Hladnikia Glasilo Botaničnega društva Slovenije Tab. 03. istifi. /IfarchiintLa. £huidrata. . Ljubljana, december 2003 15-16 ISSN 1318-2293 15-16 (2003) VSEBINA: CONTENTS: Andrej Martinčič: Kritični prispevki za mahovno floro Slovenije, 1-12 Olga Urranc-Bercič: Parožilicc (Characeae) Slovenije,njihove ekološke značilnosti ter pomen v vodnih ckosistemih Juraj Kamen.iarin: Analiza vegetacije na otoku Čiovu (Hrvatska) Igor Dakskobler: Floristične novosti iz Posočja in sosednjih območij v zahodni Sloveniji - III Vlado Matevski, Andraž Carki: Spomladanska nitrofilna robna vegetacija na južnem delu Balkanskega polotoka Gregor Božič & Monika Konnert: Picea abies (L.) Karst. in Slovenia - genetic investigations Notulae and floram Sloveniae Nova nahajališča Miscellanea Andrej Martinčič: Critical contributions to the bryophyte 5 flora of Slovenia, 1-12 Olga Lrbanc-Bfrčič: Charophytes of Slovenia, their ecological charachteristics and importance in 17 aquatic ecosystems Juraj Kamenjarln: The Vegetation Analysis of the Island 23 Čiovo (Croatia) Igor Dakskobler: Floristic novelities from the Soča Valley and adjoining (adjacent) areas in the west-43 ern Slovenia - III Vlado Matevski, Andraž Čarni: Spring nitrophyllous forest edge vegetation in the southern part of the Balkan 73 Pentiinsula Gregor Božič & Monika Konnert: Picea abies (L.) Karst. in Slovenia - ge-85 netic investigations 91 Notulae and floram Sloveniae 171 New Localities 107 Miscellanea Splošno Revija objavlja prispevke, ki obravnavajo floro in vegetacijo. Vse avtorske pravice ostanejo piscem. Prispevki so napisani v slovenskem ali angleškem jeziku, samostojni članki pa morajo vedno imeti izvlečeka v angleščini in slovenščini, če je besedilo angleško pa slovenski povzetek. Prispevki naj bodo napisani brez nepotrebne uporabe velikih črk (uporabljajo naj se le lam, kjer jih predpisuje pravopis}, znanstvena imena vseh taksonov naj bodo napisana v kurzivi, naslove se natisne odebeljeno, priimki avtorjev pa naj bodo napisani z »malimi kapitalkami« (small caps). Za interpunkcijskimi znaki, razen za decimalno vcjico in vezajem (tudi, ko nadomešča besedico »do«, npr 5-6 cm) naj bodo presledki. Tuje pisave prečrkujemo po pravlih, ki jih določajo Pravila Slovenskega pravopisa (1990), če pa vključimo v tekst znake, ki jih običajno ne uporabljamo (npr. a, e, 6), jih na natisnjenih kopijah obkrožimo in ponovimo na desnem robu. Vsi odstavki in naslovi se pričenjajo brez zamikov na levem robu besedila, pri pisanju pa izključimo avtomatsko deljenje besed (»auto hyphenation off«) in prav tako besed ne delimo sami. V tekstu citiramo avtorje po vzorcu: »Paulln (1917)« ali »(Loser 1863a)«, številko strani pa dodamo letnici (npr. »1917: 12«, »1917: 23-24«) le ob dobesednem navajanju. Predvsem v prispevkih ki navajajo mnogo znanstvenih imen rastlin ali združb, se držimo nomenklature v nekem standardnem delu (praviloma Martinčič, A. & al., 1999: Mala fllora Slovenije - nomenklaturi vir naj bo imenovan v uvodnem delu, za izvlečkoma), da po nepotrebnem ne navajamo imen avtorjev. Tudi sicer se avtorski citati izpisujejo le ob prvi navedbi določenega rastlinskega imena v nekem članku. Oblikovanje besedil Samostojni članki (razen poročil, razmišljanj in komentarjev, pri katerih jc dopuščeno več svobode) se začno z naslovoma v slovenskem in angleškem jeziku (na natisnjenih kopijah naj bodo vsi naslovi in podnaslovi podčrtani, po možnosti tudi krepko natisnjeni), sledi navedba avtorja(-ev) s polnimi-i) imenom!-i), navedba poštnih in elektronskih naslovov avtorjev ter izvlečka v angleščini in slovenščini. Podnaslovi prvega reda so oštevilčeni z arabskimi številkami. pred in za njimi je izpuščena vrstica, podnaslovi drugega reda so oštevilčeni z dvema številkama ločenima s piko (npr. 1.4) itd. Nadmorsko višino okrajšamo kot »m n.m.«. Fitocenuloške tabele- na eno stran gre lahko tabela z do 50 vrstami in do 25 popisi (če navajamo tudi sociabi-Inost z do 15 popisi). Večje tabele se lahko natisne ležeče (do 70 vrst in 45 popisov) ali se jih razdeli v več tabel. ... Viri - Pod viri navajamo literaturo, herbarije (z mednarodno priznanimi kraticami ah opisno), zemljevide, podatkovne zbirke, arhive ipd. Literaturo navajamo po vzorcu: Amarasinghe, V. & L. Watson, 1990: Taxonomic significance of microhair morphology in the genus Eragrostis Beauv. (Poaceae). Taxon 39 (1): 59-65. Cvelev N N„ 1976: Zlaki SSSR. Nauka, Leningrad. 788 pp. Hansen, A., 1980: Spombolus. In: T. G. Tutin (ed.): Flora Europaea 5. CUP. Cambridge, pp. 257-258. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk h K Slovenije. Varst. Nar. (Ljubljana) 14-15: 9-428. Pri štirih ali več avtorjih napišemo le prvega in »& al.«, pri manj znanih revijah navedemo v oklepaju še kraj izhajanja. Med vin navajamo vse tiste in le tiste, ki jih navajamo tudi v besedilu. Hladnikia 15-16 (2003) Ä^SlÄ^^D81^ inJ° blC2Plafn" Prejema,° njeS°Vi 5131,1 V ¡"»¡»j° flori««™. vegetacijski m dnig, botanični prispevki. Revija izhaja v samostojnih, zaporedno oštevilčenih zvezkih. Üredniätvo. I. Dakskoble, N. loga,, (tehnični urednik), A. čami. A. Marttnčič (glavni in odgovorni urednik» T Wraber U zunanj, «lan. uredniškega odbora: H. Nikifeld (Wien), L. Poldln, (Trieste). I. Tn.ajstič (Zagreb). Rccenzenti 15-16. Številke: J. Blaženi«, R. Bn». J. Dakskobler, N. Jogan. M. Kaligarič, Lj. Markovi,. T. Wraher ^rSn Ss io8ai? iHI:dnikia).°rek 2a bi°ipgij° bf ul- "ot 1 ■1• s]-iuw Sfa™»ii.: iei.. +386 t.ojl 4233388, einail: webniaster.bds@Lni-Ij.si ali nejc.jogan@uni-lj.si "lan0Ve: 3000 * 7 * Botanično dn,,o Slove- Številka iramakcijskega računa pri Novi Ljubljanski banki: (12038-0087674275 Botanično društvo Slovenije Ižanska 15 I -¡ubljana davčna Številka: 31423671 ISSN: 1318-2293, IJDK: 582 Po mnenju Ministrstva za znanost in tehnologijo RS, številka 415-01-100/93 z dne 16 12 1993 Steie Hladnikia med pr=de iz 13. točke tarifne Številk, 3 zakona o prometnem davku, za katere sc plačuje 5% dav^k od"to pro Priprava za lisk in tisk: Tiskarna PleSko, d. o. o. Naklada: 300 izvodov Slika na naslovnici: i/, priloge dela: Scopoli, J. A.. Flora Carniolica 1768 (glej Nova nahajališča) Kritični prispevki za mahovno floro Slovenije, 1-12. Critical contributions to the bryophyte flora of Slovenia, 1-12. Andrej Martinčič Zaloška 78a, 1000 Ljubljana Izvleček: Avtor obravnava, predvsem na podlagi herbanjskega materiala, razširjenost 12 vrst mahov, ki veljajo v slovenski flori za redke, nove ah pa jc bil njihov taksonomski status v novejšem času drugače opredeljen: Polytrichum paliidisetum, Polytrichum sexangttlare, Rhodobryum onla-rien.se, Rhizomnium magnifolium, Rhizomnium pseudopunctatum, Scorpidium revolvens, Scorpidium cossonii, Tortella densa, Racomitrium ericoides. Racomitrium eiongatum, Racomitrium cunescens. Abstract: Author gives a critical survey of distribution for following moss species, which are rare or new for Slovenia: Polytrichum paliidisetum, Polytrichum sexangulare, Rhodobryum onlariense, Rhizomnium magnifolium, Rhizomnium pseudopunctatum, Scorpidium revolvens, Scorpidium cossonii, Tortella densa, Racomitrium ericoides, Racomitrium eiongatum. Racomitrium canesr.ens. Nomenklatura vir/ nomenclature: Martinčič, A. 2003: Seznam listnatih mahov (Musci) Slovc- Namen »Kritičnih prispevkov...