Edini iloTenflld dnevalk -: t Zedinjenih državah ■ a ■ Velja sa vse leto .. $3.00 Za pol leta......$1.50 GLAS The only Slovenian Daily -s in the United States, s* List slovenskih delavcev v Ameriki. Issued every day except Sundays and Legal Holidays g— 50.000 Readers. - TEUTON PISAJLNE: 4687 COBTLANDT. Entered aa ImooA^Ius Matter, September 11, 1908, at the Port Office at H«w York, IT. Y, the Act of Goifreu of Kareh 8, 187». TKLSrOV NlAJtWB: 4887 ©OITLAJTOT. NO. 86. — STEV. 86. NEW YORK, WEDNESDAY, APRIL 12, 1916. — SREDA, 12. APRILA, 1916. VOLUME XXXV. —. LETNIK XXIV. Ob obeh bregovih Masse divja strahovita bitka. NEMCI SO ZAČELI ZOPET NAPADATI FRANCO SKE POSTOJANKE MED VAUXOM IN DOUAU MONTOM. — KO SO FRANCOZI ODBILI NA TEJ FRONTI NEMŠKI NAPAD, SO VJELI PREKO STO NEMŠKIH VOJAKOV. — V ARGONIH JE V AKCIJI VSA SOVRAŽNA ARTILERUA. — DANES JE 2E DVAINPETDESETI DAN, KAR SE BIJE BITKA PRED VERDUNOM. — IZPRED ST. ELOIA. Odgovor Nemčije. Ameriški poslanik je dobil od nemške vlade pojasnila glede potopa parnika "Sussex". Pariz, Francija, 11. aprila. — Poročilo, ki era jo izda-1 < daiu*s popoldne franooako vojno ministrstvo, so glasi: — Ob levem bregu reke Maas so vprizorili Nemei napad na naše pozicije pri Le Mort Homme. Nemei so se posluževali pri tej priliki gorečih tekočin, sredstva, katerega -o hranili za odločilni trenutek, pa kljub temu niso mogli ničesar opraviti. Xazaj so jih pognali naši pešci. Sovražnik ni zavzel niti enega strelnega jarka in ni niti za eno ped napredoval. Na desnem bregu reke Maas so nas poskušali Nemei prepoditi iz strelnih jarkov južno od Douaumonta, katere smo bili pred kratkim zavzeli. Ttidi v tem ozemlju niso imeli nobenega uspeha. Naši so pričakali sovražnika najprej z strojnimi puškami, potem pa z bajoneti. Na obeh ^tranc h je padlo veliko vojakov, vendar se naše izgube niti oddale«' ne dajo primerjati z nemškimi. Nemei so z vso silo obstreljevali našo fronto med Vau-\om in Douaumontom. Danes zjutraj je prisilil nek naš zrakoplove* velik nemški zrakoplov, da se je spustil na tla na 'o vojno črto. Paril, Francija, 11. aprila. — Francosko vojno mini--ti**tvo razglasa sledeče: — Zapndno od reke Maas je sovražnik obstreljeval na^o fronto med Le Mort Homme in Cummieres, ni pa v-• rjforil nobenega infanterijskega napada. Precej je morala pretrpeti naša fronta med Douaumontom in Yauxom. Težka sovražniška artilerija jo je obstreljevala kakih pet ur neprenehoma. Slednjič je hotela \ dreti v naše strelne jarke sovražna infanterija. Napad smo uspešno odbili in vjeli preko sto nemških vojakov ter nekaj častnikov. Zadnje dni je v akciji vsa sovražna artilerija, ki jo Ima sovražnik v Argonih. ftkoda, ki jo povzročajo sovražna krogi je, ni posebna. Severno od Aisne je obstreljevala naša artilerija neko nemško kolono, ki se je pomikala po cesti "Chemin des Dame«". Sovražnik je imel izvanredno velike izgube. Včeraj zvečer so obstreljevali naši zrakoplovei kolodvor v Nantilloi. Pari*, Francija, 11. aprila. — Tukajšnji vojaški strokovnjaki so prepričani, da Nemei na noben način ne bodo mogli zavzeti Verduna. Splošna ofenziva prestolonasled-nikovc armade se je v soboto začela, toda dozdaj ni še popolnoma nič napredovala. Prestolonaslednik je poslal na fronto 10(1,000 najboljših nemških vojakov, misleč da bo s temi dosegel ono, česar s celo ostalo armado ni mogel doseči. Mi smo mu temeljito prekrižali račun. To izprevidi še-V sedaj, ker so Nemci pravzaprav skoraj na istem stališču kot so bili pred enim mesecem. Nek francoski vojaški strokovnjak je rekel: Meni je nemška taktika popolnoma znana. Ko je nemški prestolonaslednik izprevidel. da ne more tako z-laLka doseči svojega cilja, je vprizoril splošen napad. Ko I«, sovražnik izprevidel, da se mu bo tudi ta napad izjalovil s«* lio ftatmaknil v svoje strelm- jarke. Isto je zgodilo 10. novembra v bitki pri Ypern t«-r 18. marca 1015. v prvi bitki v Kampanji. Nemci so nameravali Francoze presenetiti, toda poveljnik Pet a in se ni dal. Na fronto je poslal kolikor mogoče veliko vojakov in utrdil svoje postojanke. Ko Ro z#»čeli Nemci v soboto napadati, so imeli na razpolago 32 divizij. V kratkem bo nastal popolen preobrat. Kaj lahko se zgodi, da bodo še Francozi stopili V o-fenzivo. Berlin, Nemčija, 11. aprila. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglasa: — Včeraj se je bitka ob obeh straneh reke Maas z vso si»o nadaljevala. Odbili smo vse napade, katere so Francozi vprizorili proti naši fronti pri potoku Forges. Včeraj smo vjeli 549 mož in 22 enstnikov, ter zaplenili 22 strojnih pušk. London, Anglija, 11. aprila. — Vrhovno poveljstvo angleške armade v severni Franciji poroča: — Včeraj je sovražnik razstrelil vzhodno od Ver-melles neko mino, ki pa ni povzročila posebne škode. V splošnem je položaj neizpremenjen. Pri Souchez in vzhodno od Yperna divja vroča artilerijska bitka. Osem naših aviatikov je vjelo včeraj nek zrakoplov, ki je malo prej obstreljeval naše po- ■ ... Berlin, Nemčija, 13. aprila. — NVmskn vlada je odgovorila ameriški vladi, kako se je potopil angleški parnik "Sussex", in izročila odjarovor' ameriškemu poslaniku Gerardu, ki pa je že brzo javil vladi Združenih držav. Tukaj je vse zelo potrto, ker Združene države Nemei j i niso posebno prijazne, kljub temu, da si je Nemčija neprestano prizadevala. da bi vladalo med obema deželama prijateljsko razmerje. Odgovor bo nnjbrže že jutri razglašen. Nek grški mornariški častnik, ki se jo nahajal na * Sussex*, je izjavil, da parnik ni bil torpediran. pač pa da je najbrže naletel na mino. fz njegove izpovedi jf» razvidno, da so bili na parniku samo štirje rešilni čolni, kar je veliko premalo, da bi se zamogli vsi mornarji in vsi potniki vkrcati. Kapitan je našel pri eksploziji smrt. prvj častnik je bil pa tako razburjen, da je potom brezžičnega brzojava napačno prosil za pomoč. Belgijski kralj in nemški zrakoplovei. Paru, Francija, 11. aprila. — Belgijski kralj Albert, ki se zdaj nahaja v malem belgijskem mestu, je bil zadnji čas veekral v smrtni nevarnosti. Nad mestom so se namreč neprestano pojavljali nemški zrakoplovei, ki so metali proti vili, {kjer stanuje kralj bombe. Bombe so padle sietu- v neposredno bližino vile, toda škode niso nobene povzročile. Ko so rrkli kralju, da bo branil oddelek belgijskih zrako-plovcev njegovo vilo. je odvrnil: Belgijski zrakoplovi imajo drugega dela dovolj kot pa mene braniti. Angleški podkonsul umorjen. London, Anglija, 11. aprila. — Iz Teherana, glavnega mesta Perzije je dospelo sem poročilo, da so nemški agentje zavratno umorili angleškega konzula in njegova dva brata. 8amomor zdravnika. Baltimore, Ohio, 11. aprila. — Tukaj se je zastrupil dr. Harry C. Jones, profesor kemije na John Hopkins univerzi. Bil je učenjak prve vrste in znan zdravnik po vseh Združenih državah. Zadnji čas je bil strašno nervozen in se je najbrže tudi zaraditega usmrtil. Trideset odstotkov dividend«. Berlin, Nemčija. 11. aprila. — Nemške municijske tovarne bodo izplačale letos 30 odstotkov divi-dende. Divid^nda bo potemtakem deset odstotkov večja kot je bila lansko leto. Ameriški mornarji. Washington, D. C., 11. aprila. — (Mornariški tajnik Daniels je danes sporočit, da šteje ameriška mornarica 54.011 mož. — 4. marca s.- je pomnožila mornark-a za roo/. Vročinska bolezen Hurley, N. M.t 11. aprila. — Tukaj j«» izbruhnila vročinska bolezen. Dozdaj so pojavili že trije slučaji. Vemseloc. Atene, Grško, 11. aprila. — Danes s*> je vršilo tukaj veliko shodov ua katerih so navzoči izjavili, da popolnoma zaupajo bivšemu grškemu ministrskemu predsedniku Venizelosn in da ma čestitajo, ker je zopet safcl delovati na političnem polju. Grilca tefteU demobilizirati Atene, Grško, 11. aprila. — Iz Kiina poročajo, da je odredila Grška de mobilizacijo svoje armade. dobe vsi mM naročniki v vaniji knjiSeo "Hm Ruske fronte. Na vzhdoni fronti poskušajo Nemci stopiti v ofenzivo. — Boji v Kavkazu. — Petrograjske vesti. Petrograd, Rusija, 11. aprila. — Da nos je podal ruski generalni štab sledečo izjavo: Ob reki Efcvini se vrše neprestano vroči artilerijski spopadi. Nemci so že večkrat poskusili stopiti v ofenzivo, kar se jim je "pa še . vselej izjalovilo. Berlin, Nemčija. 11. aprila. — Vrhovno poveljstvo nemške armade naznanja : Na vzhodni fronti se ni ničesar posebnega pripetilo. Petrograd, Rusija. II. aprila. — Iluske operacije v Kavkazu so stopila v nov stadij. Čete, ki so prodrle proti Trapezuntu so naletele na močan odpor. Turkom se jo bilo zadnji čas posrečilo svoje vojaštvo nanovo grupirati in na trfh točkah vzdržati ruski naval. Ruski častniki so mnenja, da so dobili Turki iz Evrope precejšnja ojačenja. Največja množina turškega vojaštva je koncentrirana v okolici Erzinjana. London, Anglija, 11. aprila. — Vrhovno poveljstvo turške armade poroča, da se ni v Kavkazu ničesar posebnega pripetilo Revolucija v Sini. Šanghaj, Kitajsko, 10. aprila. — Ustašem se je pridružilo 6. aprila šest kitajskih bojnih ladij, ki so bile štaeionirane v Kantonu. Centralna vlada je odpoklicala 12. divizijo. 10. divizija, ki je prodirala proti Kantonu, je dobila povelje, ia sr mora \rniti domov. V Svatovu vlad« popolen mir. Tukajšnji pristaši republikanske stranke si na vse načine prizadevalo strmoglaviti predsednika »Tuan-šikaja. Amoy, Kitajsko. 10. aprila. — Danes je bil vprizorjen na tukajšnjega šefa vojaške policije atentat. Dve bombi sta hudo poškodo-/aii poslopje policijskega ravnateljstva, toda ranili nista nikogar. Atentator je baje pobegnil v gore._ Pozor pošiljatelji denarja! Tekom vojne smo odposlali hranilnicam, posojilnicam ter posameznim osebam na KRANJSKO, ŠTAJERSKO, ISTRI JO, KOROŠKO, HRVATSKO, in druge kraje v AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i-lijonov kron. Vse te pošilja-tve so dospele v roke prejemnikov ae tako hitro kakor prej v mirnem času, toda zanesljivo. Od tukaj se vojakom ne more denarja pošiljati, ker jih vedno prestavljajo, lah ko pa se pošlje sorodnikom, ali znancem, ki ga od tam pošljejo vojaku, ako vedo za njegov naslov. Denar nam pošljite po "Domestic Postal Money Order'* ter priložite Vaš natančen naslov in na dob osebe, kateri se ima izplačati Cene: K • & K. 9 3---- 1 120____ 15.90 10_____ U30 i 130____ 17.25 IS____ US i 140____ 18J&5 20.... 2.80 ! 150---- 18.90 25____ •L50 1 160.... 2120 30---- 4.15 1 170____ 22JS5 33.... 4.SO j ISO____ 2X85 Ui____ 5.45 ] 190____ 25.20 45---- «.15 1 200.... 26.50 00.... IL80 1 250____ 33J5 55---- 7.45 i 300____ 39.75 OU____ H-15 I 350____ 46.40 S.S0 1 400.... 53.00 70____ 0.45 1 400.... 50.65 75____ 10.10 1 500____ 0625 80.... 10.75 1 800.... 79JO 85.... 11.40 I 700.... 92.75 90.... 12.00 ! 13.28 1 800.... 106.00 100.... 900.... 119JS 110____ 14.00 f 1000.... 