••PROLETAREC* JE DELAVSKI LIST ZA IIISLECE CITATELJE
PROLETAREC
Offirial Organ YugoHlav Federation, S. P. - - Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze
— GLASILO — PROSVETNE MATICE J. S. Z.
|T. — NO. 1612	* «•«•	«. 1K>7. M tfcs past »ttiss al CMm*. II!.. -4m M« A* * Cn»m tf Mars« J. U!«
CHICAGO, ILL., 3. AVGUSTA (Auguat 3), 1938. Published Weekly »t 1801 * Lawndale Ave.	LETO—VOL. XXXIII.
DEMAGOSKA TAKTIKA KOMUNISTOV PRI U.A.W.
ZASMEHOVANJE H. MARTINA Z: "HEIL HITLER!"
Martin: "Frankensteen je imel dogovor s komunisti za delitev oblasti"
OBRAVNAVA JE BILA ODGODENA PO ŠTIRIH DNEH IN SE BO NADALJEVALA DNE 6. AVGUSTA
REŠEVANJE POKOPANEGA DELAVCA
Ko je predsednik unije avtnih delavcev (UAW) Homer Martin suspendiral pet glavnih odbornikov unije, zaradi zakulisnega spletkarenja, katerega namen je bil spravjti vodstvo unije v roke komunističnih elementov v uniji, je nedvomno napravil veliko napako. Njegovo postopanje ni bilo niti najmanj demokratično. Pravilno in pošteno bi bilo, da bi prizadete odbornike obtožil ter jim dal priliko, da se zagovarjajo; in šele potem, ko bi bila njihova krivda dokazana, bi se lahko sklepalo o kazni. Toda Martin se je ali ustrašil komunistov ali se pa dal pregovoriti konservativnemu krilu svoje večine v glavnem odboru, nakar je napravil to usodno napako ter s tem dal komunistom piliko, da so lahko začeli kričati o "diktaturi" in podobnem.
Obravnava proti obtožencem
To je bilo pred sedmimi tedni. Martin je suspendiranim članom obljubil obravnavo. In prvi je prišel na vrsto glavni tajnik-blagajnik George Ad-ki je bil na obravnavi pred tremi tedni spoznan za krivega in odstavljen iz svojega urada. Minuli teden so pa prišli na vrsto ostali obtoženci, podpredsednik Richard Frankensteen, Ed Hali, Wyndham Mortimer i*.Walter Wells, ki so bili obtoženi, da so se zvezali s komunisti ter rovarili proti uniji. Toda prvi dan se obravnava ni mogla vršiti, ker je vdrlo v sejno dvorano okrog 50 "rebelov" iz vrst članstva UAW, ki so notri uprizorili "sedečo stavko". Tsko je bila obravnava otvor-jena šele drugi dan na tajnem zasedanju eksekutivnega odbora, kateremu je predsedoval Martin.
"Heil Hitler!"
Obtožence je spremil v dvorano odstavljen tajnik-blagaj-nik George Addes in vseh pet je korakalo v sklenjeni vrsti proti dolgi konferenčni mizi, pri kateri je sedel eksekutivni odbor, z Martinom na čelu. Pred Martinom so se pa obtoženci ustavili, se vzravnali, oddali nacijski pozdrav z iztegnjeno desnico, nato pa ga glasno pozdravili: "H^il Hitler!" Obtoženci so imeli s seboj svojega zagovornika, -^odvetnika Maurice Sugarja, ki je zahteval, da bi se obtožencem dovolilo imeti lastne stenografe, kar je pa Martin odklonil. Zastopnik Sugar je pozneje izjavil pred reporterji, da je prva obravnava delala nanj vtis, kakor da stoji pred kakim "fašističnim tribunalom".
Jok« Bradjr J« M MpoaUa pri aid« n ju „«k« liti« v Bnlt.moru, Md Med d«l«m »o p« (»molji popustili hi «ododoU»o poslopja m jo nenadoma aruiilo,
pri čemur J« bil p«r«i«n twdi dol sosed■ j* hUm Jok«« j« pri tom pokopalo pod rasvaliaami. N« pomoč J« priil« policij« a oK«j»c«sci. ki jik vidite «n alilu i« ki — ponesro^onog« delavca od kopali ter roiili.
Angleški posredovalec
"Dogovor s komunisti"
Predsednik U. A. W., Homer Martin, je tekom obravnave izjavil, da ima priče, s katerimi bo dokazal, da je eden obtoženih podpredsednikov, namreč Frankensteen sklenil dogovor s komunisti, na podlagi katere- \ ga bi jim prepustil kontrolo nad1 Delavsko nestrankarsko ligo v okraju Wayne (Detroit), ako bi mu pomagali priti do vodstva v avtni uniji. Del. nestrankarska liga je politično dete j Johna L. Lewisa in CIO. Frankensteen je predsednik lige v okraju Wayne. Prva je imela nastopiti kot priča neka ženska, preden se je pa to zgodi-, lo, se je Martin odločil za novo proceduro.
Obravnava preložena
Po štirih dneh obravnave, tekom ketere je padlo mnogo o-čitkov in proti-očitkov z obeh strani in je bila zaslišana samo ena priča, pa je eksekutivni odbor, ki vodi obravnavo, sprejel nov pravilnik za obravnavo, ki določa, da se ne bo več klicalo prič, temveč se bo predložilo le njihove zaprisežene izjave (af-fidavits). To je bila posledica groženj, ki jih je dobila po telefonu neka ženska priča. Nato je pa odbor splenil odgoditi obravnavo za en teden.
Kdo je kriv?
Koliko faktične krivne leži (Nadaljevanje na 5. strani.)
Pretekli teden je čehoslovaška vla-objavila manjšinski statut, ki naj •lati aa pogajanje a audetakimi Nemci in ostalimi narodnostnimi manjaina-■» v deieli, s Slovaki, Madžari in Po-JMkk Statut določa popolno kulturno ■J Upravno enakopravnost *manjAin s PraAka vlada je ob tej priliki Pri*tal® na anfleftki predlog, da aprej-«nfleikefa posredovalca, ki bo na-Pri pogajanjih. Chamberlain je J*1« poslal v Prago industrijskega in fctntneg* magnata viakonta Runci-■»na. Njegova naloga bo najbri, pri-
lu n<t Pr**° k	v
»•rHnu so se tega sprva veselili, ko so
Tu* Ptri,u "»mignili, da bodo pa ne ko ftel angleftki pritisk pre-»o se tateli j«* i ti, da je manj-statut aa nič in nesprejemljiv » Steije.
922 radijskih napadov
Praga. —Statistika. nabrafla med 21. majem in 1. julijem tega leta pokazuje, da so nemški naciji v tem času 922-krat potom radija naipdali republiko Čehoslovaško. čehoslovakov vzlic temu niso ugnali v kozji rog, pač pa je moral Hitler sam na tihem zmoliti nekaj kozjih molitvic..,
Muaaolini izgnal angleškega časnikarja
Rim. — Paul Cremona, rimski dopisnik ameriškega časopisa "Christian Science Monitor" je bil te dni izgnan iz Italije, češ, da je izrekel nekaj "slabih opazk o neki italijanski visoki vladni osebnosti". Cremona je angleški državljan.
Avatrijaka armadna oprema prodana
Dunaj. — Poročilo iz Berlina pravi, da je Hitlerjeva vlada prodala vso opremo bivše avstrijske armade Ogrski. Bivša avstrijska vojska, ki je zdaj del nemške armade, bo dobila enako orožje in opremo, kot jo ima nemška armada.
Hamilton o vojni
Salem, 111. — Zadnjič je govoril tu na nekem shodu John
D. M. Hamilton, predsednik republikanske stranke, ki je svaril pred vmešavanjem Združenih držav v "hazardno igro mednarodnih velesil". Hamilton je dejal, da bi nam zaplet v novo vojno nedvomno prinesel fašizem, če bi vodil tako politiko Landon, bi Hamilton molčal.
Ni vedel; da je državljan
Sunbury, Pa. — A. T Wyser-ski je že 20 let ameriški državljan, pa tega ni vedel, dokler ni te dni napravil prošnjo za naturalizacijo, nakar so mu povedali, da je avtomatično postal državljan, ko je njegov oče umrl in je mati poročila nekega Amerikanca. Fant je bil tedaj 6 let star. Rojen je bil na Poljskem.
Odpuščanje inozemcev
Milvvaukee. — Tu sta bila odpuščena iz mestne službe delavec Frank Gručo in voznik Frank Pecoraro, ker se je pro-našlo, da nista ameriška državljana. Mestna komisija, ki ju je zaslišala, je izjavila, da ne moreta dobiti dela nazaj dokler ne dobita naturalizacijskih popir-jev.
(Nadaljevanje na 2. strani.)
Socialisti proti gov. La Follettu
Socialisti v VVisconsinu so pretekli teden naslovili zahtevo na Farmarsko-delavsko progresivno federacijo, s katero sodelujejo, da nominira svojega kandidata za governerja, ki bo kandidiral proti sedanjemu go-vernerju Phil La Follettu, kakor je bila želja zadnje državne konvencije federacije. Ta zahteva je bila sprejeta na skupni seji strankinega državnega in okrajnega odbora, ki se je vršila v Milwaukeeju. Zahteva, naslovljena na federacijo, se glasi, "da mora federacija izvršiti naročilo zadnje konvencije in postaviti svoje lastne kandidate za vse državne urade."
Federacija je nominirala za governerskega kandidata državnega tajnika Theodura Dammanna, ki je pa sprejel nominacijo samo pod pogojem, da Phil I,a Follete ne bo več kandidiral. Ko je kmalu nato La Follette naznanil, da bo ponovno kandidiral v svoj urad, je Dammann odložil nominacijo. Na omenjeni konvenciji federacije je bil sicer tudi predlagan Phil La Follette, a je bil predlog vržen z dnevnega reda, ker La Folete ni član federacije.
Na seji socialističnih odborov se je tudi razmotrivalo o možnih kandidatih proti La Follettu, vendar se bo počakalo z izbiranjem, dokler ne odgovori na socialistično zahtevo eksekutivni odbor federacije.
Seje so se udeležili brez malega vsi milwauški socialistični voditelji, med njimi tudi mil-wauški župan Daniel W. Hoan.
Mussoliniju se kisajo njegovi
možgani
Italijanski diktator sili fašistične veljake, da se morajo udeleževati nevarnih akrobatskih tekem, da "dokažejo" svetu, da so fizično nad voditelji v demokratičnih državah!
Hague je pokazal pot diktatorjem
Frank Hague, župan mesta Jersey City, N. J., nima zmožnosti za ameriškega diktatorja, je pred kratkim dejal Norman Thomas, čeprav je baš to v domačem mestu, zato je pa pokazal pot, po kateri morajo kreniti možni bodoči diktatorji A-merike. Thomas je dejal, da je v Ameriki mnogo ljudi, ki odobravajo Haguejeve nasilne metode in bi se jih sami z veseljem poslužili, ako bi bila za to prava prilika.
Razstrelbe v Romuniji
Več municijskih skladišč je v bližini Bukarešte zletelo v zrak. Eksplozija se je baje izvršila radi samovnetja, ker je vladala silna vročina.
Ne kupujte ničeaar, kar j« bilo izdelanega na Japonskem!
Oče fašizma je začel capljati za Hitlerjem
Odkar je Hitler priključil Avstrijo k Nemčiji ter poslal nemške vojake na prelaz Bre-ner, ki loči Italijo od Avstrije, italijanski diktator Mussolini menda nima več mirne ure. Mož se namreč vzlic svojemu klepetanju o "italijanski zmagi pri Vittoria Venetu" najbrž še dobro spominja, kako je združena nemško-avstrijska armada 1917. 1. pognala Italijane od Kobarida do Piave in da je še tam niso ustavili Italijani, temveč zavezniki, ki so morali najprej ustaviti bežečo italijannko vojsko in šele potem Avstrijce in Nemce. In ker tudi ni tako neumen, da ne bi vedel, kakšni so cilji nemškega "zaleta na vzhod", ki je bil oživljen pod
Hitlerjem — in med temi cilji sta tudi Trst in Južna Tirolska, ki ju je dobila Italija po svetovni vojni —, poleg tega pa zaupa Hitlerjevim obljubam, da se bo držal obstoječega stanja, toliko kot ovca volku ali miš mački, ga seveda skrbi, kaj bo, če mogočnega soseda zaskomina po Adriji in Bolcanu. Da se njegovi polki ne morejo meriti z nemškimi, mu je le predobro znano. In tako se "mogočni" Mussolini, stvaritelj "novega rimskega imperija" zdaj trudi, da se prikupi Hitlerju kar najbolj mogoče.
Najnovejša Musolinijeva gesta v to smer je njegova priključitev k Hitlerjevi proti-se-mitski fronti. V Italiji je sicer zelo malo Židov — med 40 mi-
lijoni Italijanov jih je komaj 50 tisoč — in govoričenje, da ta peščica Židov ogroža italijanski narod, bi bilo smešno. Mussolini to nedvomno dobro ve. In če ni neumen, mora tudi vedeti, da je vsako govorjenje o."čistih arijskih narodih" prazno besedičenje. Saj je vsa leta, odkar je prišel Hitler na oblast, s ipreziranjem gledal na njegovo notranjo politiko "rasne čistosti".
Toda isti Musolini ga je zdaj začel posnemati tudi v tem, začel obljubljati ostre ukrepe proti Židom in postal propaga-tor Hitlerjeve ideje "čistega a-rijanizma". To ne more pomeniti drugega, kakor da je stvar resna — namreč Mussolinijev strah pred "nerazdružljivim
zaveznikom" Hitlerjem. Ta strah ga je napotil, da je začel govoričiti o "rasni zavednosti, brez katere imperiji ne morejo obstojati."
Toda Mussolini je stlačil v malho svojega "imperija" tudi Etiiopce. In Etijopci niso Arij-ci. Kako bo Mussolini tu rešil problem "čiste arijske krvi"? Sicer je -že izdal prepoved, da se ne sme noben Italijan poročiti z domačinko. Toda ljudje se spolno mešajo tudi brez zakonskih listin in to mešanje seveda ne ostane brez posledic ..,
Mussolini mora biti res v hudih skrbeh pred Hitlerjem, da se je začel smešiti s takimi bu-dalostmi, o katerih mora vedeti, da so budalosti!
Ameriška ilustrirana revija Life (Življenje) je priobčila v svoji številki od 25. julija članek in več fotografij, ki prikazujejo italijanskega diktatorja v novi luči, namreč kot pravega pravcatega—prismuknjenca. Stvar je izredno zanimiva. O Mussoliniju je bilo sicer že večkrat rečeno (kakor tudi o Hitlerju), da se je v njegovi glavi potrlo nekaj "kolesc*, članek in slike v omenjeni izdaji revije Life pa to naziranje naravnost potrjujejo, človek, ki je zmožen takih bedarij, gotovo ne more biti pri zdravi pameti.
Tri tedne v aamoti
V omenjenem članku je povedano, da Mussolinija često "prime" in ob takih prilikah se zapre v svoj grad na Caminat-ski pečini, kjer časih preždi in pretuhta cele tedne. Fašisti, ki ga že poznajo, ob takih prilikah ne pričakujejo nič dobrega. Zadnjič se jc Mussolini zaprl v ta grad, ki stoji na pečini ob Jadranskem morju, dne 1. junija ter preždel v njem cele tri tedne, do 22. junija. Fašističnim veljakom je že postajalo tesno pri duši in pričakovali so najslabše. Niso se motili.
"Nefašiatični trebuhi"
Dne 22. junija je Mussolini povedel na parado bataljon mladih, gibčnih berzaljerov. Ob tej priliki je pognal konja v galop in zdirjal eno miljo naprej. Isti dan je njegov Popolo cTItalia ostro napadel rejene fašiste, češ, "njihova srca, glave, živci in mišice so skoz in skoz fašistične, toda njihovi trebuhi — ne." Trebuhi so lastni politikom demokracij, je bil motto članka, ki je bil nedvomno Mussolinijevo delo ; fašist pa ne ipotrebuje masti, temveč krepko in prožno mišičasto telo.
Skozi ognjene obroče
Dne 1. julija je Mussolini zbral glavne prvake fašistične stranke, suhe in rejene, od katerih ni nihče več mlad, da pre-
izkusi njihove fizične zmožnosti. Najprej so morali skakati preko vrste pokonci postavljenih pušk, na katerih so bili nasajeni bajoneti. Dva fašistična veljaka sta skočila tako slabo, da sta se nataknila na bajonete; in minister Dino Alfieri toliko, da se ni tudi nataknil nanje (na fotografiji se vidi, da je manjkalo le za las, da se ni nabodel). Nato so morali skakati čez konja, pri čemur so se nekateri prvaki pošteno osmešili :pred fašistično publiko, drugi pa potolkli. Tretja preizkušnja je bila — skakanje skozi goreči obroč (ovit s cunjami, ki so bile namočene v gasolinu). Pri tem so si nekateri prvaki osmodili lase ali dobili opekline. Ko je bila bedasta tekma končana, je Mussolini proglasil, da je 58 izmed 90 od "preizkušenih" fašističnih veljakov prestalo preizkušnjo "zadovoljivo". Nato se je pa pobahal, da ne more dati no-
i;
bena demokracija takega ""vzgleda", ne da bi pomislil, da imajo v demokratičnih državah še toliko pameti, da ne uganjajo takih bedastih komedij.