« je predvsem revizija nekaterih težavnejših rodov, agregatov in vrst pri katerih jc v zadnjem času prišlo do novih obdelav oz. novih taksonomskih rešitev, ter seznanjanje z rezultati terenskih raziskav, zlasti ko gre za nove ali redke vrste v mahovni flori Slovenije. Osnova za revizijo je predvsem ponovna obdelava zbranega herbarijskega materiala, lastnega ali pa tistega iz LJU, pa tudi kritično ovrednotenje navedb v literaturi. V zadnjih dvajsetih letih sta taksonomija in nomenklatura mahov izredno napredovali, začenši z delom Corley & nI. (1981) ter različnimi monografskimi obdelavami, zato jc temu trendu nujno treba slediti tudi pri nas. Razširjenost posameznih taksonov je prikazana v mreži srednjeevropskega tlorističnega kartiran ja, vsakemu podatku pa je dodana tudi kratica ustreznega fitogeografskega območja Slovenije na podlagi razdelitve po M. Wrabru (1969, spremenjeno), kar je že bilo uporabljeno v vseh treh izdajah Male flore Slovenije (npr. Martinčič & al. 1999). 1. Polytrichum pallidisetum Funck Syn: Polytrichum ohioense Ren. & Card. Polytrichum decipiens Limpr. Polytrichum attenuatum Menz. var. paliidisetum (Funck) Steud. Za ozemlje Slovenije navaja vrsto doslej samo Grom in sicer za predel Trnovskega gozda - Velika Ledenica v Paradani (1969), Mrzla draga (1969), Smrekova draga (1960, 1963) ter za Snežnik (1960, 1963). V LJU pa so še primerki z Boča (leg. M. Wraber 1964, det. S. Grom) in Pokljuke (leg. et det. S. Grom. 1968). Revizija herbarijskega materiala iz naštetih nahajališč, ki je shranjen v LJU, je pokazala, da gre v vseh primerih za napako v določitvi, saj predstavljajo herbatijski primerki vrsto Poly-trichum formosum Hedw. Edino zanesljivo nahajališče vrste Pol.y-trichum paliidisetum za Slovenijo je trenutno na nizkem barju blizu Dolenje vasi pri Ribnici. Uspeva v združbi Caricetum lasiocarpae (Martinčič 1994), ki jo sestavljajo izključno minero-troine vrste, mnoge med njimi so značilnice sintaksonov razreda Scheuchzerio-Caricetea fuscae. V ekološkem pogledu gre za rastišče z bazično reakcijo šote in vode v podlagi ter veliko množino kalcija v talni raztopini. Razširjenost v Sloveniji: 0254/4: pri Dolenji vasi blizu Ribnice, Carice- turn lasiocarpae, 500 m, avgust 1992. Leg. et det. A. Martinčič 2. Polytrichum sexangutare Brid. Syn: Polytrichum norvegicum Hedw. Vrsta Polytrichum sexangulare je arktično-oreofitski element, ki je južno od Alp le na posamičnih nahajališčih; na Balkanskem polotoku npr. na Vranici (Horvat & Pa\vlowski 1939), na Rili in Pirinu v Bolgariji ter na Šar planini (Horvat 1952, Martinčič 1966, 1980). Vrsta je izrazito acidofilna, vezana na zakisano geološko podlago, na rastišča v alpinskem pasu, kjer dolgo leži sneg. Povsod uspeva v združbah snežnih dolinic, predvsem v združbah zveze Salicion herbaceae. Prvi podatek o uspevanju vrste v Sloveniji jc priobčil Glowacki (1910) in sicer za Mangart. Nahajališče je bilo potrjeno leta 1970. Vrsta uspeva v snežnih dolinicah oz. na mestih, kjer dolgo obleži sneg, najpogosteje v združbi Salicetum herbaceae s. lat. na Mangartskem sedlu. Vrsta je redno navzoča s precejšnjo po-krovnostjo, skupaj z naslednjimi mahovnimi vrstami: Barbilophozia lycopodioides, Scapania helvetica, Preissia quadrata, Brachythecium star-kei, Brachythecium glaciale, Oncophorus virens, Pohlia obtusifoliu, Myurella tenerrima, Parale-ucobryum enerve, Mnium spinosum, Distichium inclinatum, Sunioma uncinata. Kiaeria falcata, Polytrichum alpinum, Dicranum elongatum. Bartramia ithyphylla, Hypnum callichivum, Pohlia drummondii, Prychodium plicatum, Philonotis tomentella i. dr. Dve leti prej pa sta T. VVraber in avtor odkrila novo nahajališče obravnavane vrste »Na Jezerih« pod Vk. Rokavom. Tudi tu uspeva v združbi Salicetum herbaceae s. lat., na močno zakisanih tleh (pH 4,8-5,0) v družbi naslednjih mahovnih vrst: Polytrichum ¡uniperinum, Oncophorus virens, Philonotis tomentella, Syntrichia norvegica, Bryoerythrophyllum recurvirostre, Orthothecium intricatum, Tayloria froelichiana, Distichium inclinatum, Tortula subulata, Bartramia ithyphylla, Heterocladium dimorphum, Mnium spinosum. Razširjenost v Sloveniji: 9547/4: Julijske Alpe- Mangart, 2000-2100 m. Lit.: J. Glowacki, 1910. Mangartsko sedlo, 2100 m, Salicetum herbaceae, 2. 9, 1970. LJU. Leg. A. Martinčič & T. Wrabei, det. A. Martinčič. 9549/3: Julijske Alpe - Na Jezerih pod Vk. Rokavom, Salicetum herbaceae, snežna dolinica, 2200 m, 12. 9. 1968. LJU. Leg. A. Martinčič & T. Wraber, det. A. Martinčič. 3. Rhodnhryum ontariense (Kindb.) Kindb. Vse do novejšega časa je veljalo mnenje, da je rod Rhndobryum zastopan v Evropi le z vrsto R. roseum (Hedw.) Limpr., ki je razširjena na vseh treh kontinentih severne poloble v boreal-nih in temperatnih predelih. Kindberg je sicer že leta 1889 del severnoameriških populacij opisal kot novo vrsto Bryum ontariense in jo prenesel 1899 v rod Rhodobryum. Vendar sta bila taksonomski status oz. taksonomska samostojnost novega taksona dolgo časa sporna. Da uspeva vrsta R. ontariense tudi v Evropi, sta prva ugotovila Iwatsuki & Koi-onen (1972) in utemeljila velike razlike med obema vrstama. Razlike med obema vrstama so naslednje: - Število listov v rozeti 16-21, listi približno v sredini najširši, brez ozkega rumenega roba, vrh lista tvori kot 65-100c. Listna žila običajno ne dosega vrha lista, stereidni snopič na prečnem prerezu žile ločen od dorzalne epidermide z eno plastjo celic R. roseum Število listov v rozeti 18-52, listi najširši v zgornji tretjini, z jasnim, ozkim rumenim robom, vrh lista tvori kot 90-120°. Listna žila sega do vrha lista ali izhaja, stereidni snopič na prečnem prerezu žile sega neposredno do dorzalne epidermide R. ontariense Ivvatsuki & Koponen (1972) ugotavljata, da so razlike tudi v ekologiji. Vrsta R. ontarien-se naj bi bila bolj bazifilna, R. roseum pa naj bi bolj pogosto uspeval na zakisani pedološki podlagi ter na kislih kamninah. Podobno navaja tudi Frahm (1979). Revizija herbarijskega materiala, ki so jo nekoliko kasneje opravili Orban & Pocs (1976) in Frahm (1979), je pokazala, daje vrsta R. ontariense v Evropi precej pogosta. Med drugim so ugotovili, da uspeva tudi v Srbiji in v Hrvaški. Zato smo opravili revizijo razpoložljivega herbarijskega materiala v LJU, nabranega na ozemlju Slovenije in določenega kot R. roseum. Ugotovili smo, da sta na ozemlju Slovenije navzoči obe vrsti. Razširjenost v Sloveniji: 0051/2: Mirke pri Vrhniki, leg. F. Dolšak, 20.1.1921 (suh R. roseum). LJU - det. A. Martinčič 0051/2: pri Vrhniki, leg. F. Dolšak, 23. 3. 1920 (sub R. roseum), LJU - det. A. Martinčič 0151/2: Laška kukava pri Logatcu, 500 m, apn., leg. F. Batič, 2001, LJU - det. A. Martinčič 9853/3: Rašica pri Ljubljani, leg. ? G. Tomažič, 8. 12. 1929 (sub. R. roseum) - det. A. Martinčič 0149/3: Branica pri Štanjelu, leg. M. Wraber, sept. 1966 (det. S. Grom sub R. roseum) -det. A. Martinčič 0249/2: med Štjakom in Vrabčami, leg. M. Wraber, 11. 11. 1966 (det. S. Grom sub R. roseum) - det. A. Martinčič 0349/2: Škocjan pri Divači, leg. M. VVraber, 5. 10. 