•o Its iO -O im ï«n in !© -t-» 90,6 95,1 95,9 100,3 V potok steklo 500 litrov kurilnega olja Št. 50/Leto 67/Celje, 26. junij 2012/Cena 1,30 EUR Na maratonu državnosti tekle vse generacije □ Odgovorna urednica NT Biserka Povše Tašić Narobe svet To bi lahko rekli za praznično dogajanje pri nas. Namesto da bi dan državnosti združeval, so dogodki in izjave spet povzročali delitev med ljudmi. Mogoče pa bi morali vsi na svet pogledati z drugačne perspektive, tako kot plesalec na fotografiji, ki je nastopil na festivalu v Celjskem mladinskem centru. Vstop prost v duhu sožitja in kolektivizma Bogata inovatorska bera v Saša regiji Šentjur - Najbolj vroče odprtje leta Na Dobrni so pozdravili poletje Rekordno hitro na Celjski koči 2 iz NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Na osrednjo praznično slovesnost v veliko dvorano Narodnega doma so bili povabljeni praporščaki vseh veteranskih društev. Celjane je nagovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič. Domoljubje naj združuje CELJE - Dan državnosti je slovenski državni praznik, ki ga praznujemo v spomin na 25. junij 1991, ko je Slovenija formalno postala neodvisna. Na ta dan sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o neodvisnosti Slovenije. V spomin na te dogodke je tudi Celje praznovalo vse od minulega četrtka. Osrednjo slovesnost so v veliki dvorani Narodnega doma pripravili že v četrtek zvečer, ko je zbrane nagovoril predsednik Zveze veteranov vojne za Slovenijo generalmajor Ladislav Lipič. Poudaril je, da slovenska zgodovina premore datume, ki se jih moramo spo- katerih je bilo treba z orožjem v roki in s politično modrostjo stopiti v bran samostojni državi in na plebiscitu izraženi volji državljanov. »Sam sem tisti čas doživljal kot vojak v uniformi teritorialne obrambe in sodeloval tudi s pripadniki TO Zahodno Štajerske pokrajine. V času vojne so bili tudi na Celjskem zelo pomembni dogodki, izpostavim naj le zajetje večjih količin orožja v skladiščih Bu-kovžlak in Zaloška Gorica ter uspešna pogajanja s poveljnikom celjske vojašnice. Dokaz, da se lahko uspe tudi brez strela, s pogajanji.« V govoru je opozoril še na širši kontekst takratnega dogajanja, na vrenje v skoraj vsej V Celju so se praznične prireditve nadaljevale še ves konec tedna in končale v ponedeljek zvečer, na sam praznični dan, ko so v stolni cerkvi sv. Danijela pripravili mašo za domovino, zatem je bilo v vseh celjskih cerkvah zvonjenje v čast prazniku. V nedeljo je bilo živahno pred Domom sv. Jožefa, kjer je bila v cerkvi sv. Jožefa maša za domovino, zvečer pa akademija Domovini v pozdrav in kresovanje. Na praznik so tudi v celjskem mestnem odboru SDS povabili k maši za domovino v cerkev sv. Duha. Zbrane je tam nagovoril poslanec v Evropskem parlamentu in kandidat za predsednika države Milan Zver. minjati, jih spoštovati in praznovati. »Tak je tudi 25. junij, zato srečno vsem,« je dejal in obudil spomin na dogodke, v vzhodni Evropi in na to, da je bila znotraj Jugoslavije velika pripravljenost tudi v JLA. Posledica tega je bil ukaz, da se Državna proslava razburja Osrednja državna proslava, na kateri so s prepletom pesmi in plesov vseh slovenskih pokrajin kulturniki na ljubljanskem Kongresnem trgu prvič brezplačno nastopili, je bila žal razlog tudi za številne polemike, ki jih še ni konec. Prve očitke je sprožilo to, za razdvajanja med Slovenci da na proslavo niso bili vabljeni praporščaki vseh tistih veteranskih društev, ki imajo na svojih praporjih rdečo peterokrako zvezdo. To je z vabilom tem društvom na slavnostno sejo v državni zbor poskušal »popraviti« predsednik državnega zbora Gregor Virant. Za še dodatno razloge pa je v petek zvečer poskrbel nagovor povezovalca proslave, igralca Jerneja Kuntnerja, ki naj bi bil po mnenju nekaterih »žaljiv do vseh, ki spoštujejo vrednote NOB in cenijo zgodovino naše države«. Po odmevih konec tedna za scenarijem državne proslave trdno stojijo le v SDS in pod- mora teritorialna obramba, ki je bila sicer podrejena JLA, razorožiti in da se orožje prenese v skladišča JLA. Spomnil je na takratne velike stiske, kako ravnati. »Teh je bilo konec, ko je vrh Slovenije dal jasna navodila.« Od leta 1990 so nastajala skrivna skladišča orožja po vsej Sloveniji, oblikovala se je manevrska struktura narodne zaščite, teritorialna obramba je sodelovala z organi za notranje zadeve ... »Naša osrednja naloga po 21 letih je zato negovanje spomina na tiste čase. V učbenikih mladi tega ne najdejo. V to domoljubje pa nikakor ne sodijo prepiri o tem, kdo je za osamosvojitev bolj zaslužen, kdo manj in kdo sploh ni. Dejstvo je, da je Slovenija zmagala v boju s takratno Jugoslovansko armado, da je postala del mednarodne družine narodov in da nenazadnje naša država te dni praznuje tudi 20-letnico polnopravnega članstva v Organizaciji združenih narodov,« je še dejal in poudaril, da je bila naša zgodovina burna in da bodimo prav zato ponosni državljani Republike Slovenije. Združevanje in ne delitev »Zaradi različnih dogodkov, kot sta umetna delitev in selekcija vabljenih na državno mladku Nove Slovenije, ne pa tudi v koalicijskih strankah DeSUS, Državljanska lista Gregorja Viranta in Slovenska ljudska stranka. Predsednik SLS Radovan Žerjav je organizatorja proslave zato pozval k opravičilu praporščakom. »SLS se kot koalicijska stranka in članica vlade opravičuje za ta neljub zaplet, ki je povsem po nepotrebnem vznemiril in razdvojil javnost,« so zapisali v sporočilu za javnost. IS proslavo, se moramo vprašati, ali to ohranjanje zgodovinskega spomina počnemo na pravi način in v duhu pravih vrednot, kot so medsebojno spoštovanje, resnica, tovarištvo, enakost, svoboda, solidarnost ter domoljubje. Ali želimo vedeti, da je general Maister leta 1918 Sloveniji zagotovil Maribor, ali želimo ohraniti spomin na številne žrtve fašizma že takoj po prvi svetovni vojni na Primorske, ali želimo vedeti, da smo imeli svojo partizansko vojsko v času NOB, ki se je uspešno bojevala z zavezniki in bila del zmagovalne koalicije ... Ob tem moramo ohraniti spomin tudi na povojne žrtve in na to, da smo že veliko pred osamosvojitvijo imeli svojo teritorialno obrambo,« je še poudaril Lipič in dodal, da želijo veterani vojne za Slovenijo dati svoj prispevek k temu kot generacija, rojena po drugi svetovni vojni. »Bodimo ponosni na svojo uporništvo in zavedajmo se, da so danes hudi časi. Ljudje želijo slišati, kdaj bodo dobili delo in pošteno plačilo za svoje delo - to so vprašanja, na katera bi danes morali iskati odgovore.« IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Opozorite tudi vi na okoljske packe ali perle, ki vas motijo ali veselijo v vašem okolju. Morda bomo s skupnimi močmi odgovorne pripravili k temu, da kaj ukrenejo in zapackano okolje uredijo. Zagotovo bo komu dobro dela tudi prijazna beseda pohvale ob podelitvi okoljske perle. Vabljeni torej k sodelovanju s svojimi predlogi: (ne)urejena okolica bloka, podjetja, javnih površin ... Pišite nam na tednik@nt-rc.si ali na Novi tednik, Prešernova ulica, 3000 Celje. Že ob zgraditvi krožišča pri hotelu sredi Šentjurja je zasnova s kamnito fontano v sredini in z bogato zasaditvijo žela pohvale. Zdaj ni nič drugače. Šentjur namreč ne premore prav veliko javnih urejenih zelenih površin. Park pač nadomeščajo okoliški gozdovi in travniki. Zato pa je mala cvetlična oaza v središču nekaj, na čemer si vedno znova spočijemo pogled. StO, foto: GrupA NOVI TEDNIK AKTUALNO 3 Teden odločitev za CMC in VOC Stavkajoči iz hčerinskega podjetja Lid na celjske ulice V času, ko držite v rokah še svež časopis, se na protestni shod proti mestu odpravljajo zaposleni v podjetju Lid, kadrovski inženiring, ki zaposluje med 140 do 160 ljudi in je hčerinsko podjetje družbe Ceste mostovi Celje. Za danes je namreč v tem podjetju, za katerega je že vložen predlog za stečaj, napovedana stavka, s katero želijo opozoriti na nepravilnosti, ki se dogajajo v slovenski družbi. Gre predvsem za prispevke za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ki jih v Lidu kljub drugačnemu sklepu ustavnega sodišča niso poravnali že leto dni. »To je ena največjih kraj, kar jih doživljam: da ti na plačilnem listu piše, da ti nekdo odteguje denar za prispevke, država pa kljub prepovedi ustavnega sodišča to tolerira,« je ob napovedi stavke omenil Anton Turk, predsednik sindikata v Sku- Niso krivi za zamudo »Delo opravljajo zelo kakovostno in niso krivi za zamudo,« pravi o gradnji novega vrtca v Vojniku Vesna Poteko iz občinske uprave, ki ima na skrbi področje investicij. Kot omenjajo v občinski stavbi, so za zamudo pri gradnji kriva med drugim dodatna gradbena dela ter bolj slabo vreme, kot so ga pričakovali. S CMC ima občina sklenjeno tudi pogodbo za gradnjo telovadnice. V vrtcu se končujejo inštalacijska dela, končan naj bi bil predvidoma v prihodnjih dneh, v sredini julija naj bi bil nato opravljen tehnični pregled. Na občini so že lani vedeli, da vrtec ne bo zgrajen pini CMC. »Zaenkrat so se za stavko odločili samo v Lidu, čeprav tudi v CMC že nekaj mesecev nimajo plačanih prispevkov. Po jutranjem zboru gremo delavci skozi Celje, ustavili se bomo pred stavbo Dursa in pred največjo upnico Abanko Vipa.« do konca februarja, kot so najprej načrtovali. Vesna Poteko odgovarja, da so otroke v vrtec v vsakem primeru nameravali vseliti šele septembra. V Vojniku se z bolj hudimi zapleti srečujejo pred začetkom gradnje nove šolske Kot je opozoril Turk, bo propad Lida nova socialna bomba v Sloveniji: »V podjetju so zaposleni mladi perspektivni kadri, ki bi v prihodnje usmerjali gradnjo cest in mostov. Gre za domače ljudi, polproletarce, ki so odvisni od plač.« Kot je ocenil predsednik sindikata Pergam Janez Posedi, gre v CMC za klasično zgodbo, ko »so menedžerji napravili kup, ki ga naj zdaj nekdo drug poje. Lastniki, delavci torej, niso krivi, mogoče le to, da so verjeli vodstvu, ki jih je očitno izigralo. Jasno je, da tudi me- V vojniškem občinskem proračunu denar za gradnjo telovadnice imajo, občina je že lani podpisala pogodbo s CMC za gradnjo, v pogodbi pa so terminski plan del povezali s prejemom sklepa z ministrstva, ko bodo začeli telovadnice, vredne več kot dva milijona evrov. Država je sofinanciranje tega projekta odobrila pred več kot letom, vendar sklepa finančnega ministrstva o točnem razrezu sredstev v občini doslej še niso prejeli. Pred nekaj dnevi so prejeli obvestilo po elektronski pošti, da je težko pričakovani sklep že pripravljen. teči roki. »CMC smo že pozvali, da povedo, kako se bodo lotili projekta,« pravi podžupan Branko Petre, ki nadomešča župana med njegovim dopustom. V občinski upravi tako trenutno pričakujejo odgovor iz CMC, kdaj bi se lahko začela dela, kar je povezano tudi z dajanjem bančne garancije. BRANE JERANKO O dogajanju v CMC je precej kritično spregovorila Marija Škoflek, zaposlena v laboratoriju v Veliki Pirešici, ki je sicer trenutno v bolniškem staležu. Sedanje stanje je ocenila za katastrofalno, je pa pohvalila čase, ko je celjskega gradbinca vodil Andrej Kamenšek starejši. »Ljudje so preveč zadržani, nihče si ne upa nič reči, na gradbiščih pa vsi tarnajo in kritizirajo.« Sama je povedala kar nekaj govoric, ki krožijo med zaposlenimi, tudi o scenarijih prodaje CMC za en evro, pa o viških v režiji, begu vodilnih in še čem. Če bo vse po sreči, naj bi bila nova telovadnica v Vojniku zgrajena v enem letu. Od skupnega zneska 2,2 milijona evrov naj bi bilo osemsto tisoč evrov evropskih sredstev, štiristo tisoč državnih ter preostanek iz občinskega proračuna. nedžment ne deluje. Kolikor vem, so lastniki v CMC izrazili pripravljenost dokapitali-zirati družbe in tako nasedli obljubi bank, da bodo sodelovale. Spet se je izkazalo, da banke nimajo namena financirati slovenskega gospodarstva. Ne da se oceniti, ali gre za kakšno zgodbo s tujci ali nesposobnost, dejstvo pa je, da banke ne opravljajo svoje funkcije.« Ob današnji stavki bo v tem tednu padlo še nekaj drugih odločitev, povezanih s celjskim gradbincem. Za sredo sta namreč razpisani skupščini družb CMC in VOC. Na skupščini CMC naj bi imenovali revizorja, ki bo razčistil pretekle odločitve. Kot kaže, bodo kljub nasprotovanju bank le glasovali o dokapitalizaciji VOC. »Če me vprašate, javno pozivam, da so banke prve povabljene k dokapitalizaciji. Tako bi prekinile agonijo znotraj Skupi- ne CMC ter omogočile preživetje 500 do 600 ljudi,« je v četrtek pozval Turk in še enkrat poudaril, da bo sindikat podprl kakršno koli možnosti za ohranitev čim večjega števila delovnih mest. US Foto: SHERPA Anton Turk: »Imam občutek, da nekdo namerno uničuje segment cestnega gospodarstva. Lani je umrlo CP Maribor, umira CP Ljubljana, zdaj tudi CMC, pojutrišnjem ne vemo, kdo bo umrl, če se politika ne bo poenotila, banke pa začele podpirati to dejavnost. Stanje je zelo slabo, cestna podjetja se borijo z likvidnostjo, zmanjšujejo število delavcev in samo upamo lahko, da bo kdo preživel.« Poziv delodajalcem do 20. julija Za kadrovske štipendije v Regijski štipendijski shemi ostaja delodajalcem le četrtina izplačil - V shemi zdaj že 16 občin Razvojna agencija Savinjske regije že tretje leto poziva delodajalce, da do 20. julija prijavijo svoje namere za podelitev kadrovskih štipendij. V okviru Regijske štipendijske sheme prispeva polovico denarja za izplačila štipendij Evropski socialni sklad, četrtino bo za štipenditorje s svojega območja dodalo 16 občin iz regije, le preostalo četrtino bodo izbranim dijakom in študentom izplačevali bodoči delodajalci. V Savinjski regiji imamo po prvih dveh letih delovanja sheme 127 štipendistov in zanje bo do konca izobraževanja namenjenih 1,7 milijona evrov evropskega denarja. V Razvojni TOREK agenciji Savinjske regije si želijo, da bi se kljub gospodarski krizi število štipendistov letos čim bolj povečalo, pri čemer direktor agencije Janez Jazbec zagotavlja, da si bodo na ravni države kot ena od 12 razvojnih regij zagotovili ustrezen delež sofinanciranja iz Evropskega socialnega sklada. »Delodajalce smo opomnili, da se počasi izteka rok za prijavo njihovih namer po štipendiranju, tudi tako, da smo poslali posebne dopise 50 podjetjem, ki so v našo shemo že vključena, in še 30 drugim delodajalcem,« še pravi Jazbec in dodaja, da so v letošnjem šolskem oziroma študijskem letu uvedli kar nekaj novosti, ki gredo na roko delodajalcem. ČETRTEK PETEK ÔEQŒ1 27 17 I 3 Janez Jazbec Delodajalcem le še četrtina izplačil V Razvojni agenciji Savinjske regije so zagotovili takojšnja redna izplačila deležev štipendij, ki jih primaknejo Evropski socialni sklad in občine, vključene v shemo. »Teh je vse več in veseli smo, da tudi na tak način pomagajo gospodarstvu na svojem območju in po drugi strani zagotavljajo, da se mladi po šolanju vračajo v domače okolje.« V prihodnjem šolskem oziroma študijskem letu bo tako 16 občin Savinjske regije v četrtinskem deležu sofinanciralo 150 kadrovskih štipendij. Med njimi izstopa zlasti Mestna občina Celje, ki je pripravljena sofinancirati kar sto štipendij - 50 za dijake in 50 za študente naravoslovja. IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA Bojazni zaradi obveznosti Če se zmanjšuje mesečna finančna obveznost delodajalca, ki se odloči podeliti kadrovsko štipendijo dijaku ali študentu, pa ostaja nespremenjen pogoj to, da mora svojega štipendista po šolanju zaposliti vsaj za toliko časa, Kadrovske štipendije, podeljene v okviru Regijske štipendijske sheme, bodo v četrtinskem deležu sofinancirale občine Celje, Dobrna, Kozje, Laško, Nazarje, Podčetrtek, Polzela, Rogaška Slatina, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmartno ob Paki, Šoštanj, Tabor, Vojnik, Zreče in Žalec. Namero, da se vključi v shemo, je sprva nakazala tudi Mestna občina Velenje, vendar zaenkrat v prihodnjem šolskem in študijskem letu še ostaja pri lastni štipendijski shemi. kolikor je prejemal štipendijo. In to je pri marsikaterem podjetniku tudi glavni razlog, da se ne odloči za vključitev v štipendijsko shemo. »Družbeno odgovorni delodajalci se v teh negotovih časih sprašujejo, ali bodo mlade po izobraževanju lahko zaposlili,« pojasnjuje Janez Jazbec, ki vendarle ostaja optimističen. Tudi lani so podjetja na Celjskem gospodarsko krizo že močno čutila, a vseeno je bilo podeljenih približno 80 novih kadrovskih štipendij. Štipendisti prihajajo k svojim štipenditorjem na počitniško delo, pri njih opravljajo prakso in velikokrat v sodelovanju z mentorji iz podjetja pripravljajo tudi raziskovalne, seminarske in diplomske naloge. Prav vzgoja in izobraževanje lastnega kadra sta pri tem prednosti, ki se ju dobri delodajalci zavedajo. 