"Beli kruh je nezdrav"
Mussolinija silno jezi letošnji izredno slabi in pičli žitni pridelek v (Italiji. To je pokazal nekaj dni pozneje, ko je šel na kmete, kjer se je slekel do pasu (na fotografiji je videti kot pravcata kosmata «gorila) ter dejansko pomagal pri žetvi. Po delu je pa napravil srdit govor, v katerem se je silno jezil na "demo-plutokracije", ki da se vesele slabe žetve v Italiji. "Žetev res ni obilna," je rohnel, "zato je pa žito izredne kakovosti in novi italijanski kruh je mnogo bolj zdrav kot njihov!" V Italiji imajo namreč letos izredno slab črni kruh, kakršnega smo imeli med vojno v centralnih državah in ki je bil jedva za silo užiten. Da potolaži Italijane zaradi tega slabega kruha (ki bi bil lahko
(Nadaljevanje na 4. strani.)
zdravniki proti ljudskemu zdravstvu
Ameriškim konaervativnim zdravnikom, ki ao organizirani z avoji Zdravniški zvezi, kar noče it v glavo, da zahteva dobrobit ameriškega ljudstva, če že ne takojšnjo socializacijo zdravatva, pa vaaj obširen zvezni program Ijud-akega zdravatva. V vsakem predlogu, ki ae tiče ljudakega zdravatva, vidijo ie socializacijo in te ae boje kakor gada.
Ko je zvezna komiaija pred kratkim predlagala, da ae dovoli iz zvezne zakladnice 850 milijonov dolarjev za izvedbo obširnega programa ljudskega zdravatva (povečanje javnih bolnišnic, boj proti jetiki, veneričnim boleznim, malariji, pljučnici »n raku, uatanovitev porodniških in otroških zdravstvenih središč, proata bolniška oakrba za revne itd.), ao ti zdravniki takoj proteatiralu
To so zdravniki, ki vidijo le sebe in avoje oaebne kori-ati, ne ljudakih; in ker jim poael dobro neae ali pa upajo, da jim bo, ae boje, da bi trpeli izgubo, če bi prišlo do kake ljudake zdravstvene oskrbe.
Toda vai zdravniki niao taki. Mnogo ameriških zdravnikov ae že leta bori ne le za tak program, temveč tudi za
aocializacijo zdravrtva. Tem vaa čaat! Želeti bi bilo, da bi
,
bili kmalu v večini.
f
Proletarec, Auguat 3, 1938.
t—rr—r
m —«an' mtii 1
PROLETAREC
UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKO SREDO.
I*4aja Jugoslovanska Delavska Tiskovne Druiba, Chicago, III.
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjtnih driavah xa celo leto $3.00; »a pol lata $1.75,
ia četrt leta $1.00. . Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vai rokopiai in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pohdeljkt ' ■ popoldne za priobčitev v fttevilkl tekočega tedna. _______
PROLETAREC
Pukliahed every Wedneaday bv the Jugoslav Workmen'» Publishing Co.,
Inc. Establlahed 190«.
Editor.................................................................... Frank ZaiU.
Business Manager..................................... Charles Pogortlec.
Asat. Editor and Asst. Busine&s Manager....:. Jose|>h Draaler
SUBSCRIPTION RATES: United Statez: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00 Foreign Countries, One Year $3.50: Si« Month« $2.00.
PROLETAREC
2301 S. L*wndale Ave.
Telepbonet ROCKWELL 2864.
CHICAGO, ILL
2RTVE POVODNJI, |C■ JE USTAVILA JAPONCE
Napol pečeni radikalci
Naša doba pozna mnogo ljudi, delavcev in intelektualcev, (pa tudi malih trgovcev, ki so šele zadnja leta postali nezadovoljni z obstoječimi razmerami, ker je nazadnje tudi njih poti-palo na en ali drug način. In ko so potem čuli nekaj zvoniti, dn tako ni prav, so brž pritrdili in začeli gledati okrog sebe, kje je kak Odrešenik, ki bi jim čez noč odprl vrata v nova nebesa. D* vzame vsaka sprememba mnogo časa in truda, niso pomislili in če bi, bi jim ne ugajalo. Taki ljudje hočejo spremembo takoj. 'Zato se oklenejo prvega demagoga, ki ima dovolj velika usta in ni preveč tankovesten, da lahko obljublja gradove v oblakih in pečene piske, ki bodo že jutri same frčale v lačna usta. Ko pa gradov in pišk le ni in postanejo taki ljudje spet nezadovoljni, pa često ne morejo več prebirati, ker je medtem "odrešenik" že zajahal konja in vzel bič v roke. Potem se začno učiti, ampak drugače; kakor so prej mislili.
Nekoliko drugačni so ljudje, ki so sicer napredni, a so izgubili orientacijo, pa ne vfcdo več, komu bi sledili, po kateri (poti ubirali korak; in tako so danes socialisti, jutri komunisti, potem se ogrevajo za delavske stranke bodočnosti ali pa skušajo poboljšati demokrate ali republikance itd., itd. 1
' Delavsko gibanje si ne pomaga s prvimi niti drugimi. Delavsko gibanj« je namreč smotreno in često dolgotrajno ln na-porrto delo. Zato mu koristijo le taki delavci, ki to vidijo in ao pripravljeni, ravnati se po tem.
"Brez muje se še čevelj ne obuje", pravi pregovor, pa niti tega razmeroma lahkega opravila ne morete opraviti z lepo-zvenečimi frazami; treba je čevelj v roke vzeti in ga obuti na nogo. Sipanje fraz in lepih gesel je morda zabavno delo, toda koristi malo, če sploh. Le delo ustvarja in spreminja stvari. Ampak to delo je le prečesto utrudljivo in prav nič zabavno, zato mnogim ne diši in se rajši lovijo okrog fraz in iščejo "odrede-niMV Velikih ust in lepih obljub.
• * . Odločitev proti delavcem
Citateljem je gotovo še v spominu sadeča stavka v tovarni družbe Fansteel Metallurgical v North fchicagu. Vršila se je lani fn vodila jo je unija CIO. Končana je bila, ko so šerifovi pom<>čniki okraja Lake pregnali stavkarje s solzavičnim plinom in kr^pelci. Podjetje je nato odpustilo večino stavkarjev iz svoje službe. Unija in stavkarji pa so se pritožili na zvezni delavski odbor, ki je po dolgotrajnih zaslišanjih naposled odločil, da mbra dfužba ponovno uposliti vse delavce, odpuščene zaradi stavke, z vsemi pravicami, ki so jih uživali v začetku stavke.
Kompaniji to seveda ni ugajalo in pritožila se je na zvezno okrožno prizivno sodišče, ki je zdaj z večfho dveh sodnikov proti enemu odločilo proti zveznemu delavskemu odboru in odpuščenim delavcem, češ, da ni bil odlok odbora v skladu s postavo in da je imela kompanija vso pravico, odipustiti omenjene delavce. To pravita dva sodnika, dočim se tretji ne strinja z njima, temveč z delavskim odborom, ki trdi, da je pravica na stra-ni delavcev, odpuščenih zaradi stavke.
Nov dokaz, da je pri postavah odvisno, kdo jih tolmači: tvoj prijatelj ali moj prijatelj. Sodnik, ki je prepojen s kapitalistično ideologijo in predsodki vidi naravno predvsem kapita-listovo pravico, ne delavčevo. Tak sodnik na primer ne more priznati delavcu pravice do stavke za izboljšanje svojih razmer, na drugi strani bo pa videl nekaj čisto naravnega v tem, ako se delodajalcu zazdi in zmeče vse svoje delavce na cesto. Ampak, kadar bodo postali delavci močni na političnem popri-Ačo, tedaj bodo tudi sodniki videli marsikaj, kar danes še nočejo videti, da je namreč človek nekaj več kot navadna vprežna živina.
Zgoraj omenjena odločitev pa 'pojde medtem seveda pred višje sodišče, ki bo nemara gledalo na stvar drugače.
Itelski ravnatelj. "Nekateri IjU-1 hitro odkurijo proč. Toda Nem dje gredo na balkon in opažu- ci ao vztrajnejši In bolj sistema
jejo učinke napada. Drugi zlfe
žejo pod svoje postelje — in ni-.hče ne ve, zakaj. Spet drugi Se 'zatečejo v kleti, ki so pripravljene za tak slučaj. Mnogo ljudi pa ostane kar v posteljah ln
tični. Oni ne odletijo, dokler no vržejo zadnje bombe. In ko u-bijejb 49 otrok, se ponovno vrnejo, da ubijejo Še petdesetega.
,iNeka mlada ženska pri naši mizi se pritožuje, da je bil njen
vse, kar storijo, je, da se po- avto zadet od bombe v trenut-
krijejo preko glave. Vse skupaj
je, seveda, hazardna igra.'
Taktika napadalcev ae razlikuje
Nato nam je tpovedal o raz-
ku, ko je ona izstopila. Njo je vrglo na tla, toda ranjena ni bila, dočim je nekega konja, ki je stal v bližini, v hipu spremenili v brezoblično krvavo gmoto raztrganega mesta in kosti. "In
lični taktiki, ki se je poslužu-jzdaj sem brez avtomobila", je jejo zračni napadalci. Italijan- zaključila svojo zgodbo, kakor iki letalci se dvignejo v višje vi- bi bilo to najhujše, kar jo je šine, čim začho streljati proti- moglo doleteti...
letalski topovi. Navadno tudi j (Konec-prihodnjič.)
VESTI 12 PRIMORSKE
Gorica. — Dne 9. julija t. 1. med kopalci, ker se je pojavil
No »liki sta kitajski kmet in njegova iona U kraja	»»konce mirno saviivata skromno koeilo, ki sestoji i«
. . , , ,„	. . . ;	nekaj pesti Hia. Zdi so, do Jo posodo«j nič ne rasburje
▼ bliiini Rumene roke, kjer jo »oliko povodenj pred to-	Nemarm j.	T#g#||f do j. *.|otok podivjal ter »o ra»-
dai ustavilo Japonsko prodiranje proti Hankow«. Njuna	m preko ftiroklb pokrajin, ker Je s trm ustavil prodira-
borna koča jo ie preplavljena in vode jo do kolan, (oda	njo kletega »ovratnika kitajske«a naroda.
Fašistične boni|ie ne morejo uničiti morale španskega ljudstva
Erika Mann jo hči slavnega nem-•ktga pisatelja Thomas* Manna, ki mora aaradi svojega neizprosnega sovraštva do fasisma iivoti v izgnanstvu. V iagnanstva iivi tudi Ml. ki jo enako odločna nasprotnica fasiama in ki so ta č as mudi v republikanski Španiji, odkoder je pisalo nowyorškemu aocial-demo-kratskemu listu New Leader pismo, katerega prvi del priobcamo spodaj t prevodu. Zaključni del njenega pisma bomo priobčili drugič. —Uredništvo.
Naši pariški prijatelji — in
fRIKA MANN
ci. Morda so bili njihovi starši, bratje ln sestre pred kratkim pokopani pod istimi razvalinami, med katerimi se zdaj ti o-troci igrajo ...
Ozrla sem se v nebo. Nad nami letajo ptice. Mnoge izmed njih sličijo letalom, ki so v Španiji identični s smrtjo, grozo in razdejanjem.
Peljemo se naprej. Cesta je izvrstna, če ne bi srečali na vsako toliko vojaške tovorne
ae je vršila svojevrstna proslava v kapelici Sv. Srca v goriški škofijski palači. Nadškof Mar-gotti je namreč tega dne blagoslovil 40 razpel, ki so jih na-bi ali duhovniki njegove škofije in ki so namenjeni vsem obmejnim oddelkom fašistične milice, "da bi se tako zbirali ckoli znamenja krščanske vere vsi obmejni miličniki, katerim zaradi njihove nepretrgane in delikatne službe kakor tudi zaradi oddaljenosti njihovih postojank ni dana možnost, da bi zrhajali v cerkev."
Slavnostni blagoslovitvi so isostvovaii komandant soške
ker manjka električnega toka. ^ije, komandant obmejne ko-
med svoje prijatelje štejemo avte, bi skoro ne mogli verjeti, samo simpatičarje španske re- da se nahajamo v deželi, ki je publike — so nas pred odho- zapletena v vojno, dom svarili, naj ne hodimo v Na naM ,evi valovi višnjevo Španijo. Rekli so: "Ne hodite vodovje Sredozemskega morja, tja. če greste, boste prispeli ob v bližini je zaaidrana neka voj-ča»u atraai.e demoralmaeije irt na |adja yideti da je nje-razkroja. Zmeda, nered in gro- na ,posadka privoščila oddih, za bodo strmeli v vas, poleg te- kajti v vodi in na peščenem ob-ga boste pa v vedni življenski režju vidimo okrog sto krepkih nevarnosti." Ko smo že bili v mladih mož v kopalnih hla-
vlaku, So nas ponovno svarili:
čkah. Fantje se veselo smejejo
"Imejte pamet in izstopite; ne in vzklikajo.
hodite v Španijo!" Toda mi ..	, .__* ^ _
~	u s j ti i*	Meni se zdi, da je pred me-
smo se vzlic temu odpe jali.	.. . . * . ,rl*
Čudno kolikšna razlika ie	n0J Prazn^ni Pnz*r: *™io> viš"
^a VI K?,,k*n,a razl,ka Je	njevo nebo, poživljajoče sonce,
med tem, kar človek o neki	... . ' . . „ c-0,1«™™
. „ . . ... . , ...	veličastna modrina bredozem-
atvar. slA ,n č.ta. m kar v,d. z	morj 8„ka „,,^0.^«
lastnimi očmi! Jaz .«m vedela. * J fp bo(Jo mor,,.
861" prijatelji motih. tj	kma,u umreti Xoda
smrt danes ne predstavlja realnosti za nje.
Bomb« ao okrepile moralo v Barceloni
Mesto Barcelona prekipeva
Privlačnost uniform
Fašistično gibanje v vseh deželah, kjer se je pojavilo, računa na privlačnost napol vojaških uniform. Očetje fašizma namreč vedo, da je mladina še vedno dovzetna za take stvari in: vse, kar je v zvezi z uniformami, kakor parade itd. Saj ni še tako dolgo tega, ko so tudi člani raznih slovenskih podpornih društev v Ameriki radi paradirali v različnih uniformah. Toda viemite fašistu njegovo uniformo, pa stoji pred vami kot mokra kara: z uniformo je odpadla od njega vsa "glorija" in posta1 je smešna figura.
Angleška vlada je .spoznala to in se je po tem tudi ravnala. Angleški fašisti lahko gobezdajo in zabavljajo in groze vsemu sVetu, toda uniform ne smejo več nositi, pa tudi privatnrh udarnih čet ne smejo organizirati. In to je eden izmed vzrokov, da sd fašizem ne more vsidrati med Angleži. Tudi ameriške oblasti bf storile demokraciji veliko uslugo, ako bi prepovedale rabo uniform privatnim organizacijam in pa ustanavljanje organi-zšcj v svrho napol vojaškega vežbanja, kakor delajo naciji v mnogih krajih dežele. Uniforme in vojaško gibanje so za vojake, na za privatne organizacije! •
Jaz sem bila prepričana, da ne bom našla v Španiji niti demo-ralizacije niti konfuzije. Prav nič nisem dvomila, da bom našla ljudstvo, ki se hladnokrvno bori proti sovražniku, odloče-
no, vzdržati do konca v boju živ7jenja Tn "delavnosU. Ljudje proti fašističnim osvajalcem. na ulicah nitH) videti pret,traše-Vzhc temu me je pa trma na-|n| aIi zaskrbljeni. Ti ljudje so
ših pariških prijateljev spravila v slabo voljo. Španije nisem videla že dve leti, tekom kat» rih je šla ta dežela skozi toliko u-sodnih dogodkov. In tako sem
T>rav takšni danes, kakor so bili vedno — veseli, dostojanstveni in polni zaupanja. Fašistična taktika wdemoraliziranja s pomočjo zračnih napadov" je ro-
tiato noč prav slabo spala naj^'^ nasprotne posledice: vlaku Paris-Perpignan.	>jačala je voljo do odpora.
Tri dovoljenja za prekoračenje I Normalnega civilista je navda-
meje
Ako hočete priti v Španijo, morate imeti dovoljenja od treh držav: francosko dovoljenje. Špansko dovoljenje in pa dovoljenje vaše domače dežele. Španski obmejni uradniki so jako prijazni, toda vse vaše papirje pregledajo z največjo na
la z jezo in sovraštvom napram tem nesmiselnim masnim mori-rijam. In republiki je odprla oči da je bolje poginiti na bojnih i poljanah, nego se podati skupini generalov, ki pošiljajo bombna letala nad mesta in vasi samo zato, da bi "demoralizirali" prebivalstvo, čeprav ni spodaj
tančnostjo. španskim vojakom,1 nobenih vojaških objektov.
Ako Je oocializem diskreditlran, kaj nam nasprotniki socializma svetujejo boljšega za izhod iz dana&nje anarhije, bede I* vojne
ki so nam po pregledu potnih listin .pomagali nositi prtljago, smo ponujali Čokolado, ki so jo pa odklonili z besedami: "Bolje, da jo obdržite sami za se. V Barceloni vam bo prišla prav."
Peljemo se skozi Španijo. Na obeh straneh železniške proge so lepa koruzna polja. Nad pokrajino počiva mir. Vidimo kmetice, z vrečami ali košarami na glavah. Po poljskih cestah se počasi pomikajo kmečki vozovi na dveh kolesih. Deset milj od meje naletimo na prvo vas, ki je bila tarča fašističnih zračnih napadalcev. Ob cesti vidimo kupe razbitega kamenja In stekla. Potem ozremo ostanke hiše, katero je bila zadela zračna bomba; en vogel še stoji, ostalo so razvaline. Pri-
Prebivalstvo tudi na oči ni spremenjeno. Ženske so čedno in lično oblečene — vidi se, da se rade lepo oblačijo — in o-troci so takisto Čedno in pestro opravljeni kakor vedno.
V glavnem je videti tri spremembe, poleg razvalin bombardiranih hiš: vsepovsod vidite moške v vojaških uniformah; avtni promet se je zelo skrčil, kajti skoro vsi avtomobili so bili vipreženi v vojaško službo na fronti; in gneča na vozovih u-lične železnice, ki so tako natrpani kakor sardine, da mnog' tako rekoč visijo na njih, a so vzlic temu veseli in razposajeni kakor otroci.