1967 (det. S. Grom sub. R. roseum) -det. A. Martinčič 0349/2: dolina Reke med Matavunom in Vre-mami, leg. M. VVraber, sept. 1967 (det. S. Grom sub R. roseum) - det. A. Martinčič Frahm (1979) navaja, da obstajajo, sicer redki, primeri, ki jih ni mogoče določiti, ker imajo mešane znake. Tak material smo ugotovili tudi pri nas, izvira pa iz Sežane (leg. et del. S. Grom sub R. roseum) in iz Koprive na Krasu (leg. et det. S. Grom sub. R. roseum). Rod Rhizomnium T. Kop. Rod Rhizomnium (družina Cinclidiaceae) je v Sloveniji zastopan s tremi od petih evropskih vrst. Ključ za razlikovanje vrst, ki uspevajo v Sloveniji, je naslednji: 1 Steblo golo, te v zalistjih močni Šopi zelo razvejenih rizoidov, Širokih na bazi ca. 30 pm (makroneme), ki včasih ovijajo celotno steblo. Listi mm dolgi, iz ozke baze okroglasto jajčasti, z razločno topo konico na zaokroženem vrhu. Listni rob večplasten, iz večjega števila ozkih celic. Žila sega do vrha lista ali izhaja R. punetatum 1* Steblo po vsej površini, razen po mladih delih poraslo kratkimi rizoidi, na bazi širokimi največ I6pm (mikroneme), v zalistjih šopi močno razvejenih širokih rizoidov (makroneme). Listi 4-10 mm dolgi, listni rob 1- do 2-plasten, iz velikih pravokotnih celic..........................................................2 2 Listi 4—10 mm dolgi, eliptično-jajčasti, na vrhu zaokroženi, žila sega večinoma do vrha. Celice na listnem robu dolgo pravokotne. Zunanji peristomalni zobci iz več kot 20 lame). Rastlina diecična R. magnifoltum 2* Listi največ 7 mm dolgi, široko eliptično-jajčasti, na vrhu večinoma koničasti, žila ne sega do viha lista. Celice na listnem robu kratko pravokotne. Zunanji peristomalni zobci iz manj kot 20 lamel Rastlina sine-cična R. pseudopunetatum 4. Rhizomnium magnifolium (Hor.) T. Kop. Vrsta uspeva na mokrih rastiščih, okrog izvirov, v gozdnih močvirjih in na nizkih barjih v montanskem pasu. Razširjenost v Sloveniji: 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka, Veliko Blejsko barje, SphagHO-Piceelttm, 1200 m, leg. M. Zupančič, 1979, det. A. Martinčič. Lit.: M. Zupančič, 1982. 9750/2: Jelovica - barje Ledine, Sphagno-Piceeturn, 1100 m. Leg. et det A. Martinčič, 20. 9. 1978. LJU. 9554/3: Karavanke - Sleme v Koprivni, povir-na mesta v Alnetum incanae, 1200 m. Leg. M. Wraber, 9. 10. 1964, det. S. Grom. LJU 0049/1: Trnovski gozd: Suho brezno, mokra tla ob vhodu. Leg. et det. S. Grom, 28. 8. 1960 (sub R. pseudopunctatum) - det. A. Martin-čič. LJU. 0258/1: Gorjanci: Ravna gora, pragozdni sestoj bukve, 960 m. Leg. et det.A. Martinčič, 1979. LJU. 5. Rkizomnium pseudopunctaum (B. & S.) T. Kop. Vrsta uspeva na mokrih ali vlažnih rastiščih, na skalah, v gozdnih močvirjih, barjih, v mraziščih in med ruševjem v montanskem in subalpinskem pasu. Razšiijenost v Sloveniji: 9648/1: Julijske Alpe - planina Zapotok v Zadnji Trenti, Rhodothamno-Rhodoretum hir-suti. Leg. M. Wraber, sept. 1964, det. S. Grom. LJU. 9649/2: Julijske Alpe - Pokljuka: barje pri Mrzlem Studencu. Lit.: M. Kuc 1967. 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Mesnovcc, Piceetum, snežna jama, 1450 m. Leg. ct det. A. Martinčič, 10. 9. 1970.1-JU. Lit.: M. plskernik 1973. 9748/2: Julijske Alpe - Komna: planina Na Kraju. Lit.: S. Grom 1966. 9750/2: Julijske Alpe - Jelovica: Lipniška planina. Leg. M. Zupančič, 1979, det. A. Martinčič. LJU. 0049/1: Trnovski gozd - Smrekova draga, Pine-tum mugi, 1100 m. Leg. et det. A. Martinčič, 18. 8. 1971. LJU. 0049/1: Trnovski gozd - vrtača pod Vk. Bukovcem, hladna mraziščna tla med alpskimi grmički. Leg. et det. A. Martinčič. Lit.: A. Martinčič 1977. 0049/1: Trnovski gozd: Smrekova draga, na vlažnih, senčnatih tleh. Leg. et det. S. Grom, 20. 8. 1956. LJU. Lit.: S. Grom 1969. 0151/2: Vranja jama pri Lazah, na mokri skali. Leg. et det. S. Grom, 24. 5. 1965. LJU. 0452/2: Snežnik: mraziščna vrtača Stanišče. vlažno skalnato pobočje, 1250 m. Leg. et det. A. Martinčič. Lit.: A. Martinčič 1977. 6. Rkizomnium punetatum (Hedw.) T. Kop. Splošno razširjena vrsta v vseh fitogeograf-skih enotah Slovenije. Uspeva na mokrih ali vlažnih rastiščih, na skalah, na bazi dreves in propadajočem lesu ter na bregovih voda od nižine do alpinskega pasu. 7-8. Scorpidium revolvens - S. cossonii Agregat Scorpidium (Drepanocladus) revolvens so prvotno sestavljali trije taksor.i, opisani kot samostojne vrste: Hypnum revolvens (1854). H. intermedium (1864) in H. cossonii (1866). Tako stanje najdemo še pri Limprichtu (1904). Kasneje seje taksonomsko vrednotenje teh taksonov močno spreminjalo. Tako je Podpera (1954) ločil samo še vrsto revolvens, uvrščeno v rod Drepanocladus, vendar s tremi varietetami. Nekateri avtorji pa so celo v novejšem času zagovarjali mnenje, da med njimi ni razlik niti na infraspecijskem nivoju (npr. SMITH 1978, corlev & al. 1981) in tretirali D. cossonii ter D. intermedius kot sinonima vrste D. revolvens. Zelo različno je bilo tudi vključevanje v rod. Od začetka preteklega stoletja je bila najbolj pogosto sprejeta uvrstitev v rod Drepanocladus (Limpricht 1904: Hypnum subgcn. Drepanocladus). V najnovejšem času pa je Hedenas (1989) v obširni študiji utemeljil samostojen taksonomski status na nivoju vrste za D. revolvens ter za D. cossonii, takson D. intermedius pa je identičen z vrsto D. cossonii in je torej le sinonim. Obe vrsti je uvrstil v rod Scorpidium. Razlike med obema vrstama so naslednje (Hedenas 1989, Blockeel 2000): - Rastlina rdečkasta do temno škrlatna, nepravilno razvejena. Steblo in vejice ca. 3 mm široke. Celice v sredini stebelnih listov 60-140 um dolge, rahlo ukrivljene, na obeh koncih se polagoma zožijo S. cossonii - Rastlina večinoma rumenozelenkasta, večinoma pravilno peresasto razvejena. Steblo in vejice ca. 2 mm široke. Celice v sredini stebelnih listov 20-90 um dolge, ravne, na obeh kontih prisekane ali rahlo zožene S. revolvens Razlik je sicer več, vendar so za praktično uporabo navedene najbolj pomembne. 7. Scorpidium cossonii (Schimp.) Hedenäs Syn.: Hypnum Cossonii Schimp. Hypnum intermedium Lindb. Drepanocladus intermedius (Lindb.) Wamst. Drepanocladus cossonii (Schimp.) Roth Vse do leta 1966 je bil agregat zastopan v Sloveniji le z vrsto D. intermedius. Reichardt (1860) sicer navaja za okolico Dobrne vrsto Hypnum revolvens, vendar je po ekologiji rastišča nedvoumno, da gre za Scorpidium cossonii, ki je bil opisan šele deset let kasneje. Samo en podatek (Grahovo pri Cerknici, leg. J. Šafer 1886, Glowacki 1913 - leg. J. Šafer) je bil objavljen pod imenom Hypnum (Drepanocladus) cossonii. V skladu s tedanjim prevladujočim mnenjem je Martinčič (1968) v »Cata-logus-u« sledil stališču, da sta D. intermedius in D. cossonii le sinonima vrste D. revolvens. Zato je ves material, ki ga je avtor nabral pri vegetacijskih obdelavah slovenskih barij, določil kot D. revolvens. Šele pravkar opravljena revizija herbarijskega materiala v luči ugotovitev Hede-näsa in Blockeela je pokazala, da uspeva v Sloveniji, z eno samo izjemo, samo vrsta Scorpidium (Drepanocladus) cossonii. Razširjenost v Sloveniji: 9458/1: Julijske Alpe - barje Drni pri Podkorenu, šotna tla, 800 m, 12. 7. 1982. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič, 1988, 1994, (sub. Drepanocladus revolvens). 9548/2: Julijske Alpe - Velika Pišnica (pri Čmi vodi). Lit.: S. Robič, 1893. 9648/4: Julijske Alpe - pri Črnem jezeru. Lit.: S. Grom,1967, 1968, (sub. Drepanocladus revolvens). 