130.00 Lakota in kolera. Vsled pomanjkanja je umrlo zadnje mesece v Albaniji stopetdeset-tisoč oseb. Kolera na otoku Krfu. Pariz, Francija, 11. aprila. — Danes je odpotoval od tukaj v A-meriko Wiliam W. Howard, tajnik albanskega pomoženga odbora. — Časnikarskim poročevalcem je rekel. da vladajo v Albaniji naravnost strašne razmere. Živil in drugih potrebščin je popolnoma zmanjkalo. Zadnje mesece je umrlo 150,000 Albancev vsled lakote in pomanjkanja. Ako ne bodo dobili hitro pomoči, bo zadela ista u* soda še nadaljnih 500.000 oseb. — Tajnik pravi, da je zato tako pomanjkanje, ker je bila skoraj vsa letina vsled neprestanega deževja uničena. Trgovina in obrt popolnoma počivata. Pomožna ladja "Albanija", ki ima na sebi veliko živil za Albance, se nahaja nekje v Sredozemskem morju. Berlin, Nemčija, 11. aprila. — Iz Aten poročajo: Zavezniki so naprosili jjrško vlado, če bi smeli poslati preko grškega ozemlja nekaj svojih čet z otoka Krfa v Solun. Grška vlaad je to prošnjo odločno zavrnila, ker baje razsaja na Krfu kolera. N a Krtu so večinoma samo srbski vojaki. Doddove čete so se zopet spopadle z ustaši. ■ ?' L . JLŠ l — NEKATERA NEOFICIELNA POROČILA NAZNA NJAJO, DA JE MEHIŠKI BANDIT VILLA ŽE MR TE V TER DA JE POKOPAN V BLIŽINI SANTE AN NE. — AMERIŠKA KAVALERIJA JE VJELA 30 VIL LOVIH VOJAKOV. — GENERAL PERSHING V SANTEVO. — NEWYORŠKI HOTELIR JE ZASTOP NIK GENERALA DIAZA. — CAVORA JE DAL US MRTIT TRIJE VOJAKE. Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo prnnorani računati po najnovejših oenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da dobi naslovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe na ti ped ponavadi par dni kasneje in m! tam, ko dobi nulovnikJist v raka, aa Kabinetna kriza. Atene, Grško, 11. aprila. — Kazen ministra Dragomisa so vložili še štiri drugi ministri svoje resi-gnaeije. Njihove naslednike bo imenoval kralj. Najbrže bo prišel Venizelos zopet na površje. Četrto ogrsko posojilo. London, Anglija, 11. aprila. — Iz poročil, ki prihajajo iz Budimpešte, je razvidno, da bo ogrska vlada najbrže že do konca meseca aprila razpisala fotrto vojno poso jilo. Ministrski predsednik Asquith. London, Anglija, 11. aprila. — V poslanski zbornici je danes govoril angleški ministrski predsed nik Asquith o splošnem uspehu zavezniške konference v Parizu. — Rekel je, da se bo zaveznikom vse posrečilo, ker so složni in ker ne bodo odnehali prej, dokler ne dosežejo svojega cilja. Samomor. New Haven, Conn., 11. aprila Včeraj se je v nekem tukajšnjem hotelu usmrtil nek Nemec, katerega identitete dozdaj še niso mogli dognati. Možak je bil dobro oblečen in je imel pri sebi precej denarja. Predsednik prehlajen. Washington, D. C.. 10. aprila. — Predsednik Wilson se je zadnje dni preeej prehladih Včeraj je mo-••al ostati eel dan doma. — Jutri bo baje že lahko navzoč pri kabinetni seji. Konfiskacija mesa. Kodanj, Dansko. 11. aprila. — I/ Berlina noročajo. da je saška vlada konfiseirala vse zaloge me->a in uvedla za meso posebne nakazil iee. Izvoz mesa iz kraljevin** propovrfvJan. Prijateljem lepih povesti! V petek začnemo izdajati na zadnji ^trani našega lipta krasno povest BRATA. Spisal jo je slaven francoski pisatelj Guy de Maupassant, ki je eitateljem našega lista že dobro znan po svojih Črticah. POZOR ROJAKI! Kdor še nima Slovensko-Ameri-tkega Koledarja a leto 191«; naj Ti nemudoma naroči. V zalogi ge mamo nuno ie nekaj izvodov. — Stane s poštnino vred 35 anrtor. Naročite ga takoj! Oo„ San Antonio, Texas ,11. aprila. — Iz raznih neofieiel-li ih virov se poroea. da je general Francisco Villa mrtev in da so ga že zakopali. Nekateri pravijo, da je padel v boju z Carranzovimi četami, drugi pa zatrjujejo, da je umrl nn zastrupljenju krvi. Ameriška letalca, poročnika Gorrel in d'Argue, sta sporočila, da sta o tem že slišala in da se ji ina zd\ vest precej vrjetna. Villa je baje pokopan pri Santa Anni. Nekateri zatr ju jejo, da je bil ranjen v bojih z Amerikanei. Ker se za ra no ni veliko brigal, je nastopilo zastrupljenje krvi. Veliko se tudi govori, da ga je ustrelil nek Mehikanec, katerega hčer ie bil posilil. General Funston ni dobil o tem dozdaj še nobenega o-fieielnega poročila. Vojaški krogi so prepričani, da si je vse te vesti izmislila Carranzova vlada, katere največja že Ija je, da bi odšli Amerikanei prejkomogoce iz Mehike. General Funston je rekel danes: — Jaz ne rečem, da je Villa živ ali da je mrtev. To me popolnoma nič ne briga. Njega in njegove ljudi bom toliko časa zasledoval, dokler jih ne vjamem. Če pa pride prej iz Washingtona povelje, da naj se ekspedicija vrne, je seveda druga stvar. Ameriški glavni stan, južno od Namiquippe, 11. aprila. — Oete 7. kavalerijskega polka so se spustile v boj z Villovimi pristaši in jih porazile. Amerikanei so vjeli 39 banditov in zaplenili precej vojnega materiala. Dva sta te žko ranjena. San Antonio, Texas, 11. aprila. — General Pershing se nahaja v Santevo. To poročilo je prinesel danes v Columbus ameriški letalec Gorrel, ki je moral preletiti 330 milj dolgo pot. Pot je napravil v štirih urah in desetih minutah. Kavalerijske čete pod poveljstvom polkovnika Dod-da, so oddaljene že petdeset milj od Sateva ter so s Persliin-gom v zvezi potom kurirjev in aeroplanov. Mesto Satevo je oddaljeno petsto milj od ameriške meje. Konzul Fletcher je sporočil generalu Fuustonu, da ie zavladala v Torreonu lakota. Prebivalstvu je zmanjkal skoraj ves živež. Če kmalo ne dobi zadostne pomoči, bo moralo lakote pomreti. Washington, D. C., 11. aprila. — Državni department ni dobil do zdaj še nobenega potrjenega poročila, da je Villa mrtev oziroma ranjen. Ker je vojni tajnik Baker začasno odsoten, načeljuje vojnemu departmentu šef a-meriškega generalnega štaba, Scott. Lexington, 11. aprila. — Znani newyorski miljonar in bankir W. E. Stokes, je rekel danes nekemu časnikarskemu poročevalcu, da je zastopnik Felixa Diaxa. V zamenv ara jo moral Diaz obljubiti, da ne bo nikdar ruval proti Združenim državam, ampak da jim bo šel neprestano na roko. Miljonar je rekel, da je Diaz v Mehiki in da ima na razpolago 23,000 mož ter da je z vsem dobro preskrbljen. El Paso, Texas, 11. aprila. — Vest o Villovi smrti razstrosili člani Carranzove vlade. Carranza bi rad vse žrtvoval. i*amo da bi »nlšla čimprej ameriška ekspedirija iz Mehike. Carranza nima zdaj niti polovico toliko upli-vn kot ga je imel prej. Nekaj častnikov mu je sicer vedno z vest ili, lačno vojaštvo pa kar v celih trumah dezertira in se pridružuje ust a sem. General Gavora je dal danes v Juarezu usmrtiti Tri častnike, ker so baje ščuvali vladne čete k usta ji. Douglas, Ariz., 11. aprila. — Sem je dospelo zelo značilno poročilo, ki se glasi: General Arnulfo Gomez je zbral 2,000 konjenikov m bo v kratkem prekoračil prelaz Pulpito ter dospel v državo Chihuahuo. Tam bo začel na svojo roko zasledovati Villo in ga poskušal vjeti. El Paso, Texas. 11. aprila. — General Bertani. Car-ranzo^* poveljnik v Casas Grandes, pravi, da je zelo vrjet-no. da je Villa mrtev. Umrl je vsled zastrupi jen ja krvi, ker ni imel pri sebi nobenega zdravnika. Bertani je tudi izpovedal, da ni imel Villa okoli sebe več kot petdeset vojakov. Spijon. London, Anglija. 11. aprila. — Danes so tukaj ustrelili nekega Hoveka. ki je bil obdolžen špiona-ie. Vojno aodiifts ga je bilo obso-29. marea na smrt. Ranjeni vojaki. San Antonio, Tex., 11. aprila. — V boju pri Guerero, ki se je vršil 29. marca med ameriškimi vojaki in Villovimi pristaši,, je bilo ranjenih pet Amerikaneev. : • •♦••. 7 ■">:■ ■. ~ •■p.-; - ■ • —• GLAS NARODA. 12. 'APRILA, lglg. "GLAS NARODA" (Slovenia Daily.) Owned and Published by tM SLO VENI O PUBLISHING CO. (ft corporation.) FRANE SAKSER. President LOUIS BEN ED IK, Treasurer. Place of Business of the corporation and addresses of above officers: B2 Cortlandt Street. Borough of Manhattan. New York City. S. Y. Ca o*Io leto velja Ust aa Ameriko In Canado .......................|3.00 m pol leta.................. ~ 1.50 m wlo leto za mesto New York.. 4.00 M pol li'ts ta mesto New York.. 2.00 m Brropo u rse leto ............4.50 « m •> pol leta...........2.55 h t. h Četrt leta........ 1.70 "tiLAS NAHODA" Izhaja vsak dan Izvzemal nedelj tn praznikov. pet nov vir v splošno blage namene.'* .Kdor daruje tak dar. dobi baje zanj spominski list. na katerem jej J du$e. Pied kratkim *e je oglasila pri družini Kordiš Štorklja in. ji pustila krepko "hčerko. Pozdrav! LavriČ. zapisano, kdaj je monarhija živela J ---■ —- svoj največji čas. To je presneto žalostno tolažba in ljudi presnelo malo briga, kdaj je Avsirija živela svoj največji Ta čas, o katerem pravi Avstrija. da je zanjo največji, je namreč zanje najbolj žalosten.l - čas katerega se bodo do smrti z pj~e Math. Gaishek, Nokomis grozo spominjali. Naseljevanje Slovencev na farme. m of Plant Industry itd., primerjali domove pred .nasilnim* sovražni- svobodo, če pa naleii na ljddi, ki MICHIGAN. Michigan obdajajo velika jezera in delijo državo v dva dela: južni in severni polotok. Severni polotok je slabo obdelan, razim fJ L A S NARODA" ("Voice of the People"*) Inroad every day except Sundays and Holidays. Robecrlption yearly $3.00. A dve LMplil bres podpisa In osebnosti se ne prlobčnjejo. Denar naj se blagovoli poiUJatl p« f- Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov pro-si mo, da se nam tudi prejšnje biki v all Ate naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in poSIljatvam naredite ta naslov : "O L A S NARODA" ri Cortlandt St.. New York Olty Telefon 4S87 Cortlandt. Same žrtve. To je doba največjih krivic, najhujšega zatiranja, doba brezpravnosti, kakoršne ne pomni zgodovina. Samo daj, ker zdaj je treba denarja, denarja, denarja! Ne vpraša se, odkod bos vzel, ne vpraša Menominee in Chippewa County, se. koliko boš dal. Žrelo vojne jc kjer je le ta kraj precej obljuden nenasitno. in 'kjer so že lepe kmetije. Kaj je Menda že vsaj mi nismo tako( vse tam mogoče saditi hi pride-znfclepljeni. da bi se s ponosom lati. je malo znano. Zemlja je spominjali časa, ki je uničil naš mastna ilovica, peščena ilovica in narod gospodarsko, fizično in ino- pesek v .srednjem delu polotoka ralno 1 za jezerom Superior. Navaden les po tem pesku je jelka, bor in smreka. Po ilovici in peščeni ilovici rast£ javor, breza in eedar. .Te tudi dosti močvirja po nekate rih krajih. Mehak m trd les je bil -že posekan in sedaj je večina **eut-over' življenja v naravi in na kmetih 0n .. . - „ . . eountrv". kjer zopet raste drugi Kolikor bolj se ji pa bližamo, to- Burdine, Pa. _ Dela ^ s polno ^ ^ Rn ^ nko skrl)i nas J1Hvdajajo. paro. zasluzek je odvisen od pro-' SQ naseljujejo novi farraerji. Obdelati bo treba polje in druga Sezona za rasti je zelo kratka, kor zemljišča, pa bo manjkalo živine Kako je z delom po naših naselbinah. eno državo k drugi in nazadnje tam naselbino ustanovili, kjer bi bilo najboljše za rojake. Tako ima pa vsak svojo državo, in če je prav na severnem tečaju, je najboljša. samo da gre business in da nese dobiček agentu. Prst pod ledom in "iue-jrom je tudi črna. samo vprašanje je. a ko ima eqs. da bi rodila. Cim več je novih agentov, tem več slabših krajev je za naselbine naših rojakov. Rojaki navadno gledajo, da zemljo prav vredno kupijo. Xovi agenti poiščejo tako zemljo, ki poleti še dostr lepo izgleda, ko pa novi naseljenec začne kmetova!i, izprevidi, da bi bilo dosti boljše, če bi kupil dražjo zemljo, kjer bi tudi lahko več pridelal. Kdor hoče imeti dobro farmo. mora imeti tudi dosti denarja. ker z nič ni nič. Razmere na Kranjskem. "'Težki časi se bližajo.