Poaledice vojne v Barceloni
Zunanjost hotelov v Barcelo-
Mi živimo v petem nadstropju, kar v takih okolščinah ni baš prijetno, ne samo zaradi stopnic, ki jih moramo meriti, temveč tudi zaradi zračnih napadov. človek se pa kmalu priuči temu in začne gledati na vse kot nekaj običajnega in naravnega.
Potem smo naleteli na stvari, na katere smo bili manj pripravljeni. Seveda smo pričakovali, da bomo v Barceloni naleteli na pomanjkanje živil. Zame to ni nič novega, saj mi je bilo osem let, ko je izbruhnila svetovna vojna in v Nemčiji smo šli skozi štiri leta hudega pcmanjkanja. Vzlic temu sem bila začudena, ko sem uzrla na mizi pred seboj svoj zajtrk: črno kavo, ki je imela okus zelo trpkega zdravila in košček starega, trdega, črnega in suhega kruha. O jajcih, surovem rr *u ali mezgi ne duha ne sluha. Tudi krompirja ni v mestu. Rumeni grah je videti glavna hrana Barceloncev. časih vam servi-rajo košček ribe ali kar na plamenu praženega slabega govejega mesa. Tudi cigaret ne vidite nikjer. Povsod pa imajo v izobilju domačega, dobro znanega vina; in za Čudo mnogo črešenj.
Tako sem se nenadoma spomnila na mlada leta, ki sem jih preživela v vojnem času. Enako čudni prizori mi stopajo pred oči v Barceloni leta 1938. Eden naših sosedov ima malce surovega masla, ki ga je najbrž na skrivaj kupil od kakega kmeta; in zdaj bi rad to dragocenost zamenjal za cigarete ... Dva zakonca imata pa kos starega sira, ki ga nosita s seboj v obednico, zavitega v moker robec . ..
Natakarji, ki nimajo a čim poatreči
Elegantna hotelska obednica je polna natakarjev, ki vam skoroda nimajo s čim postreči. Vsa okna so križem kražem prelepljena s ipopirnatimi trakovi — varnostni ukrep proti zračnemu pritisku, ki ga povzročajo bombne eksplozije in ki bi inače šipe razgnal na koščke, ki spet ogrožajo ljudi. Trakovi so barvani in časih izgledajo kot okraski.
Mi smo novinci v vojni in nas je skoro sram udobnega življenja onostran španske meje, in našega neznanja o življenju v vojnem času. Pri naši mizi sedi nekaj časnikarjev; in eden od njih pripoveduje: "Sinoči ni bilo nobenega zračnega napada
horte ter zastopniki častnikov in legionarjev.
škof Margotti je v svojem nagovoru povzdigoval viteško nalogo obmejne milice ob jugoslovanski meji in požrtvovalnost v vzhodni Afriki in v Španiji padlih vojakov in miličnikov ter je na koncu izrazil željo, da bi Kristusovo znamenje obmejne miličnike navduševalo za nove slavnostne čine.
Nadškofu se je zahvalil poveljnik obmejne kohorte v imenu "črnih srajc, ki so v službi na svetih mejah domovine".
if
—	Za generalnega ravnatelja gorske mestne hranilnice je bil imenovan dr. Emilio Fur-lani, član direktorija goriške pokrajinske fašistične zveze. Furlani je bil pred 18 leti med D'Annunzijevimi legionarji na Reki.
★
—	Dne 12. julija se je pripetila 17-letnemu Karlu Srebmi-ču iz Gorice huda nesreča. V družbi nekaterih tovarišev se je kopal v Soči. Pri nekem skoku v vodo je z glavo zadel ob pečino pod vodo. Njegovi tovariši so ga nezavestnega in vsega oblitega s krvjo rešili iz reke. Prepeljali so ga v goriško mestno bolnišnico, kjer so zdravniki dognali, da si je prebil lobanjo. Njegovo stanje je zelo resno.
★
—	Pred vojaškim sodiščem v Gorici se je moral, kakor poroča "Gazettino", zagovarjati 20 let stari Ivan Weinberger iz Mirna, ki ga je prijavilo poveljstvo "soške" legije fašistične milicije, ker ni redno zahajal k predvojaškim vajam. Obsojen je bil na globo 300 lir ter
v tržaškem zalivu volk dolg 6 m. Ribiči, ki so ga opazili, so takoj javili pristaniškim oblastem. Te so takoj obvestile kopališča, da naj posvarijo kopalce, ki se ne smejo kopati izven ograjenega prostora.
— V bolnišnico so pripeljali 12-letnega Tampuša Marcela iz Kontovela. Na tilniku je imel odprto rano, iz katere mu je izteklo mnogo krvi. Izpovedal je, da ga je neki ribič udaril z veslom, ko se je kopal v bližini njegove barake.
Ljubljana. — Dne 25. junije bil pokopan tu Andrej Ga-bršček, ki ga pač vsak Slovenec pozna kot enega izmed glavnih buditeljev narodne zavesti primorskih Slovencev in borca za pravice goriških Slovencev. Umrl je v starosti 74 let. Pred vojno se je udejstvo-val na Goriškem kot pisatelj, časnikar in publicist, po vojni pa je živel več let na Dunaju, nazadnje se je pa preselil v Ljubljano, kjer je tudi izdal svoje največje delo "Goriški Slovenci". Rojen je bil v Kobaridu in po poklicu je bil učitelj.
zor se mi vidi, kakor vzet iz ni je videti nespremenjena, čim
kakega hollywoodskega filma. Med razvalinami se igrajo otro-
pridete v hotel, pa vidite spremembe. Dvigalo ne obratuje,
DROBIŽ OD VSEPOVSOD
(Nadaljevanje s 1. strani.) En kriminalec na 37 ljudi
Indianapolis. — Philip Lutz, predsednik kriminalnega odseka ameriške odvetniške zbornice, je objavil poročilo, ki pravi, da pride v Združenih državah po en kriminalec na vsakih 37 prebivalcev; obenem pa napoveduje, da bo 200 tisoč izmed sedaj živečih prebivalcev dežele izvršilo umor, preden bodo umrli. Poročilo pravi, da so 1937. 1. stali deželo zločini nad 6 odstotkov več kot 1. 1936 in da je v deželi izvršen po en večji zločin vsakih 22 sekund. V Združenih državah imamo sedemkrat več zločinov kot v Angliji in dvajsetkrat več umorov; in v naših ječah je več ljudi (sorazmerno s številom prebivalstva) kot v katerikoli drugi deželi na svetu.
Liberalec poražen Houston, *fex. — V primarnih volitvah v Texasu so bili poraženi vsi demokrati, katere je priporočal predsednik Roosevelt, med njimi tudi znani libe-na poravnavo vseh hodnih stro- ralni kongresnlk Maury Mave-
ik<ft|p ★
Trat. — Po podatkih statističnega urada, ki je izdal poročilo za maj, je razvidno, da so se cene na debelo zvkšale za
0.7	odstotka v maju t. 1. (baza 100 1. 1938), življenje so podražila v primeri z aprilom t.
1.	za 1 odstotek, živila pa za 0,8 odstotka.
—	Italijanski uradni list prinaša dekret, ki zadeva olajšave za inozemske turiste v pogledu plačevanja raznih taks.
—	Tudi letos so morali ov-čjerejci prodajati volno samo v določene magacine, ki so pod nadzorstvom države. Za trža-
rlck, kije bil zelo aktiven v boju za obvarovanje civilnih svo-bodščin. Reakcija ga je porazila s svojim denarjem in z eb-dolžbo, da je komunist, kar je seveda bosa, toda volilci so verjeli oziroma nasedli. Reakciji je pomagala A. F. of L. in sicer samo zato, ker je bil za Mave-ricka*— C. I. O.!
Begunaki aklad $500,000
London. — V Angliji se je mudil več tednov ameriški komik Eddie Cantor, ki je prišel nabirat prispevke v sklad za preselitev židovskih otrok iz Nemčije, Avstrije in Poljske v Palestino. Nabral je pol milijona dolarjev — štirikrat več, kakor je sam pričakoval.
ško pokrajino ao ta skladišča
v Sežani, Senožečah in št. Pe- 22 milijard porabljenih v boju
tru na Krasu. Volno so pobiraii	proti depreaiji
in ja? kar nisem mogel zaspati	0v*j.*reJ? si lahko Washington. - Zvezna vla-
n jaz Kar nisem mogei zaspati. zadržij0 Za SV0j0 rabo aamo 2 da |n posamezne države naše
Zmirom namreč čakam, kda sc vntwo	a- ' l.m	" ,
bodo oirlaaile sirene " Ponrei ie » l, * Vsake*H družin-1republike so potrošile v boju bodo oglasi e sirene. 1 oprej je skf č,ana ^	m0rajo proti depresiji od 1 1932 do 1.
bila Barcelona bombardirana dati Vsak	ppk ^	aepresui od I.
petnajst noči po vrsti vsako znuje z denarnimi gobami, ki
noč petkrat. Mi smo želeli iz-
julija letos okrog 22 milijard dolarjev. Zvezna vlada je pora-
vedeti kaj je treba storiti v ta-\l i ° d™ežfJ° t"™*? 1P.^0(U™, bl,a v ta namen 16 in pol mili kih s čanb?	f ProdRJ*lc' d°Mio PH jarde, ostali del tt*i*>remena
1	Prodaji v začetku na račun 8 je p« padel na posamezne dr-
"To je pa odvisno od vašega lir za vsak kilogram volne. žave. Toda depresija je še ve-značaja", nam je odgovoril ho-, — Velik strah je zavladal dno tu.
M

i= Jft.
oaoc==3oaoc	iocjoi_iouo
JOACHIM BARCKHAUSEN—IVAN VUK:
DŽINGIS KHAN
—s
o
D
O
Povest o mogočnem "Gospodarju sveta" in o njegovih vojnah v trinajstem
stoletju v Aziji ODPC lOBOBssaoaom
aoi
W 30I
(Nadaljevanje.)
Ko se je to zgodilo, — levo in desno krilo sta bili na obeh straneh pripravljeni, — n je center obrnil, obe krili sta nastopili od iadaj in obkolili sovražnika. Bil je v kle-tfah. Ce pa je izgledalo, da bi <vkljub obko-litvi mongolska armada imela prevelike izgube, se je mahoma pokazala v centrumu Dtingis khanove vojske vrzel, kakor da je center prebit in da lahko napadalec skozi pobegne. Navadno se je to zgodilo pri kakšni neprimerni soteski. In ko je sovražnik, nekoliko zmage pijan, nekoliko zadovoljen, da se bo prebil, planil skozi Džingis khanov center, je bil zopet napaden in stisnjen kakor v~ precepu. Večkrat je Džingis khan celo dopustil, da je sovražnik celo njegovo četo ujel in to i vsem plenom. Nato ga je, ker je bil preveč zaverovan v pregled plena, presenetil in pobil.
Princip osjega roja, to je, zopet in zopet napadati, zopet in zopet se umikati in se vedno nepričakovano pojaviti in udariti, je izvijal le tedaj, Če je bila hitrost lastnih čet dobro preračunjena in večja od hitrosti na-sprotnih čet. Džingis khan je imel najhitrejšo armado, ki jo je takrat svet sploh poznal. Z neverjetno naglico je bliskovito dosegel oddaljene pokrajine.
Poseben trik je imel Džingis khan v bitki tudi s tako zvanim "zamahom z zastavo". Ta taktični trik mu je dal največ zmag. Zamah i zastavo je sprememba fronte, ki se izvrši med bitko z največjo natančnostjo in hitrostjo. Je pa tudi zelo nevaren trik za lastne čete. čete se morajo s peklensko histrostjo liregrupirati in prevrči tako, da je fronta takoj drugačna. To pregrupiranje mora biti pač zelo dobro pripravljeno. Sovražnika pa spravi v največje presenečenje, da si ne ve pomagati in je zigubljen. Naenkrat namreč sovražnik opazi, da postaja eno krilo mongolske vojske slabejše in vedno slabejše. Zdi se mu celo, da vojaki beže. In med tem, ko se ga je že lotil smeh zmagoslavja, naenkrat epazi, da se začenja na nekak nenavaden in čudovit način drugo krilo mongolske vojske Uriti in širiti. <In naenkrat je na tak način sovražnik obkoljen.
Jedro vsega gibanja Džingis khanove vojske pred bitko, med bitko in po bitki je bilo: hitrost, hitrpst, hitrost. Pri taki brzini ježe in hoje so bJli sovražni pohodi že davno prej •paženi, kakor bi to smelo biti. Tako se jim je lahko zaledje odrezalo, pravočasno zasedlo ugodne točke bojišča, uničilo sovražne predstraže in straže zaledja, med bitko pa uporabljalo razne taktične trike, da je sovražnik, četudi tri- ali štirikrat številnejši, »oral podleči.
Ni res, da je bila Džingis khanova armad r* sestavljena iz neštetih množic vojaštva. Vojakov v njegovi armadi ni bilo kot peska v morju, kakor pišejo nekateri kronisti. Anglež sir Henry Howorth je sestavil sledečo tabelo mongolske armade pod Džingis khanom:
Cesarska garda je štela 1,000 mož, središče (centrum) 101,000 mož, desno krilo 47,-000 mož, levo krilo £2,000 mož in druge formacije 29,000 mož.
Vsega skupaj je torej bilo približno 230,-000 mož in to v času, ko je bila armada najmočnejša. Džingis khan je vedel, da bi glede fcevila svoje armade bil vedno premagan. Zato pa je svoje vojake taka trdo discipliniral, jih vežbal in uporabljal svoje trike, da je s tem štedil moči armade in ljudi.
Ker je obleganje utrjenih mest bilo vedno zvezano z velikimi zgubami, naskok na take trdnjave pa še z večjimi, je v takih slučajih vzel nešteto vojnih vjetnikov ter jih postavil Pred svoje napadalne srle ter jih je s tem za • ttitil pred sovražnikom. Bila je to pač krvoločna in grozna taktika, ali bila je učinkovita.
£ojne pohote je skrbno preračunal in pripravil, zavedajoč se, da je po številu svoje vojake slabejši. Do najmanjše pičite je sestavil načrt. Ni torej res, kakor zopet nekateri kronisti pišejo, da so bili njegovi napadi "kaotični napadi divjih ljudstev". Džingis khano-vi bojni »pohodi in bitke so bile stategično in knijalno na višku vojskovanja. Bili so brez-Primerni vzorci dobro premišljenega in vešče vodenega vojskovanja. 2e pri prvih diplomatskih pripravah se je skrbno postopalo. More-
POVODENJ V NEW JERSEYJU
l JO. e-s. rx L*-?	fcs

bitne sovražnikove slabosti so se mnogo prej do dobrega pri itudirale in proučile. Nato šelt je poslal Džingis khan svojega poslanca z zahtevo, ki je bila kakor strela z jasnega, da se mu moia to ali ono ljudstvo pokoriti, če je bila ta zahteva od prestrašenega vladarja sprejeta, je Džingis khan vzel deset odstotkov od vsega nejigovega premoženja. Moral mu je •poslati pomožne čete, natančno povedati dolžino cest in kam vodijo. Poslati mu je moral nači te trdnjav ter kažipote, ki so peljali mon-go h ko posadko v tisto trdnjavo.
Barbarsko nesramni so bili taki pogoji. Ali Džingih khan je z njimi ustvaril svoje svetovno gospodstvo.
Če pa se njegove zahteve niso sprejele, ni Džingis khan trenil z očesom ali kakorkoli pokazal, da spoštuje junaštvo svojega na-sprotka. Taka odklonitev mu je bila le žalitev, le ovira, ki mu je ovirala pot k njegovemu cilju, da postane "Gospodar sveta". Njegove postave so za tak slučaj določale popolno iztrebitev protivnika.
Ta iztrebitev je bila strašna. Deželo, državo mora dobiti in imeti. Prebivalstvo te dežele, države pa mu je le v napotje in v oviro. Hoče državo, ki bo za njegovim hrbtom varna, mirna. In zato mora vse prebivalstvo poginiti. In tako je bilo vedno v takih slučajih poklano vse, kar je bilo živega, celo psi in mačke. Mesta so bila izravnana z zemljo in polja sistematično upostošena.
"Verjemite," je rekel Džingis khan, "s sovražnikom, ki smo ga s silo pokorili, ni nikoli misliti na mir. Zato ga je treba iztrebili, da nam ne bo nevaren za našim hrbtom."
Bila je to politična modrost, ki je curljala krvi, solz in obupa, spremenjena v kletev in nepopisno žalost... Ali jo njegovem je bila modrost.
""Nimam časa", je dejal, če se je govorilo o teh krutih rečeh, "da bi moral deželo ali državo osvajati dvakrat."
Sčasoma je svojo vojsko moderniziral. Uvedel je presenetljivo novost. Zidati je začel naenkrat z vsemi sredstvi in silami etapne ceste. Ustvaril je dobro organizirano poročevalsko službo.
Etapne ceste niso služile dovažanju živil, orožj a itd. Služile so samo gibanju vojske. Živila si je armada poiskala sama, orožje tudi.
Ev ropa pa je šele stoletja pozneje zvedela
nekaj o Džingis khanovih novostih.
•
Na enem velikih državnih zborov je Džingis khan dal svoji državi postave. Nekatere iz teh postav, ki so zdaj znane, so sledeče:
1.	Zapoveduje se verjeti, da je samo en Bog, stvarnik nebes in zemlje, edini gospodar življenja in smrti, bogastva in siromaštva in ki je vsega mogočen.
2.	Zastopniki religij, pridigarji, menihi, duhovniki vseh vrst, klicarji z mošej," zdravniki in umivalci mrličev, so oproščeni javnih dajatev.