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: barje Šijec, šotno barje, 1200 m, sept. 1980. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: Piskernik & Martinčič 1970, Martinčič & Piskernik 1985, (sub Drepanocladus revolvens). 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Malo Blejska barje, Sphagno-Caricetum roslratae, 1200 m, 30. 10. 1991. Leg. et det. A. Martinčič. 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: barje Golem-berca, Trichophoretum alpini, nizko barje, 1200 m, 1992. Leg. et det. A. Martinčič. 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Mrzli Studenec, 1200 m, sfagnumsko barje. Lil.: Pis-KERNtK M. & A. Martinčič, 1970, (sub Drepanocladus revolvens) 9650/2: Julijske Alpe - barje Križank pri Pod-homu, Schoenetum nigricantis, 530 m, dolom., 10. 10. 1989. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič, 1991. (sub Drepanocladus revolvens). 9650/2: Julijske Alpe - Poljane pri Sp. Gorjah, nizko barje, Schoenetum nigricantis, 600 m, 10. 10. 1989. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. 9749/2: Julijske Alpe - Srednja vas v Bohinju. Lit.: J. Glowacki, 1910 (leg. J. Krupička). 9750/2: Julijske Alpe - Jelovica: barje Ledine, Caricetum limosae, 1130 m, 20. 9. 1978. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič, 1994, 1997, (sub. Drepanocladus revolvens). 9556/2: gozd Dobrova (Štibuh) pri Slovenj Gradcu, 450 m. Lit.: J. Breidler, 1891. 9557/2: Pohorje - Ribniško barje, 1500 m. Lit.: Piskernik M. &.a. Martinčič, 1970, (sub. Drepanocladus revolvens). Splošna navedba - Pohorje: J. Breidler 1891, J. Glowacki 1908. 9753/1: Savinjske Alpe - Scnturška gora (v Dobliškem jarku) pri Cerkljah. Leg. S. Robič. LJU. Lit.: S. Robič 1893, J. Glowacki (leg. S. Robič, leg. J. Šafer) 1912 (sub Drepanoclaus intermedius). 9754/2: Savinjske Alpe - pri Gornjem Gradu, 400 m. Lit.: J. Breidler, 1891. 0049/1: Trnovski gozd - Velika Ledenica. Lit.: S. Grom, 1968, 1969, (sub. Drepanocladus revolvens) - ni herb, materiala, ekološko zelo dvomljivo nahajališče! 0052/2: Ulaka na Bloški planoti, nizko barje, Caricetum lasiocarpae, 760 m, dolom., 30. 7. 1992. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič 1994, (sub. Drepanocladus revolvens). 0253/1: Zakraj na Bloški planoti, nizko barje, Schoenetum ferruginei, 750 m, 4. 10. 1989. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. 0252/2 Grahovo pri Cerknici, v potoku Obrh, 26. 3.1886. Leg. J. Šafer. LJU. Lit.: J. Glo-wacki 1913, leg. J. Šafer, (sub Drepanocladus cossonii). 0252/2: Grahovo pri Cerknici, »na blatih«, 4. 5 1886. Leg. J. Šafer, det. J. Breidler. LJU Lit.: J. Glowacki 1913, leg. J. Šafer (sub Drepanocladus intermedius). 0252/4: Šteberk pri Lipsenju, močviren travnik, 17. 9. 1888. Leg. J. Šafer. LJU. Lit.: J. Glowacki 1913, leg. J. Šafer (sub Drepanocladus intermedius). 0252/3: Cerkniško jezero - Dujiee, Schoena ferruginei-Molinietum, 550 m, 16. 8, 1987. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A Martinčič 1976 (sub Drepanocladus revolvens) 0051/3: dolina Črnega potoka pri Logatcu, nizko barje, Schoenetum nigricantis, 500 m, dolom., 1. 9. 1975. Leg. et det. A. Martinčič. LJU. Lit.: A. Martinčič 1976, 1991, (sub Drepanocladus revolvens). 0050/4: dolina Hotenjkc pri Hotedršici, nizko barje, Schoenetum nigricantis, 550 m, dolom., 16. 8. 1989. Leg. et det. A. Martinčič. UU. Lit: A. Martinčič 1991 (sub Drepanocladus revolvens). 0050/4: Žejna dolina pri Hotedršici, nizko barje, Eleocharitetum quinqueflorae, 550 m, 1981. 1992. LJU. Leg. et det. A. Martinčič (sub Drepanocladus revolvens). 0051/3: Blekova vas pri Logatcu, na vlažnih tleh, 2. 7. 1970. LJU. Leg. et det. S. Grom (sub Drepanocladus revolvens) - det. A. Martinčič. 0051/3: Žibrše pri Logatcu, na vlažnih tleh, 2. 7. 1970. LJU. Leg. et det. S. Grom (sub Drepanocladus revolvens) - det. A. Martinčič. 0052/1: Ljubljansko barje: barje Mali Plac. Lit.: F. Dolšak ,1923 (sub Hypnum intermedium) 9852/4: Seničica pri Mednem, močvirna tla, 330 m, nov. 1921. LJU. Leg. et det. F. Dolšak (sub Hypnum intermedium). 9952/2: Utik pri Ljubljani, močviren travnik, 16. 4. 1884. I JU. Leg. et det. J. Breidler (sub Hypnum intermedium). Lil.: J. breidler 1901, J. Glowacki 1913, leg. J. Breidler. 9953/2: Spodnja Zadobrova pri Ljubljani, 280 m, junij 1919. LJU. Leg. et del. F. Dolšak (sub Hypnum intermedium). 9851/2: Praprotno v Selški dolini, 400 m. Lit.: J. Glowacki, 1910 (sub Drepanocladus intermedius) 0053/4: pri vasi Udje blizu Pijave gorice, močvirje, 350 m, dolom., 21. 7. 1997. UU. Leg. et det. A. Martinčič 0254/4: pri Dolenji vasi blizu Ribnice, nizko barje, Caricetum lasiocarpae, 500 m. Lit.: A. Martinčič, 1994 (sub Drepanocladus revolvens). 0250/2: med Orehkom in Postojno, 550 m. J-it: J. Breidler, 1901, J- Glowacki, 1913, leg. J. Breidler, (sub Drepanocladus intermedius) 9561/3: pri Ptuju, 215 m. Lit.: J. Breidler, 1891, (sub Hypnum intermedium) 8. Scorpidium revolvens (Sw.) Hedenäs Syn: Drepanocladus revolvens (Sw.) Warnst. Revizija herbarijskega materiala v LJU je pokazala, da uspeva vrsta Scorpidium revolvens zanesljivo samo na Velikem Blejskem barju. Navedbe v literaturi, ki jih nismo mogli preveriti, ker ni herbarijskega materiala, moramo zaenkrat šteti kot dvomljive ali še bolje, malo verjetne Take navedbe so KVC (1967), Wallace (1980), Grom (1967, 1968) in Reichardt (1860). Zoper točnost teh navedb govori tudi ekologija obeh vrst. Kooijman & HEDENÄS (1991) navajata namreč, da uspevaS. cossonii v nevtralno-bazičnem okolju, z veliko količino raztopljenega kalcija v podlagi (ca. 30 mg/l) in visoko el. prevodnostjo, S. revolvens pa v kislem, oligotrofnem okolju, z malo raztopljenega kalcija (ca. 9 mg/l) in nizko el. prevodnostjo. V podobnih ekoloških razmerah uspevata vrsti tudi pri nas. Vrsta S. cossonii je značilna za različne združbe nizkih barij in jo lahko štejemo za značilnico razreda Scheuchzerio-Cari-cetea fusc.ae. Edino zanesljivo nahajališče vrste S. revolvens pa je na visokem barju, v izrazito kislem, ekstremno oligotrofnem okolju. Razširjenost v Sloveniji: 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Veliko Blejsko barje. 1200 m, 14. 9. 1977. LJU. Leg. et det. A. Martinčič. 9. Torlella densa (Lor. & Mol.) Crundw. & Nyholm Bas.: Barbula inclinata Schwaegr. var. densa densa Lor. & Mol. Syn.: Tortella inclinata (Hedw. f.) Limpr. var. densa Lor. & Mol. Tortella densa je bila opisana že leta 1864, vendar je bila dolgo časa prezrt takson, saj je bila tretirana le kot varieteta v okviru vrste T. inclinata oz. kot forma v okviru vrste T. tortuosa. Šele leta 1962 sta Crundwell in Nyholm takson opisala kot novo vrsto, ki je bila nato splošno priznana. Čeprav je bilo že v tem delu omenjeno, da uspeva vrsta tudi v Sloveniji, jc ta podatek ostal prezrt. Zato vrsta ni omenjena v »Catalogus-u« (Martinčič, 1968), pa tudi Dull & al. (1999) je ne omenjajo. Navedbe GkoMa (1968) so dvomljive, ker ni herbarijske-ga materiala za revizijo. Vrsta uspeva od mon-tanskega do alpinskega pasu, najpogosteje po tratah, redkeje po skalah v gozdovih. Razširjenost v Sloveniji: 9548/2: Julijske Alpe - Kranjska gora. Lit.: E.C. Wallace, 1980. 9648/J: Julijske Alpe - Zadnja Trenta, 1000m, Loreo-Piceetum, 1975. LJU. Leg. M. Zupančič, det.: A. Martinčič. 