** Pod tem naslovom priobčuje Novome ščan Rohrman v "Dol. Novicah' sledeči •"•lanek: Jiliža se pomlad, čas novega Kitajsko obzidje. je usluibenih kakih 2,000 delavcev. nedeljo. Plača ni preslaba. I)do se lahko dobi. samo včasih mora •novinec par dni počakati. Največ je tukaj Grkov in Rumuncv. Tudi Slovenee dobi lahko delo, samo, koga vprašajo, kakšne narodnosti je, ne sme reči, da je Avstri . jee ali Nemec. Teh se namreč tu- je izbruhnila vojna, so vsi ^ b0jjj0- da bi ne pctali v strašni, dotlej še ne- kake tovarne. V tovarnah se nam- im grozi. Možje m mladeniči ^ re5 ^deluje samo vojni materij al ; ■nii za svoje življenje, že- za zaveznike. Razen mene ni za matere so se zbale zanje. V zdaj tnkaj ge nobenega Slovenca. h s- je naenkrat osvežil spo- Mesto je oddaljeno 20 milj od na pripovedovanja starcev. Richmond, Va. — John Troha, ustna izročila o vojni, ki Box 975. Hopewell. Va. Mulberry, Kansas. — Z delom gre prav počasi. Dela se saiue od i- kom- ' : ; 7 f so celo izven svojih delavnih ur Ako se bo našim županstvom po i odvisni od raznih pravil in zako-deželi posrečilo, pomagati saj ne- nov, ki jih postavljajo njihovi de-koliko /. dobavo vojaške živine in lodajalei? — Kako more človek vojaških delavcev, bo s tem v teh; razložiti osebno svobodo — ta bi-t^/kih časih pomagailo marstkate-'ser ainerikanskega državljanstva ream gospodarstvu, ki bi moralo'— ljudem, ki si celo ne morejo vo-icer omagati pred usodnimi udar | liti prostovoljno, kaj bodo jedli in e» svetovne vojne. j pili in kako bodo uporabili svoj prosti čas in svoj težko prislnženi denar, iz strahu, da izgube svoje delo ali vsaj. da ne bodo mogli na-! predovati? --J Tak položaj vlada v mnogih in- Vsa severna meja velikanske dustrijskih podjetjih, katerih 5te-kiiajske države je zagrajena pro- vilo vedno narašča, ti tatarski in mongolski deželi z Malo uspeha bo dosegel oni, ki velikanskim zid o v jenu Človeštvo'pripoveduje priseljencem, da so je gradilo malo tako velikanskih po "Proglašenju neodvisnosti" vsi stavb, le piramide v Egiptu se da- možje rojeni enako, ko pa morejo s tem zidom primerjati. V ne- mo naleteti na može. ki jih dru*ri katerih delili je ta zid že popolno- zaničevalno imenujejo ničvredne ma razrušen, v drugih pa dobro Poljake ter jih ne marajo Ameri-ohranjen. Zid je dolg 2000 kilo- kanci v svojo druščino, metrov, to je približno desetkrat To je nekaj vzgledov, za način tako dolg. kakor železniška proga kako se smatra osebna svoboda no-iz Celovca v Trst. Deloma se zid vodošleeev v Združene države — razteza po ravnini, potem pa se nekaj slučajev, kjer načelo svobo-vzpenja tudi kvišku v planine, de- de nasprotuje dejstvu sveta, v ka-lom.n je le eden. deloma pa dvojen terem žive ti novodoseljeei. — Ka-7.id. V rednih prestankih je zid teremu bodo vrjeli? — Možu, ki utrjen s stolpi. Velikanska vrata uči ta načela, ali pa ljudem, ki usi-vodijo semterrja skoz zid in slu- ljujejo dejstva.' žijo Še danes kot .mesta, kjer se Ce hočemo, da bo amerikaniza plačuje užitnina. Kjer je zid še cija hitrejše in popolnejše napre-o h ranjen v popolni moči. je pri dovala, j«- potrebno vedeti za ta tleh 7 metrov, v višini 4 metre mo- dejstva ter jih po moči skušati od čan. Višina ni povsod enaka: v straniti. To je neobhodno potreb ravnini, posebno v jarkih, je zid no za vrnitev pravega amerikaniz-visok 10 metrov, na hribih pa se ma za zopetno ustanovitev teh vi-zniža na ir metrov. Temelj je na- šokih idealov, s s katerimi bode A-pravi jen iz obdelanega granita, merika svet. oziroma vsaj lastne zgoraj je zid napravljen iz opeke, državljane povzdignila do uresni-Ta opeka je ">0 centimetrov dolga čenja najvišjega položaja v dru m .12 centimetrov široka, torej žabnera življenju, dosti večja kakor naša. I Ta stvar ni v interesu samo pri Velikansko zgradbo je sezidal seljeneev. ki so prišli v našo sredo cesar Se-koang-ti, ki je vladal v temveč moramo to zahtevati vsi 1. 246—200 pred Kristom. Veli- državljani, bodisi domačini ali na-kanski zid naj bi bil obtamba zo- turalizirani. Kajti te nepravilnosti, per Mongole, obenem pa lep spo- 0d katerih smo navedli nekoliko menik cesarjeve oblasti. Celo tre- vzgledov, samo osvetljujejo nekoli-tino prebivalcev vsega cesarstva t0 razmere, ki se znatno usiljuje- od roda do roda. Vojna, zn na s«*bi strašna, ima še ve dt ki 1J gin pomagacev prikuplji vi. i, draginja, bolezni ni spremljevalci vsake inostvo. mo naš narod. S tem, da Hopewell, Va. _ Tukaj je na- in - 1(X) dni na letQ foda ra<5tHne in delavnih rok, za nekatere sa-skora-» bl v dvel1 let,!l hitro rastejo poleti. Koruza ne do- deže tudi semena in gnoja. zori vedno, lahko se pa sadi in ze-| Že lani nam je šlo stežka, ali , , A .. leno požanje za t-nsilasre, ki ie za vendar srno opravili glavno delo. Dela se noemdan ter tudi v kIajo -ivini ^^ in timoty do. vsaj za silo. četudi se je škoda tu- bro raste. Oves, ječmen in pšenica iniam na pridelkih kazala, stori dobro, grah, korenje in Letos je položaj veliko slabši, krompir tudi raste v tem podneb- 1-etos bo .še manj delavne živine, ju. kakor tudi pesa za sladkor, bo še manj delavnih rok: manj-Poljski pridelki se lahko prodajo kalo bo pa tudi živine za užitek, pri majnah. Tudi z živinorejo so krme, gnoja in semena. Zato se je se začeli pečati. Zemlja je ie po- opravičeno bati, da ne bomo močeni tam. frli premagati vseli težav, ki se bo-Južni polotok države se razdeli do pokazale pri obdelovanju zem-v več vrst zemlje in je po dve do Ijišč, da bo kmetija vsled tega tr- tri vrste zemlje na eni farmi. V pela in da bomo močno prikraj-' je cesar prism al na delo. Granitni jQ v zadnjem ča^u, ko nekateri se-zahodnem delu, ki meji na jezero šani na dosedanjih naših pridel- kvadri so se morali natančno ob- bieni ljudje postavljajo zakone ve-Mieliigan, raste dosti breskev, ki Ce manjka potrebnih pripo-j reza vati, da se med dvema niti že- t-jni ljudstva ter se ne ozirajo na se lahko prodajo. Tudi jabolka močkov za obdelovanje, potem belj ne osle. ..-.t« .. . t • minta se dela peppermint olie. nes skrb vseh merodajnih činite- Ijena. I Jenny land, ArU. in okolica: Mihael i h In Zapr,etnekaj Prm°^irOViOV- Krompir tudi raste v severnem Ijev. I Cesar Se-koang-ti je bil na to Clrar. - *S,Mli no svetujem nikomur hoditi, , , l..v_. ...... , , ------si. z?radbo tako ponosen, da je dal j uničiti vse zgodovinske spise, raz-' j žol. j Mlekarstvo niso dva do tri dni na t«nlen. pa š I krat ni vozIMcov; da " to kaj zaslužiti. V okolici so korupa-' i ne »»menimo drugi 'j- ">■ OIVlllJUU JMBUWU1 UlHIlll, II 'V lil . t» traja vojna, tem moenej- ker se dele prav težko dob!. Brez- ^r11 P°lotokf f , , , bič njenih pomagačev na poSelnih je še vedno veliko šte- kakor tUr°VtHla* ovee in svinJV' lia dosedf j tako miI" zi,uo- LJudie so naj spominja edino le njega. | st<^l^iiba^? Colof/' aSl Saftich. Idalee ni zadostil ,„a r If f LL ^ ^ P^bno pazijo. Oves, pšenica, rž, marsikaj postorili, prodno so za- . Dandanašnji zid nnua nobenega Poleg tega mora tj: " : \KhiiTP^fk ^'men in sen0 80 "lavlli Pridelki- Pnstili ^oje domove in odšli v vo- pomena vec. Med narodi pa je na-: • - 1R J1- raj*- »Južni del južnega polotoka je jake. Ali čaka nas vzlic temtl še stala prisloviea o kitajskem zidu, dosti bolj obdelan in obljuden kot i^mnogo spomladnega dela, ki ki b/ez potret>e loči soseda od so- Jernej B yerbi? St ŽllOStl. ti, daniradan g:i obkla > vi m i davki; pred Sup«ior, Wyo. — Tukaj se de- Clinton, Ind.: Lambert Bol.-kar. Indianapolis, Ind.: Alois Iludaian. Woodward, la. in okolica: Lnkas I vojno ponavadi od štiri do pet dni v . „ , i , ... . • ' F .pa severni del. pač pa -so tndi v ga ne bomo mogli opraviti. Naj- seda. krepak m zdrav, zdaj bo tedan, včasih pa tudi >?amo i>o tri 3 , - w . , , . ,, • „ t , , - «, 0 oku/.-n z vsemi mogo-'p,; mlvisen Al.hiV ^vernem delu zaceli obdelovati Inije se nam bo godilo ob ko*nji rznimi. I " ; <1 ^ . ^ ^ , - Uemljo. Večina severnega dela m sploh ob času, ko bo spravljati «u-očila ie tr h. ,J V! 1 i 7 ^ f jnžne polovice države je peščena7 pridelke in skrbeti za novo setev; poročila je treba zelo nikomur hoditi za delom. Dragi- ... » , , 1 . i v . - , > brati in «i ustvariti o nja je velika, vodo lahko rabimo kl Je j^alo vredna za kmetovanje.| ^ato se moramo pa ze danes po 1 Kj«ieb*'j premišljeno sod- za črnilo, sapa je pa kakor na : ne k a ter: hoče dognati že vsaj Krasu. ze vsaj 1 resnice. Tako napri-► in poročajo, da je mo- Anton Veh ar. • • • Cenjene rojake prosimo, da naj m kroni kilo. To bi z ozirom'nam sporoce. kako je z delavski--armere še ni bilo toliko, toda mi razmerami, isliti je treba, da lahko ves tavaš po kakem kraju in po iš v vsaki trgovini d -set kro.i tilo moke. pa je ne moreš do-iz enostavnega vzroka: keV ►spoda lahko uredi maksimal-< ne. ne more pa urediti, da bi one stvari, za katero je cena avljena, dovolj. Dopisi. Pirkhill, Pa. — Pred kra'kim ih krajih je peščena brigati, da si saj deloma zagoto-ilovica ali težka ilovica. Ivimo tisto delavno živino in tiste Pri kupovanju v tej državi se delavne sile, ki se nam obetajo od mora posebno paziti. Zemljo se strani vojaškega etapnega povelj-mora dobro pregledati, predno se stva. In pobrigati se moramo za jo kupi. Kjer raste trd les, je to takoj in z vso resnobo, da ne zem]jeV ni samo politična skupi boljša zemlja kot ona, kjer raste bo^prepozno. |na niti sam0 eaotna organizacija mehak les (ilovje). Zemlja v juž- Osebna svoboda. Louis N. Hammerling. LV. Amerika ni samo zemljepisni del nem delu države se spreminja od peska do ilovice in se na eni farmi najde vse te vrste zemlje. Kjer je težka zemlja, je dobro za splošno kmetijstvo. Poslušajo tn sem bral v Glas Naroda dopis Av-jdl 7- lucerno, ki se po nekaterih gusta Samca, v katerem pravi, da' k™jih dobro obnese. I bi rad prišel v naselbino, v kateri! Michigan ima dober trg, do.bro , . mi nobenega pevskega društva, rrvdo v j««rih, rekah in studenci j.o vz.-Ii vse. kar ao ime- Tnka j Qas je kakjh ^ ^ovencevJ cih in dežja 32 palcev na leto. Do- I ZlUm>; ki smo vsi zelo navdušeni za pet- »ti ljudi pride poleti na izlet za poljskih pridelkov so za- je ^^ ^ je bUo nekaj y CoJ jezero Michigan, kjer je hladno nemangh; kjer smo slišali pevsko Rastline rastejo v sever- zvonove so jrm kosit mast no in bakreno vse, vse, društvo ■'Bled" pod vodstvom ro- |>"Si«io iz kuhinj, vse, vse, kar . , v . . , , A , . , J, _; 7. jaka NavmSeka. To se nam je ta- . Kolu-kaj mlnost. Davkekn doJ)adln H„ smo 3takoj n» .Kajo, zaslužek pntrpijejo m; 0h k> : nem delu 100 dni in v južnem do '>» tejra še zahtevajo, da bi da-' kako lepo bi bilo, če za ' blagor domovine" pro-'rt , Um SI • O . ne darove. | ; bi imeli tinli pri nas pevsko dru- 140 dni na leto. * V novejšem času se ustanovi j a Slovenska Zemljiška Družba, ki Rojaka Samca prosim, da hoče nakupiti zemljišča v Michi-;»aj nam natančno pojasni, pod ganu, kar pa ni dobro preudarje-Iu kaka sredstva, kake pripo- kakšnimi pogoji bi pnael sem. V no. V drugih državah se dobi ■ ke znajo najti! Sladki m pri- jawi bi prav labltt) dobil delo. De j boljša zemlja in se polje lažje ob-injeni se plazijo okoli Slovencev ]0 je pri nas *e dosti dobro. Dela- deluje, ker je daljše poletje. Mi-~" tjo in moledujejo kakor mo zaslužek je prime-'ch%an ima predolgo zimo m to ni prosij beraču To delajo gospodje, kateri ren. Pozdrav! — Frank Perko,' nobena prijetnost za človeka, po-SloAencev pred vojno niao hoteli Box 102 PirkhHT, P. O. Cone- sebno za farmarja ne, ker mora poznati, katerim je bil pred vojno mau^li. Pa- predolgo krmiti živino v hlevih. Movenee stvor, ne^Teden Življe- Irwin. Pa. — Sporočiti imam Ako si že res kateri želi izboljša. Predsednik Kranjske dežele žalostno ^st. da je nemila smrt sati svoj stan. naj se naseli tam, (k je ^ veda Nemec), prosi na ta pretrgala nit življenja mojemu kjer bo bolj z lahkoto živel, kot Iia. :n v ljubljanskem časopisju: bratu Simonu Piršu. V Ameriki je pa v majni ali tovarni. — Opisal IV;.