4 GOSPODARSTVO NOVI TEDNIK Vlaganje v inovativnost se obrestuje Ena boljših inovacijskih ber v Savinjsko-šaleški regiji - Zlato za Kostanjškov vijak, BSH-aparat za tople napitke, premogovnikov napredovalni stroj ter Gorenjevo pečico in sušilnik Savinjsko-šaleška gospodarska zbornica se je pridružila ostalim zbornicam po Sloveniji, ki so podelile priznanja za najboljše inovacije v lanskem letu. V Saša regiji so z zlatim priznanjem nagradili pet inovacij. Štiri se bodo septembra pomerile na državni ravni. Kot je povedal predsednik komisije Bojan Stropnik, je na javni razpis prispelo 17 predlogov 12 predlagateljev, skupno pa je sodelovalo 124 inovatorjev, kar je drugo največje število doslej v 13-le-tnem obdobju nagrajevanja Gospodarstvo Saša regije, kjer je sicer struktura podjetij izrazito neuravnotežena v korist velikih podjetij, je dokaz, kako pomembna je inovativnost. V regiji so ponosni na Gorenje, največjo izvozno družbo v Sloveniji, na zlato gazelo KLS Ljubno, na nagrajenca GZS za posebne gospodarske dosežke v BSH Hišni aparati Nazarje Boštjana Gor-jupa, medtem ko je podjetje Plastika Skaza uvrščeno med 50 podjetij v Sloveniji z najboljšo boniteto. inovacij. Na podlagi ocen po posameznih kategorijah (inventivnost, gospodarski rezultati, trajnostni učinki in okoljski vidiki) je komisija za ocenjevanje inovacij dodelila 5 zlatih priznanj, 6 srebrnih in 3 bronasta ter 3 diplome. »Mogoče smo pogrešali več neprofesionalnih inovacij in samostojnih inovatorjev, opazna pa je rast kakovosti inovacij, ki je odraz načrtnega spodbujanja inovacijske klime oziroma sistematičnega spodbujanja stalnih izboljšav in inovacij znotraj podjetij,« je omenil Stropnik. Predsednica SŠGZ Cvetka Tinauer je poudarila, da potrebujemo inovativnost v glavi vsakega posameznika in na vseh ravneh našega življenja in delovanja. »Leta in leta govorimo o inovativnosti in njenem pomenu, toda ko pogledamo rezultate poslovanja na nacionalni ravni, lahko ugotovimo, da je med besedami in dejanji nekaj hudo narobe. Slovenija komaj rahlo pokuka iz krize, že se potopi nazaj v recesijo. Naše reševanje iz krize je dolgotrajno in boleče, predvsem pa brez vidnih učinkov. V gospodarstvu trepetamo za Stanko Kostanjšek iz podjetja FiReP Rebard je edini, ki se kot posameznik ponaša z zlatim priznanjem za inovacijo kompozitni stezni vijak Tielock. Tielock je stezni vijak za enostavno, varno in hitro fiksiranje opažnih elementov. Po odstranitvi opažev se del kompozitnega sidra odreže tik ob površini betona in po uporabi ostane vgrajen v betonu. Ker ni možnosti, da bi prišlo do zatekanja vode, soli in ostalih snovi v notranjost betonskega elementa, jeklena armatura v betonu ne korodira, življenjska doba betonskih elementov se bistveno poveča, pri čemer tudi stroškov zaradi korozij ni. Tielock je enostaven za uporabo s standardnimi pripomočki, ki so predpisani za jeklene stezne vijake z desnim navojem. Skupina Gorenjevih inovatorjev je s kondenzacijskim sušilnikom perila energetskega razreda A v kombinaciji s parnim generatorjem predstavila novost na svetovnem trgu bele tehnike. Konstrukcijska izvedba aparata zaradi umestitve toplotne črpalke v ohišje dopušča zelo omejene možnosti, vendar je avtorjem uspelo najti rešitev za vgradnjo parnega generatorja. V aparatu sta združeni dve prednosti: nizka poraba energije in uporabnost parnega generatorja. Poleg tega je temperatura sušenja perila s toplotno črpalko za 30 stopinj Celzija nižja kot pri klasičnem sušilniku z električnim grelcem, kar ima za posledico manjšo obrabo in manj krčenja perila. prihodnost, vlagamo v razvoj, inovativnost, naše popadanje s krizo je bilo hitro in učinkovito, brez nepotrebnih besed,« je poudarjala Tinauerjeva in opozorila na preveliko breme, ki ga nosi gospodarstvo. Poleg napredovalnega stroja iz Premogovnika Velenje se bodo na državni ravni za najboljša mesta potegovale obe inovaciji iz Gorenja, pečica HomeChef in konden-zacijski sušilnik perila, ter inovacija iz BSH. O pomenu inovativnosti, tako v gospodarstvu kot v javnem sektorju, je govoril župan Mestne občine Velenje Bojan Kontič, ki je poudaril, da morata javni in realni sektor delovati z roko v roki. Izvršna direktorica GZS Alenka Avberšek je opozorila na zakonodajo pri spodbujanju podjetništva in inovativnosti v Sloveniji. Mimogrede pa omenila, da so aktivnosti vlade prevečkrat usmerjene samo k varčevalnim ukrepom, pri čemer je premalo vzvodov za zagon realnega sektorja. US, foto: SHERPA Med letošnjimi nagrajenci je znova ekipa BSH Hišni aparati iz Nazarij oziroma njihov aparat za pripravo toplih napitkov Tassimo Chassis 5. Tassimo je edinstven in hkrati široko uporaben aparat, saj je z njim mogoče pripravljati najrazličnejše napitke. Srce aparata je elektronika, ki krmili regulacijo pretočnega grelca in omogoča pripravo napitka brez predgrevanja, kar pomeni bistven prihranek pri energiji. Omenjeni grelec služi tudi temu, da ob koncu vsakega kuhanja izprazni T-disk s paro. Aparat ne vsebuje bojlerja, zato v njem ne ostaja postana voda. Ob koncu kuhanja aparat samodejno poskrbi, da ostanek vode v pretočnem grelcu izpari in se pripravi na naslednje kuhanje. Zahvaljujoč inovativni zasnovi dušenja vibracij in zvoka, spada aparat med najtišje aparate na tržišču. Odkar je na tržišču, je osvojil številne nagrade za oblikovanje, blagovno znamko in ekološko prijaznost. Na državni ravni bo Saša regijo v inovativnem smislu zastopal napredovalni stroj GPK-PV, ki ga je ustvarila ekipa inovatorjev iz Premogovnika Velenje. Napredovalni stroj GPK-PV je elektro-hidravlična naprava za izdelavo jamskih prog površine preseka od 7,5 do 22 m2. Namenjen je uporabi v eksplozijsko ogroženih rudniških prostorih. Vgrajena ima varovanja za pregrevanje in hlajenje reduktorjev ter hidravličnega sistema, sodoben hidravlični sistem povečuje zanesljivost obratovanja, povečana je togost konstrukcije. Stroj je kompakten, stabilen, hitrejši in primernejši za izrez trde stene premoga, zato je pri izdelavi jamskih prog dosežen 10-odstotni prihranek. Zaradi lažjega in natančnejšega upravljanja je povečana humanizacija delovnega procesa, v primerjavi s konkurenco pa je stroj za najmanj 40 odstotkov cenejši. Skupina Gorenjevih inovatorjev je s pečico HomeChef je Gorenje vstopilo v najvišji tehnološki in oblikovni razred gospodinjskih aparatov. Pri oblikovanju vmesnika za peko so kompleksno tehnologijo, tj. izbor funkcij na dotik in drsenje, pretvorili v uporabniku prijazno in enostavno upravljanje. Zmogljiv barvni ekran omogoča jasen pregled nad vsebino. Avtomatski programi nudijo enostavno peko vsem, ki se ne želijo poglabljati v navodila. Dodani so recepti, ki opisujejo pripravo in način peke. Program, kjer vse parametre nastavlja uporabnik, nadgrajuje peka po korakih, ki omogoča kvalitetnejšo pripravo jedi. Vse nastavitve je mogoče shraniti, klasična navodila niso več potrebna. Izjemnost aparata je prepoznala tudi oblikovalska stroka; med ostalimi priznanji izstopata Red dot award 2011 za pečico leta in za uporabniku prijazen vmesnik leta 2011. NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV Najbolj vroče odprtje leta ŠENTJUR - Pred dnevi so tudi uradno odprli industrijsko cono Jug 2. Od šestih hektarov in pol jih ima občina pet v svoji lasti. »Res bi bilo krasno, če bi take gospodarske pogoje imeli že pred petimi leti. A ekonomija je ciklična in čeprav smo trenutno na dnu, se bodo časi gotovo obrnili in v Šentjurju smo na investitorje pripravljeni,« je ob tem dejal župan mag. Marko Diaci. Območje med obvoznico Hruševec-Čmolica in Vo-glajno je na pobudo občine zdaj tudi v veliki meri proti-poplavno zaščiteno. Če ob to dodamo še ugodno logistično umestitev v bližino železnice in dostop na avtocesto ter velik kadrovski bazen v osrčju kozjansko-obsoteljske regije, so pogoji za delo izvrstni. Seveda gre za dolgoročno naložbo, za katero upajo, da bo počasi nadomestila opustošenje po stečajem cu-namiju, ki je odnesel Alpos in še nekatera podjetja. Mag. Uroš Rožič z ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo je razkril tudi nekaj težko pričakovanih vladnih ukrepov za zagon gospodarstva. Ravnokar je v pripravi zakon, po katerem bo občina strateško pomembnim investitorjem komunalno urejena industrijska zemljišča lahko »prodala« za zgolj evro za kvadratni meter. Celotna vrednost naložbe je skoraj poldrugi milijon evrov, od tega so jih 848 tisoč dobili kot nepovratna sredstva iz evropskega sklada za Ne brez zapletov Svetniki za direktorico ZKTŠ potrdili Klavdijo Tomažič iz Žalca POLZELA - Svetniki so potrdili novo direktorico Zavoda za kulturo, turizem in šport (ZKTŠ) Polzela Klavdijo Tomažič, ki jo je med dvanajstimi kandidati izbral svet zavoda. Zdaj jo mora še uradno potrditi. A tudi tokrat ni šlo povsem brez pomislekov. Svetnike je zmotilo, da je komisija šele po zaposlitvenem intervjuju ugotovila, da kandidat z največ točkami ne izpolnjuje osnovnega pogoja. Svetniki so pred sejo v poštne nabiralnike dobili tudi pismo z očitki na račun nove direktorice. Novo poglavje v razvoju turizma na Polzeli in s tem tudi gradu Komenda se je začelo leta 2008, ko je občini uspelo pridobiti evropska sredstva za programsko ureditev in prenovo Komende. Odlok o ustanovitvi ZKTŠ Polzela so sprejeli v začetku lanskega leta. Zapletlo se je pri imenovanju direktorja, saj svetniki za direktorico niso potrdili žene zdaj že bivšega župana Ljuba Žnidarja. Zavod je tako slabo leto vodila vršilka dolžnosti Jerneja Svetko. Ponovi razpis za direktorja zavoda so objavili maja letos. Nanj se je prijavilo dvaindvajset kandidatov, od tega jih je osnovne pogoje izpolnjevalo dvanajst. Člani sveta zavoda so pri kandidatih ocenjevali poznavanje dejavnosti s področja zavoda, program dela in razvoja zavoda, ki ga je moral vsak kandidat priložiti k svoji prijavi, in javno nastopanje ter komunikativnost. Največ točk so namenili Jerneju Ma-snecu z diplomo ameriškega kolidža, ki ima podružnico v Dubrovniku. Člani sveta zavoda so pred potrditvijo izbire kandidata preverili še navedbe v prijavi na delovno mesto ter zahtevali primerljivost ameriške diplome s slovenskimi kriteriji, saj uradnega mnenja o vrednotenju izobraževanja kandidat ni predložil. Svet zavoda je ugotovil, da dosežena izobrazba ni enaka 7. stopnji, ki je bila navedena kot pogoj v razpisu. Tako so izbrali drugo-uvrščeno kandidatko Klavdijo Tomažič, ki je za Masnecem zaostajala le za točko. Svetniki so na občinski seji izpostavili pomisleke, kako je mogoče, da najboljši kandidat ni izpolnjeval prve točke, ki je bila pogoj, da so ga sploh povabili na pogovor. Predsednica sveta zavoda Bojana Kralj Kos je povedala, da so kandidata povabili na razgovor, ker je v vlogi zapisal, da je njegova diploma v nostrifikacijskem postopku. Potrdila po razgovoru še vedno niso prejeli, zato so kar sami preverili stopnjo izobrazbe, ki mu jo prinaša opravljena diploma. Kljub vsem pomislekom so svetniki na koncu potrdili direktorico in s tem dali priložnost ZKTŠ Polzela, da lahko končno zaživi in upraviči svoj obstoj. Na Občini Polzela upajo, da bo nova direktorica začela delati čim prej, najkasneje pa s 1. avgustom. ŠO Svetniki so pred sejo v poštne nabiralnike dobili tudi pismo kandidatke Valentine Golja. V njem je navajala očitke zoper izbrano direktorico zavoda. Med drugim tudi to, da je žena žalskega podžupana Marka Laznika in ji gre le za oblast in moč ter ne za dobrobit in razvoj kraja. Župan Občine Polzela Jože Kužnik očitkov ni želel komentirati, izpostavil pa je, da razume užaljenost na razpisu neizbrane kandidatke. regionalni razvoj. V sklopu projekta so zgradili cestno omrežje v skupni dolžini 1,2 km, vključno s pločnikom. Servisna cesta je zgrajena na protipoplavnem nasipu, v sklopu katerega je predvidena tudi kolesarska steza. Nova cona je opremljena s fekalno in z meteorno kanalizacijo, vodovodnim omrežjem, javno razsvetljavo ter s kabelsko kanalizacijo za elektroenergetske in telekomunikacijsko omrežje. Več kot 20-letna prizadevanja za to cono so natančno pred letom kronali s pogodbo. Gre za eno zadnjih velikih naložb, ki jih je v Šentjurju izvedel CM Celje. StO Foto: GrupA Sredi enega letošnjih najbolj vročih dni sta nekdanji in sedanji šentjurski župan, Štefan Tisel in Marko Diaci, družno posadila prvo drevo v novi industrijski coni Jug 2. Simbolika vitalnosti in dolgoživosti, ki si jo za njen obstoj oba želita. urnik odvoza mešanih komunalnih odpadkov in embalaže v občini laško 2012 tedenski odvoz MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P T S Č P S N P T S e P S N P T S C P S N P T S e P S N 1 2 3 4 5 6 1 2 3 1 1 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 10 11 12 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30 23 24 25 26 27 28 29 27 28 29 30 31 30 31 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N P T S Č P S N 1 2 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 8 9 10 11 12 13 14 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 15 16 17 18 19 20 21 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 29 30 31 26 27 28 29 30 24 25 26 27 28 29 30 31 14. dnevni odvoz MAJ JUNIJ JULIJ AVGUST P T S Č P S N P T S Č P S N P T S č P S N P T S Č P S N 1 2 3 4 5 6 1 2 3 1 1 2 3 4 5 7 8 9 10 11 12 13 4 5 6 7 8 9 10 2 3 4 5 6 7 8 6 7 8 9 10 11 12 14 15 16 17 18 19 20 11 12 13 14 15 16 17 9 10 11 12 13 14 15 13 14 15 16 17 18 19 21 22 23 24 25 26 27 18 19 20 21 22 23 24 16 17 18 19 20 21 22 20 21 22 23 24 25 26 28 29 30 31 25 26 27 28 29 30 23 30 24 31 25 26 27 28 29 27 28 29 30 31 SEPTEMBER OKTOBER NOVEMBER DECEMBER P T S Č P S N P T S Č P S N P T S č P S N P T S Č P S N 1 2 1 2 3 4 5 6 7 1 2 3 4 1 2 3 4 5 6 7 8 9 8 9 10 11 12 13 14 5 6 7 8 9 10 11 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 15 16 17 18 19 20 21 12 13 14 15 16 17 18 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 22 23 24 25 26 27 28 19 20 21 22 23 24 25 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 29 30 31 26 27 28 29 30 24 31 25 26 27 28 29 30 odvoz embalaže odvoz mešanih komunalnih odpadkov EMBALAŽA NE DA plastične plastenke iz igrače, PET, tetra- plastično vrt- pak, stiropor, no pohištvo, ostala embalaža papir, iz PE, PET, plastični deli PVC, plastični TV, ekranov, kozarci, nosilne karton, vrečke, jogurtovi lepenka, lončki, kovinska steklo embalaža hrane in pijače MEŠANI KOMUNALNI ODPADKI ]H steklo, kovine, biloško razgradljivi odpadki, papir, karton, kosovni odpadki, nevarni odpadki, embalažni material, plastika, tetrapak DA PVC lepilni trakovi, tekstil, vrečke iz sesalnikov, zobne ščetke, tapete, fotografski papir, posip za mačji WC, keramika, porcelan v manjših količinah, ohlajen pepel, plenice, plastificiran papir, umazana embalaža, barvice, igrače, kosti, meso, kasete, vosek * sredine rute na področju, Blatnega Vrha*, Doline Gračnice-do Močnika*, Lahovega Grabna*, Paneč*, Lokavca*, Polane* se odvažajo po tedenskem razporedu, s to razliko, da se odvoz EMBALAŽE in MKO izvede v 1. in 2. tednu * sredine rute na področju, Doline Gračnice (Močnik-Jurklošter*), V. Grahovš*, M. Grahovš*, Marijine vasi*, Trobnega Dola*, se odvažajo po tedenskem razporedu, s to razliko, da se odvoz EMBALAŽE in MKO izvede v 3. in 4. tednu Za začetek novega urnika se šteje 26. teden, od 25.6. do 1.7.2012, kar je enako 1. tednu po novem urniku. Zbirni center Strensko obratuje od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure in vsako soboto od 8. do 12. ure. 6 iz NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Kje so, če so, rezerve pri komunali? Soočenje dveh nasprotnikov pri obravnavi letnega poročila Komunalnega podjetja Velenje na seji mestnega sveta Največji projekt na področju komunale je projekt vo-dooskrbe za Šaleško dolino, ki je sofinanciran s kohezij-skimi sredstvi. Projekt je vreden 43 milijonov evrov, zdaj pa se zapleta pri razpisu za gradnjo cevovodov. Pritožb še ni konec, prihodnji teden bodo izvedeli, ali bo razpis obravnavala tudi državna revizijska komisija. Če bi se to zgodilo, bodo na odločitev v Velenju čakali še dva do tri mesece. Projekt mora biti končan konec leta 2014. Direktor komunalnega podjetja Marijan Jedovnicki pravi, da je časa vedno manj, čeprav ocenjuje, da bi projekt še vedno lahko izpeljali. VELENJE - Mestni svetniki so vendarle obravnavali letno poročilo Komunalnega podjetja Velenje, potem ko so to točko dnevnega reda prestavili z majske seje. Obravnavo poročila je predlagal svetnik Franc Sever, ki je tudi predsednik nadzornega sveta komunalnega podjetja, saj je želel vsem svetnikom predstaviti, kje vse bi v podjetju še lahko privarčevali oziroma kaj delajo v podjetju narobe. Sever namreč ne skriva, da se z vodenjem podjetja ne strinja, čeprav se zdi, da ga je pomirilo to, da bo septembra objavljen razpis za direktorja. Marijanu Jedov-nickemu namreč januarja poteče mandat. Franc Sever, SDS, je na težave v velenjski komunali opozarjal že dlje časa. Kot je ponovil tudi na zadnji seji, se z denarjem v komunalnem Direktor KP Velenje Marijan Jedovnicki podjetju ne dela racionalno. Njegov ključni očitek je, da imajo preveč obširno administracijo in premalo ljudi, ki delajo na terenu. Ob tem je še rekel, da se v komunalnem podjetju obnašajo, kot da so lastniki komunalne in- frastrukture, čeprav so samo njeni najemniki. Dodal je še, da komunala ni zasebno podjetje: »Ni sprejemljivo, da ima javno podjetje toliko reprezentance, da daje sponzorstva, da financira društva. Poleg tega je sklenjenih veliko pogodb z zunanjimi delavci, čeprav lahko zasledimo, kako se hvalijo z ekipo za kohezijo. Če bi malo papirje pregledali, bi ugotovili, da so bili pri tem tudi zunanji svetovalci, ki niso stali malo. Drug problem so pravniki. Če imaš pravnika v podjetju, ne potrebuješ še odvetnikov.« Rezerv za 200 tisoč evrov? Sever je prepričan, da je rezerv pri varčevanju v komunalnem podjetju še več in da ni rešitev le v dvigu cen oziroma da ni glavni razlog, da ima komunala veliko zapadlih obveznosti zaradi prenizkih cen storitev. Medtem ko v komunali razlagajo, da je za tako stanje krivo tudi to, da so občine leta 2009 prenehale plačevati prispevek za razširjeno produkcijo, Sever trdi drugače. Pravi, da so te prispevke občine plačevale od leta 1993. V poročilu pa piše, da se pred letom 2000 ni nič vlagalo v infrastrukturo. »To pomeni, da so jim sredstva ostala, zato so zaposlovali ljudi na tak in drugačen način. Letno poročilo ima 942 strani in tega ne more pripraviti en človek. Se pa stvari ponavljajo.« Največji problem, kot ga vidi Sever, je v likvidnostnih težavah podjetja, čeprav o tem na seji ni bilo govora. Sever trdi, da komunala ne plačuje izvajalcev, dobaviteljev, tudi termoelektrarni naj ne bi plačevala sproti: »Če bi se začela ta druga podjetja obnašati gospodarno, bi bil problem komunale še bistve- no, bistveno večji.« Skupno bi po Severjevih ocenah z varčevanjem na vseh področjih privarčevali letno od 100 do 200 tisoč evrov. »Neutemeljene kritike« Direktor Komunalnega podjetja Velenje Marijan Jedovnicki je na seji dejal: »Gre za vrsto popolnoma neutemeljenih kritik. Pripravili smo vsa poročila, ki kažejo, da so bile naše odločitve ekonomične in cenejše od tistih, ki jih zagovarja druga stran.« Zanimivo je to, da so bili očitki podani večinoma za manjše zneske, medtem ko pri največjem projektu komunale, gre za kohezijski projekt vodooskrbe, kritik ni bilo. Jedovnicki je to komentiral: »Če govorimo o milijonskih investicijah, redko kdo razume problematiko, če pa govorimo o kolesarnici, pa vsi razumejo. Jaz zelo resno obravnavam vsak problem, vsako kritiko in vsak predlog.