3.	Pod smrtno kaznijo je prepovedano oklicati kogarkoli za cesarja, če ni bil izrecno izvoljen v državnem zboru od mongolskih princev, khanov, častnikov in plemičev.
4.	Poglavarjem in khanom premaganih ljudstev, ki so podložni Mongolom, je prepovedano nositi te naslove.
5.	Na vsak način je prepovedano sklepati mir z vladarji, knezi ali ljudstvi, preden niso podjarmljeni. '
6.	Razdelitev armade na skupine po deset, sto, tisoč in deset tisoč mož se mora na vsak način ohraniti.
7.	Pred začetkom bojnega pohoda ima vsak vojsk sprejeti orožje iz rok za to določenega Častnika. Vojak mora vedno imeti svoje orožje v najlepšem redu. Pred bitko • morajo častniki orožje pregledati.
8.	Prepovedano je pod smrtno kaznijo pleniti, preden glavno poveljstvo ne dovoli. Ko je dano to dovoljenje mora biti dana vsakemu vojaku možnost plenitve, enako kakor častniku. Vse, kar zapleni, se mu mora pustiti, izvzemši dela, ki gre cesarju.
9.	Da se vojaštvo izšola, se ima vsako zimo prirediti velik lov. Radi tega je vsakomur prepovedano v mesecih od marca do oktobra loviti divjačino, kakor jelene, kozoroge, sme, gamse, zajce, divje osle in gotove ptiče.
(Dalje prihodnjič.
Tudi v državi New J«r»ey »o imeli v«č kot preveč dežja in nato povodnji, ki to napravil« občutno ikodo. Od toga deževja to trpele v»« države na atlantki obali
od M"?ne do Georgije. Na sliki j« del Maina avenije v Wall*ngtonu. N. J., ki ga je povodenj odplavila, da se sdaj vidijo velike vodovodne cevi.
Kriza ljudske fronte
Bernard Venier (Pariš)
Društvom in Kluhom
* *
Za čimboljši gmotni in
moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v
l"PROLETARCU"
Francoska ljudska fronta preživlja hudo krizo. Vzroki so v splošnem evropskem razvoju, v nekaterih pojavih, ki so značilni za delavsko gibanje mnogih demokratičnih dežel, in končno v posebnih okolščinah francoske notranje politik*. Ljudska fronta je prepozno postal odločilna činiteljica francoske politike. Kolikor je imeia izvršiti čisto politično-obrambno nalogo, je bila položaju dorasla; posrečilo se ji je obvarovati Francijo pred fašizmom v vseh niegovih oblikah, pri čemer so gotovo vplivali tudi drugi elementi. Za drugi del programa, za izvedbo socialnega reformnega dela in gospodarske pre-obnove bi pa bilo potrebno, da bi mednarodni dogodki drugače potekali, kakor so. Ljudska fronta, katere posamezni deli so se komaj otresli dolgotrajne tradicije pacifistično politike in radikalnega antimilitarizma, je bila že ob prevzemu vlade v naprej obremenjena »po usodnih napakah predhodne Saraut-Flandinove vlade, ki je mirno požrla odpoved lokarnske pogodbe in zasedbo nevtralnega porenskega pasu. Ne da bi se takoj zavedale, so se s tem dobile vse svobodoljubne in napredne sile v Evropi občuten u-darec, kajti dotlej je moralo socialno preobrazbeno delo stopiti v ozadje in na prvo mesto so prišli vojaško-zunanjepoliti-čni oziri.
Neposredne posledice napak Flandinove vlade so bile: razkrajanje francoskega zavezniškega sistema ohromitev zvez. ki jih je upostavil pokojni Bar-thou, zmaga dvoumne politike v nekaterih prej prijateljskih državah, okrepitev defetistič-nih tendenc na čehoslovaškem. Nadaljnje posledice so bile osnovanja nasprotnih političnih zvez.
Pod težkim pritiskom zuna-nje-političnih grehov svojih predhodnikov je prevzel vlado Leon Blum z željo, da dvigne življenjski standard delovnega ljudstva in da pospeši zgradnjo socialno-politične zakonodaje v državi, ki je ? tem oziru zaostajala za marsikatero evropsko deželo. Pod skoro revolucionarnim pritiskom množic, na katerega se je mogel opirati Blum, se je izvedla cela vrsta velikih socialnih reform, ki dajejo prvi vladi ljudske fronte zgodovinski pomen. Marsikatera teh reform je kasneje izgubila prvotni, pravi smisel, ker je prišla praktična izvedba v druge roke ali ker se je morala umakniti važnejšim državnim obrambenim interesom. Februarja 1937 je val navdušenja, ki je zajel ljudstvo po državno-zborskih volitvah, tako ponehal, odipor posedujočih razredov tako narasel in že od prej neugoden mednarodni položaj tako stopil v ospredje, da je moral Leon Blum sam napovedati kratek odmor v socialnih reformah. Do tega odmora je prišlo ne samo dadi strahu večine rakidalne stranke pred
prevelikimi socialnimi preobrazbami, temveč tudi radi različnega presojanja zunanje politike.
Quai d'Orsay (zunanje ministrstvu) je vodil Ivan Delbos, mož z najboljšimi nameni, ki pa ni imel udarne moči Bar-thou-ja ali Delcasse-ja. Tudi drugi vplivi so se uveljavili v vodstvu zunanje politike, med njimi Bluma samega in mladega, spretnega državnega pod-tajnika Vienota, toda niso bili dovolj močni, da bi speljali s starih tirov diplomatski tradicionalizem. Dobršen del je prispevala h krizi vlade ljudske fronte "španska hripa". Pri vsakem porazu španskih republikancev se je razdelila B!u-mova vlada v pristaše in nasprotnike politike nevmešava-nja; tudi v posameznih strankah ljudske fronte so oila mnenja deljena: Leon Blum osebno se je držal francoske republikanske tradicije, ki se začenja pri Robespierru, in se nadaljuje preko Lamartina in Jauresa, tradicije, ki pravi: ne posegati v zadeve drugega naroda.
Vodno razločnejša je postajala zveza med zunanjo politično slabostjo Francije in notra-nje-političnim umikom ljudske fronte. Simbolično je bilo, da je senat vrgel Blumovo vlado istočasno, ko so Francove čete zasedle Bilbao. Oba Chautemp-sova (izgovori: Sotan) kabineta — prvi še z udeležbo socialistov v vladi — sta malo storila za premaknitev Franciji neugodnega mednarodnega razmerja sil. Politika v senci Anglije se jima je zdela ključ modrosti. Euina diplomatska akcija večjega obsega je bilo Del-bosovo potovanje, ki je za trenutek povzročilo dobro psihološko raz/položenje, toda konkretni rezultati so bili ničevi.
Socialno-politični problemi se niso mogli reševati, narasla so notranja nasprotstva v ljudski fronti: strokovne organizacije proti strankam sploh, komunisti proti socialistom in končno v sami socialistični stranki Pi-vert proti Blumu.
V tem skaljenem položaju je bila vržena misel, ki ni bila sicer nova, toda genialna, ker je bila sprožena v odločilnem trenutku: misel narodne skupnosti, ki naj bi obsegala vse, z izjemo agentov inozemstva in zarotnikov proti republikanskemu redu. To odrešujoče geslo jr •prvo oznanil Leon Blum. Da se mu ni posrečilo tega uresničiti, ne zmanjšuje vrednosti njegove plemenite iniciative. Odmev njegovega gesla je bil po vsej deželi silen: več tednov se je govorilo samo o različnih možnostih združitve Francozov, o vladi "union sacree" (svete zveze), o vladi "splošne blaginje". S stališča ljudske fronte ni šlo za politiko "državljanskega miru" starega tipa, delavske stranke ne bi bile ujetnice nacionalističnega vala, ne bi igrale vloge statistov. Saj so bili socialisti prvi, ki so naslovili ta jakobinski apel na ves
narod, in so bili prpravijeni da prevzamejo vodstvo v zgodovinskem trenutku, ne da dosežejo kake razredne prednosti, temveč da dvignejo republikansko Francijo. Taki koncentraciji vseh narodnih sil se je uprla opozicija pod Flandino-vim vodstvom na vpdašanju komunistov. Ko je skušal Blum po ponovni Chautempsovi demisiji združiti v vladi zastopnike vseh strank, kakor gori omenjeno, mu je Flandinova opozicija rekla ,da so komunisti agenti inozemstva in da radi tega niso vredni, da bi bili sprejeti v francosko vlado. Blum jim je odgovoril, da so komunisti a-genti zavezniške države, s čimer je obrnil ost proti nekaterim desničarskim krogom, ki so se vdinjali nekim drugim silam.
Ker Blum ni mogel sestaviti vlade kakor jo je sam želel in ki jo je ljudstvo pričakovalo, se je hotel izogniti vsaj eni napaki, ki je bila kriva padca njegove prve vlade. Zato je izročil zunanje ministrstvo Paulu Bon-couru. Z njim je zapihal nov veter na Quai d'Orsayu. ki ie bil skozi 28 dni njegovega ministrovanja ognjišče izredne delavnosti, tekom katere se je skoro zasuknilo dosedanje a>d-visnostno razmerje do Anglije in so se ustvarile garancije za nedotakljivost čehoslovaške na mnogo trdnješi podlagi. Finančno krizo, ki se je vlekla skozi leta in odstavijala vlado za vTa-do, je hotel premagati z uve-Ijavljenjem obsežnega načrta. Najvažnejša predlagana odredba — ki so se ji radikalski senatorji najbolj uprli — je bilo obdavčenje kapitala, to je progresivno 4—17 odstotno obdavčenje vseh premoženj iznad 150,000 frankov. Poleg tega so bile predvidene: reforma carinske tarife, posebno obdavčenje nenacionaliziranih tovarn vojnih potrebščin, strogo nadzorstvo nad monopoli in gibanjem cen. Objava tega programa se je nekajkrat zavlekla radi notranjih nesoglasij. Radikali so bili sicer zastopani v finančnem odboru, vendar so se držali rezervirano da se rešijo vsake odgovornosti tako pred senatom, ki je bil proti Blumu sovražno razpoložen, kakor pred svojo poslansko frakcijo, v kateri so bila tudi deljena mišljenja.
Daladieru so večkrat pojasnili, da naj še pred glasovanjem v zbornici potegne radi-kalske ministre iz vlade in tako prehiti demisijo vlade; toda on se je že čutil kot Bhimovega naslednika in zato ni hotel ničesar ukreniti, kar bi mu kasneje vzelo ipodporo socialistične frakcije Kot strankin predsednik pa tudi ni pozval svojih poslancev in senatorjev, naj glasujejo* za Blumove predloge. Poslanska zbornica je sicer sprejela z večino glasov njegov načrt, senat je pa sklenil, da pripravi Blumovi vladi ne samo padec, temveč pravo ponižanje ne sicer v očeh ljudstva pač pa v očeh teh godrnjavih starčkov, ki zavirajo napredek Francije. Predstavnik ljudske volje Leon Blum je prenesel to, da ga je predsednik senata pozval k redu, ko je Blum izjavil kot ministrski predsednik, da bi imela pravico vreči vlado samo zbor-
nica, izvoljena na podlagi splošna volilne pravice.
L<'ona Bi uma pa niso vrgli samo v sena'u. temneč indirektno
Ltidi zaseden* par!';ke Kovinske, med temi t :di nekatere muni-cij tovarne. Delavci sami na sebi so nastopili za pravično stvar: za končno veljavno kolektivno pogcibo, ker dotlej so veljali s::rn) p'*ovizor čni dogovori, ki so se od časa do časa podaljševali. Podjetniki so se postavili na prestižno stališče in se branili vsakih pogajanj, dokler se n? iz >raznijo tovarne. Spet se .ie ponovila ista slika: ko nastopi vlada pod vodstvom socialista, se začne velika agitacija za *tavke, ker ni odira na nološne nujnosti in naloge vlade, temveč se miVi samo na to, da je zdaj prišel pričakovani trenutek za uresničenje novih strokovničarskih zahtev. To razpoloženje so izkoristili in podžgali še razni elementi, za katere se ravno ne ve, v čigavi službi so prav za prav. Strokovni funkcionarji so rekli, da socialistfčna vlada ne more radi popularnosti nastopiti niti proti izgredom, ki so sledili iz stavke. Podjetniki so pa bili nepopustljivi, ker so špekulirali na hiter padec Blumove vlade in pričakovali od njenega naslednika za nje ugodnejše rešitve. Veliki del delovnega ljudstva sami niso gledali simpatično na stavko, ker so velike kategorije kovinarjev že prej dobivale višje plače kakor srednji državni namešcenci. In kaj je sledilo? Stavkovni agitatorji, ki so povzročali take težave Blumovi vladi, niso pokazali niti mrvice poguma, ko so stali pred njegovim naslednikom Daladierom (vojnim ministrom v Blumovi vladi); novi ministrski predsednik je dosegel takoj izpraznitev vseh tovarn in vrnitev na delo. Pravo odgovornost za stavko ni hotel •potem nihče prevzeti, končno so se sporazumeli strokovničar-ji, da pripišejo vso krivdo pro-vokatorspim elementom
Zelo žalostno vlogo pri agitaciji za to stavko je igrala Pi-vertova opozicija v socialistični stranki. Ta skupinah ki se imenuje navadno "revolucionarna levica", se je vedno bolj razraščala v nevarno kliko, ki je pri vsaki priložnosti grozila, da skoči ljudski fronti v hrbet. Pi-vert stoji, kar se tiče zunanje in vojaške politike, na stopnji popolnega defetizma. Med njegovimi pristaši je mnogo anarhističnih in trockističnih elementov. Ta strankina opozicija je pokazala neverjetno mero nerazumevanja za mednarodni položaj. V položaju, v kakršnem je danes Francija je smatrala socialistična mladina se-inskega deparementa, ki je prisegla na Piverta, za najvažnejše, da je razvila kampanjo proti dveletni vojaški službi! Radi širokogrudne notranje demokracije v francoski socialistični stranki niso pravočasno napravili konca njegovemu početju. V strankinem vodstvu, v katerem so bili Pivertovi ljudje po marseljskem kongresu res močno zastopani, so prišli končno do prepričanja, da polovičarski ukrepi ne zadoščajo več in tako so vzeli "vodji opozicije" vse funkcije za tri leta.
Potem je šlo udar na udar. Organizacija seinskega depart-menta se je solidarizirala s Pi-vertom. Stranka je uporno federacijo razpustila. Pivertovi ljudje so nato zasedli strankine lokale. Centralno tajništvo je pa ustanovilo iz discipliniranih članov nove organizacije v Parizu in predmestjih. Upati je, da se bo stranka s to energično proceduro končnoveljavno o-t resi a pučistično- anarhističnih elementov, ki so bili kar predolgo v sramoto francoski socialistični stranki.
. .. Daladier je sicer predstavil svoj kabinet kot "vlaBo narodne obrambe", vendar marsikaj kaže na to, da si ne smemo preveč obetati od zunanje politične akcije sile tega ministrstva. Posebno Georges Bonnet se ne zdi dovolj sposoben, da bi nadaljeval po Paulu Boncour-ju začrtano politiko. Vendar se čuti neka utrujenost nad kabinetnimi krizami, zato bo mogel Daladier tri mesece vladati s tistimi pooblastili, ki so jih Blumu odrekli. Ljudska fronta, ki se ji lahko vlada začasno odda-
(Nadaljevanje na 5. strani.)
KRITIKUJOČA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
e e
i
KOMENTARJI
V Jugoslaviji imajo še vedno cenzuro. O tem često zgovorno pričajo zloglasne bele lise v slovenskih delavskih listih. Kjer
pri "I. V." tako nenadoma postali tako silno sočialno čuteči — nu, pa je stalo tam črno na belem in kaj sem hotel? Verje*-
je cenzura, tam so tudi cenzor- j ti, mar ne? Ej. pa ne boš kaše ji, kajpak. Cenzorji so pa raz- pihal, prijatelj!
lični, največkrat ne posebno bistri. Zato ga često pokidajo, kakor se reče. Tudi dandanašnjih slovenskih slovenskih cenzorjev človek pri najboljši vo-
Na misel ml je prišla vsa rav-ščina, vsa mrzerija slovenskih delavcev in kmetov, ki so ostali doma; spomnil sem se na slovenske bajte in bajtarje in nji-
Kakih sedem let je tega, ko je Tone Grdina fz Clevelanda
...	.. ^ , .... L .. J .	.. paraiiral po stari domovini kot
lji ne more nikakor pohvaliti. I hovo živo tarenje; spomnil Mmff.predHtavt7IkM ameriških Slo-
Ker so klerikalni, radi črtajo iz j se na ljubljanske predmestne člankov besede ali tudi cele barake, na obupno revščino tv-stavke, ki so preveč pikri na ra-! bovelj ... Bože, ko je pa tam čun klerikalcev. Ali tega jim toliko najbolj črne mizerije! In človek ne more zameriti. Če jih če bi bili ti ljudje (okrog Rafa-pozna; saj vemo, da resnica v elove družbe, pa ostaia njiho-oči bode. Težje je pa razumeti va idejna žlahta) res tako silno — in odpustiti — Črtanje besed socialno čuteči, zakaj se ne bi in stavkov, ki so v direktni zve- malo pobrigali za to revščino? zi s fašisti, naciji, Mussolinijem Saj imajo skoro vedno kakega in Hitlerjem. Ali so v Jugosla-1 ministra v vladi, zdaj na pri-viji res že tako daleč, da se ne!mer dr. Korošca ... In sloven-
sme več na glas izgovoriti v zvezi z raznimi političnimi dogodki imen fašističnih poglavarjev ali povedati, da je Nem-
ški delavci in kmetje v domovini so vendar tudi — slovenska kri; in to kri bi bilo dobro rešiti, preden zvodeni od lakote,
čija danes nacijska in Italija preden jo jetika razkroji! fašistična? Ali se niso naučili Pa kaj, saj gospodov ne žuli od Čehoslovaške, da je spričo čevelj na tej točki! O tem sem takih sosedov zelo dobro imeti »e hitro pirepričal, ko sem toliko trdno hrbetnico?	prišel k sebi, da sem dalje či-
tal. Ze drugi stavek se glasi: "■Izseljenski Vestnik", glasilo "V celi Nemčiji ni niti enega Rafaelove družbe v Ljubi jam, j slovenskega izseljenskega du-ima v svoji julijski izdaji dolgo ! hovnika."
jeremijado o "strašni nesreči", j O, taka je torej ta reč! sem ki je zadela slovenski narod, ko debelo pogledal, potem se pa je z izseljevanjem "izgubil ce-j takoj nehal čuditi, saj je bila lo polovico svoje narodne krvi" (stvar navsezadnje čisto narav-— mož in žen, ki so se izselili v "a. Tu jih žuli čevelj! tujino. Potem, ko člankar ugo-i In malo nižje ugotavlja član-
movina, "rešena" bi bila "v**, naša slovenska kri", vse ... In "Slovenska Krajina" (na katerem zemljevidu pa je to nbvo ime?) bi bila spet zadovoljna, srečna in v esela ., •
Člankar Je nedvomno prepričan, da so ameriški Sbvenci najsrečnejše duše pod soncem, ker jim je "božja previdnost" prepustila v vzdrževanje tako lepo število duhovnikov, farov-Žev in cerkva...