\ izdatna svota denarja bi bival te deset let in je bil ves čas bom še več držav tako kot jih o-se v teku leta brez posebne obre- zaposljen v tukajšnjih premo^ro-1 piše Department of Agriculture, meni:ve posameznikov nabrala na rovih. Doma je bil iz Gorenjema1 Washington, D. C., in vsak rojak ta nam, če bi vsak prebivalec le- Tuhinja pri Kanratku. Bil je član lahko spozna, pe Kranjske dežele, stalno naseljen, ali pa ae nas le mimogrede, daroval _ _ . ______________ • Županstva so dobila v zadnjem za izčrpailje narave, kolikor more času okrožnice zaradi oddaje miditi za vzdržavanje in udobnost vprežnih volov in konj. To vpra- človeške-a plemena. — Amerika sanje o prepustitvi vojaške de- pPedstavlja skupino misli in idea-lavne živine je treba dobro pre- ]ov> Q katerih So Evropejci že dol-tresti, da. ne pridemo nazadnje ob ^ sanja]i ki jih pa nihče poprej vso potrebno živino. Županstva so ni mQ^ei uresničiti v velikem ob-poklicana. da store vse, da se od- seRU vrne po možnosti udarec, ki preti Lahko se more re5i da ve6ina naši kmetiji zaradi pomanjkanja onih ki prihajajo iz drugih dežel, delavnih sil. Ponudbe vojaškega pozdravija te ideale. Ti ideali jih poveljstva ni tedaj na kratko od- pripravljajo do hrepenenja po u-kl an jati. ampak jo je po možnosti pruikah zasledovati te idea- sprejeti, kajti boljše je, da dela-;le? ki upiiVajo na te priseljen-mo z izposojeno živino, kakor da ee da pretrgajo vse vezi, ki jih vein praznovale naše njive ter se iz- z domoin< katerega zapuste premmjale v pušče in prazne pro- ter 0didej0 v popolnoma nov svet. Sicer se te ideje ne uresničijo vedno. Včasih jih je treba zmanjšati do navadne resničnosti in priznati se mora. da jih pride mnogo store. V takih slučajih se je zadovo IjitL kar dobimo, da gre delo na prej. In to velja tudi glede ročnih de- semkaj samo iz gospodarskih ozi lavnih moči. Danes smo vsi prepri- rov. Med zadnjimi je večina usluž-čani, da se brez vnanje pomoči ne benih pri velikanskih industrijskih bo dalo premagati vsega kmet- podjetjih. Ravno to polje potre-skega dela, zlasti ob košnji ne. buje največ amerikanizacije in tu-Zato je pa naša dolžnost, da se že kaj bi bHo treba najbolj energič-sedaj pobrigamo za dobavo voj- nega dfcla. nih ujetnikov in vojaških delav-J Toda ravno na tem polju zade-cev, da ne bo pozneje očitanja in ne to delo na njfjvečjfc težave in o-pritoževanja. Kar so druge dežele vire. Kajti kak uspeh bo dosegel že lani skusile, se mora letos tudi. oni. ki zatrjuje, da predstavlja A-pri nas speraesti! Naša županstva ^ merika enako priložnost-' za vse ter pa imajo hvaležno, če tudi težko j hoče najti izpreobrnjeftcev med o-nalogo, da organiznjejo najnujša nimi. ki jih čisto navadne življen-kje bi bila boljšaj kmetska dela s pomočjo vojaških.ske razmere silijo, da delajo dolge ure v nezdravi okolici, ki slabi njihovo zdravje in življensko moč ter županstvo naj dobi \ napravi iz moža štiridesetih let že »oskrbne namene po svoji dobri Hvala vsem, ki so se udeležili po-J Slovence, ustanavljali delniške primerno število teh delavcev, da starea, ki ima malo priložnosti za volji in moči kak znesek na svoj rojstni dam ali na avoj god. g neba. — John Pirš. j družbe itd., da bi se preje dobro j bodo na ta način saj deloma na-'kaj dragega kakor delati za lastne Thkaj ima- proučili od Recianatkm Service domeščene tiste domače moči, ki potrebe. " • et the U. 45k, Qeologieal 6fcrvey7so bHe poftOfirache na bojišče, da ia Ink uspeh bo dosegel oni, ki M, 91» Bureau vafejtj« naia oHt^avo m naie pridiga, da Chieago, 111.: Frank Jarjovec. Depue, 111.: Dan. Badovinac. .loliet. 111.: Frank Lanrlch, John Zaletel in Frank Bamblcb. La Salle, 111.: Mat. Komp. Ogleshy. Iti.: Matt Hrll>emlk Waukegan, III. in okolira: Fr. I'et-kovšek in ^latb. Ogrin. So. Chicago, 111.: Frank Cerne. Springfield. I1L: Matija BarborlC. Cherokee, Kans.: Frank Režisnlk. Columbus, Kans.: Joe Knafelc. Franklin, Kans.: Frank Leskovec. Front ena«, Kans. in okolica: Frank Kerne in Rok Firm. Kansas City. Kans.: Peter Schneller. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kana, in okolica: SI art J o Kos. Ringe, Kans.: Mike PenclL Calumet, Mich, in okolica: Fare] Shaltz In M. F: Kobe. Manistique, Mich, in okotlea: frank Kntzlan Anrora, Minn.: Josip Pnglna. Chisbotan, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petricb. Dnlnth, Minn.: Joseph Sbarabon. Ely, Mian. In okolica: Ivan CouJe. Eveleth, Minn.: JnrlJ Kotze. So. Baozc, Mich. In okoUca: M. U. Llkovlch. SI. Li. Kapsb, Jos. J. Peshel in Louis M. PeruSek. Gilbert, Minn, in okolica: L. Vesel. Hibblng, Minn.: Ivan Ponde. Kitzville, Minn. In okolica: Joe Ada-mlch. Nashwank, Minn.: Geo. Maurln. New Dnlnth, Minn.: John Jerlna. Virginia, Minn.: Frank Hroratlch. St.*Louis, Mo.: Mike Grabrlan. Klein, Mont.: Gregor Zcmec. Great Falls, Mont.: Math. Urlch Bed Lodge, Mont.: Joseph JeraJ. Roundup, Mont.: Tomaž Paul In. Gowanda, N. ¥.: Karl StcruiSa. Little Falls, N. Y.: Frank Gregorka Cleveland, Ohio: Frank Sakser, J Marlnae, Chas. Karllnger, Jakob Ilea, nlk in John Prostor. Barfoerton. O. in okolica: Math Kra mar. ^ Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Colinwood, O.: Math. Slapnik. Lorain, O. in okolica: J. KumSe in Louis BalanL Voangstown. O.: Ant Klkelj. Oregon City. Oreg.: M. Justin Allegheny. Pa.: M. Klarlcb Ambridge, Pa.: Frank JaUe. Bessemer. Pa.: Loots Hribar. Braddoek, Pa.: Iran Germ. Brldgertlle, Pa.: Rudolf Pleterfiek. Pa. fai akaHca: John Ker Cooeoaogb, Pa.: Ivan Pajk In John Zupančič. Clsridge, Pa.: Anton Jerlna. Boaghton. Pa. in okolica: A. nem-fcr. Darragh, Pa.: Dragntln Slavic. Dunlo. Pa. in okolira: Josepli Suhor. Export, Pa.: Frank Trebet*. Forest City. Fa : K Zalar In Frank Leben. Fareli. Pa.: Anton ValentlnčlC. Fitz Henry, Pa.: F. Gotlicber. Greensburg, Pa. In okolica: J^sej.b Vovak. Irvin, Pa. In okolira: Fr. DemSar. Johnstown, Pa.: Frana Galirenja la lohn Polanc. Luzerne, I'a. in okolica: Ant»n Osolnlk. Meadow Lands, Pa.: Georg Schults. Monessen, Pa.: Math. Klkelj. Moon Rim, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh, Pa. in okolica: Z. Jaksbe, C. Podvasnlk, 1. Magister iu U. R. Js-koblcb. Sooth Bethlehem. Pa.: JcrnoJ Ko prlvsck. Steelton. I*a.: Anton nrcn. Unity Sta., Pa.: Joseph Skorlj West Newton, Pa.: Josip Jovnn. Willock, Pa.: Fr. Seme In J. J'eternal. Tooele, L'tah: Anton PalCič. Wintersuarters. L'Lah: L. Blaflch. Black Diamond, Wash.: (1. j. renta. Davis, W. Va. In okolica: J. Broslf-n. Thomas, W. Va. in okolica: Frank Kocijan in A. Korenchan. Grafton, Wis.: John Stampfel. Kenosha, Wis.: Aiek<^nder Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik In Au^. Collander. Sheboygan, Wis.: Heronhn Svetilo. West Allis, Wis.: Frank Skok. NAJVEČJI CIRKUS NA SVETU. ' Dne 6 t. m. je začel v Madison Square (iarden v New Vorku največji cirku« na svetu. BAKWM iS: P. AI LEY, s svojimi predstavami. Človeku, ki gleda te prizore, >e ziii. iŠj\iU>I>A, i* APli(J IA, IJ1', Slo?en[iko l^itolliko 0= svete Barbare ZA^ZEDINJENC DR2AVE(»EVERN£;AMEIUKE, fSedez: FOREST CITY, PA. UkwpwInM da« 21. juouja 1902 v drlavi PauirKuk GLAVNI URADNIKI I FrtfMOnlk: JO&BF PETX&NEL. Bos 90. Willed. Pa. L podpredsednik: KAJBOL 7.AI.AR, Baz 647, Fore«t City. P*. O. podpredsednik: LOUIS TAUCHA&. Box 836, Bock Bprlnsa. Wfft Tajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Foreet City, Pa. n. tajnik: JOHN OSOL1N, Box 492, romat City, Pa. Blagajnik: M AKT I.N MUBIČ, Box SS7, Foreat City, Pa. PocblaMene«: JOSIP ZALAB, 1004 North CMca*o SC. Jollet. HL TMHOVNI ZDRAVNIKI D». MAXTIK rVRC. 900 Chicago St, Jollet. SQL, NADZORNI ODBORJ Predsednik: 1UNAO PODVASNIK, 4784 Hatfield St.. Plttifrartk, P». L nadzornik: JOHN TOBNlO. Box «22. Forest City. P*. EL nsOsornlk: FRANK PAVLOVČ1Č. Box 706. Ciwiwsngti. Pm. m, nadsornlk: ANDBHJ SLAK. 7718 Iseler Awe.. Cleveland, Okie. POROTNI ODBORI Predsednik! MABTXN OBRBŽAN. Box 72, Bast Mineral, Eaat L porotnik: MAKTIN fiTEFANClO. Box 78. Franklin. Km O. porotnik: mtttaict. KLOPClC. 628 Dar bob Are, R. P. D. L llW Held, Detroit. Mick. UPRAVNI ODBOR { Predsednik: ANTON HOCHVAB, B. F. D. No 2, Box lift, BrtdUvni a L nprsmU: ANTON DEktdAB, Box 136. Broaghtoa, Pa. II, «pravnik: PA VRL OBREGAR, Box 402, Witt, I1L Dopisi as] as poilijajo L tajnika Iran Tdbaa. P. O. Bex J9T, OCT, Penaa. Drafltvene flajlHf! "iL AH ■ A R O D A." Naša pesem. | Pred dvema mesceema *em namreč Ram videl, da s takitni rečmi ni __i sale. N'ekl vojak je n^kaj in&nipu- Cleveland 0 1 neeksplodirano granato, pa fca plemenito misel za združitev'^ ^končni del - m pevskih društev v Združenih drža-, , . . , v ah, s* je razvilo splošno zamma->tam s,toJ^h -ie b.do °Pas' nje na Vzhodu. Lepo začrtano bo- HO™ njeni h. Qd tokrat imam še dočnost nam prinaša I. Adamič v Kako je na Doberdobu? Uazstreljenn občina Doberdob spada pod tr/nsko okrajno glavarstvo. Knako spada pod to glavarstvo tudi občina Devin. Edini ti j Na mestu s«-m se zahvalil Bogu za ! sre«'no rešitev življenja. 1 Lotili smo se dela. Preko polu-noči nUmo smeli nič več delati, ker sovražnik navadno vsako noč ob določeni uri začne obstreljevati gotova mesta in navadno obstrelju- , ,,je tudi vsak večer tisti prostor, dve občini na Krasu spadate pod, kjer smo mi dt,laU j me nov no glavarstvo. Obe obeimi , . .. , , • i • . , .»,„ „. Iz Doberdoba smo se podali ob ♦*d>ni slovenski ob»-m» v celem glu- 1 rstvu -trij^ki vojske. Občina Devin je sicer tudi močno poruiena. a tako ra/dejiina. kakor Doberdob ni menda nobena občina oh celi italijanski fronti. Želeti hi bilo, da bi ... , , • '.valine dale foto-| »frd"bu "i^alo sedaj m- v.