GLOBALNI PRIKAZ VSEBINE AMAtf DMAJEV K USTAVI SFRJ
Kaj želimo z ustavnimi spremembami?
V javni razpravi, ki bo trajala do konca meseca letos, so amandmaji k Ustavi SFR Jugoslavije. Gre za pomembno fazo dograjevanja naše temeljne pravne listine. Zato se moramo vsi temeljito seznaniti s predlaganimi rešitvami in se do njih opredeliti.
2e uvodoma naj poudarimo, da grc pri lem dograjevanju Ustavc za kontinuiteio v naši ustavni uredilvi, ker vsi predlagani amand-maji izhajajo iz temeljnih ustavnih načcl. To pomcni, da leh nc sprcminjamo. Z ustavnimi spremembami želimo uresničiti naslcdnjc ci-ljc: boljše in bolj kakovostno gospodarjenje z družbeno lastnino, boljše in učinkovitejše samoupravljanje, doslednejše uveljavljanje ustavnega položaja in vloge delavcev v zdm-ženem delu in vseh delovnih Ijudi, zmanjše-vanje neutemeljenega etatističnega urejanja in poseganja, odpravo pretiranega normati-vizma, doslednejše in bolj učinkovito uve-Ijavljanje ustavnosti in zakonitosti, nadalj-njo krepitev enakopravnosti narodov in več-jo demokratizacijo na vseh področjih dela in življenja.
Vsc to naj prispeva k hhrejšemu izhodu iz naše ekonomske in družbene krize in s lem k boljši perspektivi nadaljnjega razvoja posa-meznika in družbe koi celote.
Gradivo, ki je v javni razpravi vsebuje 29 amandmajev k Ustavi SFR Jugoslavije. Amandmaji skupno obravnavajo 130 več ali manj vsebinsko med seboj povezanih vpra-šanj. V lem sestavku ni mogoče in tudi ni naš namen, konkreino prikazati vsebinc vsakega posamezncga amandmaja. Poskusili pa bomo podati vsaj globalni prikaz najpomembnejših sprcmemb.
S spremembami na področju družbeno-ekonomskih odnosov bi želcli prispevati k te-mu, da bi delavci bolj smotrno ln bolj učinko-vito upravljali in gospodarili s sredstvi v druž-bcni lasinini tcr krepili materialno podlago združenega dela. Zaostrila naj bi se delovna in ekonomska odgovornost delavcev za gospo-darjenje in bolj kot doslej naj bi se v gospo-darskem življenju uveljavile ekonomske in tržne zakonitosli.
Velik poudarek je v tem okviru dan vpraša-njcm družbenolastninskih odnosov. Predv-sem gre za premik k večjemu vključevanju in približevanju družbenolastninskih odnosov tržnemu gospodarstvu. Omeniti velja uveljav-ljanje tržnega vrednotenja tako rezuliatov de-la kot tudi drugih produkcijskih tvorcev, vključno z družbenimi sredstvi kot kapitalom in pa povečanje samoslojnosti organizacij združencga dcla z vidika odvisnosti od uspeš-nosti svojega dcla in poslovanja in da državni organi, nc glcde na to, kateri, s svojimi ukrcpi ne smcjo prizadevati cnakopravnosii organi-zacij združenega dela in njihove samostojnosti na enotncm jugoslovanskcm irgu.
Predlagane so tudi širše možnosti razvoja osebnega dela na vseh področjih in vlaganje lujega kapitala. Predvideva se večja pravna varnost za sredstva, ki bi jih delavci in občani, pa tujdi tujci vlagali v raznih oblikah sodelo-vanja v krcpitev materialnc podlage združenc-ga dela.
Z rešiivami, ki zadevajo družbeno planira-nje, se želijo preseči slabosti, na katere jc bilo opozorjeno v doscdanji praksi in zagotoviti večjo odgovornost in samostojnost združene-ga dela v pogojih tržnih zakoniiosii tcr poeno-siaviii celoten sistem. Plani družbenopolitič-nih skupnoMi ud| m uik.ii pi cu v m.ui umuciic-valni vlogo.
Kar zadcva samoupravno organiziranost združencga dela, se zagotavlja večja svoboda in odgovornosi delavccv za smotrno organizi-ranost v skladu s potrebami in imeresi v pogo-jih tržncga gospodarjcnja in na podlagi zahtev tchnično-tehnološkega razvoja. Jasneje se oprcdeljuje TOZD kot temeljna oblika orga-ni/.iranosti, obenem pa kot del delovne orga-nizacije kot samostojnc samoupravne organi-zacijc, ckonomskc in poslovne cclote in te-meljnega subjekta tržnega poslovanja.
Pomcrnbne spremembe sc predvidevajo na področju bančnega in krediino-monetarnega sistema, ki naj bi prispevalc k večjemu vplivu združenega dela na upravljanje in gospodarje-nje s sredstvi, ki jih je vložilo v bankc.