« Podjetje je sicer poslovalo pozitivno, imajo pa še 4,5 milijona evrov obveznosti, zapadlih obveznosti so imeli konec lanskega leta 1,8 milijona evrov. Direktor je povedal, da bodo obveznosti poravnali do konca prihodnjega leta. Še enkrat pa je poudaril, da brez dviga cen, te so zamrznjene na državni ravni, ne bodo mogli zagotoviti normalne oskrbe. Obstoječe cene namreč ne omogočajo polne amortizacije in polne najemnine. »Zaradi tega ne vlagamo zadosti v obnove in posodobitve obstoječe infrastrukture. Zato imamo veliko okvar in zahtevnejše vzdrževanje,« je še povedal Jedovnicki. ŠPELA KURALT Foto: GrupA (arhiv NT) Oskarja za učenje podelili že petič Letošnji dobitnik Iv Golčer iz Slovenskih Konjic ŽALEC - Na UPI - ljudski univerzi v Žalcu so v okviru Centra vseživljenjskega učenja Savinjska že petič podelili nagrade za posebne dosežke pri učenju. Dobitnik oskarja za učenje je tako postal Iv Golčer iz Slovenskih Konjic. Oskar za učenje je priznanje, ki ga v okviru projekta Center vseživljenjskega učenja Savinjska podeljujejo prizadevnim posameznikom za posebne učne dosežke v okviru organiziranega samostojnega učenja, torej vsem tistim, ki so na točkah vseživljenjskega učenja pridobivali nova ali poglabljali že osvojena znanja in so lahko s svojo vztrajnostjo ter voljo do učenja spodbuda vsem, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja center. Letošnji dobitnik oskarja za učenje Iv Golčer, ki ga je predlagal konzorcijski partner v projektu Šolski center Slovenske Konjice-Zreče, je bil v letih od 2008 do 2011 udeleženec izobraževanja odraslih s posebnimi potrebami. Kljub številnim zdravstvenim težavam je redno obiskoval predavanja in konzultacije, opravil vse obveznosti po programu ekonomski tehnik ter leta 2011 zelo uspešno opravil poklicno maturo. Iv še naprej išče nove možnosti za poglabljanje zna- Šolarji ohranili gozd CELJE - V družbi Simbio usklajujejo akcijo zbiranja odpadnega papirja po osnovnih šolah že vse od leta 1997. Letos tako obeležujejo 15 let aktivnega oza-veščanja otrok in mladine, da je odpadni papir mogoče reciklirati, saj je za tono papirja treba posekati kar 17 manjših dreves. Denar, ki ga šole prislužijo z zbranim papirjem, večinoma namenijo v šolske sklade za kritje stroškov različnih šolskih dejavnosti, kot so ekskurzije, športni in kulturni dnevi, ponekod pa se odločajo tudi za donacije dobrodelnim organizacijam. V letošnji jubilejni akciji so sodelovali učenci iz 20 osnovnih šol, štirih podružničnih in treh vrtcev iz celjske regije, skupaj pa so zbrali malo več kot 541 ton papirja, kar je približno toliko kot lani. Pri zbiranju odpadnega papirja so bili že tradicionalno najuspešnejši učenci celjske OŠ Hudinja, ki so zbrali kar 171,5 tone papirja oziroma 371 kilogramov na vsakega učenca. Sledijo jim osnovnošolci z Ljubečne z malo več kot 76 tonami in učenci Osnovne šole s prilagojenim programom Glazija, ki so zbrali dobrih 16 ton papirja. Med podružničnimi šolami so največ papirja zbrali učenci v Socki, Šmartnem in Kom-polah. Skupaj je tako 7.400 otrok zbralo dobrih 541 ton papirja. Akcija zbiranja odpadnega papirja učencev se bo nadaljevala tudi v poletnem času, zbrane količine pa se jim bodo štele za naslednje šolsko leto. IS Direktorica UPI - ljudske univerze Žalec Franja Centrih predaja nagrado Ivu Grčarju. Ob njem tudi nagrajenca Peter Koštomaj (desno) in Ibrahim Parić. Gasilke z državnim rekordom Na UPI Žalec so poleg oskarja za učenje podelili še tri priznanja za posebne učne dosežke, katerih dobitniki so Igor Grčar z Ljudske univerze Rogaška Slatina, Peter Koštomaj z Ljudske univerze Celje in Ibrahim Parić z UPI - ljudska univerza Žalec. nja. S svojo vztrajnostjo pri izobraževanju in željo po novem znanju je zgled vsem, ki čutijo strah pred učenjem in soočanjem s sodobno informacijsko tehnologijo. »Nekatere je mati narava obdarila, da z malo truda dosegajo odlične rezultate, zato sem jih vedno občudoval. Jaz sem moral vložiti veliko, če sem želel veliko dobiti nazaj, zato sem še toliko bolj ponosen na priznanje,« je po podelitvi povedal nagrajenec, ki bo v novem šolskem letu opravil še peti maturitetni predmet, da se bo lahko vpisal na fakulteto. ŠO Foto: TT NOVA CERKEV - V PGD Štrekljevec so pripravili tretje pokalno tekmovanje, na katerem so z imenitnim rezultatom zablestele članice B iz PGD Nova Cerkev. Sicer so gasilke v pokalnem tekmovanju zmagale že tre- tjič zapored, vendar tokrat z izjemnim rezultatom. Vajo z motorno brizgalno po pravilih CTIF so namreč izvedle v času 42,65 sekunde, kar je do zdaj absolutno najhitrejša vaja v konkurenci članic B in s tem tudi uradno državni rekord v tej kategoriji. Za primerjavo je poveljnik GZ Vojnik-Dobrna Ivan Jezernik omenil, da so zadnje zmagovalke z olimpijade v Ostravi, članice PGD Begunje, dosegle čas 47,59 sekunde. US Članice B iz PGD Nova Cerkev pravijo, da zmorejo izpeljati vajo v manj kot 40 sekundah. NOVI TEDNIK REPORTAŽA 7 Komu priznanja? V Bistrici ob Sotli bo osrednja prireditev občinskega praznika v petek, 29. junija, ko bodo na slavnostni seji občinskega sveta podelili letošnja občinska priznanja. Podelil jih bo župan Franjo Debelak. Plaketo občine bo prejel glasbenik, strelski sodnik in lovec Krešo Špoljar, priznanji občine vsestranski Jože Vračun in glasbena družina Ku-nej ter denarno nagrado prizadevno Turistično društvo Bistrica ob Sotli. Za slavnostno sejo, ki bo v kulturnem domu ter se bo začela ob 17. uri, pripravljajo kulturni program. Senčna vas »sončnih« ljudi Pred bistriškim občinskim praznikom smo obiskali obmejni Kunšperk, nekdanji srednjeveški trg - Stroga meja je ločila sosede - Ali hrvaška himna opeva lepo Slovenijo? V srednjem veku so bili na Slovenskem trgi, ki so veliko pomenili, vendar so po prestavitvi glavne ceste postali manj pomembni. Eden takšnih trgov je Kunšperk v občini Bistrica ob Sotli pod istoimenskim gradom, od katerega so ostale daleč vidne ruševine. Kunšperk vseeno ostaja privlačen kraj. Je komaj slab kilometer zračne črte oddaljen od hrvaškega Kumrovca. Nekoč je bil pomemben zaradi glavne prometne žile skozi sloven-sko-hrvaško sotesko Zele-njak, ki so jo nato prestavili na Čehovec, kar je spodbudilo razvoj novega trga Bistrica ob Sotli. Od mogočnega gradu so ostale razvaline, od nekdanje trške cerkve sv. Jakoba niti teh ni več niti ne njenega pokopališča. Sloven-sko-hrvaška meja ostaja, odnosi med Slovenci in Hrvati, ki so dolga desetletja živeli brez strogo varovane meje, so zgledni. »Kunšperžani so me dobro sprejeli, oni pomagajo meni in jaz njim,« je med pogovorom v vasi povedal Vili Vahtarič, ki se je priselil s hrvaške strani. »Odnosi med ljudmi na obeh straneh meje ostajajo zelo dobri,« je dodala Mara Kravarič, ki se spominja, kako so nekoč svobodno z obeh strani hodili na prireditve čez mejo. »Starejši to zelo pogrešajo, mladi vaščani manj, ker tega niso vajeni,« opaža sprejemanje dejstva o zaprti meji mlada Aleksandra Kravarič. Najstarejši se spominjajo celo časa takoj po drugi svetovni vojni, ko so se vrnili iz izgnanstva na svoje izropane domačije ter so jim revni hrvaški sosedje pomagali s semeni ter še s čim. Danes prehajajo strogo šengensko mejo dvolastniki kmetijskih zemljišč, na našo stran še prihajajo mlajši Hrvati, ki pomagajo »stricu Vi-liju« (Vahtariču), skrbniku danes meddržavnega vodovoda Kunšperk-Klanjec, pri njegovem vzdrževanju. V Kunšperku je voda namreč tako dobra, da jo obiskovalci odpeljejo s seboj celo do daljne Ljubljane. Složni kraji Enkrat na leto pade celo stroga šengenska meja, to je vsakega prvega maja, ko je Srečanje na mostu, kjer se pozdravljajo in družijo sosedje z obeh strani. Uradno se pozdravita oba župana, iz Bistrice ob Sotli ter Kumrov-ca, in eno leto poskrbijo za hrano na eni strani državne meje ter za pijačo in program na drugi, naslednje leto je Kravaričeva muzejska domačija. Pred njo Kravaričeva hči Aleksandra. Slamnato ugodje Med najbolj zanimivi točkami Kunšperka je vsekakor muzejska Kravaričeva domačija s tremi bolj ali manj s slamo kritimi starinskimi stavbami, to je z leseno stanovanjsko hišo, s svinjakom in z »ahkerjem« (kaščo). Hiša je v lasti družine Kravarič, ki živi danes v bližini v novejši stanovanjski hiši. Nekoč so bile podobne, s črno kuhinjo, skoraj vse kunšperške domačije in v hiši je bil v preteklih dneh v najhujši vročini prijeten hlad, bistveno prijetnejši, kot ga omogočajo najsodobnejše klimatske naprave. »V tej hiši smo radi živeli, drugačne niti nismo poznali,« se rada spominja Kravaričeva mama. Takšne stavbe je seveda treba vzdrževati in Kravaričevi, kot kaže, od njih nimajo finančne koristi, čeprav si jih kakšna skupina izletnikov rada ogleda. Šolarji skoraj ne morejo verjeti, da so v takšnih hišah - še ne tako zelo daleč nazaj - živeli brez elektrike ter s tem brez radijskega in televizijskega aparata, da o svetovnem spletu niti ne govorimo. »Toliko kot smo tam skupaj prepevali, dandanes nikjer več ne pojejo,« je še dodala. ravno obratno. Slovenski župan Franjo Debelak težko pričakuje, da bo prihodnjega prvega maja kumrovškemu kolegu že lahko slovesno predal zastavo Evropske unije, ki naj bi ločene sosede na obeh straneh Sotle spet povezala. »To je zelo prijetno srečanje,« je povedal nekdo od Kunšperžanov, ki se jezi, da je trenutno tako, da domačini - v imenu varovanja šen-genske meje Evropske unije - na hrvaško stran Sotle skoraj ne smejo pogledati. Domačini so seveda zelo družabni ljudje, ki pripravijo na vsako velikonočno nedeljo še Srečanje Kunšperžanov, ki povezuje tako tiste, ki ostajajo doma, kot druge, ki so se odločili za svet. »Kunšperk je res složna vas,« pravijo v Bistrici ob Sotli. Dobrih sto Kunšperžanov se v glavnem preživlja s pomočjo kmetijstva, čeprav je dandanes »čistih« kmetov manj kot prstov na obeh rokah. Veliko meliorirano Kunšperško polje, največje takšno v občini Bistrica ob Sotli, se za kmetovanje seveda kar ponuja, čeprav velja Kunšperk za senčno vas »sončnih« ljudi. V tem okolišu se zato radi pošalijo, da se poletje začne šele takrat, ko sonce dobro posveti na vas. BRANE JERANKO Bi spali v sodu? Kraj je zanimiv za obiskovalce od drugod, ki tu kot dnevni izletniki zaenkrat pustijo premalo denarja, da bi bil turizem za domačine zanimiv kot gospodarska dejavnost. Čez Kunšperk je speljana označena Oransova kolesarska pot, tam je med drugim zanimiva pešpot do razvalin gradu, do koder je pol ure počasne hoje. Na vinogradniški Kunšperški gori so celo že prva prenočišča na posesti Primoža Babiča, ki so v nevsakdanjem okolju, med drugim v dveh ogromnih vinskih sodih. Tik ob njih je prav tako mogoče videti ograjeno jelenjad ter med potjo daleč navzdol v meddržavni soteski Zelenjak starinsko obeležje hrvaški himni Lepa naša, ki jo je tam (daljnega leta 1835) spesnil Antun pl. Mihanovič iz bližnjega mesteca Klanjec. Nekateri Slovenci napol v šali pripominjajo, da je to posredno pravzaprav himna »lepi« Sloveniji, saj jo je Mihanović pesnil s pogledom na slovensko stran soteske Sotle. Na drugem koncu Kunšperka je celo strelišče, kjer je že bilo državno prvenstvo v streljanju na glinaste golobe, letos bo tam mednarodno tekmovanje. Najbolj nevsakdanja prenočišča na sončni strani Alp? Pri Babičevih na Kunšperški gori so tako v brunarici kot v velikih vinskih sodih. Starinske zidanice Kunšperške gore, od koder so lepi razgledi na posavsko stran ter na Hrvaško Zagorje. Novi časi Pa današnje, po svoje težje življenje, ko Kunšperžani in vsi ostali bijejo bitko s časom? Občina je v zadnjih letih tam zgradila asfaltirano cesto, ki je speljana skozi Metlije do vinogradov na Kunšperški gori. V ponedeljek pred letošnjim občinskim praznikom so uradno odprli še nekakšno obvozno asfaltirano cesto do občinskega središča, ki so jo v celoti uredili s pomočjo evropskega denarja za obmejna območja. Morda pa bo kdaj dovolj evropskega ali državnega denarja za še eno nekoč pomembno prometno žilo, za danes opuščeno železniško progo med Kumrovcem in Zagrebom (povezavo med Celjem, Stranjem, Kumrovcem in Zagrebom), ki je speljana čez slovensko vas Kunšperk. 8 KULTURA NOVI TEDNIK Na steroidih Tako je koncert tolkalne skupine Glasbene šole Celje opisal mentor Damir Korošec V skupini so nastopili Andrej Germovšek, Andrej Hernavs, Krištof Hrastnik, Gregor Hrovat, Filip Okrožnik, Peter Tovornik, Matic Zakonjšek, Svit Timej Zebec in Leon Firšt, njihov mentor je Damir Korošec. Devetčlanska tolkalna skupina Glasbene šole Celje je v sredo pred Vodnim stolpom v Celju spravila na noge občinstvo, ki je atrij napolnilo do zadnjega kotička. Za zadnji koncert šolskega leta so izbrali izjemno zahteven in resen program, a ob njem našli prostor tudi za lasten izraz ter humor in zabavo. Iz kakšnega testa so, so pokazali v navidezno nemogoči priredbi skladb iz muzikala Zgodba z zahodne strani, ki je pisan za simfonični orkester. Z melodičnimi tolkali so odigrali in tudi odpeli nekaj odlomkov v lastni priredbi. Nadaljevali so kot stampedo, z izredno zahtevnimi in s posebej za tolkalne skupine pisanimi skladbami in, vsaj sodeč po odzivih občinstva, zadeli žebljico na glavico, saj je imenitne sole na marimbi, vibrafonu, pavkah, cevastih zvonovih in drugih glasbilih iz zakladnice sodobnih tolkal občinstvo spremljalo z dolgimi aplavzi. Zdi se, da je ta generacija tolkalcev celjske glasbene šole dosegla vrhunec. Ne zgolj zaradi svoje številčnosti, bolj zato, ker resnično deluje kot prava glasbena klapa, druščina, ki v tolkalih išče zven in melodijo ter ju tudi najde. Tolkala so glasbeniki pov- zdignili v prave solistične in orkestrske inštrumente, ki imajo dovolj melodije, da tudi več kot uro dolg koncert niti za trenutek ne postane enoličen in dolgočasen. Njihov mentor Damir Korošec kljub temu pravi, da fantje sploh niso pokazali vsega, kar zmorejo. »Njihova posebnost je, da niso zgolj izvrstni tolkalci, vsak igra ob tolkalih še tri, štiri ali več glasbil. Sami tudi skladajo, večino danes slišanih skladb so sami priredili.« Prav na področju tolkal se glasba v zadnjih letih najhitreje razvija, zato tol-kalci niso več zgolj tisti, ki skrbijo za ritem in zvočne učinke v orkestrih, ampak so sposobni pripraviti tudi silno kakovostne in zabavne samostojne nastope. »Že prejšnja generacija tolkalcev je bila izjemno nadarjena, a tile zdaj so nekaj posebnega, tudi zaradi razvoja te glasbe. Ne bom rekel, da takšnih ne bo več, so pa izvenserijski. To je bil zadnji skupni koncert te skupine, saj so štirje izobraževanje pri nas končali in bodo nadaljevali študij na visokih šolah. Usoda srednješolskih sestavov je, da prihaja vselej do menjave generacij. Verjamem, da bo naslednja prav tako nadarjena,« pravi Korošec. Katki filmi za vmes In kako je na vajah? »Naporno. Držati raven z devetimi veleumi, ki jim misli švigajo, ni preprosto, po vsaki vaji sem povsem izčrpan,« dodaja Korošec, ki je s fanti poskrbel za še eno presenečenje, Namesto pogosto dolgočasnih pove-zovalk, ki poskrbijo, da se fantje na odru prerazporedijo, so namreč pripravili kratke videe, v katerih smo od vodij orkestrov glasbene šole izvedeli, da so neverjetna klapa, s katero ni lahko delati, da potrebujejo za svoje »obratovanje« neverjetne količine hrane, da v skupino ne moreš priti, če nisi redno v fitnesu, in tudi ne, če ne maraš čip-sa. Drobne šale so dodale češnjo na torto koncertu, ki so ga končali s skladbo Bohemian Rhapsody legendarne skupine Queen. »Želel sem, da fantje pokažejo tudi, kako ob tolkalih obvladajo druge inštrumente - klavir, kitaro ... - in kako dobri pevci so,« pravi Korošec, ponosen, ker so fantje v osrednjem delu koncerta odigrali skladbe, ki so prevelik zalogaj tudi za nekatere poklicne tolkalce. »Kdor kaj ve o tolkalih, mu mora biti jasno, da je bil ta progam povsem na steroidih,« pribija Korošec. BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA Poletna noč z Žabami S koncertom na Starem gradu je Celjski plesni orkester Žabe poskrbel za prijetno poletno noč in za nadaljevanje tradicije tega najstarejšega slovenskega ljubiteljskega big banda. Za tokratni koncert so se »žabarji« okrepili s petimi inštrumentalnimi solisti, med pevskimi gosti pa so bili Sanja Poljšak Pesan, Manuela Brečko in Samir Kobler kot zelo verodostojen oponašalec Elvisa Presleyja. Spored so Žabe z dirigentom Romanom Fondo zastavile zelo široko. »Igrali smo za vsakega nekaj - od džezovskih standardov do Glenna Millerja in slovenskih popevk,« je povedal Fonda in pohvalil tako gostujoče soliste kot predvsem jedro orkestra, ki je s svojim ljubiteljskim delovanjem ena od ikon mesta. BS, foto: GrupA NE ZAMUDITE... ... projekta Carmina Burana, ki ga bosta Slovenski tolkalni projekt (StoP) in Festival Velenje v okviru programa EPK pripravila v četrtek ob 21. uri na Titovem trgu v Velenju. Pot Carmine Burane je dolga, saj temelji na številnih glasbenih zapisih iz srednjega veka. Šele v 19. stoletju je Carl Orff v njih našel motiv za veličastno delo. Carmino Burano so izvajali že v najrazličnejših različicah. Tokratna bo izjemno sodobna, saj jo bodo ob podpori zborov izvedli tolkalci s pomočjo elektronskih glasbil. Na tem glasbeno-scenskem spektaklu bo sodelovalo kar 130 nastopajočih. SToP bo v družbi dveh koncertnih klavirjev (Kristina Arnič in Tjaša Štetako) nadomestil simfonični orkester, priznan glasbenik Rok Golob bo še oplemenitil glasbeno doživetje. Radožive in veseljaške zgodbe Carmine Burane bodo predstavili trije solisti - Nina Dominko, Tomaž Kovačič in Marjan Trček - ob spremljavi treh pevskih zborov (Slovenski komorni zbor, MePZ Gorenje, Komorni zbor Limbar in otroci Glasbene šole Velenje) pod taktirko dirigentke Martine Batič. Preko umetniško zasnovane video-projekcije Staneta Špegla bo občinstvo dogajanje spremljalo tudi na velikem platnu. »Carmina Burana je ena redkih klasičnih stvaritev, ki se lahko spreminjajo skozi leta in še vedno ne izgubljajo svoje prvinskosti. Nenazadnje tudi Orff ni uporabil povsem originalnih melodij,« pred premiero pravi umetniški vodja projekta Dejan Tamše. Vstop prost . Citrarji pri Jožefu Včeraj se je v centru sv. Jožefa v Celju začel že 12. državni citrarski seminar. Letos je prvič tudi mednarodni, saj se poleg tujega mentorja tega seminarja udeležuje tudi nekaj tujih citrarjev in citrark. Udeleženci seminarja se vsak večer predstavljajo solistično in v manjših komornih zasedbah, pri čemer sodelujejo tudi njihovi mentorji. Tridnevni seminar se bo končal jutri s skupnim zaključnim koncertom, kjer se bodo predstavili orkester ter posamezne komorne skupine. Zajete bodo vse zvrsti - od stare glasbe, klasike, romantike do sodobnejše in slovenske ljudske glasbe. Na seminarju letos sodeluje kar 27 otrok, ki jih poučujejo mentorji Steffen Hempel, Doroteja Dolšak, Helena Hartman, Franja Kočnik in Irena Zdolšek, vsi diplomirani citrarji in citrarke. Ob seminarju so pripravili tudi razstavo citer in miz. BS NOVI TEDNIK KULTURA 9 Dobri, a še malo znani avtorji Zavod za kulturo šport in turizem Žalec je v atriju Sa-vinove hiše predstavili 14. številko književne revije Vpogled, ki jo pripravlja že od leta 2005. Revija tako izide dvakrat letno, in sicer v poletnem in zimskem času, njena rdeča nit pa so avtorji savinjsko-šaleške regije. Do začetka osemdesetih let je bila na Celjskem književna revija Obrazi, njena naslednica je literarna revija Vse-sledje, ki ima v primerjavi z revijo Vpogled bolj družbeni značaj. Revija Vpogled je po mnenju odgovornega urednika Zorana Pevca usmerjena v kvalitetno književnost, saj v njej objavljajo dobri avtorji, ki pa še niso poznani širši okolici. V zadnjem času zelo dobro sodelujejo tudi z avtorji in prevajalci iz bivše Jugoslavije in s Češke. V tokratni številki se poleg manj znanih avtorjev s savinjsko-šaleškega območja predstavljata tudi dva poznana širom Slovenije, in sicer Ivan Dobnik in Ivo Stropnik. Kot je povedal Pevec, to ne pomeni, da so Zoran Pevec je odgovorni urednik zadnjih treh številk književne revije Vpogled. ostali avtorji slabši, ampak le, da še niso imeli možnosti, da bi jih spoznal širši krog ljudi. Urednik je posebno izpostavil sodelovanje dveh esejistk Marije Jordove in Miše Gams, ki sta prispevali po njegovih besedah izredno dobre prispevke o kultu žrtvovanja ter o knjigi in njenem pomenu. Tudi v tokratni številki je sodelovalo največ pesnikov, kar petnajst, sledijo trije prozaisti, dva esejista, trije prevajalci in pet kritikov. Uredništvo skuša sodelovati z drugimi revijami, zato jim je tudi v tokratni številki ponudilo možnost, da se predstavijo. ŠO, foto: TT Fotografski talent iz Šentjurja Šentjurčan Tomaž Bosio se je na mednarodnem fotografskem natečaju v Nišu izvrstno odrezal. Njegove fotografije na temo diskriminacije in nestrpnosti so v hudi konkurenci naredile zelo dober vtis. Otvoreni klub iz Niša je izvedel forum na temo diskriminacije in nestrpnosti. Na fotografski natečaj ob tem so se odzvali mladi iz vseh držav nekdanje Jugoslavije, Albanije in Romunije. Med 75 fotografijami so Tomaževe zasedle 7., 12. in 24. mesto. Foruma, ki je bil v Nišu konec maja, se je poleg Bosia udeležila še Kaja Jurinec iz Letuša. 