* drugega kakor le pro le stene poru- štv. 79. G. X. Prepričevalno lahko trdim, da bomo dospeli na cilj. Kako treba dovršiti započeio delo. da se misel prej izpremeni v dejanje. &e veliko ugiba po raznih časopisih. Različnih smo mnenj, katera pot bi bila najboljša, da se dovrši naš nam^n kar mogoče z manjšimi stroški. Z dopisovanjem seveda so stroški najmanjši. Temelj postaviti, urediti pravila, nastaviti odbor, vsem nasvetom kateri so bili po časopisih zadovoljiti, vsemu temu je pa z dopisovanjem dana velika težkoča. Zatoraj stavim predlog, da se snidejo zastopniki podrejenih društev 20. maja 1916 v Johnstown, Pa. Kraj je primeren v razdalji med Nevr Yorkom in Cleve-Landom. Ako pevski zbori, kakor v Lorain, O., Detroit. Mich., Chicago, La Salle, Joliet, 111., Mil waukee. Wis. in vsi ostali, kateri mi niso znani, izprevidijo, da bi jim ne bilo mogoče poslati zastopnika, se bo zastopstvo vpoštevalo pismenim potom. Samo želeti je. da vsi. ki so ostali do sedaj nemi. gredo z nami v vrste za slovensko pesem. Koristi in dolžnosti bomo vživali in vršili šele v Zvezi, ker brez nje je pesem le nekaka zabava in je brez širšega pomena. Z nasveti g. Adamiča se strinjam. Živel Fr. Sakser, starosta pevske zveze, živel gr. Rems! Xa-daljne nominacije je nam prepustil ; ker vidim, da je težava tudi meni, jih prepuščam konferenci. Za vodstvo skupnih koncertnih tastopov pa priporočam g. I. Adamiča. Žal, da ga ne poznam še o-sebno. Iz njegovih vrstic je razvidno, da je duhovit in za ta delokrog popolnoma sposoben mož. P. Kopo j. .t.- trdno v rokah "tv1* uri poppluo«i. potem, ko smo na i j\i_-■__ n ..:„ i_'nam določenem prostoru naložili razno kmečko orodje, katero so pridni Doberdobei pustili še tam: tako na primer pluge, grabi je. vile, samokolniee, lopate itd. V Do- se po vojni te razv •jrafirati in razstaviti avstrij-! . . , u -i i i i . senih his. Lesovje je vse izruvano >kin m>->tiii \ zbujale bodo gotovo' „ wliko poz.rn.»T v vseh avstrijskih i ^ ^ -.*ražnih topov, ki so že tolikokrat bruhali smrt in ogenj proti naši ie m- vlečejo tu na vse strani, kar.lepi Gorki. Sicer se. jc slišalo neme človek pokazati na široki, je obsebi umevno. Telefon sporoča stroiov od obeh strani, nekaj -ladk: državni cesti, ki pelje skozi' poveljstvom tudi najmanje bojne j^kih izstrelkov je leteio v smeri občino Lah te zapazi in po tebi je. j dogodke, vsak gibljej sovražnika Strelni jarki niso daleč od občine, in infanterijsk.* kroprl«' five po oblini prav gusto. Vse porušme ste-, ne opikane po teh kroglah. Promet, ki s.- vrši skozi te podrtije. je zelo omejen. Skozi občino -.me le tisti, ki ima opravke v strelnih jarkih, drug nihče. In še te o->cbe se morajo zelo. zelo previdno ootikatj in na več mestih* >e tudi po štirih plaziti /a varnostnimi zidovi in drugimi zasilnimi obrambnimi napravami. Najmanjša ne-previdnoht se tu plača z Življenjem, •jna črta na Dobrdobski pla- noti ima obliko konjske podkve. Dobcrdobska planota je še pre-4-e.j prostrana. Vl»*ee se skoraj oc Devina do hriba sv. Mihaela. Sicer • pa -e prišteva tudi hrib sv. Mihaela k Doberdobski planoti. Xa Doberdobski planoti prebivajo sami Slovenci, izvzemši male občine Martin, ki je bila pred leti tudi še slovenska občina. Ta mošnji prebivalci pa govore v zad njih letih neko čudno mešanico, k; ni ne slovenščina ne furlanščina Razumejo jo le sami. Solo imajo italijansko in tudi dušno pastir stvo opravlja duhovnik iz furlan Sovražnik mnogokrat strelja z leve na desno stran, in že večkrat se je zgodilo, da je s topovi obstreljeval lastne čete. Opazoval sem učinek laških granat in šrapuelov na Doberdobu. — lieč moram ,da sovražnik ne n t re- ške oheine Zdravščine, ki se naha- ia že v dolini onstran Doberdobske planote. Tu na bojni fronti se govori, da je francoski ministrski predsednik Briand posetil pred kratkim bojno *rto nh Tržiču. Avstrijski "topovi ) ua Krasu so Brianda pozdravili ta- Ija dobro. Po pustem in gohm ka-'k0i knkor se snodobi. Pokalo in menju so velike hiknje. Teh je na i treskalo je ta dan ziutraj tako, ka-t.soee m tiso. e. Tu gotovo ni bilo j knr bi se hotel ves Kras skupai se-n o bene pa avstrijskega vojaka. iUtj. Dobcrdobska planota je Kto- Si. er ne trdim, da Italijan stre- j rila Svojn doižnofit In Avstrijci so Ija vedno s a bo. Le na splošno se | ukazali Briandu. da je opravičen l.diko trdi, da dobro ne strelja. Tu ,trah fadorne. da ne more itali-ii.tam tudi zadene. Tudi jaz bi teh I ianfika vojska sodelovati na nobe-vrst ne pisal, ko bi *e slučajno ne j nem evropskem bojišču, kakor le umaknil z .-neffa prostora na dru- Db avstrijski fronti, kajti nevar-g. Lilo je pa takole : noRt r0K veHka da nek; , . ^ l ris. I s, m v Doberdob oh 9. un bo moral Padorna s svojo voisko ......... x VOZOVI m s ko,,j» Nalogo nobrati šila in kopita in se pomije,« imel voziti materijah Ta pro kati pred nami proti Vidmu. stor j«» bil sovražnemu opnju naj-j bolj izpostavljen in več izgub smo že imeli tu. Oprezno smo vozili pro- f ti strelnim jarkom. Krogb- iz pušk ko brenčale mimo naših ušes kakor-eebele. Po*t*li smo nekaj časa za t nekim zidom in sicer tudi zato, ker, j* sovražni žaromet Iskal naše lju- Iz Rusije. iz Pomanjkanje mesa. "Nowa Reforma" poroča di po pustili dolinah, m prepričan ; Pctrograda: -eni. da bi potovo na nas nameril ! — Večina petrograjske oskrbo-vtr. le i/ topa. ako bi nas opazil. I value komisije se je odločila za t ez par minut, smo šli >pet naprej vpeljavo treh brezmesnih dni na teden po celi Rusiji. "Rječ" pi- rn u varnosti smo zapeljali vozove \ tnalo še precej globoko dolinico, kjer smo konjem dali zobati ovsa. ie, da je ta izjava napravila zelo slab vtis, ker je vlada še pred par Komaj smo izk-zli / vozovi na ee- dnevi tajila pomanjkanje mesa. sto, tre.v i debela šrapuela ravno:'4 Novo* Vremja'* i>oroča, da je v dolino, kjer smo konje uapitali. : na etapskih črtah armade zbrane I* sreča je hotela, da smo se u-maknili eno minuto poprej iz tc dolinice, mirer bi bilo po nas. Tako |*a jm bil ranjen le eden. kateremu je |» nad milijon živine, ki vsled lakote in bolezni v množinam poginja. Isti list pribije, da je sedanja rojaka popolnoma uničila živinb-r trebuh, rejo r Rusiji. ^ V M ■______________.••i- proti pokopalLV-u, a to ljudi ni posebno vznemirjalo. Naletel sem na znanc-a, ki je pred laško vojno sta-ioval v tdici vodeči od konca kor 7.a proti Malim Rojcam. pa sva jo mahnila na sprehod do njegovega stanovanja. Vile po korzu so zelo trepele vsled la^jh granat, a naju /Čera.i ni nie vznemirjal pogled na /so to razdejanje najlepše goriške ulice, saj je bilo vse tako tiho. da >va bila gotova, da se noben Lah ne bo upal motiti naju pri tem ne-leljskem sprehodu V ulici Aqui-leia se je moj prijatelj spravil v r. t Martin Prosen, eert. <579. rojen leta 1874, član dru- va sv. Barbare štv. 4. Federal, "■ok *imti Cirrhosis of Liver, i' k .lednot i 14. oktobra 1!M»:>. Umrli brat Frank Otrrinc. i P* nna. Umrl dne 15. februarja 191(J. Zavarovan je bil za *1.600. Pristo- •rt. rojen leta lS*- čutim vedno v zadregi, da mi ue more beseda iz ust.... Pa veu- Ko je bila gospa Ligier govori- ,Inr ima Georges prav..... la o svojih dolžnostih do otrok. Imenovala je v duhu tegj 1110-tedaj ni povedala vsega njemu. ^a. ki ga je ljubila. ?Iada ga je ki jo je tako nujno zaprosil, pa j unela, a žal. srce ji je bilo pri tem razdvojeno. Tako čustvo ima Sin. očeta. Kako. ali mati iii bila gi-nj. na. ko je uganila ta otroški družinski roman pri svojem sinu ? Kako. ali se žena. ki je bila na tem. Ida priskrbi družini drugega po-! glavarja, ni prestrašila, ko se je .spomnila te prevelike gorečnosti svojega prvorojenca? Da. in v trenotku, ko se je imela končno ,odločiti, bojevala se je proti ie-mli strahu.... — Saj. prijatelj, ako vstopi v našo družino, ne bo nasprotoval Temu Karlovemu sklepu, če ga v resnici ima! Saj j.* le v korist brata in sestre, ker tako strastno želi, da bi poslal nekaj. On sam torej čuti, tla je treba nekoga. Ta neki. tega jim uprav jaz o-skrhim. ako jim dam Toucaulta za drugega očeta.... Preveč že omahujem.... Takoj, ko se vrne i/, šole. pride in me objame kakor vsak dan. govorim ž njim. prise, žem. da govorim! Ca s je hitel, ko so ji take misli begale po glavi in kazalec na u-ri je kazal na deset. Se dobre pol ure in Karol, ki gre iz šole ob pol enajstih, bo doma. Se štiri ure in tedaj pride Toucault. Gospa Ligier se hitro dvigne kakor da bi jo k temu naganjala kaka posebna dolžnost. Odela s* je krog vratu verižico z uro in za pest nice okrog rok. ki jih že dve leti ni nosila. V tem pa potrka nekdo na vrata, gospa se vstraši ker se spomni, da bo kmalo pred njo stal sodnik. In vendar ona ni bila ničesar kriva. In res je pri-r;el Karol. ki pa ni vstopi!, ampak kakor začaran obstal pri odprtih vratih. - Kaj pa imaš? — ga vpraša innti vsa zmedena, ko je opazila kako je sinn šinila kri v glavo. — Nič! — pravi. — Za hip sem bil osupnjen. Navajen sem. da vas vedno vidim črno oblečeno... Toda kaj hočemo. . . . Doba žalovanja je minula .... Nehote se je pogledala mati v zrcalo na steni. Videla se je v sivi obleki, svetloveseli. ki se je v jemala z njenimi kostanjevimi lasmi, poleg sebe pa je videla dijaka še vedno v žalujoči obleki Glas se ji je tresel, ko mu je hotela odgovoriti; toda obrnila je pogovor takoj na drugo stvar. — Kako si zadovoljen d;ines s šolo? Ali je bilo vse v redu? In sama sebi je tiho dejala: — Se počakam nekoliko. Pre več se je razburil, ko me je zagle dal v tej obleki. Po kosilu bo še čas! Paul Bourget. — A. Kalan. II. obenem tako resno, da jim on ho če nadomestiti očeta. Ni mu priznala, da je bil eden izmed otrok, najstarejši. Karol. že več mesecev povod strahu, ki se je neprenehoma družil z bridkostjo. Sin in mati nista glede Georges Tau-eaulta nikoli spregovorita besede. Ta je tikal tega odraslega dec. k«, ki ga je poznal od rojstva, .jednako kakor je tikal tudi mlajšega bra tea Reiie-ja in sestrico Heleno. Rene je bil star pet let m hčerka deset in pri teh je bilo to brez kake sence le izraz posebne pri- ioliko sile. da nam je hudo, ako se borimo proti njemu. vendar na ile toliko, da bi vse drugo izginilo pred njegovo vsemogočno opojnostjo.. — Da, Georges ima prav, — je nadaljevala samo s seboj. — jaz imam pravico obnoviti svoje življenje. S tem ničesar ne vzamem 'i je mu. ki ga več ni. S tem tudi ničesar ne od vzamem njegovim otrokom, ki mi jih je on pustil, ker jih Georges ljubi. ... Pri malih dveh bo to čisto naravno, pa tudi Karol to spozna, ko o tem .laznosti; toda Karol pri svojih , vse dobro prevdari. Sedaj seve-^estnajstih letih se je p;t temu', da je misli, kakor sploh mladi nasproti kazal nepristopn-sra in [ljudje, da mora vse tako ostati, sovražnega in zdelo se je. da To-j kakor je bilo.-Toda vse ne more ucault tega ni opazil. Ravno nas- j t nko ostati.... Oh, zakaj že ni-prutno je ou zadnji čas podvojil >< m včeraj ž njim o tem govori-svojo prijaznost in skrb naspro-. Trni a šli smo na pokopali-ti temu molčečemu.