P0V0DINJ V NEW YORKU
tovi, da mora slovenski narod "to svojo kri rešiti, to rano zaceliti ali pa izginiti" — tretjega izhoda člankar ne dopuaci — in pove, da oni v domovini (seveda tisti, ki so "poklicani" za take reči) niso "niti z mezin-
kar še enkrat:
"In na Francoskem! 10,000 je tam samo is Slovenske Kra ji-ne sužnjev. Pa sa teh deset ti* toč samo en duhovnik, pa se ta berač, brez sredstev."
To je torej, kar boli gospode
cem mignili" za izseljene sino- okrog Rafaelove družbe! Pre-ve in hčere slovenskega naro- malo duhovnikov med njimi in da, pa še zaplaka.češ, "tujina cerkev izgublja svoj vpliv nad bo to našo kri zastrupila ver- njimi. Vse druiro ie malenkost, sko, idejno, moralno, narodno neznatno,,brez pomena. Zaradi |ten in telesno." Potem gre člankar lepšega se lahko vzdihne m i m 0|7'a / e ,e V * še korak naprej in ogorčeno vz- grede o slabih gmotnih razme-
klikne; "Pustimo, da tujci s prenizkimi mezdami, s slabimi stanovanji, s slabo hrano pijejo na tujem našo kri."	»
Pri tem stavku sem obstal, ga še enkrat preCital, ker sem težko verjel svojim očem, da so
rah izseljencev, ali to ni važno; važno je 4amo to, da je med njimi premalo duhovnikov, če bi imeli vsa j na vsak tisoč enega duhovnika, bi bilo pa vse vi najlepšem redu — za to gospodo! Potem bi bila "rešena" do-
vencev, ki so šele pozneje izvedeli iz svojih Časopisov, da bc imeli tam "svojega predstavnika" ... Nu, zdaj pa beremo v ljubljanskem "Jutru", da se je skušal povzpeti na tako "predstavniško" mesto tudi pevec Tone šubelj, ki se je "v imenu , newyorških Slovencev in svojem imenu" zahvalil znanemu ministru dr. Korošcu, da je po-i slal med ameriške Slovence, ob ; priliki otvoritve clevelarrdskegu "kulturnega vrta", "tako sijajna človeka kot sta dr. Adiešič i in njegova soproga". Jaz seveda nimam nič proti temu, da sta dr. Adiešič in njegova soproga napravila tako dober vtis na i Sublja, da se je navdušil za nju,| ker je to pač čisto o*<>bna zadeva prizadetih; rad bi pa vedel, kdaj so newyorški Slovenci pooblastili Sublja, da v njihovem imenu pošilja zahvale komurkoli? Jaz bi rekel, da večina newyorških Slovencev ni nič vedela o tem zahvaljevanju v njihovem imenu, dokler niso te-! ga zvedeli iz časopisov...
Iz ameriških hotelov odnese-jo vsako leto na tisoče izvodov biblije, seveda "brezplačno".! Toda organizacija "Gedeonov"! se zaradi tega ne razbudja in eden njenih ustanoviteljev jc celo dejal, da je treba reči o vsakem človeku, ki ukrade biblijo: "Bog ga blagoslovi!" Mož namreč pričakuje iz vrst uzmovicev novih rekrutov človek je nehote radoveden, kaj bi tak človek rekel, če bi mu kak lačen revež odnesel štruco kruha? Težko, da bi mu želel: "Bog ti blagoslovi!"...
in sicer pri družini Mochilar. MUSSOLINIJU SE KI3A-
Naselbina stoji na griču, hiše jq NJEG0V| MOŽGANI so zidane in kraj je videti prijazen, križ pa je, ker ni nobene (Nadaljevanje s 1. strani.) trave transportacije. Včasih je	. .... _ . ..
vozil avtobus trikrat na dan v ™	n ' * *
Little W«hington. 12 milj da- ",nl "pravl v^ad.harjapn
k i. a se zaradi slabih delsv-|ob,oro?evanJ\v ,Ktl0P'ji SP«" skih razmer ni izplačal in so ga opustili.
niji, da ga zdaj ni za kruh),
jim je začel tveziti, da je beli
, kruh "demo - plutokratičnih" Takisto se tem potom zahva-, držav .<ai,no nezdrav in povz_
ljujem vsem, ki niso imenbvam, |roU razne bolezni, pa tudi ste-a so mi pomagali na en ali drug ri,nost> negpe*nost in celo bla-
način. Zadnja dva tedna sem dobil štiri nove naročnike tudi za Cankarjev Glasnik in nekaj obnovljenih naročnin. Rojakom priporočam napredne delavske liste na demokratični podlagi: Pioletarca, Prosveto in Cankarjev Glasnik. Vaš za delavski tisk! nik.
V državi New York .o bili u-tarjeni • hudim deževjem, ki j« trajalo cel teden. Posledica 10 bila povodnji. Reka in poteki i» prestopali bregove in odnaiali • seboj »se, kar jim j« prišlo na pot. Pri mestu Libertjr. N, Y., je zalotilo naraslo vodovja rak« Willowemoc nekega avtomobilista, ki ja sicer ušel smrti, aato ja pk di*je vodovja odneslo » seboj nj*(ov avto, ki ga vidite na sliki.
jeziku pomeni toliko kot preve-jano opletanje s frazami, da »e izogne odgovoru na neko bistveno vprašanje, ali "reai point", kakor pravi "Naprejev" beležkar, in spelje ljudi na napačno sled. Gospodi pri "Na-preju" ("sodruge" imenujem samo iskrene, poštene, značaj-ne socialiste in komuniste, ki so, kar so, iz prepričanja in pa Iz iskrene ljubezni do delovnega človeštva) naj povem, da so u-strelili tolstega kozla, kajti njihov odgovor je v resnici prava in pristna — "diverzija" ali izmikanje in speljavanje ljud! na napačno sled! Na vse so skušali ^odgovoriti", samo na moje 0-čitke so molčali: da demagoško izrabljajo "C. G." f Sivbje strankarske namene; da/ reviji 1C. G." niso nikdar pofonagali; da so ob č&«u, ko «mo	usta-
navljati to revijo, celo napadli Etbina Kristana, njenega urednika; in da g. VVitkovIch, urednik "Napreja" (vsaj na popir-ju), ni vedel kaj reči na vprašanje, aH je pošteno, napadat? človeka, o katerem ne veš nit
Bon Air, Pa. — Ko sem pre-čital Vidrichovo poročilo o strelski tekmi dne 4. julija, si nisem mogel kaj, da ne bi tudi jaz nekaj zinil o stvari, da se bo vedelo, kaj je prav za prav bilo narobe, da Vidrich in Hribar tako dolgo nista nič zade-slabega. Mimo teh vprašanj,; la. Oba sem si dobro ogledal, ki so jedro razlike med nami, Najprej vprašam Vidricha, kaj je Šel "Naprej" molče svojo'je bilo z njegovimi očmi. Oh
znost" (Mussoiini že ve, on je beli kruh), dočim je slabi italijanski kruh "izredno zdrav" za tiste, ki imajo dovolj trdne želodce, kajpak .. .
Po vsem tem je jasno, da z italijanskim diktatorjem že
Anton Zornik, zastop- do,S° ni V8e v redu v
sferah", človeka nehote spomi-
.__nja na blazne rimske imperatorje kot sta bila na primer Ne-ro in Kaligula. In, kakor kaže, fašisti že vedo, da imajo nad seboj norca. Saj se ga menda baš zato tako boje.
Druga plot zvona o strelski tekmi
"diverzijsko" <pot ter nekaj klestil o "skritih namenih", katerih cilj je (sanja "N.") »pratiti "C. G." v "lavvndalsko malho"! Kdo torej ljudi vleče za nos? Gospodje, stopite pred ogledalo!
*
Tista o "skritih namenih na Lawndalski aveniji" je očivi-dno posledica sugestije našega clevelandskega sodruga Louisa Zorkota, ki jo je dal na konferenci Prosvetne matice in klubov JSZ v Bartonu, O., da bi se "Cankarjev Glasnik" združil s Prosvetno matico JS2. ChicaŠki sodrugi so pa to sugestijo takoj odklonili, čim so čuli o nji, češ, da je bolje, da ostane tako kot je. Tor«\j ni bilo in ni dane« nobenih "skritih namenov" ali "zarote" proti "Cankarjevemu Glasniku"; če taka "zarota" kje obstoja, je to v bolni domišljiji naših pittsburških "prijateljev"!
Ivan Jontez.
Pomnožile svoj proinel
Z ELEKTRIČNO
hladilnico za pijače
• Električna hladilnica za pijače bo pomenila po-množifev trgovine. Kajti vedno kadar ljudje kupujejo pijačo v steklenicah, pomeni to profit za vas Oglejte si naše 1938 modele. Obrat zelo ekonomičen. Mična izdelava te hladilnice privabi odjemalce na hladno pijačo. Vprašajte po našem liberalnem plačilnem načrtu.
Hlajenje za vsako potrebo
Naii inženirji so ohlajevanje »o vam vedno na razpolago z nasveti ter vam pomagajo izbrati opremo, ki bo najbolj ugajala vali potrebi.
I
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
71 WmI Adama Street — RANdoiph 1200, Local 143
V prvem odstavku omenjam jugoslovansko oziroma sloven-l sko cenzuro. Pozneje sem pa i našel v mariborski "Delavsk: Politiki" sijajen primer značaja te cenzure, ki je v Sloveniji v rokah klerikalnih "odrešeni-kov" slovenskega naroda. V 66. številki omenjenega lista sem namreč našel članek pod naslovom "Zunanja politika prijateljstva z vsemi", v katerem je tudi sledeči odstavek:
"Zunanja politika držav pa mora biti osnovana na trdnejših problemih bodočnosti, čim pri-1 znavamo princip demokratičnega sodelovanja, kar je naša historična dolžnost, tedaj bo tudi naša zunanja politika stremela po tem idealu in se skušala moralno združiti in sodelovati z državami, ki ta princip priznavajo. To so pa demokratične države."
Cenzorju ta odstavek ni ugajal in dal si je z njim opravka. Zdaj pa uganite, če morete, katere besede je vrgel ven? Nu. da si ne boste preveč belili glave, vam povem: cel zadnji stavek, ki se glasi:
To »o pa demokratične države.
★
Pittsbunškl "Naprej" bi rad vedel, "kdo so bili tisti, ki so mi narekovali "odgovor na njegovo izrabljanje "Cankarjevega Glasnika" v strankarske namene njegove klike. Ali ne znajo njegovi uredniki Čitati? Saj sem dovolj jasno povedal, da me je pri tem vodila edino ljubezen do "Cankarjevega Glasnika", za katerega sem dal pobudo in delal zanj, kakor še vedno delam žanj in, upam, bom tudi še dolgo časa! Jaz ne potrebujem drugih narekovačev,
kakor na primer g. Witkovich! ★
"Naprej" imenuje moj odgovor "diverzijo**, kar v domačem
PHIbedIE
KLUBOV
Je So Za
Dva tedna na agitaciji mu odgovoril z besedami Nor-
mana Thomasa, ki je pred leti Herminie, Pa. — Agitacija na nekem shodu dejal, da je za časopise ali knjige je v po- edina dobra lastnost Town-letnih mesecih veliko težja kot »endovega načrta, da bo poma-po zimi, kajti ljudje imajo po- Kai nehote spodkopati kapita-leg drugih še izgovor, da je listični sistem, drugače je pa vroče in se jim ne da čitati, pa nemogoč, ker nima prave pod-tudi denarja je manj, ker se po lage. Kapitalizem ne bo nikdar leti manj dela v premogorovih zadovoljivo rešil problemov so-in takisto v jeklamah. Povsod, cialnega zavarovanja, ker se to dva nista za rabo in njune očij"*m Pol,i«i° poprove, »ko »o po-kamor sem prišel, sem jih na- protivi njegovemu ustroju, zato nekoliko iz reda. Vidrich se je	4	nmpmino zabele-
šel mnogo, ki so mi povedali, da je treba najprej odpraviti ka- nato moško razkoračil, pome- === že od marca ne delajo, drugi pitalistični sitem. Toda To\vn- ril in — pok! in "golobček" ss pa samo po en dan na teden ali »endovci se ne strinjajo s tem, je razletel na koščke. Takoj
pedo".Ioni pravijo, da je vse to še ze- nato je storil Hribar isto. Ko-zaslužil Jo daleč, želodec pa potrebuje liko sta jih še potem zadela, ne
nič, jc dejal, ampak ravno prihajam iz Moon Runa, kjer smo imeli slavnost in nisem še nič spal... Nato opazim Bavdka, da nekaj bodri Hribarja in Hribar, kot navadno vesela duša, se mi vidi nekam pobit. Stopim zraven njega in vprašam Bavdka, kaj je z njegovim kolegom. Nič hudega, pravi Bavdek, ampak Hribar je v soboto vjel tako ribo, da smo jo kuhali včeraj ves dan, ponoči pa pekli; ampak brez skrbi, Groznik, le glej, kako bo Hribar drobil lončene ptiče!
Ko se je začelo streljanje, o-pazim, da Vidrich ne zna odpreti niti varnostne zaklopnice na puški. Pa mu je priskočil na pomoč Anton Peršin in hip nato je puška počila in svinčeno zrnje se je zarilo v tla Vidrichu pred nogami. Rečem vam, da je Vidrich lahko vesel, da ima še vse prste na nogah cele!
Potem pogledam Hribarja, ki se je pripravljal, da ustreli. Toda Vidmar ga je opozoril, da ni še streljal Vidrich (na I6nčene ptiče) in da naj počaka. No, ko sta oddala vsak 20 strelov in nič zadela, se je Vidrich obrnil na Hribarja io rekel, da ni vedel, da so Bonair-Čani tako navihani, da bi dali take naboje, ki niso zanič. Hri- k« klubov Vr ujnike bVfmiit ^ bar ga je pa zavrnil, da SO pu- aimo, da nam sporoča vse svojp pri-ške in strelivo v redu, samo ona	uvrstitev v to kolono in da
V sledečem seznamu so priredba klubov JSZ, konferenčnih organizacij In socialističnih kulturnih dru-stav:
AUGUST
CLEVELAND, O. — Piknik klubi •t. 49 JSZ v nedeljo 7. avgusta na PatrIČavi farmi na Bishop Road.
SEPTEMBER
PRESTO, PA. _ Konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice ter piknik, v nedeljo 11. sept. 1938 v Presto park«.
OKTOBER
STRABANE, PA. — Vinska trga tev kluba it. 116 JSZ v soboto 1. oh tobra v dvorani druitva it. 138 SNPJ.
CHICAGO. — Koncert "Save" v nedeljo 23. oktobra v dvorani SNPJ.
BURGETTSTOWN, PA. — Vase-lica kluba it. 19 JSZ v soboto večor, 29. oktobra v Sloven%kem domu.
NOVEMBER
CLEVELAND, O. — Koncert »oc. "Zarje" m Zahvalni dan 24. nov. 4
avditoriju SND.
CHICAGO. — Dramska predstavi kluba it. 1 v nedeljo 27. novembra v dvorani SNPJ.
DECEMBER
CHICAGO, IL1__V soboto 31.
decembra Silvestrova zabava hluha it. 1 v dvorani SNPJ.
COLLIN WOOD, O. — Veselica hluba it. 49 JSZ na boiični večer 25. dcc. v Slov. del. domu.
1939.
CHICAGO. — Dramska predstava kluba it. I JSZ v nedeljo 26. februarja v dvorani SNPJ.
CHICAGO. — koncert "Sava" v nedeljo 23. aprila v dvorani SNPJ. (Tajnilre klubov in kulturne odse-
*t.
kvečjemu tri dni "na Deset dolarjev sem zadnjih 14 dni, mi je rekel e-den od njih; šč za društva nimam zadosti. Pa omeni kdo brezposelnost no zavarovanje. Koliko pa dobim, se gla.si odgovor, ko sem lani delal samo eno tretjino delovnih dni?! Povsod tarnajo nad slabimi časi.
Potem naj se pa človek čudi, da si ljudje sami jemljejo življenje! In vendar gre družabna in gospodarska evolucija tako počasi naprej... Res je, da se delavec počasi bistri, toda še vedno jih je toliko, ki se love za prazne obljube kapitalističnih politikov aH pa raznih *od-rešenikov" kakršen je na primer znani dr. Townschd iz Ca-llfornije.