60 udeležencev iz sedmih držav je poskušalo na kreativen in moderen način prikazati problematiko diskriminacije in nestrpnosti, hkrati pa nakazati tudi možne načine reševanja. StO Foto: MCŠ Razbijali so tla V Celjskem mladinskem centru je Kulturno plesno društvo Squad 'n' Effect v soboto in nedeljo pripravilo plesni festival Break the floor. Dvodnevni plesni dogodek je v Celju zbral elito evropskih plesalcev hip hopa in breakdancea, ki so številno občinstvo navduševali z neverjetnimi plesnimi akrobacijami. Nastope okoli 400 plesalcev iz 15 evropskih držav je ocenjevala mednarodna žirija, prireditev pa je povezoval Boštjan Gorenc - Pižama. Plesalci so se v različnih starostnih skupinah pomerili v kategorijah: 1 proti 1, skupine 5 proti 5 in hip hop 2 proti 2. BS, foto: SHERPA Pričakovanje neizbežnega tragičnega konca Zadnji roman Draga Jančarja je tako silovit, da ga sprva nisem želela predstaviti. Težko je namreč ube-sediti, kaj se s človekom zgodi, ko pride do zadnje pike. Dejstvo je, da ne gre za branje pred spanjem. Zgodba govori o bogatem meščanskem zakonskem paru Veroniki in Leu Zarniku med obema vojnama in v času druge svetovne vojne. Gre za pet zgodb. Jančar namreč pripoveduje skozi pet oseb, ki so se srečale, živele, delale z Zarnikovima. Prvi pripoveduje Stevo, nekdanji Veronikin ljubimec, zaradi katerega je za nekaj časa zapustila moža in Slovenijo ter se prepustila strasti, ki je v daljnem Vranju izgubila pravi naboj. Sledi zgodba postarane Veronikine matere, ki se izgublja v spominih, ki verjame, da je Veronika še vedno nekje, ki se bojuje z občutkom krivde, saj je prav ona prigovarjala Veroniki, naj se vrne k bogatemu Leu. Nato o paru govori nacistični zdravnik, ki je bil pri Zarniko-vih večkrat gost med vojno, o svojih gospodarjih z veliko spoštovanja razlaga gospodinja Joži in nazadnje svojo resnico doda še služabnik in partizan Jeranek. Veroniko spoznamo kot ekstravagantno, razgledano, mlado, lepo, koketno, čeprav ne namenoma. Damo. Žensko. Človeka, ki ljubi življenje in želi živeti vsako sekundo. Z Leom želita ne le preživeti krutost vojne, ki se ju do usodnega dne ni prav dotaknila, ampak v tem času polno živeti. Pravična sta do svojih služabnikov, pomagata vsem, Nemci so gostje kot vsak drug. Družita se z Nemci, zalagata partizane. Na njunem posestvu ni razlik. Bolje rečeno v njunih glavah ni razlik med ljudmi. Resničnost je drugačna. Da zgodbi sledi tragičen konec, vemo že ob prvem stavku: »To noč sem jo videl, kakor da bi bila živa.« Vsak pripovedovalec doda nekaj informacij, ki jih v celoto poveže le bralec sam. In z vsako stranjo je bralec bliže neizbežnemu. Nikoli ne izvemo krutih podrobnosti, a jih zaslutimo. Branje med vrsticami je še bolj strašno. Še najbolj »nazorno« je spominjanje Jeraneka. On je tisti, ki Zarnikova ovadi, čeravno ga je prav Veronikino posredovanje rešilo. Veronika je bila zanj sicer poželenja vredna, a uvid, da je nedosegljiva, je sprožil uničujoč plaz. Jančar v romanu nič ne moralizira, nobene oznake, kaj je prav, kaj je narobe, kdo je dober in kdo slab, ne boste našli. Tudi tisti, ki je najbolj »zaslužen«, da se je zgodilo, kar se ne bi smelo, se ne meče ob tla zaradi krivde. Tako je bilo. Spremeniti se nič ne da. Zato se je tudi nesmiselno ob koncu, ko bralec kot vseved odkrije vso grozo, spraševati, kaj bi bilo, če bi bilo. Vse, kar boste torej dobili, bodo čiste, močne besede. O življenju, ki ga je vredno živeti do zadnjega. Kar nekaterim celo uspe. ŠPELA KURALT O avtorju: Drago Jančar se je rodil leta 1948 v Mariboru. Od leta 1979 živi v Ljubljani, kjer dela kot urednik pri Slovenski matici. Leta 1985 je bil v ZDA s Fulbrightovo štipendijo za umetnike, nato v Nemčiji, Avstriji in Veliki Britaniji. Od leta 2001 je redni član Sazu. Sicer je Jančar najpogosteje prevajan slovenski pisatelj. Pogosto nastopa z literarnimi branji in predavanji v vodilnih kulturnih središčih sveta. Je dobitnik številnih domačih in mednarodnih priznanj. Za svoj deveti roman To noč sem jo videl je lani dobil kresnika. 10 REPORTAŽA NOVI TEDNIK Vstop prost Letošnji festival minil v duhu kolektivizma in sožitja Društvo likovnih umetnikov Celje je klub kriznim časom, ki so še posebej vidni v kulturi, tudi letos izpeljalo mednarodni festival Vstop prost. Čeprav je bil 13. po vrsti, je minil brez nesreče, celo več - zdi se, da je še bolj povezal umetnike, predvsem pa je med občinstvo ob umetniških posegih v javni prostor širil pozitivna, lepa sporočila. Umetniki, 35 jih je sodelovalo, so v Celju, Ljubljani, Londonu in na spletu pripravili kar 26 različnih dogodkov. BRANKO STAMEJČIČ, foto: GrupA /iS K. Bojana Križanec je ponovno uporabila erotiko. V likovnem salonu je ponujala odlično hrano, ki je bila izdelana v obliki spolovil. Pogoj za pokušino je bil, da hrane nisi smel vzeti sam, ampak si se moral pustiti hraniti. Na sliki Bojana Križanec (levo) in Andreja Džakušič. Franc Purg je s pomočjo dijakinj Gimnazije Celje - Center - umetniške gimnazije, izzval z gibajočimi skulpturami. Lepa dekleta v okornih čevljih z različno visokimi podplati so s svojim »šepanjem« po mestu privabljala začudene poglede mimoidočih. Veteran celjske likovne scene Adolf Mljač je bil tudi letos med festivalom dejaven vse dni, sam pa je v mestnem podhodu razstavil portrete. Piknik z roba je pred likovnim salonom pripravila Manja Vadla. Na mizi je bila le zdrava hrana, za mizo pa je lahko sedel vsakdo, ki je prišel mimo. (Foto: SHERPA) Elisa Vladilo je ostarele mestne tlakovce na več mestih popisala s pozitivnimi sporočili. Na Vstop prost je v soboto prišla tudi Vlasta Delimar, mednarodno uveljavljena hrvaška umetnica, ki v vasici blizu Koprivnice vodi izvirno umetniško organizacijo Moja zemlja Štaglinec. Z Milanom Božičem sta predstavila Mednarodno srečanje umetnikov Antonio Gotovac Lauer. Umetniška organizacija Moja zemlja Štaglinec je začela delovati leta 2005 na umetničini kmetiji v Štaglincu, predmestju Koprivnice. S konceptom »zemlja« kot pomembnim bivanjskim in duhovnim prostorom ter pojmom življenjskih, posredno pa tudi kreativnih ciklov so uspeli pritegniti mnoge domače in tuje vizualne umetnike ter druge ustvarjalce. Skupina je dobro znana tudi v mednarodnih umetniških krogih, prireja razstave, umetniške dogodke, akcije, performanse, v svojo prakso pa ves čas aktivno vključuje tudi lokalne prebivalce. Simon Macuh je sodelujoče v svojem flash mobu popeljal po mestnih ulicah. Na nekaterih točkah so naredili krog prijateljstva in razumevanja, v katerega so vabili tudi mimoidoče. V Novem tedniku smo v petek objavili novičko Se bo v Celju res pojavil fantomski vlak. To je bil del umetniškega projekta bolgarskega vizualnega umetnika HR-Stamenova, ki gostuje v Celju. Vlak se je v petek zvečer sicer zares pojavil, vendar le kot projekcija na vratih Likovnega salona Celje. Zvočno in vizualno je delo dobro premišljeno, vse skupaj je bilo namreč videti (in slišati), kot da je vlak peljal skozi občinsko stavbo. Z objavo v časopisu je Stamenov hotel preveriti, kako se ljudje odzovejo na atraktivne izmišljene novice, ki vedno pogosteje polnijo današnji medijski prostor. Prav tako je želel pritegniti pozornost k svoji domišljeni vizualno-zvočni inštalaciji. Izginuli bolgarski vlak se je do zdaj pojavil že v Münchnu, Firencah, Benetkah, Savoni in Milanu, mimoidoči pa so ga v petek videli in slišali tudi v središču Celja. NOVI TEDNIK REKREACIJA 11 Štart in cilj maratona državnosti sta že nekaj let pred dvorano Zlatorog. Društvo maratoncev in pohodnikov Celje se dneva, ko je Slovenija tudi formalno postala neodvisna, spominja na edinstven način. Že enaindvajset let namreč prireja maraton državnosti, na katerem se tekači preizkusijo na 21 kilometrov in 10 kilometrov in pol. Tudi tokrat so s tekom samostojnost obeležili najmlajši, ki so kar s starši pretekli otroški tek. Prejšnji teden je zaznamovalo sončno in nadpovprečno vroče vreme, kar lahko za tekače predstavlja oviro in ne prednost. V petek zjutraj se je kot nalašč nekoliko pooblačilo in tudi temperature so postale zmernejše. Glavni pobudnik in organizator tekmovanja, predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič, je bil zato zadovoljen, da vročina ni preveč utrudila tekmovalcev. Še posebej je izpostavil otroški tek, v katerem je tekmovalo prav toliko tekačev kot na obeh preizkušnjah za odrasle. Začeli najmlajši Otroški tek spremlja maraton državnosti zadnjih trinajst let. Letos se ga je udeležilo do zdaj največ otrok, in sicer kar sto petdeset. Kot je povedala glavna organizatorka otroške preizkušnje Anica Živko, so imeli srečo, da ni bilo previsokih temperatur. »V nasprotnem primeru bi se z dežurnim zdravnikom tekmovanja dogovorili, da tek prestavimo, saj otroci nimajo takšne temperaturne regulacije kot odrasli. Varnost in zdravje otrok sta na prvem mestu.« Najmlajši tekači so bili stari le dve leti, zato so jih pri teku spremljali starši. Otroci so bili zmagovalci prav vsi, zato se se po končanem teku z medaljami okrog vratu ponosno sprehajali pred dvorano Zlatorog. »Teči je bilo su- per. Ni bilo prenaporno, pa še zabavali smo se,« je bila po teku navdušena osemletna Maša Tratnik iz Žalca, ki jo je prijavila kar babica. Otroškega teka so se udeležili otroci iz vse Slovenije, saj je, kot je povedala Anica Živko, celjski mali maraton priložnost, da se v enem popoldnevu preizkusijo tako otroci kot njihovi starši. Polovička najštevilnejša Vrhunec je tekmovanje doseglo z malim maratonom, ki se ga je udeležilo 33 tekačev, med njimi tudi tri ženske. Glavnina, 108 tekačev, se je odločila preteči prepolovljeno razdaljo oziroma en sam krog od dvorane Zlatorog mimo Šmartinskega jezera in nazaj. Med njimi je bil najstarejši 81-letni Polde Dolenc iz Maribora, s Celjskega pa je na prepolovljeni razdalji kot najstarejši tekel 75-letni Zvonko Memič iz Škofje vasi. Pri moških je slavil Urh Poteko iz Vojnika. »Zaradi vročine sem se udeležil prepolovljene razdalje. Pričakoval sem uvrstitev med prve tri, ker nisem vedel, kakšna bo konkurenca,« je po teku povedal Poteko, ki je sicer reden udeleženec maratonov, saj je član celjskega Kladivarja. Med ženskami je slavila Kranj čanka Polona Kopač, ki se je celjskega maratona udeležila že drugič. »S tekom sem zelo zadovoljna, saj sem dosegla dober čas na progi, ki je precej težka,« je po teku povedala Kopačeva, ki skrbi, da ji med tekom nikoli ne zmanjka vode in po opravljeni preizkušnji takoj poišče senco. Med tekmovalci razpolovljene razdalje je bil tudi predsednik celjskega Kladivarja Stane Rozman, ki se drugih tekaških tekmovanj ne udeležuje več. »Prišel sem do cilja, premagal samega sebe in stezo, zato sem zadovoljen. Nad rezultatom nisem ravno navdušen. Od sebe sem dal toliko, kot sem v tem trenutku tudi sposoben,« je povedal Rozman, ki se je z vročino dobro spopadel, saj so bile postaje, kjer so se lahko tekači osvežili, pogoste. Vročino blažili s tekočino Najbolj pripravljeni so pretekli dva kroga. Med tridesetimi moškimi je slavil Robert Kotnik. »Proga je zahtevna, saj ima veliko vzponov in spustov, kar tekaču razbije ritem, zato čas ni najboljši. Organizatorji so se izkazali, saj so tekmo pripravili dobro, kljub Od dveletnih otrok do osemdesetletnikov 21. maraton državnosti pod streho - Kljub visokim temperaturam tekle vse generacije vročini,« je bil z organizacijo zadovoljen zmagovalec, ki se jeseni želi udeležiti še berlinskega maratona. Med tremi dekleti se je najbolje odrezala Primorka iz Ljubljane Nataša Aničič Zavašnik, ki je bila lani kljub boljšemu teku druga. »Lani sem tekla deset minut hitreje. Letos me je utrudila vročina, ki jo blažim tako, da pijem veliko tekočine. Prav tako se med tekom polivam z vodo, ker brez tega preprosto ne gre,« je povedala Aničič Zavašnikova. Za veliko tekačev je bila celjska preizkušnja tudi dober trening za ultramaraton Celje-Logarska dolina, ki ga septembra prav tako pripravlja Društvo maratoncev in posodnikov Celje. ŠPELA OŽIR Foto: SHERPA V prejšnji torkovi številki smo vam zastavili nagradno vprašanje, od kod se tekači podajo na proge maratona državnosti. Pravilni odgovor se glasi: izpred dvorane Zlatorog. Majice organizatorja bodo prejeli: Milena Papež, Tabor, Nada Marcen, Vojnik in Rozalija Tkavc, Nazarje. Nagrade bodo prejeli po pošti. Najhitreje je mali maraton pretekel Robert Kotnik iz Lukovice s časom 1:16:56. NOVI TEDNIK IN RADIO CELJE - MIGAMO Z VAMI! Generalni medijski pokrovitelj maratona državnosti in maratona Celje-Logarska dolina KOLEDARČEK REKREATIVNIH PRIREDITEV 27. junij POHODNIŠTVO Pohod po Šaleški planinski poti, odhod z avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje (587 11 34) ŠPORTNE IGRE Turnir v košarki v Trnavi (18.00) in šahu v ŠC Šmatevž (19.00). Organizator Športno društvo Gomilsko. 28. junij POHODNIŠTVO Pohod po grajskih poteh (okolica Prebolda), odhod z avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje - Planinski krožek Univerze za III. življenjsko obdobje Velenje (587 11 34) 30. junij ŠPORTNE IGRE Turnir v tenisu na igrišču Cokan Parižlje in v namiznem tenisu v DK Gomilsko (9.00), v velikem nogometu na Go-milskem in odbojki v Šmatevžu (10.00). POHODNIŠTVO Pohod Od gorce do gorce, Sladka Gora, info: TD Skriti biser (031 444 864, Janez) Tradicionalni pohod po Emini romarski poti, zbirališče med 8.30 in 9. uro pred samostanom Olimje. Prijave: kozjanski-park@kp.gov.si ali 03/800 71 00, najkasneje do četrtka, 28. 6. Izlet na Kaninsko babo, organizator PC Celje-Matica, info: 492 48 50 oz. 051/338 358; pdcelje@siol.net. Tradicionalni pohod po Rečiški planinski krožni poti, štart pri Sindikalnem domu Huda Jama ob 7. uri, info: PD Laško in KS Rečica Pohod na Topico in Ojstro, odhod z avtobusne postaje v Velenju, info: PD Velenje - Planinski odsek premogovnik (587 11 34) 1. julij POHODNIŠTVO Izlet na Veliki Snežnik, organizator PD Celje-Matica, info: 492 48 50 oz. 051/338 358 ali pdcelje@siol.net do 29. 6. dopoldne oz. do zasedenosti prostih mest. Letos se je otroškega teka udeležilo kar 150 otrok. Vsak četrtek JOGA Brezplačna vadba joge na prostem v športnem parku v Šentjur vsak četrtek ob 19. uri. Organizator Društvo joga v vsakdanjem življenju. Vaje so primerne za vsakogar, ne glede na spol in telesno pripravljenost. V primeru slabega vremena vadba na prostem odpade. Viden napredek Pušnikove čete Nogometaši Celja so na tretji pripravljalni tekmi vpisali novo visoko zmago. V Trbovljah so tamkajšnji Rudar v okviru 90. obletnice kluba premagali z visokih 7:1. Danes gostujejo v Zagrebu. V Trbovljah je znova dvakrat zadel Roman Bezjak, po enkrat so bili natančni Marko Tuomas Kolsi, Marko Krajcer, Gregor Bajde, Žan Horvat in Lutfi Bilali. Zadnja dva sta še vedno na preizkušnji. To je bila najboljša in najlepša predstava varovancev Marijana Pušnika na uvodnih pripravljalnih tekmah. Čeprav so še sredi priprav, je napredek v igri že viden. Razigranost, učinkovitost ... Celjani so na prvih dveh tekmah ugnali Bistrico s 6:0, zatem Radlje s 5:1. Tokrat so dosegli še zadetek več. Čeprav so bile to tekme proti slabšim ekipam, je bila učinkovitost kljub temu na visoki ravni. V Trbovljah so povedli v 9. minuti, ko je bil po natančni podaji Sebastjana Gobca pred golom najvišji Marko Tuomas Kolsi. Sledilo je izenačenje, ko so gostitelji izkoristili prekinitev. Z glavo je zadel Siniša Miloševič. Sledil je gol Žana Horvata, ki je izkoristil podajo Dragana Čadikovskega, Lutfi Bilali pa se je sam znašel pred vratarjem Rudarja in ga ugnal z zadetkom v sredino gola. Prvi polčas je Celje posledično dobilo s 3:1. Tudi v drugem polčasu so Celjani držali visok ritem ter se borili za vsak centimeter zelenice. Sprva je podajo Blaža Vrhovca v zadetek pretvoril Roman Bezjak, zatem sta igralca zamenjala vlogi, ko je Bezjak zaposlil Bajdeta, ta pa je zadel za 5:1. Sledil je še drugi gol Romana Bezjaka, ki je v izvrstni strelski in tekaški formi. Žogo je v mrežo poslal tik ob levi vratnici. Končnih 7:1 je po natančnem predložku Marija Močiča z glavo dosegel Marko Krajcer. Zadovoljstvo v strokovnem štabu S predstavo so bili zadovoljni vsi. Tudi športni direktor Ambrož Krajnc. Trener Marijan Veselja po lepi predstavi v Trbovljah ni skrival športni direktor NK Celje Ambrož Krajnc. Pušnik je dejal: »Zadovoljen sem z odnosom fantov. V obeh polčasih. Vsi so imeli pravi odnos do dresa Celja in to pričakujem na prihodnjih tekmah. Veliko bolje je bilo kot na zadnji tekmi v Radljah. Tokrat so se zelo trudili. Počasi so začeli razumevati, kakšna bo naša igra v prihodnje. Veliko teka, veliko borbenosti in agresivnosti.« Rezerve razumljivo še ostajajo. »Žoga še ne teče, tako kot bi morala, a tudi to se že izboljšuje. Ekipa je zelo mlada, razen dveh, treh izkušenejših. To ne sme biti izgovor. Fantje se morajo še naprej učiti in si želeti. S svojo željo in agresivnostjo morajo privabiti gledalce na štadion in to je tisto prvo, kar si želimo narediti v naslednjih mesecih,« je pripomnil Pušnik. Vratar Matic Kotnik pa je dodal: »Še vedno smo na začetku naše poti. Nekatere stvari so bile že boljše, za druge se moramo še truditi. Za tretjo tekmo je bilo zelo dobro in vidi se, da se dvigamo. Vedno bolj smo uigrani. Veseli me predvsem to, da izkoristimo priigrane priložnosti. Rezultat trenutno ni tako pomemben, saj se moramo uigrati oziroma pripraviti na prave tekme, ki nas bodo čakale.