Več novosti se predvideva na področju sa-moupravncga interesnega organiziranja. Z njimi naj bi dosegli večjo racionalnost in učinkoviiost koi tudi doslednejše uresničeva-
nje svobodnc menjave dela. Po zvezni ustavi naj bi biia obvezna ustanovitev SIS predvide-na le za nekaiera področja družbcnih dejavno-sti (izobraževanje, znanost, kultura in social-no varstvo), na drugih področjih lahko tako obveznost predvidi le še ustava republike ali avionomne pokrajine. To pomeni, da ne bo več mogočc z zakoni nalagati tovrstnih obvez-nosti delavcem in občanom, ampak se bodo lahko svobodno in samoupravno v skladu s svojimi potrebami in interesi odločili, na katcrih področjih se bodo organizirali v samo-upravno interesno skupnost. Vloga in vpliv države na tem področju naj bi bila omejena in jasneje opredeljena.
Odpira sc širši razvoj zadružništva na vsch področjih osebncga dela, ki je dovoljeno, v kolikor ni z zakonom izrccno prcpovedano za posamezno dejavnost. Ključne odločitvc poslovanja in razvoja zadrugc so v pristojnosti članov zadruge, ne pa subjektov izven njih. Imeli naj bi tudi večjo pravno varnost gledc sredstev, ki so jih vložili v zadrugo, oziroma ustvarili z njenim poslovanjem.
Novost naj bi predestavljala tudi ustavna opredeliicv zemljiškega maksimuma: name-sio dosedanjih 10—15ha na posamezno kmeč-ko gospodarstvo.
Mnogo ustavnih amandmajev zadeva po-dročje političnega sistema. S predlaganimi re-šitvami želimo doseči vcčjo racionalnost in učinkovitosi. Lahko jih razdelimo v iri sklo-pe. Še posebej pomembni so tisti, ki se nana-šajo na odločanje v organizarijah združenega dela. Zožen je krog vprašanj, o kaierih se odloča z osebnim izjavljanjem oziroma so tak-saiivno našteta vprašanja, o katerih se odloča z referendumom. Slednja naj bi uporabili le za najpomembnejše odločitve, kot so sprejem staiuta TOZD, samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v delovno organizacijo in samoupravnega sporazuma o skupnih osno-vah in merilih za razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke. To je minimum. Dopušča pa se možnost, da delavci s statutom določijo, da z referendumom odlo-čajo tudi o drugih vprašanjih. Na ta način se krepi vloga delavskega sveta in preprečuje se tudi večkratno odločanje o lstih vprasan)ih. Bolj kol doslej prihaja do izraza izhodišče, da neposredno odločanje delavcev ne pomeni le oblike osebnega izjavljanja, temveč tudi odlo-čanje po delegatih. Kar zadeva odločanje v delavskem svetu, bo v javni razpravi potreb-no presodiii smiselnost urejanja različnih po-irebnih večin.
Opozorimo naj tudi, da v bodoče v TOZD temeljni akt ne bi bil več samoupravni spora-zum o združevanju delavcev v TOZD, ampak siatut. Predlagane rešiive na tem področju pa preprečujejo tudi dosedanje ovire v sistemu odločanja na ravni delovne organizacije s stra-ni posameznih temeljnih organizacij.
Opozorimo naj tudi, da v bodoče v TOZD temeljni akt ne bi bil več samoupravni spora-zum o združevanju delavcev v TOZD, ampak statut. Predlagane rešitve na tem področju pa preprečujejo tudi dosedanje ovire v sistemu odločanja na ravni delovne organizacije s stra-ni posameznih temeljnih organizacij.
Predloženi ustavni amandmaji izhajajo iz številnih pobud za krepiiev in dosledno izva-janje bistva delegaiskega ter z njim povezane-ga volilnega sistema. Niso mogli mimo različ-nih pogledov in dosedanjc prakse v republi-kah in pokrajinah in pomenijo približevanje tem različnostim. Tako omogočajo ohranjanje zamenljivosti delegatov v zborih obeinskih skupščin (zbor KS in zbor združenega dela) in zboru občin republiškc skupščinc, obencm pa razširjajo možnost neposrednih in tajnih volitev. Te se predvidevajo za zborc združe-nega dela republiških in pokrajinskih skupš-čin in delegaie v Zveznem zboru.
Rešitve, ki zadevajo neposredne volitve, ne zadevajo bistva delegatskih razmerij. Delegat mora tudi v lem primeru upoštevati smcrnice svoje delegatske baze.
Glede volitev družbenopoliiičnih zborov občinskih skupščin ni sprememb. Delcgate v družbenopolitični zbor republiške skupšči-
ne pa naj bi volila vodstva družbenopolitičnih organizacij na podlagi kandidatnc liste s taj-nim glasovanjem. Ta rešitev naj bi omogočila tudi zamcnljivost delegatov v družbenopoli-tičnih zborih skupščin republik in pokrajin.