Oni dan je prišel k meni neki Amerikanec, ki je Član tukajšnjega Townsendovega kluba, v katerem so večinoma Ameri-kanci. Mož je dejal, da bi bilo dobro, ako bi prišli zraven tudi Slovenci; povabil me je, naj pristopim ter mi dal tudi nekaj njihove propagandne literature. Pravil mi je, da znaša pristopnina samo 25c ter mi razlagal Tovvnsendov načrt starost-rtega zavarovanja. Tudi je trdil, da ima ta načrt že 30 milijonov pristašev in na sVoji stra-
hrane vsak dan že sedaj.
Je res težavno, ko so tisti, ki vse drče pokonci, namreč delavci fn kmetje vedno in povsod zapostavljeni in izkoriščani, drugi se imajo ipa dobro na račun njihovih žuljev. In zakaj je tako? Zato, ker delavci in farmarji niso organizirani. Da bi se že končno zavedli svojih koristi ter se organizirali v močni delavsko-farmarski stranki! Potem bi Človek spet lahko bil vesel.
Naj se na tem mestu zahvalim vsem tistim, ki so mi šil pri agitaciji na roke s tem, da so me vOzili okrog. To so bili: Žabkarjev sin iz Southviewa, Bartolovič iz Primrose, Opeko«v fant iz Oakdala, Jeram iz Bur-gettstowna, L. Resnik iz Belle Vernona, in naš stari socialist Jakob Baloh iz Westburga, ki me je peljal na Mariano, kjer sem bil prvikrat to pot. Tam so samo štiri slovenske družine, med njimi Habetova. Habeta sem poznal, ko je bil včasih v Herminie. Z delom je slabo v tej naselbini, ker delajo samo po tri dni na dva tedna. Zaposlenih je v tej naselbini okrog 600 rudarjev. Dobil sem tudi ni 185 kongresu i kov. Jaz sem | par naročnikov za Ne\v Leader
bom pripovedoval, povem Ie toliko, ko sta Frank Turšič in Louis Skedelj delila nagrade. Vidricha in Hribarja ni bilo zraven, temveč sta si z nami vred pod hrastom gasila žejo.
Kdor bi pa rad Videl strelsko listo, naj pride na I^abor t)ay v Krayn in jo bo lahko videl.
Kar sem jaz pogrešal na tem pikniku, je bil neki človek, ki ga ni več med nami in ki je bil vedno zelo aktiven na ta dan in tudi zvest naročnik Proletarca — Matija PrLstavec.
Kar se tiče dela v John-stovvnu, ni vredno, da bi pisaril o tem. Premogorovi obratujejo samo po dva dni vsak drugi teden.
Pozdrav vsem našim čitate-ljem! — Ignac Groznik.
PAUNDECH'S TRAVEL BliREAU
Folklore Radio Program
Every Sunday from 1 to 2 V. M. Station WWAE — 1200 kiloodos

PRISTOPAJTE K
I SLOVENSKI NARODNI ! PODPORNI JEDNOTI
NAROČITE SI DNEVNIK ;
Stana za celo lato $6.00, pol leta $3.00
Uatinavljajte nova druStv«. ! Dwet članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je:
2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
—?
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UKlJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 N. I1AIJ5TED STREET, CHICAGQ. ILL
L ' Tet. Lirfcolfi 47'00f7T1 % ' 1
PROLETAREC SE TtS*A PRI NAS
J

mara
ZASLUŽNI MOŽJE
FRANK S. TAUCHAR
Gtorge Bernard Shaw, ;ue-ieden izmed mojih karakterjev tovno mani angleški dramatik, I reče: 'Ako jo ti nočeš, jo jaz satirik, in celo nekakšen socia- ho^m'!" RAff0mi	—
list, spada s svojimi literarnimi deli vsekakor med zaslužne može —■ ni pa nenadomestljiv, kot navadno sam o sebi sanjari, kadar lita v listih kritike oziroma pretirano hvalisanje svojih literarnih del.
Umetno napihnjena, aH "konstruktivna" kritika, je nekaj, kar se prične in potem razvija takole;
Ko človek po dolgem trudu a podnevnim in ponosnim pisare-njem pride toliko do priznanja, da izdajatelj sprejme in izda njegovo knjigo, poskrbe vsi prizadeti funkcionarji, da bo pod-
hočem'!" Bogami — silna modrost! V drugem slučaju pa: *Ce sem jaz pameten, je ves o-stali svet nor." Morda se je njemu takrat res nekoliko vrtelo v glavi?
Vojna v Španiji
Pretekli teden so španske vladne lete na katalonski fronti nenadoma prešle v ofenzivo, da razbremenijo čete, ki branijo Valencijo, Vladne čete so udarile na sovražnika ob reki Ebro, katero so prekoračile na pontonskih mostovih ter fašistične čete tako presenetile, da so mestoma zavzemale fašiati-
Shaw je letos obhajal 82-let- *ne P0iit0janke brez boja. Cilj nico svojega rojstva. Ob tej»vladne ofenzive Je bila Gando-
priliki so razni listi citirali nje gove stare in nove duhovitosti. Nekaj njegovih rekov spada v to vrsto, vsi pa ne. Zadnji je, da ne mara čestitk k svoji 82-let-nici, ker noče opominov, da je
sa, kjer so imeli rebeli svoj glavni stan. Že prve dni ofenzive so lojalisti prodrli dvanajst milj daleč, ujeli tri tisoč Fran-covih vojakov, zaplenili mnogo vojnega materiala ter se utr-
kot ipa otrpnenje različnih or-ganov, vštevši možganov pri vzetje tudi komercialno uspelo, razmeroma mladih ljudeh ...
V dosego tega za to najeti "literarni kritiki" pišejo dnevno dolgovezne klobase v prid ba-š izišle knjige.Take "simpatične kritike" so nepravilne in zapeljive za odjemalce ter veleko-ristne za avtorja in založnika. Ker nad devetdeset odstotkov ?judi še vedno verjame zapeljivemu hvalisanju, sem prepričan, da je čas še vedno goden za pojav novih "literarnih velikanov". Izdajateljske firme hočejo dobiček; zato so uredniki izbirčni glede vsebine spisa. Rokopis mora vsebovati navadne "flavze", ki prvič ne pomenijo dosti, in drugič naj ne žalijo nikogar ter ne spremene ničesar... To je stari status quo idealizem, ki se je posebno v ameriški literaturi mogočno vkoreninil.
Tako torej z večno prehvalo literarnih del gotovih pisateljev ustvarijo nekakšen legendarni standard o "pravi sodobni literaturi". In če zineš le eno proti temu umetnemu vpostavTijene-mu splošnemu merilu, padeš v nemilost povsod -r- celo pri či-tateljski ipubliki, katero si imel namen, varovati pred dumpa-njem prazne literarne slame na njena dvorišča. Ko je pisatelj enkrat poznan i npriznan, zadostuje njegovo ime. pa je izdajateljem uspeh zagotovljen potom Oprave kritike" ... In ko sc korono tudi ljudje privadijo njegovemu stilu in načinu pripovedovanja, postane mož priznan in dovršen pisatelj — ne glede kaj klati!
Ko je Shaw d osebe i to stopnjo literarne popularnosti, je obiskal Dunaj in takratnega avstrijskega cesarja Franca Jožefa. Me'd klanjanjem in drugimi sličnimi prismodarijami se je Shaw predstavil Jožetu takole:
*Ti si cesar Avstrije, jaz pa sem cesar drame."
če bi Shaw to danes rekel, bi se mu ne čudil, ker je mož v letih ... Toda ta obisk se je izvr-iil pred več kot štiridesetimi leti, ko mu ni bilo še štirideset let; torej v njegovi najlepši mo-iki dobi. Taka samohvala ni nič drugega kot prismuknjena o-tročarija, pa čeprav je izrečena med norci na cesarskem dvoru.. .
Ni že dolgo tega/ ko je Shaw pisal v neki periodični izdaji, kako napraviti dobro kavo. Tc je čftal podeželski fajmošter ter takoj pisal Shawu po celoten recept. Shaw mu ga je poslal ter enostavno pod njegovim pismom zapisal: "Upam, da je to iskrena zahteva in ne samo zvit način za pridobitev mojega Podpisa." Nakar je fajmošter od&ovoril:
Sprejmite mojo zahvalo za recePt, kako napraviti dobro kavo. Jaz sem vam pisal s po-
Ako ima Shaw še vedno zdrava pljuča in drobovje, si bo s svojim imenom v literaturi še lahko pridobil novih tisočakov skozi prihodnjih trideset let. V tem času bo namreč na milijone ljudi pomrlo, kateri danes niso še niti rojeni.. .
Res duhovito je povedal tisti dečko, ki je zinil:
"Star si toliko kolikor se počutiš."
Shaw brezdvomno spada med zaslužne može (dasiravno je bil za svoje delo že preplačan), toda v zgornjih par slučajih ga je pa malo polomil — zato rabi, da bi mu kdo pristrigel pro-dolgi greben, ali pa vsaj brado ...
star. To ni posebna duhovitost. di,i v ^orovJu Caballos, ki Starost v letih ne pomeni toliko t,ominir» Gandeso, kjer so bili
■|2. aprila prisiljeni na umik, ko je gen. Franco pričel svojo o-lenzivo, da razcepi na dvoje lo-jalistično Španijo. I>an pozneje pa so vladne čete že napadale mesto Gandesa samo.
Gandcsu je važno cestno križišče. Ko je gen. Franco uvidel, da se vladne čete več ne šalijo, je začel brž pošiljati ojačenja, obenem je pa poslal proti lojalistom okrog 150 bombnih letal, ki so zmetala na vladno vojaštvo na tone bomb, a brez u-činka. Vladna komanda pa tudi tega ni mirno gledala ter 'poslala v zrak številne skadrone lovskih letal ruskega izdelka, ki so napadalce brez prestanka napadali ter jih mnogo zbili na tla. Ofenziva se uspešno nadaljuje in vladne čete spet kontrolirajo velik kos ozemlja, ki so ga izgubile spomladi.
Vojna na Kitajskem
Na Kitajskem se je vojna sreča obrnila zadnji teden proti Kitajcem. Japonci so prisilili kitajske čete k umiku r.a fronti pri Kiukiangu ob reki Jangce ter zasedli to mesto, kAttro imenujejo "vrata v Hankow". Kitajske čete so se več tednov dobro držale, nazadnje pa so se le morale umakniti pred silno tehnično <premočJo Japoncev ter se pomakniti nazaj proti začasnemu glavnemu mestu Han-kowu, ki je oddaljen 13ft milj od Kiukianga. Poslaništva tujih držav v Hankowu so se začela pripravljati na selitev v čungking, 500 milj od Hanko-
Iz Jugoslavije
Ljubljana. — Jugoslovanska pšenica, ki je letoa dobro obra-dila, ima mnogo kupcev v inozemstvu. Tako se poroča, da sta med kupci tudi Anglija in Francija, Treba se je sporazumeti samo ie za ceno, ki je precej visoka. Pa tudi Italijani bi radi kupovali našo pšenico. — Angleški kapital je zadnje čase investiral v naše rudarstvo in težko industrijo nad eno milijardo dolarjev kapitala.
Pred kratkim se je vršil v Split u v Dalmaciji konferenca med jugoslovanskimi In madžarskimi zastopniki, na kateri je bil sklenjen sporazum o ure-
Vesti iz Bridgeporta
Bridgeport, O. — Zadnja seja kluba Forward, št. 11 JSZ, biia poseono dobro obiska-
Norveška
ni
na, dasi sem pravočasno obvestil članstvo potom Proletarca, Prosvete, lokalnih listov in pismeno. Gre za pobiranje podpisov na peticije nažih kandidatov. Stvar je važna in nujna, časa samo še nekaj tednov, zato želim, da bi šli sodrugi in somišljeniki hitro na delo in ml vrnili napolnjene peticije, da jih dam notarsko potrditi in odpošljem na pristojno mesto. Na omenjeni seji smo sprejel! v klub dva nova člana, namreč i>ansk» Louisa Supančiča iz Blaina in Avstralija Franka Zdešarja iz Bartona. ®«lini» Imeli smo tudi več važnih raz- "°!la_ndska prav, zlasti o gibanju za združitev socialističnih vrst v Ameriki. Sklenili smo, da se v ta namen pozove eksekutivo JSZ, da se obrne na obe skupini, to je na eksekutivo soc. seranke iu na eksekutivo socialdemokratske federacije v New Yorku. da delujeta za čim prejšnje zbližanje in združitev. Povod za to razipravo in sklep nam je dalo poročilo v tedniku New Leader, jla se je šlo na delo, da se doseže ta cilj in da so glavne razlike malone odstranjene.
Razpravljali smo tudi o nekem bivšem članu, ki je potem, ko je izstopil iz kluba, okrog tvezil razne stvari z ozirom na vzrok izstopa, ki niso bile resnične in ki bi nam lahko škodovale pri nepoučenih ljudeh ali nasprotnikih delavskega gibanja. Bolje bi bilo, da se rabi poštenje in toleranco. Nikdo ne more nikogar prisiliti, da b! bil naročnik Proletarca ali član stranke, tprej čemu se posluževati neresnice pri opravičevanju izstopa iz kluba? To nazadnje prinese blamažo tistemu, ki se take taktike poslužuje, kajti resnica vedno pride na dan navsezadnje. Isto se tiče zahrbtnega obrekovanja čla-
Koliko je kdo pomagal Španiji.
španski pomožni odbor v Oslu na Norveškem je objavil spodnjo statistiko, ki pove, koliko so posamezni evropski narodi žrtvovali za špansko republikansko stvar (računano \ francoskih frankih). V prvi vrsti je ime dežele, v drugi pri-spevana vsota, v tretji pa število prebivalstva vsakek posamezne dežele. Prispevale so:
wa v notranjosti dežele, čim so ditvl obmejne železniške slu-dobila prve vesti o padcu Kiu- žbe.
kianga. čungking je bil že pred j Cehoslc-vaška vlada je ime-meseci določen za sedež vlade novala za novega poslanika v za slučaj padca Hankowa. Zu- Beogradu g. Jaroslava Lipa,
nemških purgar^v tudi neka teri Slovenci polni navdušenja
NASE REVIJE
"Njiva", mesečnik na i6. straneh, ki ga izdaja ljudski oder" v Buenos Airesu, Argentina, je nastopil drugo leto svojega obstoja. Prva številka dru-
za odrešitelje, ki so rešili A v- gega letnika ima sledečo vse-strijo propasti, bili so tudi tak- bino: članek "Se je čas" (Zve-šni med njimi, ki so kar javno zin), zaključni del spisa "Ne-
govorili, da bi tudi pri nas rabili take odrešenike. Zlasti so
kaj naše zgodovine" (J. K.), "Fpomine" A. Mozetiča, konec
se odlikovali nekateri slovenski i povesti "V zakotni ulici" gostilničarji v bližnji okolici! (Bratko Kreft), članek **Alko-mesta, ki so računali, da bodo hol in delavstvo" (Fani O.) in odslej bivši Avstrijci še bolj, "Pregled". Naslov revije je: pridno nosili marke k nam. Ker Paz Soldan 5150, Buenos Aires, avtobusov z izletniki iz Avstri- Argentina. Letna naročnina za je par nedelj po priključitvi ni inozemstvo je $1. bilo, so se ti gostilničarji tola-l	-
Zasmehovanje H. Martina
nanje ministrstvo Kajšekove vlade se je že začelo seliti tja.
Dne 20. avgusta se bo vršila v Pragi konferenca .male an-
Kitajske čete so se medtem tante (Jugoslavija, čehoslova-ustavile 20 milj od Kiukianga ška in Romunija). Ta konfe-ter tam napravile novo bojno renca naj bi imela predvsem
linijo.
Kitajcev nI prisililo k umiku japonsko vojaJfcvo v toliki meri kot njihovo superlortio ofOžje, zlasti težka artlterija. Japonsko vojaštvo se je v tej vojni izkazalo zelo klavrno, ker pa imajo desetkrat več topov, tankov, I*-tal in druge moderne oprem*, seveda "zmagujejo'* nad Kitajci, katerim vsega manjka. Toda končna zmaga je vzlic temu še zelo, zelo d*leč.
švedska	13,879,00 6,24)0.000
Argentina 17,000.000 12.164,000 Francija 35,560,000 41,900,000 Anglija 36,260,000 46.681.000 Zdrui. države 22.620.000 126.693.000
2,000,000 1,000,000 2.200,000 1,000,000 2,700,000 2,970.000 1,730,000 680,000 117,600 30,000
2,871,000 3,690,000 9,247,000 8,248,000 8,39t2,000 4,153,000 15,057,000 1,701,000 8,488.000 303,000
Švica
čehoslova&ka Palestina Juina Afrika
Luk^emburg;
Gornja tabela torej pokazu-je, da so sorazmerno največ prispevali Angleži, Sovj. Rusija in balkanske dežele v tej tabeli
niso omenjene.
Seja kluba it. 49
Cleveland, O. K Hib št. 49
JSZ ima sejo vsak prvi petek v mesecu In prihodnja sej* se bo vršila »v petek zvečer dne 5. avgusta v Delavskem domu na VVaterloo road. Pričetek seje ob osmih zvečer. 8odrugi in ao-družice ao prOŠeni, da se udeleže te seje, da bomo ukrenili, kar je še treba za piknik, ki ga bo imel klub v nedeljo 7. avgusta pri Petriču na Bishop road. Obenem -pa vatym v*e naše ao-druge v Clevelandu in somišljenike in prijatelje našega gibanja, da pridejo na naš piknik, ve dnf po priključitvi Avstrije Joeeph Maslo. |k Nemčiji so bili poleg naših
namen: zbllžanjfe male antante a Ofcrako. Program konference je torej združitev srednjeevropskih In balkanskih dežel k sodelovanju, kaf Je velikega mednarodnega pomena z ozirom na zamotanost evropskega političnega položaja, ki mora sicer nas najbolj boleti, a dopuščamo, da &A preveč rešujejo — drugi za nas.