9649/1: Julijske Alpe - Kredarica ca. 2500 m, avgust 1900. Lit.: A.C. Crundwell & E. Nyholm 1962, leg. J. Glowacki. 9649/3: Julijske Alpe - Bohinj: dolina Voje. Lit.: E.C. Wallace, 1980. 9653/1: Savinjske Alpe - Belska Kočna, 2100 m. 5. 8. 1975. LJU. Leg. J. Poelt. Lit.: Plantae Graecenses 2: 35. 10-12. Racomitrium canescens aggr. Agregat je bil donedavna zastopan v Sloveniji z vrsto R. canescens s, str. in var. eri-coides, ki mu v najnovejšem času priznavajo rang vrste. Tretji takson, R. elongatum, pa jc bil naveden za Slovenijo šele v delu DOi.i. & al. (1999). Revizija razpoložljivega herbarijskega materiala v LJU je pokazala, da je bil en del materiala napačno določen. Delni ključ za razlikovanje vrst agregata R. canescens je naslednji: 1 Listi papilozni - celice z več enostavnimi ali razvejenimi papilami (najlepše se vidi na prečnem prerezu lista), s hialino konico ali brez .............................................. 2 1* Listi niso papilozni - celice brez papil. s hialino konico ali brez ............................. 2 Vsaj mlajši, vrhnji listi s hialino konico. Celice lista z visokimi papilami ........... 3 2* Vsi listi brez hialine konice. Celice lista z nizkimi, nepravilnimi papilami ................ 3 Krilne celice (celice na spodnjem robu lista) napihnjene. I .istni rob zavit skoraj do vrha lista, hialina konica lista papilozna, večinoma nazobčana, nikoli izjedeno nazobčana, hialini vrh lista se ne nadaljuje kot ozek pas po robu lista navzdol...............4 3* Krilne celice niso napihnjene. Listni rob zavit samo v spodnji polovici lista, hialina konica lista močno papilozna, izjedeno nazobčana, hialini vrh lista se kot ozek pas nadaljuje po robu lista še nekoliko navzdol 4 Žila na vrhu lista razcepljena ali razvejena, sega največ do 3A lista. Steblo enostavno, brez pernato razporejenih stranskih poganjkov. Obrobni niz celic nad bazo lista iz okroglastih, napihnjenih celic (20) R. canescens 4* Žila enostavna, sega do vrha lista. Steblo z ± pernato razporejenimi stranskimi poganjki. Obrobni niz celic nad bazo lista iz pravokotnih ali kvadratnih celic (10 15).....5 5 Stranski poganjki niso navzdol upognjeni. Hialina konica lista ni bodičasto nazobčana, samo v spodnji polovici pokrita s papilami. Obrobni niz iz pravokotnih celic z ravnimi, tankimi stenami R. ericoides 5* Stranski poganjki, vsaj vrhnji, razločno navzdol upognjeni. Hialina konica lista bodičasto nazobčana, vsa pokrita s papilami. Obrobni niz iz kvadratnih celic, z debelimi, valovitimi celičnimi stenami R. elongatum 10. Racomitrium ericoides (Britl.) Brid. Syn.: Racomitrium canescens (Hedw.) Brid. var. ericoides Br. eur. Takson je bil doslej tretiran kot varieteta, zato ga »Catalogus« (Martinčič 1968) ne omenja. Navedbe, ki so zgolj literatume, so dvomljive, saj je bil soroden takson, R. elongatum, opisan šele leta 1983 (Frisvoll). Uspeva predvsem v montanskem pasu po skalah, na peščenih tleh, svetlih iglastih gozdovih, na vlažni ali na suhi podlagi, na bazični ali zakisani. Za Pohorje je samo splošna navedba (Glowacki 1908) Razširjenost v Sloveniji: 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Zgornji Goreljek, 1320 m, Nardetum, 26. 9. 1956. LJU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium canescens - det. A. Martinčič. 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Na mlakah, Piceetum subalpinum, 1360 m, sept. 1965-LJU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium canescens - det. A. Martinčič 9649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: ob barju Šijec, Piceetum subalpinum, 1973. LJU. Leg. et det. A. Martinčič. 9649/4 ?: Julijske Alpe - Pokljuka, 1200 m. Lit.: J. Glowacki, 1910. 9648/2: Julijske Alpe - dolina Zadnjica, 800 m. Lit.: J. Glowackt, 1910. 9547/4: Julijske Alpe - Log pod Mangartom, 6-700 m. Lit.: J. Glowacki, 1910. 9750/3: Julijske Alpe - Petrovo brdo. Lit.: J. Glowacki, 1910. 9653/2: Savinjske Alpe - planina Korošica, 1800 m. Lit.: J. Glowacki, 1912. 9754/3: Savinjske Alpe - Stara Sela pri Tuhinju, 12. 5. 1881. Leg. J. Šafer. Lit.: J. Glowacki, 1912, leg. J. Šafer. Pohorje. Lit.: J. Glowacki, 1908. 9455/1: Strojna nad Prevaljami, Pineto-Ericetum, na zakisanih tleh. oktober 1958. LJU. Leg. M. Wraber. det. S. Grom sub Hedwigia ciliata - det. A. Martinčič. ^ 0252/2: Žabjek pri Grahovem ob Cerkniškem jezeru. Lit.: J. Glovvacki, 1913, leg. J. Safer 9752/3: Huje pri Kranju. Lit.: J. Glowagki, 1912, leg. F. Krupička. 9851/2: Puštal pri Škofji Loki, Myrtillo-Pinetum, permokarb. pešč.,okt. 1966. LJU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium lanuginosum io.falcatum - det. A. Martinčič. Lit.: S. Grom 1968. 0047/4: Rožna dolina pri Novi Gorici. Lit.: F. HOHNEL, 1893. 11. Racomitrium elongatum Ehrh. ex Frisvoll Vrsto R. elongatum je opisal Frisvoll leta 1983 in jo tedaj tudi že navedel za Slovenijo, vendar je bil podatek zaradi nedostopnosti literature pri nas prezrt. Kasneje je bila navedena tudi v delu DOll & al. (1999), vendar brez konkretnega nahajališča. Revizija herbarijskega materiala v LJU je pokazala, da so zaenkrat znana štiri nahajališča te vrste. Potencialno pa lahko spadajo sem vsaj še nekatere literatume navedbe. Razširjenost v Sloveniji: 9550/3: Julijske Alpe - Mežaklja: Ravne, na skali, 10. 6. 1969. LJU. Leg. F. Velkovrh, det. A. Martinčič. 9648/4- Julijske Alpe - Pokljuka: pod planino Jelje, na vlažnih tleh, 22.6. 1968. LJU. Leg. et det. S. Grom sub Racomitrium canescens fo. ericoides - det. A. Martinčič >649/4: Julijske Alpe - Pokljuka: Koprivnik, Ostryo-Fagetum piceetosum, 1020 m, sept. 1956. UU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium canescens - det. A. Martinčič. 9458/1: Pohorje-pod Hudejem, 770 m, 19. 19. 1956. LJU. Leg. M. Wraber, det. S. Grom sub Racomitrium canescens var. ericoides -det. A. Martinčič 12. Racomitrium canescens (Hedw.)Brid. Dosedanji podatki kažejo precejšnjo neena-komernost v razširjenosti. Večina nahajališč je v zahodni polovici Slovenije, v vzhodni pa so samo posamična. Vrsta sicer nastopa v večini fitogeografsko-geografskih enot Slovenije, nobenega podatka ni zaenkrat le za Pohorje in Kozjak. Tako stanje je nedvomno predvsem posledica neenakomerne raziskanosti mahovne flore pri nas, čeprav je razvidno, da je težišče razširjenosti v alpske in predalpskem območju Literatura Vrsta uspeva na skalah, peščenih iil skeletnih tleh ter pustih traviščih od nižine do montanske-ga pasu, redkeje sega v snbalpinski pas. Blockeel, T.L., 2000: The identification of Drepanocladus revolvers and D. cossomi, and their distribution in Britain and Ireland. Bull. Brit. Bryol. Soc. 75:32-40. Breidler. J., 1891: Die Laubmoose Steiermarks u. ihre Verbreitung. Mitt. Naturw. Ver. f. Sleierm. Jahrgang 1891. Breidler. J„ : Moose aus Krain, den Julischen Alpen, Gebiet von Görz und Islrien, gesammelt in den Jahren 1881-1901. Mscr. Corley, M.F.V., Crundwell, A. C„ Düll, R., Hill, M. O. & Smith, A.J.E. (1981): Mosses of Europe and the Azores; an annotated list of species, with synonyms from rccent literature. J. Bryol. 