Tem rcšitvam bo treba v javni razpravi nameniti veliko pozornost glede izpeljave, da bi resnično dosegli večjo učinkovitost in delo-vanje cclotnega delegatskega sisicma. Konfe-renca delegacij dobiva večji poudarek s tem, da postaja ustavna kategorija.
Racionalizacija delegaiskega sistema naj bi bila omogočena tudi z možnosijo oblikovanja skupnih delegacij na ravni delovne organiza-cije z več TOZD in prevzemom funkcije dele-gacije po delavskih svetih pod z ustavo in zakonom določenimi pogoji. Skupne delega-rije in dclavski svet kot delegacija naj bi bile izjema za skupščinc družbenopoliiičnih skup-nosii, medtem ko bi lo bilo pravilo za delegat-ski sistcm v skupščtnah SIS.
Cilj prcdlaganih amandmajev je tudi zago-tavljal večjo demokratizacijo kadrovskih po-stopkov.
S spremembami pasivne volilne pravice naj bi doscgli boljšo kadrovsko zascdbo organov samoupravljanja, delegacij in delegatskih skupščin. V le organe ne morejo biti izvoljcni lc dircktorji ter predsedniki in elani kolegij-skih poslovodnih organov. V javni razpravi bo ireba še posebej oceniii, ali predlagani ustavni amandmaji, zlasti tisti, ki neposredno zadevajo občino, omogočajo nadaljnji učinko-vitejši razvoj občinc kot komune v smislu ustavncga koncepta.
Družbcni sveti, ki so se v praksi že uvelja-vili, različno od okolja do okolja in posamczne ravni, naj bi dobili svoje mesto ludi v ustavi. Predlaga se tudi sprememba dolžine trajanja mandata za funkcionarje skupščinc SFR Ju-goslavije in sicer naj bi mandat trajal 4. leta. Oceniti moramo tudi rešiive, ki zadevajo sestavo leh zborov skupščine SFRJ, s katero naj bi zagotovili večji vpliv neposrednih pro-izvajalccv za odločitve, ki jih sprcjema zvezna skupščina. V tem okviru tudi smiselnost uva-janja nove oblike njihovega vpliva preko kon-ference samoupravljalcev. Ali ni v tem zasle-diti zametka novega zbora združenega dela v zve-zni skupščini?
S predlaganimi rešitvami glede voliiev Predsedstva SFRJ naj bi prispevali k večjemu vplivu delovnih ljudi in občanov na sam izbor preko predhodnega iziavljanja in kandidacij-skega postopka za člane predsedstva.
Številni amandmaji naj bi prispevali k utr-jevanju ustavnosti in zakonitosti. Jasneje naj bi bile določene naloge organov na različnih ravneh in zaostruje se tudi odgovornost za izvrševanje zveznih zakonov. V tem okviru so opredeljeni konkretni ukrepi za delovanje po-sameznih organov, ko ugotavljajo, da se ne izvršujejo zvezni zakoni in drugi predpisi ter splošni akti.
V tem kontekstu naj posebej opozorimo na tisti amandma, ki opredeljuje naloge zveznega sodišča, zveznega javnega tožilstva in Ustav-nega sodišCa Jugoslavije in pomeni krepitev njihove vloge. Nekatere rešitve so predlagane v alternaiivah in jih bo treba v javni razpravi oceniti, ali prispevajo h krepitvi ustavnega položaja in odgovornosti republik in avto-nomnih pokrajin za svoj in skupen razvoj. S tega kota bo potrebno occniti tudi tiste ustavnc amandmaje, ki na novo opredeljujejo naloge fedcracije po zveznih organih, oziroma določajo, katera vprašanja naj bi urejali z zveznim zakonom, oziroma jih sprejemali s soglasjem republik in avtonomnih pokrajin. Še poscbcj je trcba poudariti, da z nckatcri-mi prcdlaganimi rešitvami, po nekaierih oce-nah, usiavni amandmaji posegajo v dosedanje odnosc federaiivne ureditvc Jugoslavije na šRodo ustavnega položaja republik in avto-nomnih pokrajin in s tem krepijo vlogo zvez-nih organov oziroma države. Že od vsega začetka priprav ustavnih amandmajev je bilo opozorjcno, da nekatere rešitve niso sprejem-ljive in da pomenijo poseg v temeljna ustavna načela. Zato je še toliko bolj pomembno, da se v javno razpravo vključi čimširši krog delav^ cev, delovnih ljudi in občanov, da povedo svoje mnenje, svoje poglede in tako prispeva-jo k dograditvi Usiave SFRJ v smislu dosega-nja ciljev, ki smo jih zapisali tudi v začetku tega prispevka.