pa zdaj je željno pogledal vanjo, kadar so stranke prihajale ali odhajale. Saj bi se človek v steno zaletel z glavo spričo ljudi — nič drugega jim ne gre po glavi kakor mejniki, plotovi, popadljivi psi in togotni biki...
YOU ARE CORDIALLY INVITED TO THE ANNUAL
Hofferai! louse Osfolier Festiwa!
Friday & Saturday, Sept. 17 and 18
o OUR MENU FOR FRIDAY serving Family Style from 6:30 p.m. to 2:30 a.m.
Relishes, Baked Lake Superior trout and a fine selection of homemade sausages, French Fries, German potato salad, coleslaw, sauerkraut, assorted rolls, homemade strudel and coffee — $2.35 per person, children under 12 years — $1.35. Music by Polka Prince Johnny Pecon featuring Lou Trebar.
• SATURDAY MENU — Family Style:
Relishes, Munich style roast chicken and a fine selection of homemade sausages. Assorted . vegetables, dumplings, German, potato salad, sauerkraut, rolls, homemade strudel and coffee — $2.35 per person, children under 12 years —• $1.35. Ask for HB pitcher of beer, surprise gifts. For your listening or dancing pleasure on Saturday music by Herbert Kusbers band, featuring Eva—soloist. Fun for young and old.
HOFBRAU HOOSE
1400 E. 55 St.
Er$te?s
SLOVENE VILLAGE
6802 St. Clair Ave. — Tel.: 361-9373
Zelo dobro znana domača gostilna Vam vedno nudi prvovrstno hrano in izbrane pijače.
Priporočata se lastnika MARY in DUŠAN MARŠIČ
MIRKO AKTL0SA
6518 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 Tel.: HEnderson 1-3500
4 <£►
M. L TRAVEL SERVICE
Uredimo vse potrebno ZA POTOVANJA, vse posle JAVNEGA NOTARJA, POŠILJANJE PAKETOV IN' DENARJA, vse IMIGRACIJ-SK ZADEVE. — Travel • Notary ® Translations ° Immigration *
mmmsmmm
e ■
bmmI ameriška domovina Is!
mi
IMi Ul
bi morala biti
vsaki slovenski hiši
s
ČE BO, BO, ČE NE, PA NE! — Tako si misli fantič, ki je vrgel v vodo trnek z vado, sam pa se vlegel udobno na bregu reke Temze v Londonu.
(Dalje prihodnjič)
MAPLE HEIGHTS POULTRY & CATERING
17330 Broadway	Maple Heights
Naznanjamo, da bomo odslej nudili kompletno postrežbo (catering service) za svatbe, bankete, obletnice in druge družabne prireditve. _ Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Na razpolago vseh vrst perutnina.	Se priporočamo:
mm H8CEYAR m SIMI
Tel,: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912
RUDY KRISTAVN1K COMPANY
5908 Bonna Avenue
Telefon zvečer HE 1-1108, podnevi pa HE 1-0965
Popravljamo In obnavljamo domove, stanovanja, poslovne prostore. Delamo nove stavbe. • Vsa dela zavarovana. • Proračuni brezplačni.
• - ■	, ’-V	L V ■ 1 d/ A-	, t'	'' »>-
GRDINO VA POGREBNA ZAVODA
17002 Lake Shore KIvd,	1053 East 62nd Street
KEnmare 1-6300	HEnderson 1-2088
Grdina trgovina s pohištvom — 15301 Waterloo Road KEnmore 1-1235
GRDINA — Funeral Directors — Furniture Dealers
m r-P	\T' I -'.--‘hyo .	U'if':■■h1®	J
VELIKA HRBTNA VRETENCA — Kiti spadajo med vretenčarje in majo seveda svoji velikosti primerna vretenca v svoji hrbtenici. Na sliki je nekaj teh vretenc razstavljenih v Moskvi.
V VOLNI — Model na sliki je v zelenem sviterju ter nosi širok šal in malo kapico. Vse iz volne po beneškem kroju.	,