« Danes bodo Celjani gostovali pri moštvu Zagreba (17.30), v četrtek pa se bodo v Rogaški Slatini pomerili z Interjem iz Bakuja (10.00). Zapolnjena mesta vratarjev Celjsko moštvo je močnejše za novega vratarja. Športni direktor Ambrož Krajnc je dolgoročno pogodbo podpisal z Mateom Barukčičem. Gre za perspektivnega mladega slovenskega reprezentanta, ki bo 27. julija dopolnil 18 let. Barukčič je nazadnje nosil dres Interblocka, kariero pa začel pri Olimpiji. V preteklosti je imel že nekaj ponudb iz tujine, na preizkušnji je bil celo pri angleškem prvoligašu Fulhamu. Zdaj je nadel celjski dres, najzaslužnejši za to je prav gotovo Ambrož Krajnc. »V čast mi je, da sem podpisal za prvoligaša. V svoji karieri poskušam stopati stopničko za stopničko. Prejšnje leto sem igral v drugi ligi, v letošnji upam, da bom dobil priložnost tudi v prvi ligi. Če jo bom dobil, potem jo bom maksimalno izkoristil in se potrudil,« je po podpisu pogodbe dejal Barukčič, ki je dobil priložnost na zadnjih dveh pripravljalnih tekmah Celja. MITJA KNEZ Foto: GrupA WWW.CINKARNA.SI cc CINKARNA Glavni pokrovitelj Nogometnega kluba Celje Celjani proti Moldavcem , LML Celjski nogometaši si želijo, da bi na kvalifikacijski tekmi za Ligo Europa v Areno Petrol privabili lepo število gledalcev, tako kot tudi na preostale domače tekme. Lepa priložnost za to bo že 5. oziroma 12. julija. Celjski nogometaši so dobili nasprotnika v 1. krogu kvalifikacij za Ligo Europa. Na sedežu UEFE v Nyonu jim je žreb namenil ekipo Dacia iz Moldavije. Moštvo Dacia prihaja iz moldavskega mesta Chisinaua. Prva tekma bi morala biti 5. julija v Moldaviji, vendar pa bo na isti dan na istem štadionu druga moldavska ekipa prav tako gostila evropsko tekmo, zato so se včeraj v poznih popoldanskih urah še pogovarjali o izpeljavi prve tekme. Morda bo odigrana v Celju. Trener Celja Marijan Pušnik je po opravljenem žrebu dejal: »Žreb ni ugoden. Dacia se je z ekipo Šerif borila za naslov molda-vskega prvaka. Gre za zelo dobro moštvo, ki ima veliko tujcev, po informacijah, ki smo jih dobili, pa tudi nekaj novih obrazov. Tudi pot bo dolga. Kakorkoli že, če bomo na prvi tekmi iztržili ugoden rezultat, je na drugi vse mogoče.« MITJA KNEZ, foto: SHERPA Vrečer v rekordnem času na Celjski koči Tradicionalni Tušev vzpon na Celjsko kočo je postregel z novim rekordom. Najhitrejši kolesar je s časom 16 minut in 23 sekund postal Robert Vrečer. Tušev vzpon na Celjsko kočo je v 13. letu privabil več kot 2.000 kolesarjev in pohodnikov. Po krajšem premoru je smo dobili tudi rekord vzpona. Najhitrejši je bil Robert Vrečer, ki je stari rekord izboljšal za štiri sekunde. Drugi je bil Gregor Tekavec, ki je za zmagovalcem zaostal za minuto in štirideset sekund, tretji je bil z zaostankom dodatnih petih sekund Miran Cvet. V ženski konkurenci je bila najuspešnejša Špela Škrajnar, ki je za minuto ugnala Valentino Rebec. Tretja je bila Sara Frece. Tušev vzpon na Celjsko kočo je sicer tradicionalni oznanjevalec začetka rekreativnega poletja v regiji. Športniki in rekreativci so do vrha Celjske koče premagali skupno 7 kilometrov oziroma 440 metrov višinske razlike. MiK Foto: SHERPA Robert Vrečer je pometel z vso konkurenco in obenem dosegel najboljši čas. Hyongovci v novih prostorih Športni klub Hyong iz Celja ima v Bežigrajski ulici nove klubske prostore, ki bodo nudili boljše pogoje za vzgojo mladih prvakov in vadbo rekreativcev. V klubu, ki ima dve svetovni prvakinji v tekvondoju in več mladih upov na poti k svetovnemu vrhu, načrtujejo širitev vadbenih programov in poudarjajo pomen vadbe borilnih veščin za osebnostni razvoj otrok. »Novi center, ki smo ga poimenovali NRG (»energy«, op. p.), je velika pridobitev za klub, saj omogoča odlične pogoje za trening. V preteklih letih smo gostovali po drugih telovadnicah in tudi v prostorih, ki prvenstveno niso bili namenjeni športni vadbi. A z zagnanim delom smo uspevali dosegati vrhunske rezultate in prepričan sem, da bo v boljših pogojih trening še kvalitetnejši,« meni predsednik in glavni trener kluba Uroš Bernard. Na 300 kvadratnih metrih površin so velika in mala dvorana za trening, garderobe, pisarna in prostor za druženje s teraso. Bivšo svetovno prvakinjo Petro Žolnir, ki je tekmovalno kariero začasno prekinila zaradi naraščaja, je na svetovnem vrhu nasledila Staša Lubej. V državnih reprezentancah v tekvondoju ali kikboksingu so še Uroš in Jure Bernard, Anže Dimec in Teja Toplak. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA Laščani gostijo košarkarje na vozičkih V Laškem se je v nedeljo s slavnostnim odprtjem začelo 13. evropsko prvenstvo skupine B v košarki na vozičkih. V otvoritveni tekmi je Slovenija po dramatični končnici premagala Avstrijo. Danes igra proti BiH. V Treh lilijah sta se kot prvi predstavili Slovenija in Avstrija. Slovenci so sicer vodili že z 29:22, potem pa so jih nasprotniki z delnim rezultatom 10:0 nepričakovano hitro prehiteli. Vse do zadnjih sekund tekme je bilo pestro, a sreča je bila na strani gostiteljev, ki so slavili z 49:48. Posledično so vpisali zelo pomembno zmago, ki je pred nadaljevanjem več kot dobrodošla, predvsem pa pomembna iz psihološkega vidika. Milan Slapničar, Gregor Gračnar in Janez Učakar so dosegli po 10 točk. Slobodan Banjac jih je prispeval 9. Selektor Peter Jakše po zmagi ni skrival zadovoljstva: »Te tekme nas je bilo zelo strah, saj so Avstrijci zelo neugoden tekmec. Neverjetno je, v kakšnem krču smo odigrali. Tega še nisem videl. Dobro, da nas je spremljala sreča. V tem trenutku je najpomembnejša zmaga. Zdaj bomo lahko spro- ščeno nadaljevali. Ostajajo pa še ogromne rezerve.« Gregor Gračnar je pripomnil: »Z Avstrijo imamo vedno izenačene dvoboje. Nasprotnik je hitrejši, vendar imamo mi boljšo taktiko. Čeprav smo Avstriji dopustili, da nas je po vodstvu ujela in prehitela, smo vedeli, da bo prišel tudi naš čas. Končnica je bila nervo- zna. Na koncu se je izkazalo, da smo imeli kanček sreče in seveda tudi znanje.« Slovenci se bodo danes pomerili z reprezentanco BiH (16.45), v sredo z Ukrajino (12.15), v četrtek bo nasprotnica še Francija (15.30). Zaključni boji bodo v petek in soboto. MITJA KNEZ Foto: Sherpa Slovenija je že na prvi tekmi zmagala. V lovu za žogo Milan Slapničar. Šmartinsko jezero zavzeli plavalci Šmartinsko jezero je konec tedna gostilo Swimming marathon Slovenija 2012. Tekmovalci so se pomerili na 800, 1.500 in 5.000 m prosto. Vseh skupaj je bilo trideset. Organizator je bil celjski klub Triatlon Celeia. Nastopili so tekmovalci iz Slovenije in tujine. Časovne omejitve ni bilo, tekmovanje pa je bilo namenjeno ljubiteljem plavanja vseh kategorij. Zmago v absolutni konkurenci je dosegel Aljaž Guzej (Pk Neptun), pri dekletih je bila najboljša Manca Črmažar (PK Ilirija). Predsednik celjskega kluba Jože Tanko je po dogodku dejal: »To je bilo odprto državno prvenstvo masters in absolutno člansko prvenstvo v daljinskem plavanju. Nastopilo je 30 tekmovalcev, kar je za Šmartinsko jezero solidna udeležba. Pogoji so bili odlični. Vsako leto je udeležba večja. Letošnja je bila v sklopu celjskih prireditev ob dnevu državnosti. To nam je v čast, a malce smo pogrešali koga od občinskih mož, da bi podelil medalje ...« MITJA KNEZ Ratejeva in Tomičeva po presenečenje na EP Jutri se bo v Helsinkih začelo 21. evropsko prvenstvo v atletiki. Nastopilo bo 19 slovenskih atletov, med katerimi bosta tudi Martina Ratej in Marina Tomič. Slovenski atleti so na dosedanjih evropskih prvenstvih osvojili sedem medalj. Članica AD Kladivar Martina Ratej bo naredila vse, da tej zbirki doda še kakšno, čeprav bo to sila težko. V zadnjih tednih ni šlo po njenih željah, a na mitingu v Velenju si je znova povrnila samozavest. Ratejeva je v metu kopja s 65,24 m na petem mestu letošnjih najboljših izidov v Evropi, vendar se Čehinji Barbora Špotakova in Rusinja Marija Abakumova, ki bi bili favoriti-nji za najvišjo uvrstitev, nista prijavili, tako da je slovenska rekorderka tretja najboljša med prijavljenimi. Marina Tomič bo tekmova- CINKARNA Glavni pokrovitelj AD KLADIVAR Celje Žalske rokometašice s športnim direktorjem kluba Mitjo Turnškom (levo), predsednikom upravnega odbora Zoranom Lahom (prvi z desne) in trenerjem Danilom Kovačičem Rokometašice z novimi prostori V Žalcu praznovali konec uspešne sezone Rokometni klub Zelene doline je v Športnem parku Žalec predal namenu prenovljeno klubsko hišico Zelene doline številka 6, kjer so na novo uredili klubske prostore. To je bila nekakšna pika na i letošnje uspešne sezone, v kateri se je članska ekipa po enoletnem premoru vrnila v 1. A državno ligo. Še pred dvema letoma je bil žalski rokometni klub obsojen na propad, saj se je utapljal v dolgovih. V lanski sezoni so v klubu ponovno z dodatnimi aktivnostmi pri delovanju dali novo energijo in s tem poslovanje dvignili na pozitivno raven. K letošnjemu uspehu je tako pripomogel tudi nov upravni odbor na čelu s predsednikom Zoranom Lahom in športnim direktorjem Mitjo Turnškom, strokovno ekipo pa vodi Milan Ramšak. Prenovljena klubska hišica je plod prostovoljnega dela številnih staršev, prijateljev, in tekmovalk. Obnavljati so jo začeli pred pol leta, opravili več kot 1.500 prostovoljnih ur in v obnovo s pomočjo donatorjev vložili približno 50 tisoč evrov. Odprtje hišice so izkoristili, da so uspešnim rokometnim ekipam in roko-metašicam podelili medalje, pokale in priznanja. Mlajše deklice so prejele medalje in pokal ob osvojenem naslovu državnih podprvakinj. Najboljša strelka finalnega turnirja je bila Kaja Leskovšek. Klubska priznanja za osvojeno 7. mesto v DP so prejele starejše deklice. Članska ekipa je prejela pokal za osvojeno 1. mesto v 1. B državni ligi, s katerim so si ponovno priborile mesto med najboljšimi slovenskimi klubi. Kombinacija velikih športnih uspehov, ponovnega vzpona žalskega ženskega rokometnega kluba in prido- bitev so bili razlogi, da so dan poimenovali kar rokometni praznik. »Ljudi, ki delujemo v klubu, povezujeta dobra volja in pozitivno razmišljanje. Osnovni temelj sta delo z mladimi, vključujoč rokometne šole po celotni Savinjski dolini, ter vzgoja in izobraževanje trenerjev. Zavedamo se, da delujemo v času, ki tudi zaradi krize ni najbolj naklonjen športu, a vendar želimo dokazati, da se tudi v takih okoliščinah s trdo voljo in z dobrim delom da uspeti. Naša tiha želja je, da bi v prihodnosti zgradili model delovanja ženskega rokometnega kluba, ki bo temeljil na povezovanju vseh starostnih kategorij in bo zgled drugim,« je po odprtju povedal športni direktor kluba Mitja Turnšek, ki si želi, da bi Žalčanke postale stabilne prvoligašice. ŠPELA OŽIR Foto: TONE TAVČAR la v disciplini 100 m z ovirami. Letos je njen vzpon več kot očiten, rezultate iz zadnjega obdobja bo poizkusila na EP še nadgraditi. MITJA KNEZ «^j lfiyv9L ™ l Tytir~ Vf*J \ ^^ I ^ \ > s prijave do 22. junija 2012 ustvarjalne delavnice T^ n p p J T^ - športne aktivnosti - pravljične urice - otroške igre - se in se... 0 "o 06. in od 27. do 31. avgusta 040 50 20 60 www.top-fit.si Vsako leto po novem letu ekipa Novega tednika in Radia Celje obišče celjsko porodnišnico in obdari mamice, ki so rodile zadnji dan starega in prvi dan novega leta. »Naših« prvorojenih v novem letu se je tako nabralo že več kot 40. Radi bi jih našli čim več in poklepetali z njimi ali njihovimi starši o tem, kako se spominjajo akcije in kakšno življenje živijo s svojimi otroki. Nekatere smo že predstavili, ostale vabimo, da nam pišejo ali nas pokličejo! Dve minuti čez polnoč se je leta 1996 Magdi Čopar iz Nizke pri Rečici ob Savinji rodil Žan, ki je bil tistega leta tudi prvorojeni Slovenec. Oktet Studenček je predstavil pesem Novo rojstvo, posebej napisano Antonija Zupan iz Jelovega pri Radečah je malo pred 1. uro leta 1999 Tanja Jambrovič iz Šoštanja je leta 2002 ob 5.40 rodila Anjo. Deklica za akcijo. rodila Ambroža. je pohitela na svet, saj naj bi se rodila šele deset dni kasneje. ZVESTI NAROČNIKI V Novem tedniku že pred več kot štirimi desetletji Tokove izdaje prebere skoraj cele Marija Colnarič je naš časopis naročila pred približno 45 leti in zvesta mu ostaja še danes. Čeprav ji pri 75 letih že pošteno nagajajo oči, ga še vedno pridno prebira. Kot pravi Colnaričeva, tor- sem kot mlada mama z de- kovo številko prebere skoraj celo, za petkovo, ki je nekoliko obsežnejša, pa ji ponavadi zmanjka časa, zato prebere le najzanimivejše. Zanimajo jo predvsem informacije iz Obsotelja in s Kozjanskega, ne izpusti pa niti strani z osmrtnicami. Še dobro se spominja, zakaj je pred davnimi leti sploh naročila časopis. Za to je »kriva« njena številna družina. »Sosed, h kateremu sem hodila v >tabrh<, je rekel, da Ker smo bili v Novem tedniku 2. junija 2012 stari 67 let in smo tako vstopili v 68. leto druženja z bralci, smo se odločili za akcijo Obisk pri zvestih naročnikih. Novi tednik »pokriva« dogajanja v 33 občinah in v sleherni smo med tremi najstarejšimi naročniki izžrebali po enega. Vse do sredine septembra bodo izžrebance obiskovali naši novinarji, jih skromno obdarili ter z njimi poklepetali. Anja Deučman je bila tokrat v Šmarju pri Jelšah. setimi otroki zagotovo zanimiva za predstavitev v časopisu. Poklical je v Celje in že čez nekaj dni je prišel Tone Vrabl s sodelavcem, morali smo pozirati za fotografije in zapisala sta nekaj o nas. Tako smo se potem naročili na časopis,« razlaga. Deset otrok je poskrbelo, da ima Marija danes 23 vnukov in pet pravnukov. Mož Jože je umrl leta 1996, leta 2001 pa je Marija, stara 64 let, znova stopila pred oltar, tudi njen Marija Colnarič prispevka o izpred več kot 40 let danes nima več, skrbno pa hrani fotografijo svoje družine. novi izbranec je Jože. »Predstavili so naju in tri mesece kasneje sva se vzela. Nisem šla daleč od doma, le nekaj hiš sem preskočila,« razlaga in dodaja, da je bila poroka zelo lepa, saj je bil cerkveni obred v cerkvi sv. Roka, le nekaj deset metrov od njunega doma. Jože je danes zelo bo-lehen in Marija zanj pridno skrbi. Tudi sama ima zdravstvene težave in najbolj pogreša, da ne zmore več vseh opravil okoli hiše. Si pa čas krajša z gledanjem mehiških telenovel in seveda z branjem Novega tednika. ANJA DEUČMAN Foto: SHERPA KONCERT: SMOKIN'ACES Petek, 29. junij, ob 20.00, VODNI STOLP Prireditev bo v vsakem vremenu. KOMEDIJA NA STAREM GRADU CELJE: MOJA DEŽELA Igrajo: Jonas Žnidaršič, Jure Godler in Jože Robežnik Torek, 3. julij, ob 21.30, STARI GRAD CELJE V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. KONCERT: TRIO DIZ- onanc Klemen Marn, klarinet, Ioanna Seira, violončelo in Zeynep Bingöl, klavir Sreda, 4. julij, ob 20.00, STARI GRAD CELJE - Gotski palacij Vstop prost. V primeru slabega vremena bo prireditev v Celjskem domu. 2012 Poletje v CELJU, knežjem mestu Več info TIC Celje, www.celeia.info ZAVOD CELEIA CELJE NOVI TEDNIK REPORTAŽA 15 Nasmeh zahvalo sonca v za pozdrav Pred tednom je bilo na Dobrni živahno vse od sredine dopoldneva do večernih ur. Občina in Zavod za turizem, šport in kulturo Dobrna sta namreč v sodelovanju s Termami Dobrna pripravila prireditev Pozdrav poletju. In kot da se je sonce Dobrnčanom nasmehnilo v zahvalo za takšno pozornost, je bil prav ta konec tedna prvi res pravi poletni, obsijan z obilo sonca in s temperaturami, ki so se letos prvič dvignile nad 30 stopinj Celzija. Poletne razgretosti pod krošnjami visokih dreves v parku pred Zdraviliškim domom sicer ni bilo čutiti, a Pozdrav poletju je letos prvič na tak način povezal Do-brnčane. Menda ga skoraj ni bilo domačina, ki ne bi na tak ali drugačen način sodeloval pri pripravi prireditve in tudi tako so postavili piko na i praznovanju svojega občinskega praznika. V dopoldanskem času so Dobrno obiskala starodobna vozila iz Motokluba Šaleške doline; v Zdraviliškem domu so člani društva upokojencev in čebelarskega društva postavili na ogled zanimivo razstavo, ki je bila na ogled še dan kasneje. Pozdrav poletju je v parku pred Zdraviliškim domom ves čas spremljal sejem, na katerem so se predstavljali in prodajali izdelke domače in umetne obrti ponudniki iz cele Slovenije. Seveda tudi na sejmu brez domačinov ni šlo, zato so morale kmečke žene v nedeljo zjutraj zelo zgodaj vstati, da je s stojnic dišalo po domačem kruhu in drugih dobrotah. Prav tako pa je na domačem polju zrasel tudi kulturni program, ki so ga že ob odprtju razstave oblikovali malčki iz vrtca in Katja Žerjav s harmoniko, potem pa so prišli na vrsto še Godba Dobrna, ženska vokalna skupina in folkloristi KUD Dobrna, etno skupina Veseli fušarji, Ljudske pevke iz Dobrne, harmonikarja Aleš in Andrej, pa seveda otroška animacija Malibu ter Škratek Vitko, brez katerega na Dobrni tako ali tako ne mine nobena prireditev, ko je med obiskovalci pričakovati tudi kakšnega malčka. Za obujanje spominov so skušali obuditi tudi nekaj starih kmečkih opravil in običajev, za katere organizatorji obljubljajo, da jih bodo prihodnje leto še nadgradili. Letos so se tako obiskovalci pomerili v molži, pa zabijanju žebljev ter izdelovanju papirnatih rožic in metle. IVANA STAMEJČIČ Foto: GrupA Letos je bilo tekmovanje v molži še bolj »tako-tako«, za prihodnje leto pa je povezovalec prireditve Gorazd Špegel obljubil čisto prave štirinožne demonstratorke z ravno prav napolnjenimi vimeni. Zdravilna zelišča so na razstavi opremili z napisi. Prostora na mizi ob dolgi steni je zanje skoraj zmanjkalo, kar je dokaz, da na Dobrni rastejo res številne vrste, domačini pa jih poznajo in s pridom uporabljajo. Anita Javornik med izdelavo papirnatih rož. Tega opravila se je naučila pri sosedi, ki kljub visoki starosti z veseljem predaja svoje znanje mladim. Andrej Jernej s panjem, v katerem so obiskovalci občudovali čebele. »Malo nemirne so danes, pa kaj, ko jih trese v avtomobilu že tretji dan zapored,« je mojster čebelar razložil, da so v teh dneh čebelarji dodobra poskrbeli za predstavitev svojega dela. »Tudi zaradi takšnih predstavitev zanimanje za čebelarstvo raste, sam pa sem najbolj vesel čebelarskih krožkov v osnovnih šolah,« je povedal in dodal, da sam vodi delo osmih šolskih krožkov. 16 ZA ZDRAVJE NOVI TEDNIK Na potovanje v tujino pojdite le dobro pripravljeni. (Foto: GrupA, arhiv NT) Skrb za zdravje pomembna tudi na potovanju Preventivni ukrepi odvisni od dežele, v katero potujete - Poiščite nasvet v potovalni ambulanti Poleti se boste številni zagotovo podali na krajši ali daljši dopust v bližnje kraje in države ali celo na druge celine. Katero koli destinacijo ste ali boste izbrali, ne pozabite, da bo dopust brezskrben le, če boste dobro poskrbeli za zdravje. Nanj je treba misliti že med načrtovanjem počitnic. Pravilo številka ena je ure- vah članicah Evropske unije, v ditev zdravstvenega zavarovanja. Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja, ki jo izda Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, krije nujne zdravstvene storitve v drža- Švici, Makedoniji, Srbiji, Črni gori, na Hrvaškem in v Avstraliji. Za Bosno in Hercegovino zavod izdaja konvencijsko potrdilo. S kartico ste upravičeni le do storitev javne zdravstve- Vod ni K_____ cepljenja zâlp>otnîK5 Ambulanta za potnike je tudi v celjskem zdravstvenem domu, kjer Milan Rajtmajer, dr. med., specialist za potovalno medicino, svetuje vsem, ki se odpravljajo na daljšo pot. Njegov je tudi Vodnik cepljenja za potnike (z zgoščenko), v katerem najdete priporočila za vse kontinente in države. Rubriko Za zdravje ureja Anja Deučman. Predloge oziroma ideje ji lahko posredujete na e-naslov: anja.deucman@nt-rc.si. S X^vvww.kitajskamedicina.si tradicional kitajska medic Maribor, Zelena ulica 17,040 417-463 Celje, Mariborska 122,040 720-189 Ljubljana, Celovška 143,040 837-853 Koper, Vojkovo nabrežje, 040 206-744 ne mreže. Pred potovanjem v ostale države si pri kateri od zavarovalnic, če ne želite biti samoplačnik, nujno uredite turistično zavarovanje z asistenco v tujini. Nevarnosti tudi v Evropi Predstojnica oddelka za epidemiologijo na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo dr. Alenka Trop Skaza opozarja, da nevarnosti ne prežijo le v nerazvitih in slabo razvitih daljnih deželah, temveč je lahko naše zdravje ogroženo tudi v Evropi. »Ena od nalezljivih bolezni je na primer hepatitis A, ki ga v Sloveniji skoraj ni, medtem ko je v Italiji, Grčiji, Srbiji in Črni gori bolj pogost. Prenaša se z umazanimi rokami ter onesnaženo vodo in hrano, uspešno pa se lahko pred njim zaščitimo s cepljenjem,« razlaga. Med počitnicami na katerem od hrvaških otokov morate biti pozorni na škorpijone, nevarnost v marsikateri državi predstavljajo tudi strupene kače, zato previdnost in predvsem primerna obutev nista nikoli odveč. Epidemio-loginja svetuje, da na morje vzamete tudi antihistaminik, ki je nepogrešljiv, če vas opeče meduza. Med bolj oddaljenimi desti-nacijami so v poletnem času med popotniki najbolj privlačne države Južne Amerike, jugovzhodne Azije in predvsem severne obale Afrike. Tam je nevarnosti še več kot v Evropi. Ker so značilnosti posameznih držav in celo območij znotraj ene države zelo različne, Alenka Trop Skaza pravi, da je pred potovanjem bodisi v lastni režiji bodisi s turistično agencijo izjemno pomemben obisk ambulante za potnike, kjer dobi posameznik vse potrebne informacije o državi, v katero odhaja, ukrepe pa svetovalci prilagodijo tudi načinu potovanja. Hepatitis, tetanus, malarija Alenka Trop Skaza poleg nevarnosti hepatitisa A v nekaterih državah izpostavlja še razširjenost hepatitisa B, ki se med drugim prenaša s spolnimi odnosi, ob čemer epidemi-ologinja opozarja na pomen varne spolnosti in uporabo kondoma tudi na počitnicah. Nevarna je tudi steklina. »Z njo se soočajo predvsem na Baliju, ki je ena bolj priljubljenih počitniških točk. Cepljenje proti steklini priporočamo tudi vsem, ki bodo med dopustom obiskovali jame, saj so netopirji pogosti prenašalci te bolezni,« pravi Alenka Trop Skaza. Preden se odpravite na pot, je dobro preveriti tudi, ali ste zaščiteni pred boleznimi, proti katerim smo Slovenci sicer cepljeni v okviru obveznih cepljenj. To so tetanus, otroška paraliza ali ošpice. Če je zaščita že popustila, potrebujete poživitveni odmerek. Alenka Trop Skaza še opozarja, da se je nujno treba cepiti vsaj kakšna dva tedna pred odhodom na potovanje, saj cepiva ne začnejo delovati takoj. Če cepivo sestavlja več odmerkov, je pred potovanjem priporočljivo dobiti vsaj dva. Vir okužb tudi voda in hrana Med dopustovanjem v tujini je treba tako kot doma dobro skrbeti za higieno. Bistveno je redno umivanje rok z milom. Ena hujših bolezni, proti kateri cepiva ni, je malarija, ki jo prenašajo okuženi komarji. Obstaja več oblik, najbolj ogrožena pa so območja Vietnama, Tajske, Kambodže, Indije ter številnih afriških držav ... Zdravniki priporočajo zaščito z antimalariki, ki jih predpišejo na podlagi zdravstvenega stanja posameznika in malarične-ga območja, kamor se odpravlja. Poleg tablet se je treba pred piki komarjev zavarovati tudi z mazili oziroma s pršili, ki odganjajo mrčes, pri čemer mora biti vsebnost tako imenovanega DEET vsaj 30-odstotna. Izjemno pomembna je ob tem pravilna uporaba repelenta. Glavni simptom malarije, ki je lahko tudi smrtna, je sicer izmenjavanje visoke vročine in mrzlice. V primeru suma, da gre za bolezen, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč. Kadar to ni mogoče, uporabite razkužilne robčke in sredstvo za dezinfekcijo rok. »Sploh ljudje, ki si na primer grizejo nohte ali kožico ob nohtih, morajo biti previdni, saj lahko že ob dotiku nekega spomenika na roko dobijo bakterijo, ki jo potem prenesejo v usta,« opozarja Alenka Trop Skaza. Marsikje v tujini ni priporočljivo piti vode, ker so v njej številne bakterije, na katere naše telo ni odporno. Treba je kupovati ustekleničeno vodo, pri čemer bodite posebej pozorni, da je zamašek steklenice zaščiten z varnostno folijo, saj domačini originalne steklenice pogosto polnijo z lokalno vodo. Prav tako ne pijte pijač z ledom. Vir okužb je lahko tudi hrana. Jejte toplotno dobro obdelana živila, saj vročina uniči bakterije. Posegajte po sadju, ki se olupi, saj pod olupkom zagotovo ni bakterij. »Pred okužbami je sicer varnejša bolj sladka hrana in suha bolj kot sveža«, še pravi Alenka Trop Skaza in dodaja, da pred okužbami s hrano niste varni niti v najboljših hotelih. »Spomnim se primera v egiptovski Hurgadi, kjer so zboleli gostje iz devetih držav, vir okužbe pa je bil pomarančni sok, ki Alenka Trop Skaza svetuje, da zdravila, ki jih boste vzeli s seboj na dopust, kupite v Sloveniji, saj so preverjena in registrirana. Poceni zdravila v tujini namreč niso nujno učinkovita in so lahko celo nevarna. »Nikoli ne vemo, katere učinkovine so v tamkajšnjih zdravilih. V Afriki so na primer že odkrili antimalarike, ki so bili, kot je pokazala analiza, sestavljeni le iz zmletega škroba brez kakršnihkoli dodanih učinkovin. Takšne prevare so pogoste,« opozarja. Epidemiologinja dr. Alenka Trop Skaza in njeni sodelavci na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje vam bodo pred počitnicami koristno svetovali. (Foto: TimE, arhiv NT) Cepljenja, z izjemo cepljenja proti rumeni mrzlici, pred vstopom v določene države niso obvezna, so pa zelo priporočljiva. So samoplačniška in posameznika pošteno udarijo po žepu. »Treba se je zavedati, da so cepljenja in ostali preventivni ukrepi naložba v zdravje in vsaj delno zagotovilo, da smo zaščiteni pred nalezljivimi boleznimi. Cepljenja so res dodaten strošek, a v primerjavi s tem, koliko stane in kakšne so težave, če človek zboli, je ta strošek zanemarljiv,« pravi Alenka Trop Skaza. je vseboval povzročitelja hepatitisa A.« Če ste ob vsem naštetem pomislili, da je bolje ostati kar doma, nikar! »Niti slučajno ne odsvetujem potovanj, ampak za brezskrbno in varno potovanje je pač treba pomisliti na nevarnosti, ki nas lahko doletijo, in se pred njimi zavarovati,« še pravi Alenka Trop Skaza. Med dopustom seveda ne smete pozabiti na zaščito pred soncem, ki lahko zelo poškoduje vašo kožo in povzroči njeno hitrejše staranje. Med 10. in 16. uro, ko je sonce najmočnejše, se zadržujte v senci, med izpostavljenostjo soncu pa kožo zaščitite z lahkotnimi oblačili ter zaščitnimi kremami, ki naj imajo čim višji zaščitni faktor. Glavo zaščitite s pokrivalom. HUJŠANJE 8 — 12 kg mesečno Dr. PIRNAT 92/252 32 55,01/519 35 54 jI www.pirnat.si V _Dr. Pimat d.o.a., Hazlagova 29, Maribor_ J NOVI TEDNIK KRONIKA 17 Na celjskem sodišču spet prostitucija Sojenje Esadu Čehajiću zaradi »grehov« v devetdesetih letih Pred sodni senat celjskega okrožnega sodišča je v petek spet stopil Esad Čehajić, ki mu očitajo posredovanje pri prostituciji. Kaznivo dejanje naj bi storil konec 90. let, sojenje pa se je začelo z zapleti več kot 11 let kasneje. Sodišče je moralo obravnave prelagati zaradi številnih predlogov obtoženega. Sprva je namreč predlagal izločitev sodnice, ki postopek vodi, nato še prenos sojenja na drugo sodišče, vendar so vse njegove predloge zavrnili. Vse to je tudi ves čas zavlačevalo postopke. Čehajića je vmes zapustil letih za svoj lokal iz Molda- tudi takratni odvetnik Dragutin Mikša, ki je kot razlog za takšno potezo navedel, da je ena od prič v tem postopku poskušala vplivati nanj. Nato je aprila na začetek sojenja prišla druga odvetnica in v petek tretja. Ker se je vmes spremenil tudi sodni senat, se je sojenje v petek začelo znova s predstavitvijo podrobnosti iz obtožnice. Čehajiću sodijo, ker naj bi v 90. vije pripeljal najmanj sedem deklet, ki so morale poleg plesa strankam nuditi tudi spolne usluge. Če v to niso privolile, naj bi bile pretepene, navaja tožilstvo. Čehajić se v petek ni zagovarjal, med postopkom pa ne bo odgovarjal niti na vprašanja, je pojasnil na sodišču. Tožilstvo je sicer pred leti obtožnico sestavilo še za tri druge osebe in nato obtožbe zoper njih umaknilo, le zoper Čehajića ne. Zato je njegova odvetnica tokrat predlagala Zoper Esada Čehajića je bil v tem postopku pred leti odrejen tudi pripor. Za odpravo tega naj bi obtoženi plačal podkupnino celjskemu okrožnemu sodniku Milku Ško-bernetu, nakar ga je tudi prijavil. Škoberne od preiskave okoliščin jemanja podkupnine ne opravlja več sodniškega dela, je pa še vedno na sodišču zaposlen. Sodni proces zoper njega bo v Ljubljani, vendar obtožnica še ni pravnomočna. umik obtožnice zanj, ker da je ves postopek že zastaral. Toda tožilstvo tega zagotovo ne bo storilo. V sodnem postopku, v katerem obtoženi krivde ne bo priznal, naj bi zaslišali ogromno prič, med drugim tudi dekleta, ki naj bi delala v lokalu, moškega, ki naj bi jih pripeljal v Slovenijo, in dva lastnika bližnjega lokala, ki naj bi k Čehajiću pogosto zahajala, zato naj bi morda vedela, kaj se je tam dogajalo. Na sodišče bodo kot priče morali tudi tisti trije, zoper katere so pred časom obtožnico umaknili. Sojenje se bo z zaslišanjem nadaljevalo po sodnih počitnicah, 28. avgusta. SŠol Foto: SHERPA Esad Čehajić V potok skoraj 500 litrov kurilnega olja Kaj se je zgodilo v Preboldu in ali bo kdo odgovarjal? Te dni naj bi bili znani rezultati analiz vzorcev vode iz potoka Izvirnica v Preboldu, kamor naj bi pretekli torek izteklo od 400 do 500 litrov kurilnega olja, kar bi za tamkajšnjo občino lahko pomenilo tudi ekološko katastrofo. Razmere še vedno spremljajo policisti, inšpektorji in gasilci, ki so na terenu že od minulega tedna. Kriminalisti preiskujejo tudi, kdo bi lahko bil odgovoren za nesrečo. Po prvih podatkih naj bi kurilno olje izteklo iz sicer opuščene cisterne pri preboldskem vrtcu. To naj bi umaknili, saj naj bi tamkajšnji vrtec prehajal na drug način kurjave. Med deli naj bi se prišlo do izlitja. Regijski center za obveščanje naj bi bil o tem obveščen v torek zvečer, čeprav naj bi se dogodek zgodil že prej. Uradnih podatkov še ni, so nam pa dogodke na celjski policiji potrdili in dodali, da sumijo, da je odteklo 400 ali 500 litrov kurilnega olja ter da ogledi kraja še niso končani. Vzorce vode so poslali na natančno analizo, ki bo v naslednjih dneh pokazala, ali je v potok izteklo kurilno olje ali druga tekočina. Pri tem so nam na policiji še dejali, da še ni znana niti škoda, bila pa naj bi izjemno visoka. Gasilci so že v torek v vodo namestili lovilna črevesa in pivnike, vendar je vprašanje ob takšni količini kurilnega olja, koliko so ga sploh lahko ustavili oziroma odstranili. Pogovarjali smo se tudi z županom Občine Prebold Vinkom Debelakom, ki je na kraju nesreče bil, a zaradi preiskave še ni seznanjen z vsemi podrobnostmi. Več naj bi bilo znano v prihodnjih dneh. SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA Kriminalisti bodo zaradi kaznivega dejanja razvrednotenja okolja podali kazensko ovadbo, vendar še preiskujejo okoliščine. Da je nekaj narobe, je krajanom v bližini Izvirnice dal več dni slutiti vonj po kurilnem olju. Gasilci so namestili lovilce kurilnega olja, ki so lahko ulovili le manjše količine razlite tekočine. Kakšna bo škoda v okolju, še ni znano. INFO 113 Ovadili voznico V Rimskih Toplicah se je v sredo zgodila hujša nesreča. 33-letnica je pri vzvratnem vključevanju z dovozne na glavno cesto trčila v 75-letnega pešca, ki je takrat prečkal vozišče. V trčenju je padel po vozišču in se pri tem huje poškodoval. Laški policisti bodo zoper voznico vložili tudi kazensko ovadbo. Prav tako v sredo sta se dve nesreči zgodili na avtocesti. V Cerovcu, na relaciji Dramlje-Celje, se je v trčenju tovornega in osebnega vozila poškodovala ena oseba. Pred izvozom Šempeter v Ločici ob Savinji pa je trčilo kar sedem vozil, pet osebnih in dve kombinirani. Tri osebe so se pri tem poškodovale. Spet po avtomobile Na Celjskem se spet pojavlja več tatvin osebnih vozil. Dve takšni sta bili tudi v sredo. V Hribernikovi ulici v Mozirju so neznanci odpeljali kombinirano vozilo Renault Trafic, v Podvrhu pa opel astro. Škode je za skoraj 20 tisoč evrov. V obeh primerih so tatovi najprej vstopili v hišo in našli ključe avtomobilov. Umrla starejša kolesarka V petek nekaj minut pred 13. uro se je na Ljubljanski cesti v Celju zgodila huda prometna nesreča, v kateri je 21-letna voznica avtomobila trčila v 75-letno kolesarko. Kolesarka se je pripeljala po Škvarčevi ulici in v križišču z Ljubljansko cesto zavijala levo proti mestu. V tistem trenutku je iz smeri Čopove ulice pripeljala voznica avtomobila, ki je zavirala in se umikala levo, vendar trčenja ni mogla preprečiti. Kolesarka je trčila v bok vozila in padla nanj, zatem pa obležala na vozišču. Pri tem je dobila tako hude poškodbe glave, da je v soboto v celjski bolnišnici umrla. Brez čelade v nesrečo Na Ponikvi pri Šentjurju se je v soboto poškodoval 13-letni otrok, ki je vozil neregistrirano kolo s pomožnim motorjem. V križišče s prednostno cesto je zapeljal v trenutku, ko je po njej z njegove desne pripeljal 34-letni voznik osebnega avtomobila. V trčenju se je 13-letnik huje poškodoval. 19-letni motorist se je v nedeljo poškodoval na lokalni cesti na Polzeli, ki je prav tako vozil neregistrirano kolo z motorjem, med vožnjo ni uporabljal zaščitne čelade, ni imel niti veljavnega vozniškega dovoljenja. Nesreča se je zgodila, ko se je približeval križišču, pri čemer ni zmanjšal hitrosti, ampak je zapeljal na nasprotni vozni pas in izgubil oblast nad vozilom ter padel. V Celju pa se je v nedeljo huje ranil 45-letni kolesar. Ta je vozil po stezi za pešce ob vozišču Ceste na Ostrožno v nasprotni smeri, pri tem pa je trčil v prometni znak in padel po vozišču. Ukradel radiatorje Konec preteklega tedna so neznanci z dvorišča stanovanjske hiše v Zajasovniku na območju Žalca ukradli motokultivator z nameščeno kosilnico, vreden skoraj dva tisoč evrov. Prav tako v zadnjih dneh minulega tedna je nekdo preplezal ograjo podjetja na Polzeli in odnesel sedem jeklenk s tehničnim plinom. Vlom preiskujejo tudi konjiški policisti, saj je iz lesene lope na Rudniški cesti v Zrečah neznanec odpeljal kosilnico, vredno kar tri tisoč evrov. V Velenju pa je nepridiprav iz novozgrajene hiše ukradel štiri radiatorje in nekaj ročnega orodja. SŠol 18 0TR05KI ČA50PI5 Feri Lainšček med nami NOVI TEDNIK Pravijo, da je knjiga ogledalo duše. Ko jo bereš, uzreš samega sebe. Nobena stvar na tem svetu nam pri iskanju izgubljenega časa ne pomaga bolj kot čas, ki si ga sami vzamemo za branje knjige. Knjiga je vse, ki smo se v torek, 15. maja, na III. OŠ Celje udeležili prireditve ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje, na takšen ali drugačen način spremljala vse leto. Ob zaključku tekmovanja za bralno priznanje smo kot vsako leto povabili zanimivega gosta. Je pisatelj. Je pesnik. Je scenarist. Je dramatik. Je slikar. Pravzaprav bi bilo verjetno bolje, če bi ga povprašali, s čim se kot v umetnik v svojem življenju še ni ukvarjal. Pravijo, da je takšen pisatelj, »ki ima rad otroka in bi rad bil v bivanju z njim na trenutke spet otroški, iz solz in smeha v isti sapi«. To nam pove, da so njegove zgodbe vesele in žalostne, kot je pač veselo in žalostno, razigrano in bridko življenje vsakogar. Ko piše, namreč ne razmišlja o posameznih bralcih, temveč o ljudeh nasploh. V vaše življenje bo skoraj vedno vstopil v skoraj do tal segajočem plašču in značilnem črnem klobuku. Že veste, kdo je bil naš gost? To je Feri Lainšček. Povprašali smo ga o marsičem, on pa nam je potrpežljivo, počasi, preudarno in toplo pripovedoval o svojem otroštvu, svojem delu in o vsem drugem, kar nas je zanimalo. Vse skupaj je začinil s prekmurskim narečjem in toplino, ki jo izžareva. Bilo je lepo in nasmejani in zadovoljni smo odhajali nazaj k pouku ter že načrtovali, kaj dobrega bomo prebrali med počitnicami ter kateri zanimivi gost nas bo - pridne bralce - obiskal naslednje šolsko leto. US Žuborenje ustvarjalnosti Tradicionalni letni koncert Žuborenje ustvarjalnosti je vsako leto pravo doživetje. Zadnjih šest let ga OŠ Lava pripravlja v dvorani Celjskega doma, kar omogoča otrokom popolnoma drugačno doživetje ob nastopih. Polna dvorana staršev, starih staršev, sosedov in krajanov mestne četrti je za otroke, ki vse leto obiskujejo pevske, plesne in inštrumen-talne vaje na Orffovih glasbilih ali igrajo solo inštrumente, potrditev, da se je vredno potruditi za dober rezultat. Na koncertu so nastopili najmlajši - prvošolci, ki obiskujejo Pravljični pevski zborček, ki ga vodi učiteljica Andreja Go-louh, otroški in mladinski pevski zbor, ki ju vodi učiteljica Sanja Golob, plesalci plesne skupine Frklje, ki jih vodi učiteljica Ksenja Kraševec, inštrumentalna skupina Orff Lava, odlični solisti: bivša učenka, zdaj že srednješolka Lena, ki poje ob spremljavi kitare, Živa Žohar, vokalistka in odlična na trobenti, Nuša Žohar - prvošol-ka, ki spretno preigrava klavirske tipke, Zala Kotnik, ki ob igranju na harmoniko prav tako zvonko prepeva. Tako je priložnost na odru dobilo okrog 110 učencev in verjamemo, da jim bodo za odraslo življenje ostali lepi spomini, predvsem pa želimo, da ostanejo kreativni in kulturno dejavni. Z velikim veseljem namreč ugotavljamo, da se učenci OŠ Lava, ko nadaljujejo šolanje v srednjih šolah, veliko kulturno udejstvujejo, kar pomeni, da so v osnovni šoli dobili dobro popotnico in odnos do kulture. MK Šoštanjski vrtec ima najboljši časopis Več kot petsto otrok in mladih je ustvarilo kar 56 časopisov v natečaju Časopis za mojo reko. V projektu Moja reka so se letos osredotočili na pomen ohranjanja vode za hrano. Žirija je izbrala pet najboljših in na prvo mesto uvrstila ekipo Brin-clji iz vrtca Šoštanj, enota Brina, ki se je na natečaj prijavila z Brincljevim novičnikom, s katerim je navdušila žirante. S projektom Moja reka Coca-Cola Slovenija ter ministrstvo za kmetijstvo in okolje v sodelovanju s programom Ekošola že četrto leto osveščata o pomenu ohranjanja slovenskih rek in drugih voda. Za nagrado je vsak otrok iz zmagovalne skupine prejel svoj skiro, mentorici Romana Cverle Krajnc in Irena Žibert pa mestni kolesi. Na četrto mesto se je uvrstila ekipa Novice iz Vrtca Šoštanj, enota Urška Topolšica. Vrtec Šoštanj se je med najboljših pet torej zavihtel kar z dvema časopisoma, je tudi sicer vključen v projekt eko vrtec, v sklopu katerega otroci celo leto pridno ločujejo odpadke, predelujejo odpadno embalažo in tudi izvajajo različne ekološke projekte. VK Zmagovalci nagradnega natečaja Letni koncert pevskih zborov V četrtek, 31. maja, so imeli pevci naše šole Frana Kranjca letni koncert v Narodnem domu. Predstavili so se naši najmlajši in najstarejši pevci, Cici zbor pod vodstvom zborovod-kinje Mateje Lajh, otroški zbor ter vokalna skupina pod vodstvom zborovodki-nje Milene Urlep Rogl. Poleg pevcev so se predstavili tudi glasbeniki. In sicer Polule band pod vodstvom Špele Florjanič, Katarina in Ana Viher ter naša zvesta pianistka oziroma spremljevalka Zala Irgolič, za katero je bil to zadnji koncert z našimi pevci. Naši pevci in glasbeniki so bili polni veselja in radosti. Ob tem lahko potrdimo, da je Shakespeare prav napisal: »Iz glasbe prihaja čar, ob katerem se morajo upokojiti vse skrbi in vse bolečine srca!