Celje. —. Tukajšnji organizirani pekovski pomočniki so uspešno zaključili mezdno gibanje* ko so na konferenci dne 4, julija dosegli polfeg urejenih mezd tudi priznanje *voje organizacije, delavske zaupnike in Štiri oziroma osem dni plačanega letnega dopusta. *
ČUje se, da namerava vlada znižati cene bencinu in nafti, da tako pospeši motorizacijo In porabo pogonskih sil po držim. Tudi tozadevni banbvinski in občinski davki bodo baje znižani na minimum.
*
Maribor. —- Navdušenje za hitlerjanstvo med našimi pridobitnimi krogi pojenju je. Pr-
žili s tem, da eo Avstrijci prezaposleni s svečanostmi, ki so se v tem času v Avstriji kar vrstile. r/cČanosti so sedaj že minule, Avtrijcev pa ni od nikoder, zato je pri naših pridobit-nikih navdušenje pojenjalo, slišali smo celo že od nekaterih kritikov, da vendar z odrešeni-ki ni tako, kakor so si oni prvotno predstavljali. Tako na praktičen način zdravijo odre-šeniki naše oboževalce fašizma.
★
Notranji minister in podpredsednik JRZ (jugoslovanska vladna stranka) dr. Korošec je na shodu pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah izjavil glede zunanje politike sedanje vlade, da odklanja vsake bloke in fronte.—O naših prostovoljcih v Španiji je rekel, da nismo čuli posebnih junaštev. Sicer pa da bo sedanja vlada že pokazala tem španskim junakom, koliko je ura, ker da jih bodo začeli pošiljati nazaj v Jugoslavijo. To je zvenelo kot grožnja z ječo. O vladni notranji politiki je dejal, da je prinesla " pomiri ji vost, mir in red" in da je s svoje strani "ustvarila vse predpogoje za mirno rešitev vseh domačih problemov".. Glede volitev v narodno skupščino je pa dejal, da "ne vemo ne ure ne dneva, gotovo pa jih jutri še ne bo". ..
z:

RAČUN RAZPEČANIH ZNAMK J. S. Z.
• • v * * « .v \ ' « . * • t .	— ■
ZA MESfcC APRIL 1838.
Driava i«
1 I
i
1 *
a
i
• N
e 00
M
nov in uradnikov kluba, če ima *tenim namenom in, da vas pre-! k(,° kaJ Proti kakemu članu ali
uradniku, naj pride na sejo, da
se stvar razčisti! Ni prav, držati se proč in blatiti klubove uradnike. Sedaj je čas skupnega dela za porast socialističnega gibanja. In če bomo delali za stvar, bomo lahko rekli, da smo socialisti.
Pričam o tem dejstvu, dovolite da vam vrnem to, kar oči-v»dno satrate za neprecenljivo, yendar pa zame nima nobene vrednosti — namreč vas podpis!"
Jaz nisem prijatelj fajmo-Jtrov; toda če bi kdaj s tem pri-*'a skupaj, bi ga "potrkal", ker Je na tak nadutosarkastičen izziv tako krepko odgovoril.
Je že pravilno in pošteno, biti ponosen na svoje zmožnosti;
Trenje med Rusi in Japonci
Moskva. — Koncem preteklega tedna je začel postajati obmejni spor med sovj. Rusijo in Japonsko dokaj resen. Najprej so sovj. vojaki zasedli neki obmejni grič, o katerem trdijo Japonci da spada k ozemlju Mančukua zadnje dni tedna so pa japonski vojaki napadli ta grič toda so jih Rusi pognali nazaj. V boju so bili ubiti vojaki na obeh straneh. Sovjetski poslanik v Tokiju je dobil naročilo da ostro protestira pri japonski vladi. Položaj na ru-sko-mandžurski meji je zelo napet.
ILLINOIS: Sprinfffield La Salte Chicago At. 1 OHIO: Newburgh Girard Cleveland Bridgeport PENNSYLVAN1A: West Allqulppa Canonubufg Sy*an Conemaugh
2 2 24
i 10 72 4
5
10 12
8 4
12
—	3 —
—	24 -8 23 —
28 2 10
12
3.80 2.20
•11.40
1.35 3.00
22.80 6 15
1.40
8.36 3.60 7.80
	
8.25	0.30
	—
17.20	9,80
	—.—
8.60
4.40
1.10 .66 8.-60
,40 1.00 7.20 2.20
1.00 1.00 2.40
Nova pogodba
Italija, Mandžurija in Japonska so skienile trgovinsko pogodbo. Podpisale so jo v Tokiu.	ni
Heil Hitler!'
(Nadaljevanje s 1. strani.)
na Frankensteenu in tovariših, bo pokazala obravnava ali pa šele bodočnost. 2e sedaj je pa jasno eno dejstvo: da bi najbrž ne bilo tega tragičnega spora med voditelji U. A. W., da niso komunisti zahrbtno spletkarili proti Martinu in njegovi večini «v odboru, hoteč dobiti kontrolo nad avtno unijo. Frankensteen in njegovi tovariši so bili bržkone zgolj orodje v rokah komunističnih voditeljev, ki so izrabili njihovo častihlepnost ter jih nahujskali proti Martinu. To komunistično rovarenje proti vodstvu mlade unije je vsega obsojanja vredno, enako kakor je treba obsojati tudi nedemokratično postopanje Martina napram osumljenim glavnim odbornikom. Ali Martin ima vsaj izgovor, da se je ti-strašil, da ne bi komunistične spletke uspele in da ga je ta strah vrgel iz tira. Komunisti pa nimajo niti takšnega šibkega opravičila. Oni hočejo vladati nad U. A. W. — in drugimi delavskimi organizacijami v deželi — na vsak način, tudi če pri tem vse vrag vzame.
Civilna poroka uvedena za Avstrijo
VAvstriji je odslej obvezna civilna poroka. Cerkvena je prostovoljna, ni pa veljavna
brez civilne.
Nacionalizem je otroška bolezen: osepnice na človeštvu.
Ste naročnino na "Proletarca" io obnovili T
Kriza ljudske fronte
(Nadaljevanje s 1. strani.)
Iji in ki stoji zdaj v rezervi, vendar še vedno živi in je sipo-sobna, da se v resnem trenutku dbigne, da brani republiko in demokracijo.
o
K temu poročilu Bernarda Verniera, ki ga je napisal za "Kampf", naj dodamo kratko pripombo. S kongresom socialistične stranke v Rojranu se je položaj precej raačistll. Kongres je odobril ukrepe Piver-tovcem in sklenil, da čuva ljudsko fronto. Levo krilo je namreč prej agitiralo, da mora
Sodruge opozarjam, da se udeležijo klubove seje tretje nedeljo v avgustu dopoldne. Ta čas pa nabirajte podpise in ni	-	- glejte, da mi jih pravočasno vr- stranka ali prevzeti vlado a|I
Pa prav ob vsaki priliki sku- net6# kajt| v elevelandskem u- P» iPreiti v najostrejšo opozitfi-irr ^onirati drugim samo i radu franke morajo biti naj- C* bi to zadnja stranka na-aio ker te za eno ali drugo j kasneje do 20. avgusta.	'redila bi vrgla radikale na de-
Hvalj 0 ,Judl	Joseph Snoy. ^o, razbila ljudsko fronto in je
'	__7 vprašanje* kako bi se položaj
dalje razvijal. Tako smo lahko Ce hoče kdo »am biti hlapec, prepričani, da bb francoski pro-mu ni camefiti, druge tlačiti v letariat s svojo politično zre-
Skupaj
ILUTNOl-S:
Springfieid
Chicago At. 1
Ojrle»by
Waukegan
INDIANA:
Clinton
KANSAS:
Arma
OHIO:
Pirtey Fork
CV>llmwood
Nearhufgh Bridgeport
146
2 96
15
40 96 — $ 66.76 $34.06 ZA MESEC MAJ 1«38
$19.50 $20.65
6
ie 16 6
4 24
— $
24
2.90
36.60 5.60 6.60
$— —
25.55 16.90
$ .80 12.00 1.60 1.35
_ — 10 — .60
.50 ——.—
1
2 12
3
4
2 12 1 4
PHNMSVLVANl A i Canonnburg	6
8ygan	«10
W«*t Allquippa Forest City 6 Crniemaugh 24 Moon Ran	t
WEBT V*RG<MA: PurrffloVe	4
12	—
3	—
1»	—
2	—
10	—
7	— 1«
•2 t	\ s J
-k	-u-
3.20
1.30 8.40 1.40 3.60
3.25 S.ftO
V .15
tio 1 06
1.66
7.65
.80
.70
.40 2.40 .40'
4.00 —.
MIUER'S CAFE
5208 St. Clair Ava., Clevalaad, O.
Fino pivo, vino in žifanjc. Vnak petek ribja večerja, ob Sobotah ko-kofija. — Fina postrežba. Dobra godba.
— • 1.70
9.60
.90
5.20
.40
1.00 1.00
.50 2.40
.30
.40
Clartnft Norrifc, eden »med •cott-botoikih Črncev, ki je bil obsojen na rmrt n* podlagi istih "dokaaov", i katerimi niao tnofli dokazati krivde njegovim tovarišem. (Vsi so bili ob« toieni posilstva neke vlačuve, katere pričanje je bilo popolnoma diskredh tirano.) Ce ga governer Alabame ne portiilostl, bo obešen 19. avgusta.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSIC!AN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:00—4:00; 7:00—8:30 Daily
At 3724 W. 26th Street
Tal. Crawford 2211
At 1858 W. Cermak Rd.
4:30—6:00 p. m. Daily Tal. Canal 1100 Wadneaday and Sunday by appointments only
Rezidence Tel.: CrawfoKl 8440 If ae aniver—Call
Austin 3700
Skupaj
186 72 122 24 $ 89
lo
$46.86 $20.30 $25.25
ZA MESEC JUNIJ !#38
1
Sha^' rad komentira o svojih da bi *e mu ljudstvo bolj divilo, kajti on smatra, da Pristnosti daleč za njim... je zapisal: "Ali se spo-minjate, kako sem naredil, da
hlapčevstvo pa podlost, katere ni nikomur treba prena iati.
lost jo srečno izvodil med nevarnimi pečinami in križišči.
(Iz "Svobode",)
1 24
2
lf
ILUNOtS:
flpringfiSlH
Cfetoago It. U Sftlle
MfCHIGAN: Detroit ftt. 114 Detroit ftt. 118 OflK): Cbflltmodd Girard	—
RrMeaport	I
PRNNSVLVANIA: Cannnshurir	6
Moflti Ktin	6
Svirim «'	10
W®St Aliquippa
WE8T V4R^tJHA: P\jrs|rl©vr	.1
tVrorOffsiN: w9st A lil*	A
Milwauk«e	24
6 24
'1
S 8
12 —
16 —
— — 24 —
10 i
6 t
14	--
) i
2	-i-
8	—
10	—
7	—
2.90 15.60
3.65
3.66 6.40
1.20 3.50 1.70
3.35 2.00 3.50 .36
— t--
10 45	6 40
* 1 '	
4.96 i	2.80
w '	
3.85	1.30
—. 1.80
8 24
15 —
16.60 6.08
6.65 .95 10.36
2.80
.60
6.40
$ .80 4 80 .90
.80 2.00
1.00 .30
1.00 .80 1.00
.50
4.80 1.60
Sodni g om se priporoča
JOSEPHINE S CONFECTIONERV
(Josephine Jontez)
16213 VVaterloo Road CLEVELAND. O.
fl ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■ ■
BARETINCIC & SON j
JJ POGREBNI ZAVOD
B	Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. *
t.	^ J.	■
iisssisMitii »eaeeaeeeeeea
FENCI/S
t* 4	<
RESTAVRACIJA IN KAVARNA
2609 So. Lawndale Ave. Chicago, III.
Tel. Crawford 1382
Pristna in okusna domače jedila Cene smerna. Postraftba točna.
		
		
Skupaj
96 106 116 — $ 71.70 $36.10 $20.20 $20.20
TAJNIŠTVO J. 9. Z.
Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chicagu, m	Ciceru in Berwynu.
! Parkvien Laimdrj ( o.
' FRANK CRILL in JOSEPH KOZDRIN, Uitnika
4»
■ Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno
*	Telefoni: CANAL 7172—7173
*	1727-1731 W. 21 »t Street	CHICAGO, ILL.

! A Yugoslav Weekly Dtroted to the
i Interest of the VVorkers
OFFICIAL ORGAN OF Jugoalav Federation S. P. t
PROLETAREC
EDUCATION,
ORGANIZATION I	CO-OPKRATIVK
C O M M O N \ V E A LT H (-/------
NO. 1612.
Publi»k«d W««kly at 2301 So. Lawnd«U Aft.
CHICAGO, ILL., Aug ust 3, 1938.
VOL. XXXIII
Attraction of Uniforms
Fascism in every country under'its brutal rule, knows the attraction there is in uniformi, either .ancy or, as most fascist uniforms are, uniancy. This particular phase of fascist organizationa! work is played up most where youth is in the reekon-ing.
Youth likes colorful unitorms, highfalutin and even gaudy
ones.
Witness this in our own country. A sailor or soldier walkj by. The crowd gawks and highes. A parade goes by in uniform.
Everybody loves it.
Among our own fraternal organizations, in the not too diatant past, uniforms were quite the thing.
Fascist leaders realize this human weakness and make the most of it. But, strip them of their uniforms and there stand before you confused, lost souls, unglorified, uivpraised and unsung.
England has kept fascism down by forbidding them to wear uniforms or organize into semi-military groups, altho they are free to do their oral storming.
Our own government could, likewise, take a long step to-wards nipping fascism in the bud.
Socialist Party of Illinois Held Its State Convention Last Week
Our Doings Here and There
By Joseph Drasler
Raskob And DuPont Found Guilty Of Gypp^ng Uncle Sam
SWEDISH CO-OPERATIVE LEADERS, HERE, TELL SECRETS OF SUCCESS
Labor-exploiting monopolista are loaing out in Sveden.
Their gradual extinction ia being accomplished by the 40-year-old Swediah co-operativea, backed by a aolid trade union movement, declar-ed Albin Johannaon, president, and Axel Gjores, educational direetor of the Co-operative Union of Sweden, both of whom are members of the Swediah Tarcentenary Delegation now in thia country.
Practically ali workera in Sveden are trade unionista, the delegates aaid. Membera of co-cperathrea dem-ocratically ovn and operate aeveral baaic industries, including margarine, rubber, flour, electric lamp and lino-leum. Collective bargaining, while not eatabliahed by law, is recognised aa a necesaity in both co-operative and privata induatriea.
Ai« ta Slaik Pričo«
. Priče reduetion ia the main aim of the growing co-operative movement, according to Johannaon and Gjorea. One-third of tha Svedish population belonga to co-operativea. The 4,576 co-op atores, vrhich have increaaed by an average of 230 every year, do 16 per cent of the to tal volume of retail trade. This amounta to $117,000,000 anually, or double the figure of ten years ago, Gjores pointed out.
Conaumer-meirtbers get a dividend o t three per cent on their purchaaes. Non-members vrho buy from co-ops get a dividend in share form, auto-matically making them members. The farmar geta 50 per cent of the retail priče for hia product—more than he ever did—and thus can buy more goods.
Strada« Live Witkin I neon«
The number of unemployed (novr only 20,000) decreaaes as the need for co-operative vrorkers grows. Theae latter vrorkers average slightly higher wages than their private ln-duatry brothera. Even private indua-try benefita, as conaumers, getting much for little in the co-op atorea, have more to ipend on private indua-try'a goods. The nation aa a vrhole aavea $26,000,000 annually through the co-operative movement, Johannaon concluded.
The lavr ia just novr catching up vrith the co-operativea, the delegates reported. .The federal government has rcently established an eight-hour day for aH industry, and tvro veeks' vacation vrith pay for ali vrorkers—
conditions vrhich cf»-operative vork-ers have enjoyed for several yeara.
Reaaon and fair play have guided the co-operatives in their succesaful breaking of the monopolista' death grip on induatry, said Gjorea. "In the co-operative induatries, there are no unreaaonable profita from unaound high pricea," he declared. "Svedes don't spend more than they earn, and consequently the credit syatem is falling into disuse."
—Minnesota Leader.
TWO \\
The first anniversary of the van-ton Japanese attack on China and the second anniversary of Franco's rebel-lion fell close together. The papers say that one year's war has cost the lives of 1,000,000 Chinese soldiers and cmiians. It is straining Japanese povrer to the limit and the ultimate victory of China seems aasured. But at how terrible priče and hov unne-cessary except for the loyalties and institutions of capitaliam and absolute nationaliam vrhich rule the earth! The one compenaation for the suffering of the gallant Chinese vrill be if the victory is a victory of the vrorkers vrith hand and brain in vhich event the Japanese may join.
The Spanish pieture is at the moment darker. But by no means is ali hope gone. The gallant reaistance of the Loyalists minimizes the advant-ages in equipment and foreign mer-cenariea vvhich Franco posaeaaea. To those advantages not only the dic-tators but Great Britain and the Roosevelt administration follovring Britain's lead have directly or indi-rectly contributed.
That Hitler should ask for povrer arbitration of the problem of the Sud-eten Germana is the first tiny ray of hope that Central Europe tnay escape general war. Of course, the proposal itaelf was bad because the four pov-ers included Germany, an interested party, along vrith England and France, but excluded Czechoalovakia. But anything that smacks of reason and desire for peace in our craay world brings some relief.
Nomaan T h o mat.
CHICAGO, IliL.—The state convention of the SocialV Party of Illin-oia was held last Saturday and Sun-day, July 30-31, at the Slovene Lat>oi fVnter. the firat »esaion beginning at S:l# P. M. Saturday.