11: 609-689. crundwell A. C. & E. Nyholm, 1962: Notes on the genus Tortella I. T. inclmata, T. densa, T.fla- vovirens, T. glareicola. Trans. Brit. Bryol. Soc. 4(2): 187-193. DolšAK, F., 1923: Orchis palustris Jacq. na ljubljanskem barju in sosednja vegetacija. Glasnik muz. društv. za Slovenijo 2-3(1-4): 17-25. Dull, R., Z., PAVLfcTIč & A. MartinčIč, 1999: Checklist of the Yugoslavian Bryophvies. IDH-Verlag Bad Münstereifel. Fkahm, J.P., 1979: Zum Vorkommen von Rhoclobryum ontariense (Kindb.) Kindb. in Mitteleuropa. HerzogiaS: 163-179. GlowacKI J., 1908: Die Moosflora des Bachergebirges. Jahresber. d. Obergymn. Marburg p.1-30. Glowacki, J., 1910: Die Moosflora der Julischen Alpen. Abh. Zool.-Bot. Ges. Wien 5(2): 1 —48. Glowacki J„ 1912: Moosflora der Steiner Alpen. Jahrb. naturh. Mus. f. Kärnten, Klagenfurt »Carinthia II« Nr.l-6:13-47; 130-156. Glowacki, J„ 1913: Ein Beitrag zur Kenntnis der Moosflora der Karstländer. Izvestja muz. društva z. Kranjsko »Camiola« nov. ser. 4: 114-153. GROM, S., 1960: Bryophytische Neufunde in Slowenien (Jugoslavien). Nova Hedwigia 2(4): 566-569. Grom, S., 1963: Prispevek k poznavanju mahovne flore Slovenskega Primorja. Acta carsol. 3: 197-212. grom, S. (1966): Mahovna flora triglavskega narodnega parka. Varstvo narave 5: 39-52. grom, S., 1967-1968: Neue Beiträge zur Moosflora Jugoslawiens. Acta bot. croat. 26/27: 247-260. grom, S., 1969: Mahovna flora Trnovskega gozda. Varstvo narave 6: 51-72. Hedenäs , L., 1989: The genera Scorpidium and Hamatocauiis, gen. nov., in northern Kurope. Lindbergia 15: 8-36. Höhnel F., 1893: Beitrag zur Kenntnis der Laubmoosflora des Küstenstriches vom Giirzer Becken bis Skutari in Albanien. Oesterr. Bot. Zeitschr. 43: 405^12. Horvat, I., 1952: Prilog poznavanju raširenja nekih planinskih biljaka u jugtrisločnoj Evropi. Godišnj. biol. Insl. Sarajevo 5(1-2): 199-217. Horvat, I. & B. Pawlowski, 1939: lstraživanja vegetacije planine Vranica. Ljetopis JAZU 51: 149-152. Iwatsl'KI, Z. & T. koponen, 1972: On the taxonomy and distribution of Rhodobryum roseum and its related spccies (Bryophyta). Acta bot. fennica 96: 1-22. Koouman, A. & L. Hedenäs, 1991: Differentiation in habitat requirements within the genus Scorpidium, especially between S. revolvens and a". cossonii. J. Bryol. 16: 619--627. Kuc, M. (1967): Some new and rare Mosses from Julian Alps, W. Jugoslavia. Rev. Bryol. Lichenol. numcm?K^Z2DK Laubmoose Deutschlands, Oesterreichs und der Schweiz. Rabenhorsts Kryptogamenflora ed. 2, Bd. 3. Leipzig. . .. Mart!nč.č A., 1966: Elementi mahovne flore Jugoslavije ter njihova ekološka ,n ho.oloska problematika. Razprave SAZU 9: 5-82. ■ qavtt „„ im Martinčič A , 1968: Catalogus florae Jugoslaviae TI/1. Bryophyta-Musci. S AZU pp. 102. Martinčič', A., 1976: Prispevek k tlorisciki mahov (Bryophyta) v Slovenj I. Btol. vestn. 24(1). MartojčIč, A. (1977): Prispevek k floristiki mahov (Bryophyta) v Sloveniji II. Biol, vestn. 25(1): MARTINČIČ, A., 1980: Prispevek k poznavanju mahovne flore Jugoslavije II. Šar planina. Biol. vestn. 28(2): 87-102. ., T>. , . ,Q ,, Martinčič A., 1988: Flora in vegetacija barja Dmi pri Zelencih. BioL vestn 36(3). 19-33. Martinčič A.. 1991: Vegetacijska podoba vrst iz rodu Schoenus L. v Sloveniji L Schoenus ntgncans MmZ™Carica lasiocarpae W. Koch 1926 v Sloveniji. Hladnikia 3: Martinčič, A., 1997: Ekološko-f.tocenoloSke dvoživke. Acta biol. slovenica 41(2-3): 43-60. Martinčič, A., 2003: Seznam listnatih mahov (Musci) Slovenije. Hacque m 2(1). S1"166; . uLJk A. & M. Piskernik, 1985: Die Hochmoore Sloweniens. Biol. vestn., vol. extraord. 1. OrbIn2? & T P6rs, 1976: Rhodobryum ontariense (Kindb.) Kindb. in Central Europe. Acta Bot. >n ekologija gorskih banj v Sloveniji. Zbornik bio- tehn. fak. 8: 131-203. , « ,<™ Plantae Graecenses. Inst. f. Syst. Bot. d. Univ. Graz, Jahrg. 2: 35, 1976. Podpbra J 1954: Conspectus Muscorum Europaeorum. Praha. .... ^ „H W , 1860 Die Flora des Bades Neuhaus nachst CilH. Verh Zool. Bot. Ges. W,en 10. ROB^s" 1893: Kranjski mahovi, lzvestja muz. društv. za Kranjsko 3: 28-33; 67-75; 109-114; 148-152; 201-204. Smith A J E 1978; The moss flora of Britain and Ireland. Cambridge. Wallace E C„ 1980: Seznam vrst iz okolice Bohinja. Rokopisni seznam SS M.. 1982: Sphagno-Piceetum R. Kuoch 1954 v Sloveniji (predhodno obvestilo). Biol. vestn. 30(2): 137-150. Summary Critical contributions on the moss flora of Slovenia, 1-12 Mostly on the basis of herbarium material, the author studies the distribution of 12 moss spe cies which are consulered rare or new in Slovenian flora, or whose taxonom.cal status has recently "^Voi 'esi.stnbution is presented on the basis of the network of Central-European mapping and p hy togeograpWcal divrsJof Slovenia according to M.Wraber (1969, altered) and . ev.dent m the so fa, the species U known on,, one locality. The quotations m literature iGrom 1960, 1963, 1969) arc based on wrong determination. plfyZLn sexangulare. the species thrives in the community Salicetum herbaceae on two localities in the Julian Alps. Rhodobryum ontariense: revision of the herbarium material in LJU, so far defined as R. roseum, showed that in Slovenia also R. ontariense thrives. Genus Rhizomnium: apart from the commonly distributed species R. punctatum also the species R. magnifolium and R. pseudopunctatum thrive in Slovenia. However, they are more rare and are bound to swampy sites, fens and freezing ravines in the montane and subalpine belt. Scorpidium cossonii- revolvens: in accordance with the prevailing view, also in Slovenia the difference between the two taxa has not been defined so far. The entire herbarium material has been defined as S. (Drepanocladus) revolvens, although only the name Drepanocladus intermedins appeared in older literature. Only the revision of abundant herbarium materia! on the basis of the findings of Hedeniis (1989) and Blockheel (2000) showed that in Slovenia, with only one exception, the species Scorpidium cossonii thrives. Only on one site, on high bog, wc determined S. revolvens. Tortella densa: the species has been overlooked until recently, although it was mentioned for Slovenia as early as in 1962 (Crundwell & Nyholm). Wilh regard to the ecology of the species we conclude that it is in fact much more common than the present distribution picture shows. Racomitrium canescens aggr.: revision of the herbarium material in LJU and consideration of the examined literature proved that the studied aggregate is represented by three species. Racomitrium canescens is spread almost all over Slovenia although its centre is in the Alpine and pre-Alpine region. Also R. ericoides is distributed mostly in the Alpine region, but on fewer localities. The species R. elongatum on the other hand, is rare, and is so far known on only four localities in the Julian Alps and on the Pohorje mountain, Parožnice (Characeae) Slovenije, njihove ekološke značilnosti ter pomen v vodnih ekosistemih Charophytes of Slovenia, their ecological characteristics and importance in aquatic ecosystems Olga Lrbanc-Berčič Nacionalni inštitut za biologijo, Večna pot !11, Ljubljana, Slovenija Izvleček: Predstavljene so parožnice (Characeae), skupina zelenih alg. ki ima pomembno vlogo v vodnih ekosistemih. Rastline uvrščamo med pionirske vodne inakrofite, saj se pogosto prve ukore-ninijo v vodnem telesu in učvrstijo sediment. V Sloveniji smo v zadnjem desetletju našli štiri rodove, rod Chara, Nilellopsis, Nitella in