* bledemu mla-j šče. kjer smo cvetic položili na deniču. Gospa Ligier je opazila očetov grob. Oh. kako jih je Iju- ta nastop Toueaultov nasproti bil:---- Seveda, Karol je čudo svojemu sinu. Kada je to imela, vito naglo vzrasel. . .. vendar pa je v lem videla novo Iliponia je zagledala v duhu znamenje, da je njeno srce ne va- posteljo, kjer je ležal njen mož ra. Zato pa to lepo aprilovo ju- mrtev. Treba bi ji bilo odpreti le tro, ta dan zaroke, ki je bila v vrata v sosednjo sobo. pa bi jo bi-n j enih mislih že sklenjena stvar, la v resnici videla. Videla je sta-sania s seboj ni drugega razmiš- rejšega sina, ki je stal poleg1, dr-Ijala, kakor to: f žeč roki svojih dveh mlajših si- Kako da ona svojemu sinu spo- rot. Takrat se mu je vrezala tem-roei, da se fcaroči « Toucaultom T ha guba čez njegow) mlfcdo Mo, »t bila že v teh testih ki v teh dveh letih Se ni izginja. UI. Pri rodbinskih dramah je po sebno pretresljivo to, da se vrše ob najbolj navadnih opravilih mirno, kakor to zahtevajo lepr hišne navade ali kakor to naš: meščani prav dobro pravijo, v najbolj vsakdanjem življenju. Dasi je advokat vsled srečnih razmer in vsled zavarovalinine o stavil svojim lepo imetje, je gos pa, kakor prej. tako tudi seda* kot vdova živela in vodila gos podinjstvo čisto skromno, kakoT je to pri našem srednjem stanu h od nekdaj navada. Polna strahu kako da se snide s sinom, za kar je sedaj zadnji čas, šla je po svo ji navadi takoj iz spalnice pr pragih sobah, uredila v salonr neke stvari, dvignila liste pri cve tieah. hotee videti, če so jim pri lili ter je pri zastoru popravile gubo. Tako je prišla v obednico ko je sluga ravno pripravljal zi kosilo. Dve leti. odkar je umr1 gospodar, je bil njegov prostor pri mizi v obednici ostal vednr prazen. Pričet kom je bilo to či sto naravno, vsled žalosti; pa tu tli pozneje je tako ostalo, kor gos pa razen kakega sorodnika ni ni Jiogar vabila. Enkrat pač je ho tela mati s tem prenehati, ko j* bilo izjemoma povabljenih ve? prijateljev, in prav takrat, je pri šla nekoliko navskriž s Karlom Zvečer pred onim obedom, kamor so bili povabljeni gostje, ji je Ka rol razodel svoje misli. — Kako bi bil oče jutri vesel on, ki je tako ljubil prijatelje!. Toda prepričan sem, da fijqgt* prostor praznega prostora pred belim namiznim prtom. Hitro in brez premisleka je zato rekla slugi: — Lous, zanaprej več n--» boste postavljali t je stola za pokojnega gospoda. Tam bo od sedaj sedela gospodična Monneron. Nato je hitro odšla iz obedni-ee, kakor tak, ki izvrši kako njuno pa neprijetno delo. Kmalu nato pa je zopet prišla vsa tresoča se z vzgojiteljico gospodično Monneron, s Heleno. Rene je m in Karlom. Kako bo Karol gledal to po materi izvršeno neznatno spremembo? Da, neznatno, todn zelo pomenljivo. To je bil prvi prizor konečnega dejanja, s katerim za-vrši gospa svoje življenje kot — vdova. Ona je to čutila. z;ito je ostala bolj odzndaj in s svojima tresočima rokama gladila kostanji ve kodre malega Rene-ja. Karol obstane, pogleda mizo. pogleda mater, lice um prebledi in hitro rudi. Gospa ga gleda, se začudi in tudi ona za rud i, ko vidi. da se Karo! vstopi na očetov prostor. Mati ni imela poguma praviti, kar je rekla slugi in tudi si ni upala reči vzgojiteljici, naj sede na ta stol., ki je določen 2a gospodarja in ki sedaj gre po pravici najstarejšemu sinu. Ko mati namigne Karlu, naj se vsede, pogleda jo ta prijazno s solzami v očeh. Ni bil ue užaljen, ne jezen, ker ni spoznal položaja. On ni vedel, v kaki zadregi je bil sluga, ki je povprašujoč gledal na mater; on ni opazil, da ni->na pred seboj svoje serviete; on je mislil, da mu je mali odločila 'a prostor, ker je uganila dvome, ki so se skrivali v njegovi lu.ši. Komaj je kosil, tako mu je bi-'o sree. tako se mu je stiskalo gr-io. Tudi materi ni dišalo kosilo. To nesporazumijenje. ki ga je provzročila. se ji je zdelo kakor lsodno. prav kakor da bi ji uso-la zaklicala: Ne! - — Samo to željo ima, da se obed čiuipreje konča in da čnje od Karla besede, ki mu jih že sedaj ugibajoč bere raz ustnic. Kosilo je končano. Karol počaka, da vzgojiteljica povede iz sobe brata in sestro. Tedaj pa ko sta bila sama. objame Karol ves solzan svojo mater, rekoč: — Oh. hvala, mama, hvala lepa! — Zakaj? — Zato, ker si meni dala očetov prostor danes, ko jc potekla loba žalovanja... Vi si ne more-e misliti, kako zelo ste mi vstre-gli s tem. Ah, treba, da vam prav laravnost govorim: Dalje časa že *em se bal, ob. odpusti mi. . Zamenjaval je sin nasproti materi ''viM in zadnjem te-pežu razbili, nove pa nihče ni ho-rel kupiti. Meni zase ni treba ure. gosti jo imajo pa pri sebi. Poglej-te, vsak večer gre v istem redu: Ob sedmih pride gospod profesor,-ko kliče drugič četrt vina, tedaj jc osem. Takrat začno kvartati profesor, zdravnik, sodnik in dav. kar. Kadar se skregajo prvič, je t-očno poldevetih. Ob devetih pri-de zopet točno vsak večer družba trgovskih pomočnikov, ki jamejo tudi metati podobice in se skregajo točno ob poldevetih. Ob desetih ie kregajo na obeh straneh, ob polenajstih pa pride penzijonist Lovro. Ob enajstih je pa policij-ška ura, ko se oglasi stražnik." — Ue ne boš takoj tiho. ti bom rekel, da si pijan. — Prijatelj, reei mi kaj hočeš, samo s to dobroto me ne draži, ker vendar veš. da nimam denarja. Migljaj. pstane nedotaknjen, in asilHi l_i_"_ —- Kje je pa tvoja žena ? — V bolnišnici. — Zdravnik Brown pravi, da jo bo moral operirati. — Vse najboljše bi ti želel, če bi ne vedel, da se je zdravniku Rrownu še vsaka operacija posrečila. V gostilni, "l*77* gCENIK KNJIG katere ima v zalogi f SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 CORTLANDT ST NEW YORK, N. Y, MOLITVENIKI: Odvetniška tarifa llajski glasovi, elegantni ve/ s jPavliha zapono — -.70 ^^ Turškim Jarmom Skrbi za dušo, v usnje vezano $1.20 j Pregovori, prilike, reki r-.30 t—.25 »—.25 r-.25 Marija Varhinja, v usnje vez. $1.201 Kevolticija na Portugalskem —.2d Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 ! Srečolovec .—.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45 Strelec r—.20 Sv. Genovefa »—.25 j Sv. Notburga —.25 Titanik ,—.30 POUČNE KNJIGE: Abecednik nemški Ahnov nemško-angleški tolmač, vezan Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Pesmarica, nagrobnice Poljedelstvo Popolni nauk o čebelarstvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Slovensko-angleški in angl.. slov. slovar Slov.-angl in angl.-tlov. ■lovar Slovenska Slovnica, ve«. Trtna uš in trtoreja Umna živinoreja Umni kmetovalec Veliki slovensko-angleški tolmač Voščilua listi Zgodba sv. pisma ^irovnik, narodne pesmi, v k 3. zvezek, vei., po Trojka, povest r-.50 -.50 Turki pred Dunajem 55 —.30 j ^ojna na Balkanu, 13. zvez. $1.85 —.40 Zgodovina c. in k. pešpolka —.70 1 št. 17 s slikami —.50 —.40 $1.00 r—.50 $1.00 r—.20 •—.25 j $1.50 -.50, $1.20 i —.40' —.50 —.50 $2.00 ;—.25 r-.60 .-.50 — Kam pa tako naglo ? — Poskusite mojo jed tamle na mizi, pa boste šli takoj isto pot kot Nasprotje'ja*. *_ ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE: Božični darovi s—.15 Ciganova o sveta t—.25 Don Kižot —.20 Erazem Pred jamski <—.20 Fabiola ^-35 'ločevski katekizem —.25 fledvika —.25 3Hdegarda —.25 Hirlanda t—.25 3ubad, pripovedke, 1. in 2. zvezek po —.20 flustrovani vodnik po Gorenjskem —.20 tzanami, mala Japonk* —.20 fedajalec domovine —.20 Jaromil —.20 feruzaleauki romar —.45 Knez črni Jurij —.25 KrvB*-osvet& —.20 Leban, 100 beril —.20 Sfalomestne tradicije —.26 BCe6ija, 1. in 2. zvezek —.80 Uisujev Janea >—.45 Hrtvi gostai —.25 Va jutrovem —.30 Va railičnih potih —.20 Nedolžnost preganjana in povaliteBa ■—.20 O jetlki ^ ■—.15 —.50 Zgodba o poviianjn e—.80 Zgodovina slov. naroda 5. zvezek —.40 Zlate jagode, vez. t—.30 Življenja trnje va pot t—.50 Življenje na avstr. dvoru ali Smrt aesarjeviea Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) —.75 SPILMANOVE POVESTI: 1. zv. Ljubite svoje sovražnike e—.20 2. zv. Maron, krščanski deček t_25 4. zv. Praški judek ■—.20 G. zv. Arumugan, sin indijskega kneza •—.25 11. zv. Rdeča in bela vrtnica —.30 12. zv. Prisega huronskega glavarja ,—.30 15. 2v. Angelj sužnjev —.30 RAZGLEDNICE: Newyorske ■ cvetlicami, humoristične, božične, novoletne in velikonočne, komad po ducat po Z slikami mesta New Yorka po Album mesta New Torka ■ krasnimi slikami, mali ZEMLJEVIDI: Združenih držav mali veliki Balkanskih držav Evrope, vezan Vojn astenska mapa Zemljevidi: New York, Colorado, Illinois, Kansas, Montana, Ohio, Pennsylvania, Minnesota, Wisconsin. Wyoming in West Virginia in vseh drugih držav po Avstro-Ogrske mall veliki vezan Celi svet Velika atenaka mapa U. S. na drugi strani pa celi ■vet r~.03 er—.23 —.10 t—.15 —.10 $150 .85 .—.10 i—.60 f— OPOMBA: Naročilom je priložiti denarno vndaoot, *c£iai v fiOTini, poštni nakaznici, ali paitaife ™f*vth Faitaina ia pri v*e •enak ic jzaftimaa* . - x Socialni boji slovenskih kmetov. \'a -IG m v a lov« t.M: . 1573. itd. gibanj--m ] v tedanji val« se je ii Nemčiji e valov«* ee. Pritisk na na*ih krajih s* r pa gori na se^ Dalje.) VI. kem so bili kmetski 151.% l.>14.— Bo M« mo [ril 1 P kne .) v ?vezi /. v podložnega kraet-srednji Evropi, to gibanje po -o-in je gnalo svoj«: doli do hrvatske na j/odlo/nika jf uno go hujši m. Temu st *i nas pridruževala še nepre-i in neznosna nevarnost tnr-j m?boj»mtva. ki je imelo ■ glavno taborišče v bližnji i, in pa kulturna zaostalost, a v južnih avstrijskih provinci j ali si> biLa v neznatnem razvoju in zaradi t^a jc zelo i>omanjklji vi in neurejeni davčni sinom ; vso silo pntiskal na k met ski stan. Zakaj predvsem j*- plačevalo »lav ke skoraj izključno velepo«e*tvo in pa samostani. Skoraj edino b gHstvo v el epoaesi n i k o v iu prela-tov pa so bili podložni kmetje. Ti s<> bili rakorekoč temelj te;lanje družabne organizacije. Na tem temelju j-1- v bistvu slonelo vse-; vse .j«- ro-itlo iz njega. PoItDrno je moral nofciti kmi't bremena, ki jih je vedno več. Zakaj vsako novo vno in de/.elno breme se je alilo na kmeta. In tudi gra-ali j>a samostan je zahteval to več: strast po bogastvu j«' vedno srditejša. Oodilo se je, »r so go«li dandanes n. pr. z ktnimi davki. Podjetnik, ve-trgov. e itd. plača direktni da-pri davčnem uradu. Faktično "a ta davek delavec. usluž-konsument itd. Približno irao bolj pri prost o in suro-e bilo tedanje posredova-i kmetom in državo, od-leielo. Posredovalee je bil ti gospodar, ki je zdniže-l>i s to lastnostjo tudi moč orja. Naravno jc, da je ta rodil odpor, sprva samo /"l,jo p<» osvoboditvi iu uosti. Tako v j,' /godilo, i l t klanje dob** najrevolu- i-jši nffucjit — krnel. iti I n oz:rn kot družabni re- >r predhodnik me&čana t' ra neoska revol ueija ). •boo bi bilo dokazovanj«-, i tu zavednost t«'ga srednje-p rolet ari« ta v.-lo skrom-govo duši*vno obzorje s«1 je »a končavalo pri meji gia-y se to iialih nporih, ki so le na domači fjrad rreba je m i i. «la >»• je v teii mano obzor-e je kouč-e zakrivil it vo. upori, ki so ostali le pomena, so se pričeli zgodaj. Tako nam raz-lovina, tla je ž»> 1. 1476. siio vr«-ti med podložni-la Koroškem. Naglo se gibanje. Kot glavni i a vaja, da gospoda kar ila za kmetovo obram-kih napadih. Ona se je i*oje utrjene gradove in svoje podložnike usodi. 'Ini stanovi naložili so se najprej uprli Zil-dve b't i pozne j.