Thn convention w«n called by Ar-thur MoDowell, state chairman and Edward L. Adama, atate aecretary, to conaider a number of vita! iaauea the most important of vrhich were:
1.	Relations vrith the Illinois La. bor Party.
2.	Anti-War Activities.
3.	Problems of organization.
Kaeh Branch or local vas entitled
to »end one delegate for each ten of ita membera or major fraetion thereof and ali members at large vrere invited to attend aa viaitora.
About thirty delegates vere present.
Arthur McDovell waa elected chairman and Edvrard L. Adama secretary of the Convention.
From the secretary's report vre take the f"lloving Information on party atrength and organisation throughout the stata:
Outaide of Chicago and Cook County, English speaking Branches are located in the follovring citias: Gillespie, Waukegan, Dovrners Grove. Jugosiav Socialist Federation Branches — Oglesby, La Salle, Waukegan, Springfield. (Larger combined dues paying memberahip than the Engliah speaking Branches.)
In Chicago and Cook County. Branch No. 1, JSF; English speaking Branches, until recently, meeting as a group at the National Office; tvro Jevrish Branches; one aetive Italian Branch; Bohemian Branches (meeting aa a group); Polish Branches (meeting as a group).
The most debated iasue on the floor during the two days vas affilia-tion and relation vrith the Illinoia Labor Party. The Socialist Party decided to sacrifice its atate ticket and campaign in order to leave the field open for the Labor Party.
The resolution on affiliation vrith the Labor Party vrill be published in its entirety for the benefit of our memberahip in the state just aa soon as possible.
The resolution states that the Socialist Party vrill not join the Labor Party as a group or unit. It merely gives the privilcgc to those of it& aetive members who wish to work vith« in the Labor Party. Thoae in favor of the resolution arguing that reaching the maases through working vrithin the masa organisations is our best means of spreading the Socialist me&sage to the vrorkers. ** A plan for raising the necessary funds to keep a state organicer in the field was adopted. The state organ-hčer ia Ben VVilliger vrho vrill vrork throughout the state and adjacent industrial centers like Gary, Indiana, etc., giving the Cook County organize r a smaller territory to cover vrith the praspect of more resulta.
To boost the ciraulation of the Socialist Call a contest vrill be under-taken which starta off with Illinoia setting a quota of 500 new subaerib-ers to be aecured vrithin a stipulated time and challenging Michigan or some other state to enter the race. Thia same plan, if effective, to be followed by other sections of the country.
A number of other important reso-lutions were passed. Supporting the Anti-War Committee in its vrork was one of the most important.
The new state executive committee consists of the follovring members:
Arthur McDowell, Anton Garden, John FUkor, Tonjr Žagar, Ina Whita, Willy Fulton, Jo« GinolU.
tiona looking forward to unity of Soc aliat aetion and ultimate organic unity.
"We believe that auch a move is conaistent vrith the bevt interest of Socialiim and therefore the best interest of th* vorking claaa '
Local Triviu
VUitor.
Eddi« and Joe Hudal«, two "live-wire" Ptoneers, dropped In at the Center last week accompanied toy a cliarmmg young lady vrho vre were aoon to know as their sister, Angela, from VVilmerding, Pa.
Angela ia on her vacation in Chicago and the boya, in real brotherly mamier, are shovring her the city.
We're Doing Our B«»t
In gathering and arranging neva for our English Page vre are doing our level best, under the circumstan-cea, to attract and hold the interest of our readera.
We get no more pleaaure out of preaenting a mediocre page to you than you get out of reading it, for that reaaon vre are conatantly atriving to make our English Page really vorthvrhile.
With the co-ope^tjon of a few loyal contributora and our limited time, after performing one hundred and one other daily routine Uaks here at the office of Proletarec, the Federation and the Educational Bureau, our Engliah Page appeara from vreek to vreek.
If v« can stir up just a few more contributora throughout the country, interested to the point of devoting a few hours each vreek to gathering for ua the labor news from their reapect-ive territories, vre vrill succeed the sooner in making our Engliah Page a representative one and an interesting one.
We welcome your lettVrs. Commun-icate with the editor.
Auguat 14tfc U tka Data
Final transportation arrangementa are being completed thia vreek for the annual Socjal Study Club ali day trip to the Sand Dunes. This vrill be the firat roundup of our members and friends since our succesaful "shindig" at the Center.
A large number of people have already aaked that we "eount them in," others are just vraiting for the date.	H
Ita going to be a swell time. Don't mias it.
' Talk of VmUf
Meeting in conference during the week of June 26, the National Ex-ecutive Committee of the Social Dem-ocratic Federation took aetion in-tended to reunite Socialists of the nation on the basis of damocratic Socialist principi*« Considerable diacus-sion of the situatioit in the various states proceeded this aetion.	-
A sub-committee vas appointed to explore the poaaibilitiea of uniting w* h«v<? committed the Golden
eratic FHeration, and without fur-	r
t her wait)ng for an official com- How tvro of the nation's richest municaVion, last week addreaaed a . men, posaessing more money than letter to 'hem eapreMsing their read- they know what to do vrith, delibeiat-iru- to name a t—Malt M which|ely conapired to "gyp" their govern-would immediately begin conver a
sborllv after the	market erash.
VVhile they were walking in the cool of an evening in the fall of that year, thcy te«tified, a plan was de-
ment, at a time when e"very penny ( viaed by which they vrere to seli to
it could rake and aerape was needed	each other more than $4,000,000 of
to fight the depreasion, vas the un-	stock, at defli'»d nricea.
pleaaant apectacle preaented to the	A fev months later, they bought
nation la^t veek by the United Stateu	back the identical stocks. Although
Board of Tax Appeal s.	in the exact position from vnich they
Pierre S. duPont, chairman of the	.started, duPont and Rankob charged
cluPont Company and many allie<J	off Meveral million dollars as "lagMs"
•• »cerns, the board declared, had defraude<l the government of $600,-000 on his 1929 income.
Durom'.* cloae uuaineas and per-Konal aasociate, John Jacob Ra.skob, vaa accused of having attempted to get avay vith a cool $1,000,000.
The board's report vili be an il-luminating document for the hia-torian of our times vhen he seeks to portray the attitude of the super-rich tovards the government under vhich they have prospered.
DuPont ha.s been the beneficiary of many governmental privileges
that have enabled him to add to his ! garded as a "cock-and-bull" story.
POLLY, OUR NEIGHBOR
The family living aeross the street from our Center have a parrot.
Each day they hang his cage out in their cherry tree oreha rd.
Polly, like the trained parrot he is, never lose* an opportunity to strut his lingo to everyone along the busy sidevalk paasing his rendezvous.
On day«, vhen he feela especially good, he goes through his complete repertory, adding to the diaplay by infleeting his voice on some of his longest sentencea.
Polly, understand, is not a sailor-trained parrot—blaaphcmous, vulgar j and hov he should and aa*sy. On the contrary, he is a after he took office. very polite bird.	Because they could not dietate the
AH the neighborhood youngsters policies of the Nev Deal adminis-knov him, aa he knovs them, tlvays tration, they sought to destroy it. greeting them. vith a "hello!" or They organized and financed the "good-by!M His closest friends he Liberty League and various other calla by their first name.«; as "Hello!! propaganda organizations, created Helen!" "Hello, Gertrude," and so on for the sole purpose of distilling hate He U a jolly old feliov and a good against President Roosevelt and un-
and reduced their income payments uceordingly.
AH this the board found and reported. In firm but polite vorda, the »board said it did not believe a vord of the fantastie stories told by duPont and Raakob in defense of their aetion.
In sutuitance, if not in so many vords, the board indicated the mil-lionaires vere perjurers. In the firat instance, it said, they svore to the accuracy of tax returna that vere false, and then they attempted to aet up a defense vhich the board re-
enormoUM vealth. Raskob, son of an immigrant, deaperately poor, rose to great 'Iches, became the head of the Democratic National Committee and assumed the right to teli the people vhom they should elect as President
deport himself
neighbor. Never indignant or resent-ful, at times, perhaps a bit cross, but alvays, yes, alvays talkative. AH ears like a cornfield but uneffected by vhatever tvo-edged compliment« might come his vay.
His attempts at laughter, unlike the insincere laughter of many humans vhich is no better than a scovl, comes from his heart to vin our admiration. One thing for vhich ve have but the smallest iota of respect is the insincere laugh, for an insincere laugh is e^en vorse than a scovl. It is an exerci<te of deceit, vhereas, the scovl at least has the virtue of hone*ty.
\Ye like Pull>, mIm>w« a!!, for hit« sincerity in vhatever he attempts to do.
We are glad to have him for our neighbor.	J. D.
dermining and diserediting his ad ministration.
The transactions vhich brought dovn condemnation on the heads of duPont and Ra*kob took plače
I^avyers say that perjury ia the hardest erime to prove and that may deter the government from taking
aetion.
"We hold," the board said, "that neither of the pretended salea be-tveen Raskob and duPont vas a bona fide tran*action. * * Both vere contrived and consummated through mutual understanding and agreement betveen the parties for the reac-quisition of the stocks originaUy ovned by each.
"That formula of tax escape cannot be approved. Men do not con-duct themselves and accomplish the end as did these men vithout a com-mon understanding. The design vras too complete to be vithout a de-signer. The record before us barea its transparency. — Labor.
into the land of 10,000 lakes
By JOSEPH DRASLER
(Continued from last veek)
Think On This
Socialists nationally, upon the basis of the principles represented by the 8. D. F.
Letters vere sent out to organizs-tiona and individuala seeking their opiniona on the subjeet.
The National Aetion Committee the Socialist Party meeting July 20, passed the folloving motion:
That comrades Allard, McDovell	Hp^H
and Burt be named a committee to Think this—vork for this.
Rule to memory; Let ua nov coniniit it to life. We have preache«! Brotherhood
for centuries; We nov need to find a material
basis for brotherhood. Government must be made the
organ of Fraternity —a vorking-form for comrade— love.
The very least I can or care to say about the fishing is, par excellence.
On my very first morning out, fishing some deep pockets along a rapids betveen White Iron Lake and Garden I>ake, I tied into a five-pound north-jern pike and had my hands full for the next ten minutes, vhile he made run after run, each time stripping yards and yards of line off my reel before I could stop him. When I finally brought him up to the sur-face, near enough to our boat for my companion to dip him in, things really began to happen. From then on, it see med, everything united to ineroase this fish's amazement. The sight of the net really put fight into him, and he lost no time in departing for parts unknovn, insisting, like a brainlea« parrot, that I should give him line.
To keep the United States Capitol buikling illuminated le2 lights are kept buming from dusk to midnight.
RADIO
Surpluses, O the Surpluses!
By COVINGTON HALL
The 8urplu«eA! The surpluses! They're choking us to death! Therefg so much air around us we can hardly get a breath! There's so much slik and cotton, rayon, ramie, linen, wool, The children must wear overalls or stay away from school.
The surpluses! The surpluses! Ali industries they stali! There's so awful much of plenty that a famine threatens ali! There's so much milk and bread and butter, wine and fruit and meat,
There's not enough for everyone to get a filling eat!
The surpluses! The surpluses! Tis horrible to ken What the surpluse« are dom^r to the hordes of surplus men Who lost their jobs producing what they couWn't purchase back,
Who filled the land with plenty but now hold an empty sack.
The surpluses! The surpluses! They're driving statesmen wild! They've got our great Economists and aH our Brain Trusts riled!
They've got them aH explaining that our only hope on Earth Is to end this dread abundance with an artificial dearth!
The surpluses! The surpluses! They're busting rich and poor! They're making folks lose confidence in aH the creeds of yore! In opite of ali our sa'botage, in spite of ali our wars, The awful curse of plenty stili the Nat»on's welfare mars! Tht surpluses! The surpluses! They're choking us to death! There's so much air around us we can hardly get a breath!
What Paopla Haar
Sandviched neatly betveen vinter boom and summer alump of sponsored radfo, the veek of March 6 vas chos-en by the Federal Communications Commission'a statisticiana as typical for their firat large-scale *urvey of vhat vas coming over the air. Re-ports from 633 stationa, rcleaaed last veek, revealed the precentage of broadcaating time given to the seven major types of radio programa. One item surprised listeners.
Religious and devotional programa, generally eonsidered more a public service than a commercial aapect of radio, vere given proportionately more time by commercial sponaors than by the stationa as sustsiners Sponsors bought 34.55% of radio to-tal time, of that gave 5.75% to re-ligion, Religious programa ran only 4.8% of total auataining time (5.15^ of total broadcaating time).
Percentage of total time devoted to the other alx typea of program:
Muaic 52.45%.
Talka and Dialogue 11.41%.
Dramatic 9.11%.
Variety 8.84%.
Ne vrv 8.55%.
Special EvenU 2.21%.
Miscellaneoua 2.28%, —Time.
prepare an editorial on Socialist unity in the Call; that they draft a letter to the S.D.F. stating that the vhole mater of Socialist unity had been placed in the hands of the N. A. C. by the national convention of the Social-ist Party, and that ve vere ready to conaider the question vith their committee or any authorized representative at any time.
From the editorial in last veek's Call, ve quote:
"The National Aetion Committee, in response to the publicity vhich at-
Edwin Markham.
SAFETY SLANTS
Do you realize, asks the Illinois Automobile Člub, that vhen you drive at a rate of 60 miles per hour your car is covering 88 feet per second? It really is; and, if you strike unything, the impact is the same as it vould be if you drove your car off n 150 foot cliff. No vonder a speed-ing roadster can overturn a 10-ton
tended the move of the Social Demo- truck.
The Dog: "And They Shoot Me When I Go Mod!
H
Out of a potential electrical povrer of 16,000,000 kilovratta on the Minaissippi rhrer and Ms tributariea, only 2,000,000 have been utillsed.
scene, forced to dig up excuses that only a fisherman can for not bringing home the bacon, and vho have long cherished the ambition to reverse the scales, vili do best along that line in Minnesota vaters.
Here, there are plenty of "big onea" and they hit vith reekless abandon.
In the afternoon using the aame perch-scale Heddon River Runt, changed only in a nev tail-end treble hook, vhich vas broken in the mor-ning's battle, the "daddy" of my first flsh tasted this bait and vould have spit it out in disgust — if he could.
The killing qualities of thia vonder-ful bait vere exemplified anev.
The second battle royal vas on — lady luck surely vas at my aide that day catering to my every vish.
It vould take pages to deseribe the fine fishing ve enjoyed in the follovring daya, the "big ones" that got
I played him back and forth, giving away, the day ve found a vall-eye
him line vhen I had to, taking it in vhen I could, keeping a tight line at aH times. VVhile he, like a raseal of the subdued order he vas, held out as long as possible.
\Vhen I finally got him ir.to the dip net, or rather, more correctly speaking, half of him, for he vas too big to fit in, and lifted him into our boat the commotion really began.
With a fev lashes of his poverfui tail, ali our fishing tackle and pai*-aphernalia in the bottom of the boat vas immediatelv tangled into a mess; both of us, in the meantime, doing our level best to get a finger under his gills, and at the same time, keep from upsetting the boat.
He va* so big I almost had to take a sissor-hold on him.
After a tussel that tarfed our atrength to the limit, ve subdued the old scrapper and set out on our jour-ncy back to camp.
On the vay t>ack ve met Joe Turpin, himself a veteran of many battles such aa ve had just experienced, each year sending his license allotment of 24 pounds of fish here to the Slovene Labor Center, this sending fish out of t.he state being a privilege granted to aH vho purchsse a fishing license in the state of Minnesota.
This annual fish fry is an anxious-ly-avaited and greatly appreciated event vith the members of the SLC Social Club.
To Joe, vho arrived a veek pre-vious to our arrival and vas staying at Jenko's Silver Rapid* Lodge, ve, of course, immediately displayed our prize vith ali due proudness. And, in typical customary fishermnn's style redki the battle in full and complete detail. We also arranged plans for the afternoon'a fishing, Joe disp1aying a brand nev tvin-outboard motor vhich vould, during the rest of our vacation days, nicely take us deep into the lakes and seldom fished vaters.
Boringly familiar to every fisherman are cartoons shoving i barefoot contryboy hooking dozens of 12 ineh trout vith a stick, tvine and a bent pin garnished vith vorms, vhile the "city guy," vith $500 vorth of par-aphernalia, catches nothing.
Victinis of the above deaeribed
hole and had the time of our lives, and the numerous other thrills crovd-ed into a fev short days to make our vacation perfect.	•
(To be continued)
SAFETY SLANTS
The safe vay to leave an auto-
mobile is to use the door neareat the curb or edge cJ the road, according to the Illinois Automobile Club. If you leave from the oppoaite aide you may step into the path of another automobile before the driver can avoid you. Too many drivera stili take this unnecessary chance.
Idleness is the burial of a living man. — Jeremy Taylor.
•Life is not so «hort but that there is alvays room for courtesy.
—Emerson.
Antiquated United States homea are eat i mat ed at 3,250,000.
Your English
Couraga, Br«my, Dauntlo«tn»»a,
Gallantrjr, Boldnct«, In trapiditT, Val-or, Fortitude, Heroism, Bri»»Ho —
"Courage," the generic term, it that firmne.s* of špirit vhich meeta danger vithout fear. "Bravery" is darlng, often defiant. "Dauntlessness" im-plies lofty and unintimidated. "Gall-antry" implies dashing, adventure. "Boldness" is the opposite of "timid-ity' (sometimes the outgrovth of con-scious resistance against timidity). "Intrepidity" is cool fearlessnets. "Valor" is pefaonal bravery, epecial-ly in battle. "Provesa" is valor united vith skill. "Fortitude" ia passive cour-age, especially as shovn in endurinf pain or adversity vith a steadfast and unbroken špirit. "Heroism," vrhich may call into exercise ali the modlflj cations of "courage," is contempt of danger from a noble and self-forgtt-ful devotion to some great cause or purpose. "Bravado" is mere aff*ct*-tion or pretense of bravery.