« ALISA KIKER, 6.a NOVI TEDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 19 Vrata naj ostanejo priprta CELJE - Župan Bojan Šrot je v veliki dvorani Narodnega doma že tradicionalno sprejel 58 najuspešnejših osnovnošolcev in učencev glasbene šole v mestni občini. Za razliko od prejšnjih let, ko se je županovega sprejema iz vsake šole udeležilo toliko učencev, kot je bilo v šoli zaključnih oddelkov, je bilo letos v veliki dvorani bolj množično. V večini šol sta izobraževanje končala po dva oddelka devetošolcev, župan Šrot pa je s priznanjem in knjigo nagradil po šest učencev I., II., III. in IV. OŠ ter osnovnih šol Lava, Hudinja, Ljubečna in Frana Roša, štiri učence Glasbene šole Celje in OŠ Glazija ter dva OŠ Frana Kranjca. Mladim je zaželel prijetne počitnice in jih še opozoril, da so zdaj v enem najlepših življenjskih obdobij. »Svet imate na dlani, možnosti so neskončne, poti široke in dolge. Upam, da sanjate drzne sanje in da so vaše želje velike. Nikoli več ne bodo zvezde tako blizu kot zdaj, ko ste mladi in na začetku svoje poti, zato verjemite vase in v svoje sanje. Uresničujte jih zdaj in ne odlašajte. Postanete lahko vse, kar si želite, če boste delovni, ambiciozni in drzni še naprej,« je dejal in svoj nagovor končal z besedami, da je vsak konec tudi nov začetek. Ob tem, ko bodo najuspešnejši celjski osnovnošolci odpirali nova vrata, pa naj stara le pustijo rahlo priprta: »Tako, za vsak slučaj.« IS, foto: GrupA Najuspešnejši celjski devetošolci ter učenci glasbene šole s svojimi ravnatelji ter z županom Bojanom Šrotom Slatinski učenci pri županu ROGAŠKA SLATINA - Župan občine mag. Branko Kidrič je pred koncem šolskega leta že tradicionalno sprejel učence osnovnih šol, ki so svoje šolanje zaznamovali z odliko. Sprejema so se udeležili učenci I., II. in III. OŠ Rogaška Slatina ter Glasbene šole Rogaška Slatina. Prejeli so simbolična darila, ob tem pa je župan izpostavil pomen pridobivanja kakovostne izobrazbe, ki učencem omogoča konkurenčno prednost pri nadaljnjem izobraževanju in pridobivanju dela. AD Množica odličnjakov in uspešnih tekmovalcev ŽALEC - V dvorani Doma II. slovenskega tabora je župan Janko Kos pripravil sprejem za najboljše šolarje ob koncu šolskega leta. Povabil in nagradil je učence, ki so bili vsa leta osnovnega šolanja odlični, takih je bilo 55, in tiste, ki so v tem šolskem letu osvojili zlata ali srebrna priznanja na državnih in drugih tekmovanjih, teh je bilo 93. TT www.novitednik.com Sprejem pod Ipavčevo lipo ŠENTJUR - Na tradicionalni županov sprejem na vrt Ipav-čeve hiše so letos s sedmih šol občine Šentjur povabili 42 učencev. Župan Marko Diaci jim je izročil knjižne nagrade in jim položil na srce: »Rad bi vas tudi čez leta srečal v domačem kraju, v vaši domači občini. Da bi mi ob stisku roke lahko vsak od vas rekel - dobro mi gre.« Tudi v Šentjurju so letos spremenili kriterije za prestižno vabilo na sprejem najboljših osnovnošolcev. Včasih je bilo za to treba imeti odličen uspeh v vseh razredih. Zdaj je aktiv ravnateljev sprejel točkovni sistem, kjer največ štejeta zlato in srebrno priznanje različnih tekmovanj. 38 učencev je predlagalo šest osnovnih šol, dva tamkajšnja glasbena šola, dva pa sta si zaslužila tako nominacijo glasbene kot svoje matične šole. »Ljudje vas bodo neprestano ocenjevali. Z ocenami od pet do deset, s plačilom, ki vam bo pripadlo za vaše delo. Ocene bodo včasih bolj, drugič manj krivične, zato pa si morate zmeraj zapomniti; ko vas ocenjujejo, je najbolj pomembno, da sami sebe - cenite,« je za konec še dodal župan Diaci. StO 20 BRALCI POROČEVALCI NOVI TEDNIK Člani ZŠAM Laško regijski in državni prvaki Člani Združenja šoferjev in avtomehanikov Laško smo se sredi maja udeležili 30. državnega delovnega tekmovanja poklicnih voznikov ZŠAM Slovenije, ki je bilo v Ljubljani in se ga je udeležilo tudi več drugih slovenskih ZŠAM. Tekmovali smo v poznavanju strokovne teorije ce-stnoprometnih predpisov in v spretnostni vožnji. V tem delu sta zlasti pomembna natančnost med raznimi ovirami in čas, medtem ko hitrost ne toliko. Tekmovanje je bilo v kategorijah: tovornjak do 3,5 tone, tovornjak nad 3,5 tone, avtobus, vlačilec s priklopnikom in tovornjak s priklopnikom. Člani ZŠAM Laško smo tekmovali v vseh kategorijah, posamično in ekipno. Dosegli smo zelo dobre rezultate, saj smo osvojili kar šest pokalov, posamično pa eno prvo in dve drugi mesti. Ekipno smo prav tako osvojili eno prvo in dve drugi mesti ter s tem drugič zapored postali državni prvaki s prehodnim pokalom. Veseli in ponosni smo za dosežen rezultat. Če bomo tako uspešni tudi prihodnje leto in bomo še tretjič osvojili žlahtni prehodni pokal, kar je naša velika želja, bi to bila za nas posebna čast, saj bi potem pokal trajno ostal v naših rokah. Hkrati bi bili veseli, če bi se takšnih in tovrstnih tekmovanj, ki pomenijo več kot le samo tekmovanje, udeleževalo še več ZŠAM, tudi s Celjskega. MARTIN PUŠNIK Terezija in Ivan Jelen ustvarjalnih let Ekipa tekmovalcev iz Laškega najboljša v državi Na Ponikvi pri Žalcu je bilo 16. maja prijetno druženje, ki ga je organiziral za svoje športne in stanovske prijatelje ter krajane Ivan Jelen. Razlog druženja je bila 30-letnica preselitve iz Velenja na Ponikvo, kjer se je nadvse aktivno vključil v delo KS in bil njen dolgoletni predsednik. Ob jubileju sta z ženo pripravila zanimivo razstavo. Žena Terezija je obiskovalce navduševala z izdelki suhih rož iz krep papirja, ki so prava ročna spretnost in nadaljevanje družinske tradicije iz mladostnih let. Mož Ivan je razstavni prostor obogatil s številnimi priznanji, pokali, plaketami in medaljami, ki Obletnica valete Na 30. obletnici zaključka šolanja v OŠ Hudinja (nekdanje OŠ Franja Vrunča) se nas je zbralo 93 bivših sošolcev in sosošolcev iz petih razredov zelo močne generacije. Prišli so tudi štirje učitelji, ki so nam bili v zadnjih letih razredniki. Drugače nas je na seznamu krepko več kot 160, vendar se nekateri iz najrazličnejših vzrokov niso mogli udeležiti srečanja. Osem jih je srečanje tudi finančno podprlo, a so jih tempo in tegobe današnjega časa prisilili k temu, da se ga niso mogli udeležiti. Peterica pa je na žalost že pokojna. ZDRAVKO MAČEK jih je prejel za svoje delovanje v prostem času, na delovnem mestu ali za najrazličnejše zasluge na športnem področju in tudi drugih. Še posebej je ponosen na medaljo dela, ki jo je dobil v bivši državi od takratnega predsednika Tita kot uspešen delavec v velenjskem premogovniku. Leta 1993 je prejel grb Občine Žalec in leta 2009 zlato plaketo stranke DeSUS. Zelo aktiven je bil tudi na krvodajalskem področju, saj je doslej kri daroval že 106-krat. Vsa leta na Ponikvi prepeva v MPZ in se z njim udeležuje pevskih revij po vsej Sloveniji. Ob vsem tem delovanju se je nadvse zavzeto udejstvo-val v Društvu upokojencev Ponikva in kot član športne ekipe osvojil vrsto medalj in pokalov, ki so v veliki meri tudi krasili tokratni razstavni prostor. DARKO NARAGLAV Šentjurski likovniki v svetu akvarelov Ljubiteljski likovni ustvarjalci imajo v Šentjurju dolgoletno tradicijo. Njihove izkušnje in učenje se kažejo tudi v vse kvalitetnejših izdelkih. Nazadnje so se pod mentorstvom Dragana Podovaca preizkusili v akvarelu. V Galeriji Zgornji trg so razstavili 28 del. Slike so nastajale zadnjega pol leta. Deset ljubiteljev je motiviko izbiralo v najrazličnejših sferah, najpogosteje pa v podobah domačega Šentjurja. Zahtevna tehnika je pred ustvarjalce postavili nemalo izzivov, končni izdelki pa so jim lahko v ponos. StO, foto: TV Strastni gobar znova na delu Tone Vodišek iz Trojnega nad Laškim je komaj čakal ugodno priložnost in se podal v gozd, kjer sedaj rastejo gobe kot za stavo. Njemu menda nobena ne uide. Zato ni naključje, da se je oni dan vrnil domov z bogato bero. Med nabranimi je večkrat kakšna posebna, kot je bila ta na fotografiji, ki je imela pecelj dolg kar 22 centimetrov. VM, foto: BARBARA MAČEK Jure, ne jurček To ni jurček, to je pravi jure, je vzkliknil Rok Marcen iz Pe-trovč, ko je na Brnici nad Libojami našel pravo gobo velikanko. Seveda pa je moral najprej od sreče priti do sape. Ker gre za pravo gobarsko trofejo, ki ji niti po teži niti po velikost ni para, jo je želel pokazati še našim bralcem. S svojo mlado družinico je gotovo ne bo mogel naenkrat pojesti, zato bo na okusno kosilo lahko povabil kar nekaj svojih prijateljev. Da goba ni lep plastični ponaredek, sem se na lastne oči prepričal tudi sam. ZLATKO BOBINAC NOVI TEDNIK STIRINOZCI / INFORMACIJE 21 ISCEMO TOPEL DOM Prijazni štirinožci si želijo nove skrbnike in vas čakajo v zavetišču Zonzani Igrivi Toro je mešanec, star približno 3 mesece. Skupaj s psičko Azro in ostalimi mladički so ga našli v občini Celje. Zax je mešanec, star je 12 mesecev in so ga našli v občini Kozje. Prijazen in poslušen Redy je mešanec, star je 15 mesecev in so ga našli v občini Majšperk. Uradne ure zavetišča Zonzani: od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure; ogledi psov: od ponedeljka do petka od 12. do 16. ure. Telefon: 03/749-06-00; internetni naslov www. zonzani.si Leto dni star Sky je mešanec, ki so ga našli v občini Laško. DELOVNI ČAS pon.-pet.7,-i9,ure sob. 7. -12. ure ned. 7. - 8. ure dežurstvo 24 ur tel. 03/7493210 gsm 041 -618-772 veterinarskabolnicašentjur www.vb-sentjur.si_ Za vašo popolno** "jfe^ obveščenost PONEDELJKOV^dpOrtnODOPO -DN 95.1 I 95.9 I 100.3 | 90.5 MHz VSAK PONEDELJEK od 10.15 d» 11.45 www.rad i o celje.c om PODARITE Želite dati enkrat in obdarovati z enim darilom večkrat? Novi tednik vam to omogoča. Svojemu prijatelju, sorodniku, poslovnemu partnerju podarite časopis za izbrano naročniško obdobje in obdarovali ga boste večkratno. Naročnik, ki mu boste podarili Novi tednik, bo brezplačno prejemal tudi vse posebne izdaje časopisa, uveljavil bo lahko pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje. In to še ni vse. Življenje si bo lahko pocenil z našo kartico ugodnih nakupov. NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje novitednik □dd OB TORKIH - Z VAŠEGA FKHJB OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. Nakup darila je preprost. Izpolnite podatke o plačniku naročnine in podatke o naslovniku -naročniku Novega tednika. PODATKI O PLAČNIKU I NAROČILNICA I PODATKI O PREJEMNIKU NAROČNIKU : IME IN PRIIMEK: ! I ULICA: : IME IN PRIIMEK: Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. ! i KRAJ: ULICA: KRAJ: ! KONTAKTNI TELEFON/GSM: • ; DATUM ROJSTVA: i j Plačano obdobje: od ! : do : ; NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe ; Novega tednika. ; ; podpis: — NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. Torek, 26. junij: Ob 4.25 bo Merkur vstopil v znamenje leva, kar bo odličen položaj predvsem za poslovno področje. Venera se bo srečala z Marsom, povečana bo energija, dobre bodo okoliščine za ljubezen. Luna bo ob 19.16 vstopila v znamenje tehtnice, zato bo potreba po čustveni varnosti močno povečana. Sreda, 27. junij: V nočnih urah bo Luna v dobrem aspektu z Jupitrom prinašala prehodno energijo, Sonce bo v zgodnjih jutranjih urah v napetem kvadratu z Luno, zato bo treba vnesti v delovanje več previdnosti. V dopoldanskem času bo sicer Luna v dobrem odnosu z Venero, zato se bo lahko pokazala zelena luč za kakšno zadevo, ki stoji na stranskem tiru, vendar bo istočasno v opoziciji z Uranom, zato bo treba zelo dobro preučiti vse okoliščine. Ob 17.06 bo Venera prešla v direktno gibanje, zato se bo sprostila energija, ki je bila blokirana od polovice maja. Četrtek, 28. junij: V dopoldanskih urah se bosta srečala Luna in Saturn, kar bo nekoliko težji apsekt, zato bo treba notranji umiritvi posvečati več pozornosti. Luna bo ob 22.33 vstopila v znamenje škorpijona. Petek, 29. junij: Luna bo v nočnem času v dobrem aspektu z Neptunom povzročala sproščenost in istočasno z napetim kvadratom napetost, zato bo nihanje razpoloženja zelo očitno. Trigon Sonca in Lune v opoldanskem času bo dobra popotnica za akcijo, podpiral jo bo tudi sekstil Lune in Plutona. Ob 17. uri bo Sonce v opoziciji s Plutonom, kar bo aspekt, ki bo trajal nekaj dni in predstavljal nevarnost blokad, zato bo treba v delovanje vnesti veliko previdnosti. Sonce bo tudi v kvadratu z Uranom in tudi ta aspekt bo trajal nekaj dni in prinašal nepričakovane spremembe. l] fii ril iL Ohraniti bo treba moč razuma in poiskati modre odločitve. Sobota, 30. junij: V dnevu posebnih aspektov ne bo. Bo pa v večernem času sekstil med Luno in Marsom, zato bo energija dobra. Opolnoči bo Luna prestopila v ognjenega strelca in vnašala v naslednjih dneh povečano energijo ter skrbela za dinamiko dogodkov. Nedelja, 1. julij: Luna bo v tem dnevu vstopila v znamenje strelca in prinašala toplo, ognjeno energijo. Težko boste zdržali na miru, zato poskrbite za dinamiko, gibanje in druženje s podobno mislečimi ljudmi. Rojeni v znamenju rib ter devic boste zaradi lunine opozicije z Venero nekoliko občutljivejši, dobro je, da se tega vsaj zavedate. Ponedeljek, 2. julij: Luna bo v skladnem sekstilu s Saturnom, zato bo začetek novega delovnega tedna lahko uspešen in konstruktiven. Veliko boste lahko naredili, saj vas bo vodil čut dolžnosti. Kljub temu velja posebno opozorilo za ta čas. Dan pred polno luno bodo prisotne močnejše energije, zato velja povečana previdnost na vseh življenjskih področjih. Še zlasti boste temu vplivu izpostavljeni rojeni v raku, kozorogu, tehtnici in ovnu. Astrologinji GORDANA in DOLORES Iz preteklosti vas preko sedanjosti popeljemo v prihodnost Astrologinja Cordana je dosegljiva na 041 404-935 cena minute pogovora je 1,99 EUR z DDV, in na facebooku Astrologinja Cordana Astrologinja Dolores je dosegljiva na 090 64-30 cena minute pogovoraje 1,99 EUR z DDV, in na www.dolores.si Setveni koledar Čas za presajanje je do 30. junija do 19. ure. f 26 TO korenina 27 SR korenina 28 ČE korenina 29 PE*** cvet 30 SO cvet do 19. ure 1 NE — 2 PO od 10. ure list dvigajoči loki Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2012, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. LEGENDA: * in ** trigon, *** opozicija Vpliv razmerij med planeti je lahko pozitiven ali negativen. Pozitivno učinkujejo opozicije in trigoni planetov, negativno pa mrki in konjunkcije. 22 BORZA DELA / INFORMACIJE NOVI TEDNIK Prosta delovna mesta objavljamo po podatkih Zavoda RS za zaposlovanje. Zaradi pomanjkanja prostora niso objavljena vsa. Prav tako zaradi preglednosti objav izpuščamo pogoje, ki jih postavljajo delodajalci (delo za določen čas, zahtevane delovne izkušnje, posebno znanje in morebitne druge zahteve). Vsi navedeni in manjkajoči podatki so dostopni: ■ na oglasnih deskah območnih služb in uradov za delo zavoda; ■ na domači strani Zavoda RS za zaposlovanje: http://www.ess.gov.si; ■ pri delodajalcih. Bralce opozarjamo, da so morebitne napake pri objavi mogoče. UE CELJE OSNOVNOSOLSKA IZOBRAZBA FASADER - M/Ž; IZDELAVA FASAD IN DRUGA GRADBENA DELA, NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2012; GRADNJE BOŽIČ, SPLOŠNA GRADBENA DELA, D.O.D., AŠKERČEVA ULICA 15.3000 CELJE MONTER OKENIN STEKLENIH FASAD - M/Ž: MONTAŽA STEKLENIH FASAD IN DRUGEGA STAVBNEGA POHIŠTVA, NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2012: GRADNJE BOŽIČ, SPLOŠNA GRADBENA DELA, D.O.D., AŠKERČEVA ULICA 15,3000 CELJE VARILEC - M/Ž; VARJENJE KONTEJNERJEC - ELEKTRO, C02..., DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 7.7.2012; CARIKS, STORITVENE DEJAVNOSTI IN GOSTINSTVO, MIRJANA BUBNJAR, S.P., AŠKERČEVA ULICA 15,3000 CELJE DELAVEC BREZ POKLICA FASADER - M/Ž; DELA IN NALOGE FASADERJA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2012; IGVAN, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.0.0., OBRTNA CESTA 16,3000 CELJE STROJNI MEHANIK SERVISER - M/Ž; IZVAJANJE DEM0NTAŽE IN MONTAŽE VSEH STEKEL NA MOTORNIH VOZILIH V DELAVNICI IN NA TERENU, POPRAVILA POŠKODB NA VSEH STEKLIH MOTORNIH VOZILIH V DELAVNICI IN NA TERENU, VODENJE IN IZPOLNJEVANJE DOKUMENTACIJE, PRIPRAVLJANJE TEHNIČNIH POROČIL, NABAVA MATERIALA, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 20.6.2012; AVT0STEKL0 D.0.0.; AVT0STEKL0 D.0.0., PE CELJE, MARIBORSKA CESTA 166,3000 CELJE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA IN FASDERSKA DELA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 30.6.2012; IGVAN, GRADBENIŠTVO IN STORITVE, D.0.0, OBRTNA CESTA 16,3000 CELJE SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA VZDRŽEVALEC STROJEV ZA PREDELAVO PLASTIKE - M/Ž; VZDRŽEVANJE IN NASTAVITVE STflOJEV IN NAPRAV, MENJAVE STROJNIH DELOV, ZAGON OPREME (BRIZGALKE, EKSTRUUERJI), IZVAJANJE MANJŠIH POPRAVIL, STROJNA OBDELAVA MATERIALOV, KONTROLA PROIZVODNEGA PROCESA, IZPOLNJEVANJE PROIZVODNE DOKUMENTACIJE, DOSLEDNO UPOŠTEVANJE NAVODIL ZA VARNO DELO, NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2012; NAVODNIK D.0.0.; NAVODNIK D.0.0, PODRUŽNICA CELJE, MEDL0G 7F, MEDL0G 7 F, 3000 CELJE KUHARSKI POMOČNIK POMOŽNI GOSTINSKI DELAVEC - M/Ž; OPRAVLJANJE POMOŽNIH DEL V GOSTINSKEM LOKALU, POMIVANJE POSODE, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P, TABOR 45 C, 3304 TABOR KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVLJANJE JEDI, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P, TABOR 45 C, 3304 TABOR NATAKAR NATAKAR - M/Ž; OPRAVLJANJE DEL V GOSTINSKEM LOKALU, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P, TABOR 45 C, 3304 TABOR KUHAR NATAKAR VODJA GOSTINSKEGA LOKALA - M/Ž; ORGANIZACIJA DELA, SESTAVLJANJE JEDILNIKA, IZVAJANJE VSEH OPERATIVNIH DEL, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; GOSTINSTVO IN TRGOVINA, ALJAŽ ŽILNIK S.P, TABOR 45C.3304TABOR PRODAJALEC PRODAJALKA - M/Ž; PRODAJA BLAGA, PREVZEM BLAGA, SKRB ZA POROĐAJNI PROSTOR, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2012; ACR0N TRGOVSKO PODJETJE D.0.0, PAMEČE 167,2380 SLOVENJ GRADEC KOMERCIALIST SAMOSTOJNI KOMERCIALISTV AVSTRIJI - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA VCEUE 2.3202LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 16.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V ITALIJI, DRŽAVLJAN ITALIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALISTV BELGIJI, DRŽAVLJAN BELGIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA: SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA CIPRU, DRŽAVLJAN CIPRA - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALISTV FRANCIJI, DRŽAVLJAN FRANCIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTAV CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA NIZOZEMSKEM, DRŽAVLJAN NIZOZEMSKE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA NORVEŠKEM, DRŽAVLJAN NORVEŠKE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALISTV ŠPANIJI, DRŽAVLJAN ŠPANIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST NA ŠVEDSKEM, DRŽAVLJAN ŠVEDSKE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALIST V VELIKI BRITANIJI, DRŽAVLJAN VELIKE BRITANIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA SAMOSTOJNI KOMERCIALISTV NEMČIJI, DRŽAVLJAN NEMČIJE - M/Ž; ODGOVORNI BOSTE ZA; SAMOSTOJNO TRŽENJE (ISKANJE NOVIH PRODAJNIH MOŽNOSTI) IN PROMOCIJO IZDELKOV V LASTNI DRŽAVI, ZBIRANJE, PRIDOBIVANJE IN SPREMLJANJE PODATKOV 0 TRŽNIH RAZMERAH, VZDRŽEVANJE POSLOVNIH VEZI Z OBSTOJEČIMI KUPCI, ORGANIZACIJA, KOORDINACIJA LASTNEGA DELA, SVETOVANJE STRANKAM, PRIPRAVA PONUDB IN POGODB. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 1.7.2012; ŠUMER PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE D.0.0, CESTA V CELJE 2,3202 LJUBEČNA UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI PRAVNIK ODVETNIŠKI KANDIDAT - M/Ž; DELO V ODVETNIŠKI PISARNI, ZASTOPANJE STRANK NA SODIŠČU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 7.7.2012; VERSTOVŠEK BOŠTJAN - ODVETNIK, LJUBLJANSKA CESTA 5 A, 3000 CELJE DOKTOR ZNANOSTI VISOKOSOLSKI UČITELJ UNI ZA PODROČJE GOSPODARSKE LOGISTIKE (D010001 VISOKOŠOLSKI UČITELJ) - M/Ž; OPRAVLJA NEPOSREDNO, POSREDNO PEDAGOŠKO, ZNANSTVENO RAZISKOVALNO, UMETNIŠKO, STROKOVNO IN DRUGO. DELO, KOT JE OPREDELJENO V SPLOŠNEM AKTO, KI OPREDELJUJE OBLIKE TEH DEL IN DRUGIH AKTIH UM IN ČLANICE. UM. ORGANIZIRA AKTIVNOSTI IZ PREJŠNJE ALINEJE. SODELUJE PRI OBLIKOVANJU UČNIH NAČRTOV, POSODABLJANJU UČNIH NAČRTOV ZA PREDMETNA PODROČJA IN PRILAGAJA ŠTUDIJSKE PROGRAME IN NJIHOVE IZVEDBE ZAHTEVAM RAZVOJA STROKE. KOORDINIRA IN NADZIRA DELA OSTALIH IZVAJALCEV PREDMETOV (ASISTENTOV, TEHNIČNIH IN DRUGIH SODELAVCEV). USMERJA RAZISKOVALNO DELO IN ŠTUDIJSKE AKTIVNOSTI ŠTUDENTOV, IZVAJA MENTORSTVA ŠTUDENTOM PRI IZDELAVI DIPLOMSKIH NALOG, SPECIALIZACIJ, MAGISTERIJEV IN DOKTORATOV. SE AKTIVNO UDEJSTVUJE NA ZNANSTVENO RAZISKOVALNEM PODROČJU, PROUČUJE IN RAZVIJA KONCEPTE, TEORIJE IN METODE TER PRENAŠA REZULTATE ZNANSTVENORAZISKOVALNEGA DELA V ŠTUDIJSKI PROCES. SODELUJE PRI AKTIVNOSTIH, VEZANIH NA PEDAGOŠKO IN ZNANSTVENORAZISKOVALNO DELO NA PODROČJU STROKE (HABILITACIJE, NOSTRIFIKACIJE, STROKOVNE EKSPERTIZE IDR.). IZVAJA UKREPE ZA VARNO IN ZDRAVO DELO DELAVCEV IN ŠTUDENTOV, USTREZNO POUČUJE OSEBE, KI PRIHAJAJO V STIK Z NEVARNIMI SNOVMI, SEZNANJA Z UPORABO OSEBNE VAROVALNE OPREME IN DRUGIMI VARNOSTNIMI UKREPI PRI IZVAJANJU PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA. SODELUJE S PODJETJI IN DRUGIMI ORGANIZACIJAMI PRI IZVAJANJU PEDAGOŠKEGA IN RAZISKOVALNEGA DELA. OPRAVLJA DRUGE NALOGE, KI VSEBINSKO SODIJO V ŠIRŠE STROKOVNO PODROČJE PO NALOGU DEKANA, PRODEKANA IN PREDSTOJNIKA KATEDRE/ODDELKA/ INŠTITUTA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 5.7.2012, UM; UM, FL, MARIBORSKA CESTA7.3000 CELJE Uelaško KOZMETIČNI TEHNIK KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.0.0, DOM IN VRT21 A, 1420 TRBOVLJE KOZMETIČNI TEHNIK - M/Ž; OPRAVLJANJE KOZMETIČNIH STORITEV, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 12.7.2012; KOZMETIKA KAHNE, PROIZVODNJA, STORITVE, TRGOVINA, D.0.0, DOM IN VRT21 A, 1420 TRBOVLJE UTmozirje NATAKAR POMOČ V STREŽBI - M/Ž; POMOČ V STREŽBI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 15.7.2012; OKREPČEVALNICA RIBIČ IVAN DAJČER S.P, V SAVINJSKI GAJ 2,3330 MOZIRJE UE SLOVENSKE KONJIČ!" AVTOKLEPAR AVTOKLEPAR - M/Ž; DELO AVTOKLEPARJA V AVTO-MEHANIČNI DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 5.7.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE13,3215 LOČE AVTOLIČAR AVTOLIČAR - M/Ž; DELO AVTOLICARJA V DELAVNICI, NEDOLOČEN ČAS, 5.7.2012; JEZOVŠEK IN JEZOVŠEK AVTO-SERVISNE STORITVE D.N.O., MLAČE 13,3215 LOČE VARNOSTNIK VARNOSTNIK - M/Ž; FIZIČNO VAROVANJE OBJEKTOV Z OBHODI, INTERVENCIJA V PRIMERU VLOMNEGA ALI POŽARNEGA ALARMA, VHODNO IZHODNA KONTROLA NA VAROVANEM OBJEKTU .... VARNOSTNIK /VARNO-STNICA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 4.7.2012; HWA-RANG VARNOSTNI INŽENIRING IN VAROVANJE D.0.0. CESTA NA ROGLO 11/J, ZREČE, CESTA NA ROGLO 11 J, 3214 ZREČE SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA DODELOVALNE OPERACIJE NA PROIZVODIH - M/Ž; VRTANJE IZVRT1N, POVRTAVANJE, IZDELAVA NAVOJEV, POSNEMANJE PROIZVODOV, BRUŠENJE PROIZVODOV, POMOČ PRI PAKIRANJU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 4.7.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55,3206 STRANICE STROJNITEHNIK ORODJAR - M/Ž; IZDELAVA UTOPNIH, PREBIJALNIH, OBREZILNIH, KALIBRIRNIH TER OSTALIH ORODIJ, PRIPRAV IN PRIPOMOČKOV ZA DELO V PROIZVODNJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 4.7.2012; MAROVT PROIZVODNO IZVOZNO UVOZNO PODJETJE, D.0.0, STRANICE 55,3206 STRANICE ue Šentjur pri celj"U ELEKTROINŠTALATER ELEKTRIKAR - M/Ž; IZVAJANJE IN SERVISIRANJE INTELIGENTNIH INSTALACIJ-AVTOMAUZACIJA ZGRADB, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 15.7.2012; EDICDM IZVOZ-UVOZ, TRGOVINA IN STORITVE D.0.0. ŠENTJUR, PRIJATELJEVA ULICA 12,3230 ŠENTJUR SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA TAKSI VOZNIK - M/Ž; PREVOZ OSEB V CESTNEM PROMETU, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 30.6.2012; PIS - TAXI ŠTAJERC MARJETKA PODPLATAN S.P, LJUBLJANSKA CESTA 21,3230 ŠENTJUR KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA HRANE, DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 6.7.2012; ŽNIDAR ISTOK S.P.; PE PIZZERIJA BAR OSMICA, ŽNIDAR ISTOK S.P, ULICA DUŠANA KVEDRA 12,3230 ŠENTJUR ue Šmarje pri jelsAh OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ - M/Ž; MONTAŽA KOVINSKIH KONSTRUKCIJ V TUJINI, AVSTRIJA, NEMČIJA, NIZOZEMSKA.... DOLOČEN ČAS, 3 MESECE, 10.7.2012; SIFLEKS, KOVINARSTVO, PROIZVODNJA, TRGOVINA IN STORITVE, D.0.0, TRŠKA CESTA 5,3254 PODČETRTEK NATAKAR - M/Ž; STREŽBA PIJAČ, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 15.7.2012; KAVA BAR AS DARJA ANDRLON S.P.JLAKE 2,3254 PODČETRTEK NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) HOTELSKI VRATAR 2 - - M/Z; POMOČ GOSTOM PRI NJIHOVEM PRIHODU IN ODHODU, PRI PRTLJAGI, KLJUČIH, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.6.2012; HOTEL SAVA ROGAŠKA, GOSTINSTVO, TURIZEM IN STORITVE, D.0.0, ZDRAVILIŠKI TRG 6,3250 ROGAŠKA SLATINA FRIZER FRIZER - M/Ž; DELO V FRIZERSKEM SALONU, NEDOLOČEN ČAS, 3.7.2012; FRIZERSKI STUDIO VIDA LORGAR S.P.JELJSKA CESTA 4 C, 3250 ROGAŠKA SLATINA INŽENIR STROJNIŠTVA VODJA STROJNIH PROJEKTOV (M/Ž) - M/Ž; SAMOSTOJNO KONSTRUIRANJE STROJEV, NAPRAV, STROJNIH DELOV TER OSTALIH KONSTRUKCIJ, IZDELAVA 3D MODELOV KONSTRUKCIJ IN DVODIMENZIONALNE TEHNIČNE DOKUMENTACIJE, NAČRTOVANJE, ORGANIZIRANJE IN NADZIRANJE DELA NA PODROČJU STROJNEGA VZDRŽEVANJA PROIZVODNJE, PROGRAMIRANJE CNC STROJEV, SPREMLJANJE STANJA STROJEV, NAPRAV IN INŠTALACIJ, ORGANIZIRANJE PREVENTIVNEGA VZDRŽEVANJA, IZVEDBA OSNOVNIH INŽENIRSKIH PRERAČUNOV IN IZRAČUNOV, USMERJANJE PROIZVODNJE PRI IZDELAVI PRODUKTA, DEFINIRANJE PROJEKTNIH NALOG IN ORGANIZIRANJE PROJEKTNEGA TIMA TER OSTALA PRIMERNA DELA PO NAVODILIH NADREJENEGA. DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 20.6.2012; STEKLARNA ROGAŠKA D.D., ULICA TALCEV 1,3250 ROGAŠKA SLATINA DOKTORMEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE ALI ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA, NEDOLOČEN ČAS, 22.7.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH DOKTOR MEDICINE SPECIALIST SPLOŠNE MEDICINE ZDRAVNIK SPECIALIST SPLOŠNE ALI DRUŽINSKE MEDICINE - M/Ž; DELO ZDRAVNIKA SPECIALISTA V AMB. SPLOŠNE ALI DRUŽ. MEDICINE, OPRAVLJANJE PREVENTIVNEGA IN KURATIVNEGA ZUR. VARSTVA, DOLOČEN ČAS, 22.7.2012; ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH, CELJSKA CESTA 16,3240 ŠMARJE PRI JELŠAH Uevelenje STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, GRADBENI DELAVEC - M/Ž; STROJNIK GRADBENE MEHANIZACIJE, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC, VOZNIK B IN F, DOLOČEN ČAS, 4 MESECE, 10.7.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P, FLORJAN 168,3325 ŠOŠTANJ GRADBENI DELAVEC GRADBENI DELAVEC IN VOZNIK B KATEGORIJE - M/Ž; SPLOŠNA GRADBENA DELA, VOZNIK B KATEGORIJE, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 10.7.2012; GRADBENIŠTVO TOMAŽ OSTERVUH, S.P, FLORJAN 168,3325 ŠOŠTANJ NIŽJA POKLICNA IZOBRAZBA (DO 2 LET) PROIZVODNI DELAVEC III. - DELO V VELENJU - M/Z; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH DEL PRI IZDELAVI POLIZDELKOV, POVRŠINSKI ZAŠČITI POLIZDELKOV, SESTAVI SKLOPOV IN APARATOV, NA PODLAGI TEHNOLOŠKO DOLOČENIH DELOVNIH OPERACIJ. OPRAVLJANJE DRUGIH DEL PO NALOGU OZIROMA NAVODILU PREDPOSTAVLJENEGA, DOLOČEN ČAS, 2 MESECA, 2.7.2012; ADECCO H.R., KADROVSKO SVETOVANJE, D.0.0, AMERIŠKA ULICA 8,1000 LJUBLJANA BOLNIČAR-NEGOVALEC BOLNIČAR NEGOVALEC - PRIPRAVNIK - M/Ž; POMOČ PRI ZDRAVSTVENI IN NEZDRAVSTVENI NEGI, PRI HRANJENJU STANOVALCEV, PRI SPREMLJANJU V BOLNIŠNICO, ZD .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 27.6.2012; DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE, KIDRIČEVA CESTA 23,3320 VELENJE ZDRAVSTVENI TEHNIK MENTOR V DNEVNEM CENTRU ZA ZMANJŠ. ŠKODE ZARADI DROG - M/Ž; POMOČ PRI OSVEŠČANJU GLEDE ZMANJŠANJA ŠKODE ZARADI DROG, POMOČ PRI VODENJU DELAVNIC IN SEGMENTOV PROGRAMA, SPREMLJANJE UPORABNIKOV, POMOČ PRI ADMINISTRACIJI, POMOČ PRI ORGANIZACIJI DELA .... DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV OZ. DO 31.12.2012,30.6.2012; ŠENT - SLOVENSKO ZDRUŽENJE ZA DUŠEVNO ZDRAVJE, Cl-GALETOVA ULICA 5,1000 LJUBLJANA DIPLOMIRANI FIZIOTERAPEVT(VS) DIPL. FIZIOTERAPEVTI - PRIPRAVNIK - M/Ž; ORGANIZIRANJE IN IZVAJANJE FIZIOTERAPIJE VPROCESU ZDRAVSTVENE NEGE STANOVALCEV, IZDELAVA PROGRAMA DELA IN DELOVNEGA NAČRTA ZA FIZIOTERAPIJO V SKLADU Z NALOGAMI IN CILJI DOMA, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.6.2012; DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE, KIDRIČEVA CESTA 23,3320 VELENJE DIPLOMIRANI DELOVNI TERAPEVT (VS) DIPL.DELOVNI TERAPEVT I - PRIPRAVNIK - M/Ž; IZDELAVA PROGRAMA DELA IN DELOVNEGA NACRTA ZA DELOVNO TERAPIJO V SKLADU Z NALOGAMI IN CILJI DOMA, ORGANIZACIJA KULTURNIH IN DRUŽDENIH PRIREDITEV V DOMU, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 27.6.2012; DOM ZA VARSTVO ODRASLIH VELENJE, KIDRIČEVA CESTA 23,3320 VELENJE UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI EKONOMIST VODJA KNJIGOVODSTVA - M/Ž; ZBIRANJE RAČUNOV IN ARHIVIRANJE LE-TEH, KOMPLETIRANJE BANČNIH NALOGOV IN PRIPRAVA ZA KNJIŽENJE, REDNO USKLAJEVANJE(KUPCEV IN UOBAVITELJEV)ODPRTIH POSTAVK, PRIPRAVA IN KNJIŽENJE PRISPELIH IN IZDANIH FAKTUR, BANČNIH NALOGOV, BLAGAJNE, VODENJE BLAGAJNE DVIG IN POLOG, OBRAČUN POTNIH STROŠKOV, DNEVNIC IN OSTALIH STROŠKOV TER PRIPRAVA ZA KNJIŽENJE, KNJIŽENJE OSEBNIH DOHODKOV, KNJIŽENJE PRELIVOV IN ODLIVOV NA NE-REZIDENČNEM RAČUNU, RAZNA MESEČNA INTERNA POROČILA.... NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2012; FORI, FLEKSIBILNO ORGANIZIRANJE RAZVOJNIH IDEJ, D.0.0, PREŠERNOVA CESTA 1 A, 3320 VELENJE UE ŽALEC SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA VODOVODNI INSTALATER - M/Ž; PRENOVA KOPALNIC IN MONTAŽA OGREVANJA - SMOSTOJNI MONTER, DOLOČEN ČAS, 12 MESECEV, 8.7.2012; HALO MOJSTRI, JURIJ OCEPEK, S.P, BREG PRI POLZELI 22,3313 POLZELA KUHAR KUHAR - M/Ž; PRIPRAVA JEDI, PIZZ, RAZNA DELA V KUHINJI, DOLOČEN ČAS, 6 MESECEV, 30.6.2012; GOSTINSTVO MARIJA AŽNOH S.P, VRHE 65, 2380 SLOVENJ GRADEC KUHAR IN POMOČ V KUHINJI - M/Ž; PRIPRAVA IN KUHANJE JEDI, DOLOČEN ČAS, 24 MESECEV, 4.7.2012; AMRINŽENIRING: DRUGATRGOVINANADERELO, ALJA SKALIN S.P, PARTIZANSKA ULICA 43,3310 ŽALEC STROJNI TEHNIK OBLIKOVALEC KOVIN - M/Ž; DELO NA KOVINSKO-OBDE-LOVALNIH STROJIH, MERJENJE IZDELANIH IZDELKOV, UPRAVLJANJE STROJEV Z MENJAVO ORODJA, NEDOLOČEN ČAS, 27.6.2012; BASTT-REDUKTOR PROIZVODNO TRGOVSKO PODJETJE D.0.0, LOČICA OB SAVINJI 36 A.3313 POLZELA VODNIK TOREK, 26. 6. od 10.00 ure Mestni trg Šentjur Žene me kreativnost festival 10.00 Knjižnica Rogatec 14.00 Park pred velenjsko gimnazijo eMCe plac 16.00 Mladinski center Velenje Mladi v popoldanskem centru inkubus Ustvarjalna delavnica za otroke Drum'n'bass park s5 dogaja 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Po pravljici diši pravljična ura z Nino 19.00 Skomarska hiša Zreče Jaz mam en star znucan koš literarni večer 21.00 Branibor club Celje Stand up: Večer bosanskega humorja nastopajo: Adi Fejzić, Mirko Komljenović-Mirkan in Filip Andornik SREDA, 27. 6. 10.00 Knjižnica Rogaška Slatina Ustvarjalne delavnice za otroke 14.00 Park pred velenjsko gimnazijo eMCe plac Jazz park s5 dogaja 21.00 Pred Domom kulture Velenje Ballet folklorico Santa Anita mehiški folklorni večer mladih plesalcev ČETRTEK, 28. 6. 14.00 Park pred velenjsko gimnazijo eMCe plac 18.00 Savinov likovni salon Žalec 18.00 Vila Bianca Velenje Rola Bičola vol. 3 park s5 dogaja Nova fotografija - realnost odprtje razstave Velika forma odprtje razstave skupine Gambatte 19.00 Osrednja knjižnica Celje Prebiranje popotnih slik predstavitev knjige Mire Gorenšek, z njo se bo pogovarjal Zoran Pevec 20.00 Atrij Savinove hiše Žalec Savinov poletni večer nastopa skupina slovenskih glasbenikov in afriški korist Sekou Kouyate 21.00 Titov trg Velenje Carmina Burana glasbeni scenski spektakel TOREK, 26. 6. 18.00 Mestna plaža Spoznavanja zahodnoafriških tolkal in ritmov medgeneracijsko glasbeno delavnico vodi Nino Šloser SREDA, 27. 6. 18.00 Mestna plaža Ustvarjamo in se igramo turnir 4 v vrsto, delavnice ustvarjanja z gline, ura pravljic... 21.00 Vodni stolp M. Zupančič: Goli pianist ali mala nočna muzika črna komedija v izvedbi gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje ČETRTEK, 28. 6. 19.00 Mestna plaža Evergreen party glasba vaše in naše mladosti 21.00 Vodni stolp M. Zupančič: Goli pianist ali mala nočna muzika črna komedija v izvedbi gledališkega ansambla KUD Zarja Trnovlje KINO PLANETTUS Spored 26. in 27. 6. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. Zrcalce, zrcalce - družinska komična drama, sinh. 16.35 Ulični ples 2 - plesno-glasbe- ni film, 3D 16.45 Kaj pričakovati, ko pričakuješ? - romantična komedija 18.55, 21.15 Diktator - komedija 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija, 3D 18.45, 21.05 Možje v črnem 3 - akcijska znanstveno-fantastična komedija 20.35 Sneguljčica in lovec - akcijska pustolovščina 15.30, 18.10, 20.50 Pupijeva dogodivščina - animirana družinska pustolovščina 16.10, 18.25 Prometej - akcijsko znan-stveno-fantastična grozljivka, 3D 15.20, 18.00, 20.40 Petletna zaroka - romantična komedija 15.50, 18.30, 21.10 Projekt: Otok - komedija 16.50, 19.10, 21.30 tednik NOVI TEDNIK MALI OGLASI / INFORMACIJE 23 LIUBEZEN GRE SKOZI ŽELODEC ODKUP Nde iukrskt bukye m Mo pri tem v pome/ \/ r um> zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje za uehhe in, male ^oApoainj J• • / odiniel 3 knjige kuharskih bukev Novega tednika in Radia Celje NAROČIŠ 2, DOBIŠ 3 za samo 20 EUR Kupim PRODAm m « « na AJj Informacije: 03/4225-100 Podpisani-s naslov: [NÄROClWCfl! nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam nepreklicno naročam kompletov treh knjig v AKCIJSKI PRODAJI naročiS dve, dobiš tri po ceni 20 EUR (+ poštnina) izvodov Kuharske bukve slovenskih gospodinj po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Kuhareke bukve ■ vlaganje, shranjevanje in zamrzovanie živil po ceni 7,93 EUR za izvod (+ poštnina). izvodov knjige Zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice po ceni 10 EUR za izvod (+ poštnina). Naročilnico poSljite na naslov: NT&RC d.o.o., Prešernova 19,3000 Celje Podpis: NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in ene čestitke na Radiu Celje, življenje pa si lahko pocenijo z našo kartico ugodnih nakupov. Novi tednik izhaja dvakrat na teden ob torkih in petkih. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin na Celjskem. OB TORKIH - Z VAŠEGA KRAJA - OB PETKIH - ZGODBE S CELJSKEGA NAROČILNICA I NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev l/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane torkova izdaja 1,30 EUR, petkova 1,50 EUR. Naročniki plačajo za obe izdaji na mesec 9,50 EUR, kar pomeni, da prihranijo, saj v poprečju izide devet številk na mesec. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. PRILOGA TV-OKNO prinaša vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave. POSEST ODDAm V BLIŽINI Celja oddamo v najem enostano-vanjsko hišo z vrtom in okolico. Telefon 031 603-782. 2391 STANOVANJE pRODAm OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, motorno kolo, kupim. Gotovina, prepis, odvoz takoj. Telefon 031 783-047, Boris. 2456 STROJI DVOSOBNO stanovanje v Celju, Otok, Ljubljanska cesta, 56 m2, 2/4 nadstropje, zelo dobra lokacija, z vso opremo, takoj vseljivo, CK, telefon, KTV, prodamo. Telefon 031 210-033. 2455 PRODAM KORUZO prodam. Telefon 041 649-414. Š 96 KORUZO v zrnju in slamo v kockah prodam. Telefon 070 878-225. 2425 DEVET suhih in sedem svežih bal prodam ali menjam za govedo ali za pujske. Telefon 041 547-769. Š 138 OSTALO ODDAm BOČNO kosilnico Imt za traktor, 3-točkovni sistem, prodam za 250 EUR. Telefon 031 265-277 ali 5774-451. 243 6 OPREMLJENO, takoj vseljivo stanovanje oddam dvema ali trem osebam. Telefon 051 329-450. 2451 PRODAM BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, (na zalogi briketi in peleti), ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. p BUKOVA drva prodam. Telefon 051 666-908. Š 136 PRODAM TELIČKO simentalko, staro en mesec, prodam. Telefon 031 840-282. 2392 TELIČKO simentalko, težko 220 kg, prodam. Informacije po telefonu 051 839-116. 2422 BIKCA simentalca, starega 14 dni, prodam. Telefon 031 692-582. 2435 KOZE, ena burska z dvema mladičema, ena srnaste pasme z dvema mladičema, skupaj ali posamezno, prodam. Telefon 031 265-277 ali 5774-451. 2 436 PUJSKE, težke od 20 do 25 kg, prodam. Telefon 041 654-729. 258 TELICO simentalko, težko 270 kg, prodam. Telefon 031 544-489. 2457 ',, 56 let, situiran, osamljen, želi spoznati urejeno žensko. Resna zveza. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 2448 PRIVLAČNA, zaposlena, 30-letna ženska želi prijatelja. Telefon 041 248-647; agencija Alan. 2448 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let. Tel.: 031/836-378 03/5726319 Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold KUPiM VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. Š 575 DEBELE in suhe krave in telice, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 63 STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Golijan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n IZVAJAMO vse vrste gradbenih del (tlakovanje, zidarska dela, »škarpe«, predelava kanalizacijskih sistemov ...). Telefon 051 377-900. GMG Vinder, d. o. o., Zadobro-va 126, Škofja vas. 2379 KuriKa n.li. O.WtVS.Er MP iff m î vedeževanje, astrologija, feng sfiui Malha pfSLlr' astrolog 1 >£ ' DANIEL m PH^BF^I antologija j- iiiiVu if I rengshu< jvtrâltigifijh K DACA S'&ÂKïjf m KKUfXtiq'jil FjU uedeževđlkđ JASNA ■iiaroi Cigji"i