- za prate za orožje. Niso bili le braniti so se hoteli utrjevali, starih časov eli in so zato zahtevali, sami razsojati prepire ki, zakaj i»«»s|mm1m je Ii župnike hoteli vlsthvljati. V že kaže vpliv a. D< h npot na do »oda rja se je ► du*t-i in da s-o. ki j siroma i vabili k pristopu v svojo uporno j /vezo tudi — plemstvo, torej I -tan. proti kateremu je bilo nji-glbanje namerjeno v prvi vrsti. V.M-jih posledic to gibanje seve ni imelo. Končalo je, ko se j^ nenadno izvršil hud turški napad. Ali je imelo sploh to uporno gibanje. ki jo ne brez vzroka razburjalo plemstvo, kake direktne /veze s tedaj nastopajočo cerkveno in versko reformacijo, je težko dognati. Da je bila i pri nas in posebno ši» v Nemčiji idejna zveza med reformacijskim iri kmetskirn gibanjem, je umljivo. V Nemčiji -o se zatVle km^tske vojne že potem. ko bila cerkvena reformacija že v polnem teku (I. 1524.). l*ri nas pa so se začeli prvi veliki boji še jjred.no je nastopila ccr-kveno-f«»formaeijska doba (leta 1515.) in tndi potem že, ko je zagospodovala zopet katoliška proti-reformacija. frotovo je, tla so bile te vojne povsem logična posledica .socialnih razmer dobe, v kateri s«- rodile. Rili so časi občne socialne nezadovoljnosti. Umevno n logično je torej, da je tedanji drnzahni rrd z»-lo trpel zaradi t e»a. Pri nas je bilo na Dolenjskem največ nezadovoljnih podložni-:ov. Bila je ta stran naše dežele nekako pripoznnnn domovinska občina nezadovoljnih, varanih kmetov. L.-ta 1503. je torej pojavil upor. toda končal je zelo naglo, kajti Valvasor pravi: *'es ward ihnen < kmetom) der Kopi geschxvind wiederum zurecht sestzt. (Jodilo se je. kakor se godi danes: kmetskih tožba ni nihče i>o klU moral upiti. i lipi i u Me Ki« Ligi Kmet ni bil nikdar mehak in sentimental« n. Zato je videl v krščanstvu ne b t>ozje razodetje, temveč tndi nekak nejasen gospodarski ali b >ije administrativen sistem, povsem nasproten onemu, ki gai je napravijal za sužnja. Svetila se je iz krščanstva enakopravnost, ali vsaj neka ljubezen, ki bi .jo moral imeti gospodar do hlapca. Zato je bilo kmetsko g«-slo ttslaj : Resnica in'pravica! Zelo mistično si je razlagal kmet to g.->!o. Zasledoval pa je z njim le svoj interes, razvijal s tem ge--!oni svoj individualistiški nagon, porojen v stoletni borbi z zemljo. Kmet je bil tiste čase tupatam zadovoljen s protest an t izmom. Videl j^ v tej stniji nekaj novega m morda po krivici nekaj čast o krščanskega. Kakor je posegala reformacija nazaj v da\-ne in pozabljene čase, tako je tudi kmet posegal nazaj v stare 5ase in zahteval svojo "staro pravdo", ča- se. ki so bili... Naj so bili upori potla.'-eni »e tako kruto, ognja nezadovoljnosti ni bilo mojaroče več ugasiti. S silo ne. (7- pogasili '>genj na enem kraju, je izbruhnil kmalu ua drugem. 151-1. jc bilo zopet leto kmetsko bune. Zopet knavo za-'liišcna nezadovoljnost pa je izbruhnila /e nasbxlnje leto znova, z večjo in neodoljivejt+o močjo. Tak>> ho »forcli p zaprli m usmrtili nekaj kmetskih voditeljev, so se vzdignili KoAevei ter umorili že prej o m en j en eca Thurna in enega njegovih pomagačev. Po celi deželi je šel sedaj glas o "stari pravdi"; zavrelo je med podložniki. "Slovenska zveza" Bindisclier Bond jo je imenovala gospoda) je imela kmalu privržencev dovolj ne le na Kranjskem, temveč tndi onstran Karavank in po štajerskem. Na shodih so se sedaj ptvsvetovali podložniki o zahtevah, ki jih hočejo staviti. Obenem so se hiteli oboro/.e-vati. Na Dolenjskem je bil kmet najbolj zatiran. Tam je tudi najbolj vrelo in bilo največ nezadovoljnost!. 20.000 kmetov je bilo takoj v buni. * Briksenskenm škotu kot gospodarju graščine Bled. so prinesli bohinjski kmetje prošnjo, v kateri so navajali svoje pritožbe. Upirali so se v prvi vrsti novim bremenom. Co se ti odpravijo, hočejo ostati zvesti. Tudi nad radovljiškimi meščani so se bridko pritoževali. Ti so namreč razglasili, da ne sme nihče ničesar kupiti ali pa prodati zunaj mesta. Ves promet so hoteli na ta način spraviti v Radovljico. To pa je bilo za kmete 7elo mučno. Stvar, ki bi jo bil ifthko kupil kje v bližini svojega doma, je moral iti iskat v več ur oddaljeno "mesto" Radovljico. Poleg tega so udarili radovljiški "rmStčimi" z orožjem na deželo in oropali razne rokodelce zunaj mesta. Na ta način so se hoteli iz-nebiti svojih konkurentov. Mesta so seveda kmetskenra u-poru niso hotela pridružiti. Taui so >.r odločevali bogatejši trgovci. ki so bili na^fprotniki kmetskih zahtev, kar se kaže posebno v navedenem radovljiškem slučaju. I>emokracija je gnila, zakaj C*PVr!#!-t by R- J. R»>M1J> Tnha^co CQ. Tobak, ki ne more grizti ' Prince Albert je napravljen na poseben patentiran način, ki odstrani grizenje in ščegetanje ter vam da najlepši in najboljši okus kar ste ga kdaj uživali od pipe. ~ ' nge Albert the national joy smoke PIŠITE | nam za pojasnila o zemlji v Lang-jlade C. Našo zemljo se zawore še ! vedno kupiti po nizki ceni in na lahka plačila. •Jos. Duchae & Sons. (Ustanov. 1. 3885.) Autigo, Wis. Išče se agente! (4-20—4) * NOVI CENIKI GOTOVI. Naši novi veliki krasni ceniki ! 5000 so gotovi in jih pošiljamo | brezplačno. Prosimo cenjena slovenska in i hrvatska društva, katera namera-j vajo kupiti to poletje zastavo, re-galije, kape, znake, pečate in sploh kar se potrebuje /.a društva, tako tudi za pevska društva, da nam izvolijo pisati po cenik in gotovi smo, da bodo z našo ceno in blagom popolnoma zadovoljni. IVAN PA J K vV: CO., 45G Chestnut St.. Coneinaush. Pa. 'T—l 'ii t« r4*im •katlj* W<« č.»«r.: 'Tn- r—t nttMited Jiljr 30»K. I9A7". ki i* rfoMtfd. i. trii* k«'* pip*. kj»« t* iti 3- mE • ig ...litimi ii S ■ ! : iti J POZOR ROJAKI! vaa in leznikarji za nekaj ■ • Vb« . ^ - - -V-T sebne svobodščine. ki so slej uživali. Toda boj se ni pričel tako naglo. Kmetje so še čakali, da se konča zima in so se medtem hoteli dodobra pripraviti. Plemstvo je prigovarjalo kmetom, naj se pomire. Bilo je. kakor je videti, brez večje moči. Kmetje so sicer izjavili, da hočejo ostati pokorni cesarju, da pa iioeej«) Imeti le one pravice in dolžnosti, ki so jih imeli za časov cesarja Friderika. Torej "staro pravdo". Zato so v imenu krščanstva pozvali me*ta in duhovnike, naj se pridružijo upom. Zaman. Tako daleč krščanska ljubezen ni segala. • Stanovi no nasprotno skušali pomiriti podložnike le s praznimi obljubami. Hoteli so dobiti časa, da se i oni pripravijo iu s silo uduše kmetsko nevoljo. Na Dunaju so -e posvetovali, kako premotiti kmete in obenem tudi. kako bi ek!iac. tule, ture. kraste in srinM. potne noge. kurje očeaa. ozebline v par dneh po-poinuma i^wtrnnim. Kudor b> moje Zdravila brca uspeha rabil mu Slutim ra Pišite takoj po t\ T>r-VO\ 9 T-i___ ««">«•,knji«co in iepnl Koledar ln poSIjtt« « CMti Kje je ANION HLNSAt Doma je (V markahra puStmno. iz Vi pol ž na Primorskem iri je J bil svoječasno zaposlen v Clevelandu. O., v tovarni za led. Sporočiti mu imam nehaj /ažnega o njegovih dragih v stari domovini, katere je vojna razkropila >ln t i*mcf*"!» TUde. 1 JACOB WAHClO, 1082 E 84. Zt. CTltvalaadL O. NAZNANILO IN PRIP0E0-ČILO. Cenjenim rojakom t državi in pregnala z rojstne grude.j ILLINOIS naznanjamo, da jih bo Prosim cenjene rojake, ki gaj v kratkem obiskal caš potovalni poznajo, db ga opozore na ta zastojinik oglas. Njega pa prosim, da mi _ t nemudoma sporoči "voj naslov. Frank Magajna, N*t». '2. Box 1G6 | Smithficld, Pa. (C-12—4) Kje je moj brat IGNACIJ l'R-BANČIČ? Doma je iz Bača pri At. Petru na Notranjskem. Poročati mu imam več važjiih stvari, zato prosim, da mi kdo javi njegov naslov, ali naj se sam oglasi. — Joseph Uvbaneie, Box 7:16. Rock Springs. Wvo. (ii-i:i—4) _ Kje j,- ANTON TURNŠEK, po-domače V ajdo? j^eznala sem. da se je ponesre^'il nekje Colo-radi, toda nobenih podrobnosti nimam, na kak način. Prosim torej rojake, če kdo kaj ve, da mi javi, ali naj se pa sani oglasi. — Frances Frizel, Box 113, Sublet, Wyo.__(11-14—4) V ZALOGI imamo še nekaj SL0VENSK0-AMERIŠKIH KOLEDARJEV za leto 1916. Da je bil letošnji Koledar res nekaj posebnega, je razvidno iz tega, ker smo ga morali dvakrat tiskati in nam jo že druga zaloga skoraj popolnoma posla. V Koledarju je preko trideset krasnih slik, razni zanimivi Članki, lepe povesti in poljudno pisane znan stvene razprave. Naročite ga ta ko j, da ne bo prepozno! Stane • poštnino vred 35 centov, aimafe PabKahix* G*, Kje je moj brat JAKOB JANES? Doma je iz Mlake pri Kočevski T21- k i. V Ameriki biva že kakih 9 let in se je nahajal vedno kje v šuma h. Pred tremi leti sem prejel zadnje pismo od" njega iz St. Louis, Mo. Prosim cenjene rojake, C-e kdo ve za njegov na-.slov. da ga mi javi. ali naj se pa sil m oglasi .svojemu bratu: Joseph Janes. .">6 Noll St.. Brooklyn, N. Y. 10-12 fščem svojega ujca. brata moje matere RCDOLFA KOVAČI*'". Doma je. iz vasi Sodražiea pri Kibniei. V Združenih državah biva že 10 let in pred leti je bil v Aurori. Minn. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani, ali naj se pa sam oglasi, ker poročati mu imam j * nekaj važnega o njegovih bra-j i POZOR! H1PN0TIZEM Iz^la je vsezkozl zanimiva knjipa, kakoršne Se nimajo SIo-i venci nc tu ne v stari domovini. Kdor jo bo naročil, jo bo z užitkom pretiral in dobil vpogled v marsikatere stvari, o katerih dozdaj Se slutil ni. Knjiga ioia preko sto strani, opremljena je z dvanajstimi krasnimi slikami. V njej so natančna navodila za hipnotiziranje, v njej so nadaije pojasnjeni pojavi, katere smatra navaden človek za nenaravne. Stane C0 centov. Tri hnji-e S1..">0. Oni, ki ni ž njo zadovoljen, naj jo vrne in dobil bo denar nazaj. Naročajte pri: "SLOVENSKA KNJIGARNA". P. O. Hox 1611, New York, N. Y. ¥ % % » dU 'jfla? ^ ^ ^ Mr. FRANK MEH, kateri je pooblaščen pobirati na-, rot uino na naš list, knjige in druge v našo stroko spadajoče posle ter izdajati pravoveljavna potrdila, vsled česar ga rojakom naj-toplcje priporočamo. UpravniŠtvo Glas Naroda. ^ tih. — Frank Oorjup, Box 174. j Davi«. \V. Va. (11-13—1)1 Rad bi izvedel za naslov MARKA HORVAT. Doma je iz Krapine na Hrvatiskem. Prosim ga, da selili oglasi, ali pa če kdo drugi ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Frank Golob, Box 252. Frontenae, Kansas" (12-14—4) POZOR, ČITATELJi: Kdo ima zadnje 4 zvezke romana "V padišahovej senci"? Jaz imam prvi in drujri zvezek, pa želim imeti še ostale štiri. Kdor jih ima. naj mi piše na naslov; Mario OerSič. 616 San Bruno Avenue, (11-13—4) gnn Franeiseo. Cal. I i Zadnja novost. P" Vsakevrste žganje, brinjevec, alivoveo, tropinovec itd., k&kor tudi^razne likerje, naredi lahko vsak brez VFake priprave, brez kuhanja z mojimi izvlečki. Pošiljam G steklenic za $1.00 in iz vsako steklenice si lahko naredite en celi kvart bolj zdrave. Čistejše, bolj- fie in vet; kot polovico cenejSe pijače, kot jo pa ei-iinj kupujete pri salonerjih F. P. Barton pi5e: "Naznanim vam. da sem prejel od vas izvlečke za delati pijano. L.epo se vam zuhvaiim in vam potrjujem, da je r'*3 tako biago kakor ste vi pisali. Pošljite še itd." Takih in enakih pisem, dobim vaaki dan, kar je jaano, da je blafrn v resnici hvale vredno. Pišite na:fl Z. JAKSHH Box 366 North Diamond Station, PITTSBURGH, PA. * I i i to ^ ofla. T^Sb rrfill -M * Delavnik 6, 8 in 10 ur, plača od £2.00 do $4.00, povprečna plača okrog Posebej 10% pribolj- ška za regularno mesečno sodelovanje. Samo stalni delavci naj vprašajo. Velika slovenska naselbin v Sheboygan. KoTiler Co.. (11-26—T) Sheboygan. Wis. IŠČE SE 100 drvarjev za delati drva po $1.35 od klaftre. Dober les in ves v ravnini. Dva moža prav lahko napravita od 4 do 6 klafter na dan. To spomlad se bo tu pripravilo 30 tisoč "cordov" trobeliene-ffa lnbja (Hemloek Bark). Pridite! Ward & GuBcheon, <4-4 6x1* v t) , ..... , . ' . ^ ^ . ^. - : ' .. . Kadar Je kako druitvo namenjeno kupiti bandore, zastave, regaUe. fodbene instrumente, kape Itd., ali pa kadar potrebujete uro, verižico, priveske, prstane itd., ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. UpraSanje Vaa stane le 2c. pa ai bodete prihranili dolarje. vrst pofiiljaai brezplačno, rišite panj. ft XX)., Conemaugh, Pa. Box 32^, J i^v - - i .v . » ch, Pa./ w . ?.. ... •.. ... =r=r— uL^ .NARODA. Ig. \F-±iLLA )HI6 h je mr2li iun začetni pomc-Kaiinkini roki, je zadrhtela Katm- nek veljal vremenu, je pač narav-kina in roka se ji je stresla, da ji no Ppav tako pa aaravuo. je ighea, ki je 7. njo pletla. padla da je 2av0lj0 posebnosti položaja pod m i/o. Zato se je priklonila, da kjuahl yadobil drugo popri šče. bi jo [.obrala. Pa ladi Mirko se j. j Ko ^ namrce Mirko nekaj ku-skloml ter praskal s pi-u po tleh,|pie vIna is,prazilii, je opazil, da je ♦la bi ig!'. ugrabil Pri tein Katinkini svileni la^ki po-ščcgetali Mirka po raskavem čelu. To je pa Mirka -ilno prijetno pogrelo tam doli v srcu. Kar pamet ji* izgubil od same ljubezni in iz zdravega uma je prišel; ker samo tako j«' umeti dejanje, ki ga je u-činil. Naenkrat j«1 prijel Katinko i obema rokama za lica, ter na-gnivii jih k sebi — sicer nasilno ni ravnal, to moramo njemu v čast pripo/nati; ker Katinkin obraz sc je kolikortoliko /e sam od sebe k njemu nagibal — je Tlesknil na njene rožnate ustnice gorek poljub. I\i kakšen poljub! Pravcati cmok je bil to. kar ji je na usta pritisni!, k«-r cmoknilo je. kakor če vri»*š počeno iogo v vodo. in oieer za srajco v tilnik, odtod so pa leden,- kaplje počasi, počasi polzele ena za drugo po plečih in hrbtu. Brr! kako ga je streslo! Sedaj se ni it je pa tudi zavest namah povrnila. Takoj je bistro u videl svojega položaja mraz in mokrotnost. Nič drugega ni rekel, kakor arduš je zaklel. j»otcm se je pa naglo oblekel in se spustil po rebri, ne da bi se bil spodobno poslovil od Mariee, ki je bila takisto v največji zadregi, ko je ostala brez strehe. Grede navzdol v dežju in mrazu, pa si je sveto prisegal, da ne bo nikdar več silil ne na Strniieo. ne v Marico. In res ni več silil. To pa ue tolikanj zavoljo svoje prisege, ki jo je itak brez preudarka izustil in bi ga torej ne mogla vezati: ampak iz drugih razlogov. Domov je prišel namreč hudo nahoden; tak da mu je Katinka morala pripraviti več lončkov ka-miličnega čaja. preden mu je odpravila nahod. Zato je pa rekla, da odsihdob ne bo dopuščala, da bi i»i kvaril zdravje po gorali. In Katinka je bila že take naravi, da je, če je hotela, znala svojo besedo držati. V tem slučaju pa je hotela, posebno še. ker je tudi slišala o malospodohnem Mirkovem flirt u z Marico. Marica je HWDTMMFCT fifivado, da ni mogla trpeti skrivnosti. Kar .._._______ _____________.___________— dušilo jo je, če je morala kdaj katero dalje časa s sabo notiti. Zato pa je pri prvi priliki, ko je prišla v dolino, povedala Bobenčkovi Leni, kako je bil Mirko v koči vsiljiv in nadležen. Leni pa je to povedala Fratovi Mari in Mara je pravila Brlezovi Lini; Lina pa se ni mogla zdržati, da bi ne nesla ie sitne novice še gorke h Katinki. In prav rada io j? nesla, ker se je na Katinko jezila, da bo dobila moža. ki mu pravijo gospod in sme unifor m o nositi Z Mirkovim planinstvom je torej. kakor vse kaže, pri kraju. Da se pa. ko bo poročen, navadi reda in zmernosti v pijači, za to je pa imela Katinka že tudi dobro premišljen načrt. "Ključ od kleti" , je dejala. —-"bom vedno nosila pri sebi; nad Mirkovo mošnjo bom pa tudi jaz gospodar. Od začetka se bo ustavljal. klel in robantii; toda ko uvidi, da ue odjenjam, ae bo pa vdal rad ali nerad, kakor se je vdalo že toliko drugih. Oh. to »e bodo jezi- le potem Leni, Mara In Lina, meni se bo pa srce smejalo, ker bom imela zglednega moža, kakršnega nima nobena daleč naokrog! T?ad b izvedel za naslov svojega očeta MIHAELA OA MP A. Doma je iz Sušja pri Ribnici. Pred nekaj leti se je nahajal v Lorain. Ohio. Prosim cenjene rojake. da mi naznanijo njegov naslov. ali naj se pa sain javi svojemu sinu John Champa, P O. Box i?c>l Aurora Minn. 10-12—i EDINI SLOVENSKI SALOOB ▼ Dnlnth, Minn. Rojakom Slovencem naznanjam da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na deam atrani W. Michigan St. itev. 41? Za obilen posest ae priporočam .TOS SCHARARON KinViHILO, Cenjenim naročnikom v Jlfeat Virginiji in Ohio naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiakal nai za-stopnik "GLAS NAKODA" JJ5 EDI NT ST;OVEXSKI DNEVNIK v ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ t dobit« "GLAS NAKODA" skoal Mri mesece dnevno, Izvzemii nadalj la po-stavnih praznikov. "GLAS NARODA", lakaja dnevno na iaatlfc stransh, takoe da dobite tedensko S6 atrani barila, ▼ maaaon 186 atrani, ali 624 atrani r Štirih mwtrlh "GLAS NAKODA" donate dnevno poročila a bojiiža in runa aH- _______ka. Sadaj ga alaharni dan rafpoBljamo 19,0001 — Ta tUvilka Jamo govori, da Ja list salo raaiirjan. Vsa oaobja liste Ja organizirano in tpada t strokovna nnija. MODERNO UREJENA TISKARNA GLAS NARODA VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH, ■Ji >" M DELO OKUSNO. B M IZVRŠUJE PREVODE DRUGE JEZIKE. HSiE UNIJSKO ORGANIZIRANA x £ (• ac POSEBNOST SO: DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D. VSA NAROČILA POŠLJITE NA: SLOVENIC PUBLISHING CO. | 82 Cortlandt St., New York, N. 7. mmtttmrnwa Kaj pravijo pisatelji, afMjaftJ la Ortaralkl • fcnjlal Barta "Doli z-------- orozgem Lav NIMaJcrU T*iat«J |a ptatf: Knjlco m ■ rtltttai W kom prebral in v njej nalel veliko koristnega. Ta kajlga Mla TpUrs na Človeka ln obaega aebroj lepiti mlaU.... Friderik pL Itodeutedt: Odkar Je umrla miduM Btael al bUo na weta tako ilavne pisateljice kot Je Sattmetjeva. Prof. dr. A. Uodel: 'Doll a oroijem' Je pravo ogledalo stOaaja-ga Ko Govek prečita to knjigo, mora nehote pomUUtl, ga •e bližajo človeitva bolj« časL Kratkomalo: eeio dobra knjlsa. Dr. Lod. Jakebovflki: To knjigo bi človek na j raj le polJaMl« V fino srca me Je pretreslo, ko sem Jo prebraL Štajerski pisatelj Peter Kesegger »Ue: Sedal sem v asKea gosda pri Grleglacb ln sem bral knjigo a. casbmaa "DoU a oroa-Jem!" Prebiral sem Jo dra dneva neprenehoma ln sedaj lahke rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem ilvljeaja. Ko Km Jo prebral, sem caielel, da bi ae prestavilo knjigo v tu kulturne Jedke, da bi Jo Imela vsaka knjigarna, da bo Je tudi v iolah ne smelo manjka tL Na sveta so draibe, ki rasllrjajo Sveto Pisma AU bi se ne moglo ustanoviti drnlbe, ki bi raatlrjsla to knJlcoT Henrik Hart: — To Ja najbolj oiarljlra kajl» far »srn lil kdaj bral.**. C. Neomana Hefer: — To Je najboljša knjlca. Esr se Jlk iwt* sslt ljudje, ki se borijo «a svetoval nlr..u Ban Land (na abodu. katerega Je Imel leta 1880 v Berlinu)! Ne bom alavll knjige, aamo Imenoval Jo bosa. Taakaaau Jo bom »e> rodil. NeJ bi tudi ta knjiga nsila svoja a post olje, ki bi Hi laja kxUemsvet ln učUl vse naroda.... Vloantel minister Dunajewmi Ja rekel v nekem svojem gsvs-ra v poalarakl sborcld: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. KnJIgs nI noben voja- Bkl strokovnjak, noben driavnlk, pni pa prlproeta lanska Baita pL Buttnerjera. Prosim Vas. posvetim par ur tsma delu. Mislim, da m ne bo alkdo vsi navduAsval aa vojno, to bo prebral ta kaJtm CENA 19 CENTO?, ■uatoJH Ja wO Slovenic Publishing Co., H Cortlandt Straaft, Vow York City, V, T. VAE ^aatoOifi Mr. ZV0NK0 JAKSHB, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila. LFpravništvo Glas Naroda. Brezplačen nasvet in pouk "THl BUE1AU OF INDUE-TETES AND IMMIGRATION'' ta državo New York varuje priseljene« ter jim pomaga, ia so bili oaleparjani, oropani ali ie ao a njimi slabo ravnali Brezplačna navodila In pouk t uaturaliraeijakih. zadevah — kako postati državljan Združenih držav, kje aa oflaalti aa državljanske listine. Sarodnikl nai B žakali aovo-doilo priseljsmse na Ellis Island ali pri Barge Offise. Oglasita m ali piHta: STATE DEPAETMENT OP LABOE, BUREAU OP ESTDUSTEIE1 AND IMMIGRATION. Newyoriki nrad: ISO, Bth Ava^ Eoom 101«. Odprto vai)k daa od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do deveta are iv ©čer. Urad v Butalo: 704, D. 8. Morgan Building. Odprto vsak daa od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od aadma do davete ure ava&ar. (ln ▼ t) Veliki vojni atlas f oiskakičih se evropskih drža? in pa kolonij akih posestev ?seb velesil Obaega 11 raznih zemljevidov aa SOtlk ftranek In vsaka stran je 10H pH 13V4 palsa vslika Cena samo 25 centov. Manjši vojni atlas obsega devet ramlh ismlJeTldo-aa 9 strsnek, vsaka stran 8 pri 14 palsev. Cena a urno 16 centov« Yd aamljevidi so narejeni v rasnih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, Itevilo prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi oanaien obseg površine, katero aavsemajo posamezne drŽava. Pofljite 29a. ali pa 15e. v znamkah in natanfen naslov in mi vam takoj odpoiljemo aaželjeni atlas. Pri valjem odjema damo popust. Slovenic Publishing Company, •2 Cortlandt Street, Hew York, H. Y. u i I i !!! j p i !;! i!: ! g «11 » k :; EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR [(Notary Public) T GREATER-NEW YORKU ANTON BURGAR C2 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y. IZDELUJE IN PBBSEBBUJ1 Vsakovrstna* pooblastila, vojažke proinje in daja potrebni nasvete v vseh vojažkih zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriiki državljanski papir, daje potrebne Informacije glede datuma izkreanja ali parnika. Okrnita pa aanpso na njega, kjer bosta toiao in solidno 9+ ptreltai, HARMONIKE aeglsl Istramkaw vrsU Iziilajim m »spravljam »s mjaimi muli, a tale trpsiss ln ssaesljlva. T »epra ssaasljlve vsakfls »oilje, kar mm to and la iel tnkaj v tam »sMa la asdaj * svejeaa laataem Zorna. V sepraial kranjska kakav v tor Velika vojna mapa vojskujočih se evropskih držav. Velikost Je 21 pri 28 palci H Cena 15 centov MAENANILO. Eojakom v Lorain, Okie, (n o-kolisi naznanjamo, da jlk bo »b iskal aaš zastopnik JOHN KUMiB, ki ja pooblaičen pobirati aarol eino aa liat Glas Naroda, 8 spoitovzajem Upravnfttvo Glas Naroda Za Jej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij Ltd. V zalogi imamo tudi Stensko mapo cele Evrope $1.50. Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50. Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije i mejo Avstro»Ogrske s Italijo. Cena je 15 centov - Pri naa je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčija, Francija, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani t platno in vsak stane 50 centov. Naročila in denar poUjite aa] Slovenic Publishing Company tS CORTLANDT STREET, NEW TORE. N. T. XZ^ZT-Z' Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino. Do lobrega sem se prepričal, da dospejo denarne poilljatvs tudi seda! sanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pottljatve v sedanjem Časa 20 do 24 dnL1 Torej Bi »obenega dvoma se pofiiljan je denarje? sorodnikom ta gwangfim v staro domovino] 100 K velja sedaj $13.25 s poštnino vred. FRANK 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. 6104 St Clair Ave., Qeveland, Ohio. _,_- ■. . "8U1KABODA" A _,_J__ ^Ttttdfgfiat " -t