Tolypella. Najštevilčnejši je rod Chara z devetimi vrstami in vrsto Chara vulgaris kot najbolj razširjeno. V prispevku je predstavljena ekologija parožnic. njihova indikatorska vloga v vodnem okolju ter razmnoževanje. Abstract: Charophytes are green algae which play an important role in aquatic ecosystems. They are pioneers among aquatic macrophytes and as the first colonizing the sediment of a newly created water body. During the last decade 4 genus are found in Slovenia, genus Chara, Nitellopsis, Nitella in Tolypella. Chara with 9 species is the riches genus with Chara vulgaris as the most extended species. An article deals with ecology of Charophytes, their role as indicators of pollution and their propagation. Uvod Parožnicc (Characeae) so višje vodne rastline, ki jih uvrščamo med zelene alge (LAZAR 1960). Čeprav so dobro vidne s prostim očesom, saj spadajo med največje in najbolj struk-turirane zelene alge, jih večina ljudi spregleda ali pa zamenja z mahom. Vzrok takemu odnosu je predvsem njihova razrast, saj te alge prav v vidnih, plitvejših predelih jezer tvorijo nizke blazinice ali preproge, ki izstopajo predvsem zaradi barve in manj zaradi oblike. Nekatere vrste parožnic so pionirske in prve naselijo dno vodnega telesa. Naselijo se v različna vodna telesa, jezera, ribnike, gramoznice, jarke, mlake, izvire, potočke, reke, pa tudi kale in korita. V tekočih vodah so bolj pogosto v obliki posameznih grmičkov, v jezerih pa so številčnejše in lahko tvorijo obsežne travnike, ki segajo do precejšnjih globin, steljke pa so lahko visoke tudi do 1 metra (URBANC-BERČIČ in sod. 2002). Pojavljanje parožnic v različnih tipih vodnih teles je v veliki meri odvisno od zgradbe sedimenta in reliefa dna ter od fizikalnih in kemijskih lastnosti vode, ki jih obdaja. Z rizoi- di, s katerimi se rastline pritrjajo, tudi črpajo hranila iz podlage, čeprav poteka izmenjava snovi tudi preko cele površine, kar je splošna značilnost alg in mahov. Tak celovit stik z okoljem je v vodi, kjer je hranil malo, prednosten, so pa rastline zaradi tega bolj občutljive na razna onesnaženja in so lahko dober pokazatelj obremenjenosti okolja z različnimi snovmi. Steljka parožnic, ki rastejo v plitvi vodi, je običajno inkrustirana. Apnenčaste obloge nastajajo pri metabolnih procesih, ko rastlina za potrebe fotosinteze iz vode porablja C02, ob tem pa se na površino steljke izloča apnenec v obliki drobnih krogljic. Te obloge lahko nastanejo le v trdih vodah, ki so bogate s kalcijem in drugimi minerali. Angleški izraz za parožnico je stonewort ali kamnita zel. ki kaže na to posebnost. Predstavnice iz rodu Chara imajo še eno značilnost. To je iz razit vonj po česnu Rastlino so zaradi močnega vonja in preslici podobnega izgleda najprej poimenovali Equi-setum foetidum. Snov, ki daje ta vonj, domnevno deluje insekticidno, zato med blazinicami ne najdemo nekaterih sicer običajno prisotnih nevretenčarjev (Hutchinson 1975). Van den i—i1-» vsuh .....—- - Berg (1999), ki je proučeval makroinvertebrate v sestojih makrofitov v dveh plitvih jezerih na Nizozemskem, sicer ni proučeval insekticidne-ga učinka parožnic, je pa ugotovi!, da se vrstna sestava in abundanca makroinverlebratov razlikujeta med sestoji dristavcev in parožnic, vendar je to povezal z razliko v biomasah na enoto površine. Sistematski položaj parožnic Leta 1753 je Linne v rastlinski sistem uvrsti) rod Chara s štirimi vrstami: Ch. tomentosa, Ch. vulgaris, Ch. hispida in Ch. flexilis. Razen zadnje, ki so jo kasneje preimenovali v rod Nitella. je poimenovanje ostalo nespremenjeno. Linnejevi nasledniki so sčasoma seznam precej razširili, tako da danes obsega okrog 400 takso-nov. V 19. stoletju so prepoznali še pet rodov. V Evropi danes uspeva vseh šest rodov, ki so združeni v specializirani družini Characeae. Ta je razdeljena v dve skupini: v Chareae, kamor uvrščamo rodove Chara, Lychnolhamnus, Laniprothanmium in Nitellopsis ter skupino Nitelleae z rodovoma Nitella in Talypella (MOORE 1986). Lazar, ki je 1975. leta objavil obsežen seznam nahajališč alg v Sloveniji, navaja tri rodove: Nitella, Chara in Lychnothamnus. Od objave o makrofitih v gorskih jezerih, v katerih prevladujejo parožnice (BLAŽENČIČ in sod. 1990) pa do danes, so najdene vrste iz štirih rodov: rod Chara, Nitellopsis, Nitella in Tolypella, ki jih navajamo v tabeli 1 Ekologija parožnic Parožnice so pomemben del vodnega rastlinstva. Že samo iz prisotnosti vrst in njihove globinske razporeditve lahko sklepamo, v kakšnem stanju je vodni ekosistem. Dejavnikov, ki odločajo o tem, kakšno življenjsko okolje si bo rastlina izbrala je več, že sprememba enega vplivnega dejavnika pa lahko povzroči nepričakovano in korenito spremembo poselitvenega vzorca. V stabilnem okolju, kot je prosojno, z apnencem bogato jezero, parožnice prevladajo v globoki vodi in tvorijo prave podvodne trav- nike. Nekatere vrste iz rodu Chara poselijo tudi plitve predele obrežja, ki jih druge rastline prepoznavajo za neugodne, predvsem zaradi nihanja vode, valovanja, močne svetlobe in kopalcev. Močno svetlobo v plitvinah parožnice dobro prenašajo zaradi apnenčastih oblog in prerasta iz mikroalg, valovom pa se prilagajajo z nizkimi in gostimi sestoji. Vrste, ki jih najdemo v plitvinah, se dodatno pričvrstijo v podlago z bulbili, zarodnimi brstiči. Zakoreninjenost je tako uspešna, da jim tudi led pozimi ne pride do živega (MOORE 1986). Parožnice so zelo pomemben primarni producent v jezerih. Obsežni podvodni travniki parožnic, kakršni so v Bohinjskem in Krnskem jezeru, predstavljajo za ekosistem veliko biomaso in veliko količino hranilnih snovi (BLAŽENČIČ in sod. 1990, URBANC-BERČIČ 1995, URBANC-BERČIČ in sod. 2002). Zaradi počasne razgradnje, ki poteka v vodnem mediju, so ti sestoji zadrževalniki snovi in energije. Na razvejani steljki z veliko površino se naselijo mikroorganizmi, od alg do bakterij, ki hranijo številno populacijo nevretenčarjev. Slednje je še posebno pomembno v zimskem času, ko ostale vrste vodnih makrofitov propadejo. Parožnice se lahko razmnožujejo tako vegetativno s poganjki in brstiči kot tudi spolno z oosporami. Poleg tega tudi zelo hitro rastejo, zato se tako dobro uveljavijo v novem vodnem telesu, očiščenem ribniku ali jarku. V jezeru Čmava v Preddvoru se je po sanaciji jezu in sedimenta jeseni 1997 leta že prvo vegetacijsko sezono masovno pojavila Chara vulgaris, čeprav je bila pred tem njena prisotnost v jezeru komaj opazna (URBANC-BERČIČ in BRANCELJ 1999). Kljub grobemu posegu v stabilen ekosistem je voda v jezeru ostala čista, saj so parožnice stabilizirale nov sediment in preprečile njegovo mešanje z vodo in s tem motnost in masovno pojavljanje planktonskih alg. Tak potek dogodkov so omogočile oospore, ki so ostale v sedimentu. Te lahko mirujejo veliko let, preden spet vzklijejo in omogočijo naselitev tudi v takem okolju, kjer so spremembe za ostale vodne makrofite prevelike (BELTMAN in ALLEGRINI 1997). Parožnice kot indikatorji vodnega okolja Parožnice so pomemben element vodnih ekosistemov. Sposobnost naseljevanja v sladkih, slanih, brakičnih in mineralnih vodah kaže na njihovo široko ekološko valenco. So pokazatelj trofičnega stanja vodnega telesa, saj številne vrste uspevajo le v čistih, oligotrofnih vodah z malo hranil (Nitella sp.), druge pa v bolj hranjenih mezotrofnih do evtrofnih vodah (Chara sp.). Vrsto Lamprothammum papulosum najdemo samo v brakičnih ali celo v povsem slanih vodah. Tam, kjer se pojavlja Chara, so vode trde, bogate s kalcijem in revnejše s fosforjem, rod Nitella pa uspeva v mehkih vodah. Na splošno tudi velja, da rod Nitella raste globje od rodu Chara (MOORE 1986, KRAUSE 1997). Tudi globinska razporeditev parožnic pove veliko o svetlobnih razmerah v jezeru in o trofičnem stanju (GABERŠČIK in URBANC-BERČIC 1996). Parožnice prevladujejo v plitvinah in v globokih predelih, medtem ko cvet-nice poseljujejo vmesni pas med 2 in 6 metri. Taka razporeditev je tudi odraz občutljivosti na svetlobo. Ko se stanje v jezeru zaradi povečevanja vsebnosti liranil slabša, se slabšajo tudi svetlobne razmere in rastline se iz večjih globin umikajo. Tako se je v Bohinjskem in Krnskem jezeru globina uspevanja parožnic v zadnjih letih zmanjšala iz 10 na 8 m, kar je posledica slabšanja razmer v jezerih predvsem zaradi povečanega dotoka snovi iz pojezerja (URBANC-BERČIČ in sod. 2002). V nekaterih jezerih dosegajo parožnice izredne globine. V jezeru Vrana na Cresu so V raziskavah izpred 30 let ugotovili, da uspeva Nitella opaca od 26 do 38-40 m, Chara virga-ta v jezeru Tachoe v Kaliforniji pa celo do globine 62 m (HUTCHINSON 1975). Te globine so za cvetnice nedosegljive tudi zaradi visokega hidrostatskega pritiska, ki ga prevajalna tkiva ne prenesejo. Najvišje nahajališče parožnice v Sloveniji je Zeleno jezero v Dolini triglavskih jezer (1983 m). Plitva jezerska kotanja je od globine I m do 2,5 m skoraj povsem porasla z vrsto Chara contraria f. capillacea, le na obrobju raste tudi vodna zlatica, ki lahko ob nizkih vodostajih preživi tudi na kopnem (BLAŽEN-ČIČ in sod. 1990 URBANC-BERČIČ 1999). Razvoj parožnic Spolno se parožnice razmnožujejo oogam-no. Iz anteridija izplava dvoflagelatni spermato-zoid, ki oplodi jajčecc v oogoniju. Nastane oospora, ki kali kasneje v isti sezoni ali naslednje leto ali celo po veliko daljšem obdobju. Znani so primeri iz Nizozemske, kjer so uospo-re v mirujočem stanju preživele 80 let, nato pa v ugodnih razmerah vzklile (BELTMAN in ALLEGRINI 1997). Pomemben dejavnik razširjanja parožnic so tudi ptice. Veliko spor in delcev stebel in občasno tudi brstov konča v prebavilih vodne perjadi. Ugotovili so, da se na preprogah vrsle Chara hispida var. major, ki ima visoko in robustno steljko, stalno pasejo race, ki travnik kar pokosijo. Ptice pogoltnejo rastline skupaj l nevretenčarji in oosporami, ki jim pomagajo zmleti hrano, so pa tudi hranljive, saj vsebujejo veliko škroba in maščob (BLAŽENCTČ 1997). Nastanek gametangijev, antericlijev in oogonijev ni izključno vezan na sezono, saj so pri tem pomembne lokalne okoljske razmere in podaljšanje fotoperiode. Gametangiji se pojavijo ob podaljšanem osvetljevanju, čeprav so prisotne nizke temperature. Spomladanske vrste .se razvijejo še preden sc pojavi ostala vodna in obrežna vegetacija, ki zasenči sestoje parožnic. Parožnice lahko izkoristijo tudi poplave v zimskem času, ki omogočijo nastanek začasnih habitatov. Nekatere vrste so lahko trajne v glob-jih predelih jezer in enoletne v plitvih delih, kjer povečano delovanje valov in tvorba ledu onemogoča preživetje. Nekatere vrste lahko preživijo pod ledom, zmrzal pa jih uniči. Stanje v Sloveniji Skupina je pri nas slabše poznana, saj ni bilo narejenih sistematskih raziskav. Nekatera nahajališča parožnic jc zabeležil algolog Lazar in jih objavil v knjigi Razširjenost sladkovodnih alg v Sloveniji (1975). Na seznamu je 5 vrst iz rodu Nitella, 9 vrst iz rodu Chara in Lychno-thamnus barhatus. Zaradi slabega pregleda stanja celotnega ozemlja Slovenije in nesistematičnih raziskav ni mogoče reči, kakšno je dejansko stanje. Glede na dejstvo, da je tudi v Sloveniji vodno okolje vedno bolj obremenjeno, se prisotnost in vrstna sestava parožnic v različnih telesih hitro spreminjata. Težave so tudi pri določanju vrst, saj je ključev več in je za pravilno določitev potrebno, poleg ekološkega znanja, tudi poglobljeno znanje sistematike, saj se pogosto pojavljajo podvrste oz. varietete kot odraz raznolikosti biotopov in spreminjajočih se razmer. Pri določanju materiala smo uporabili dva ključa: MOORE (1986) in KRAUSE (1997), enako kot nizozemski kolegi pri delu v Notranjskem parku. Tako je bila za v seznamu navedene vrste uporabljena vsklajena nomenklatura, ki ne vključuje sinonimov. Do leta 1975 so znani podatki dveh tujih raziskovalcev, Fleischmanna in Migule in slovenskega algologa Lazarja (FIRBAS 1995). V letu 1988 so bila prvič preiskana gorska jezera (BLAŽENČIČ in sod. 1990). Določena je bila vrstna sestava vodnih makrofitov, globina uspe- vanja in ocena pokrovnosti. Seznam parožnic je razširil FIRBAS (1998), ki je navedel dve novi vrsti (Chara baltica in Nitellopsis obtusa). Prispevek je dopolnil citološki raziskavi o kromosomskem številu vrst, ki so navedeni v seznamu (FIRBAS in AL-SABATI, 1995). Rezultati, zbrani v letih 1997 in 1998, ko so potekali nizozemski poletni botanični tabori na območju Cerkniškega jezera in na Bloški planoti, so objavljeni leta 2000 (BRU1NSMA in sod.). Določili so 8 vrst oz. varietet parožnic na 23 lokacijah. Njihovi izsledki so precej povečali število biotopov, na katerih posamezna vrsta uspeva, ne pa tudi seznama vrst. V tabeli 1 so predstavljene tudi vrste, ki sem jih s kolegi našla pri raziskovanju vodnega okolja in še niso bile objavljene ter vrste, ki so jih objavili zgoraj navedeni avtorji. V seznamu ni vrst, kijih navajaLazar (1975), ker je njihovo uspevanje zaradi hitro spreminjajočega okol- VRSTA BIOTOP í I presih.j. r •r- 1 i 3 e S 1 I 1 1 X X X X X X X X X X X X X X C h. vulgaris var. longibracteata (Kut2.) J. Groves & Bulock-Webster X X X X Ch. vulgaris var. gvmiivphylla A.Biaun X Ch. contraria A. Br. ex Kut?.. X X X C/i. contraria f. capillacea Mig. X Ch. delicatula Ag. X Ch. aspe ra Detli, ex Wild. X X X X X X X Ch. Dolvacantha A. Braun X Ch. a lobular is Thuill. X X Nitellopsis obtusa (Desv.) Groves X X X X X X X X N. capillaris (Krocker) Groves & Bullock-Webster X N. flexilis (L.) Agardh. var. flexilis X obtusa (Desv.) J. Groves X N. mucronata (A. Braun) Miquel X Tolypella glomerata (Desv. inLoiseleur-Deslongchamps) Lconh. X I Tabela 1: Vrste parožnic, ki uspevajo v Sloveniji in biotopi, kjer smo te vrste našli. ja potrebno potrditi. Primerki navedenih vrst so v delovni zbirki Laboratorija za raziskovanje sladkovodnih in kopenskih ekosistemov (Nacionalni inštitut za biologijo). Najštevilčnejši je rod Chara, ki je zastopan z 9 vrstami. Najbolj je razširjena Chara vulgaris, ki je zastopana s 3 varietetami. Najdemo jo prav v vseh tipih vodnih teles, od stoječe do tekoče vode. Običajno uspeva v plitvejših predelih, čeprav raste v jezeru Čmava tudi v globini 6 m. Je eurieka vrsta in jo najdemo tako v vodah z malo hranili kot tudi tam, kjer je hranil veliko. Zanimiva je vrsta Chara baltica. za katero je znano le nahajališče v spodnjem jezeru v Hies i, ki ima brakično vodo (FIRBAS 1998). Rod Nitella je zastopan s 5 vrstami, od katerih je N. opaca najpogostejša in kaže pre- cejšnjo ekološko variabilnost, čeprav uspeva le v mehkih vodah. Našli smo jo v različnih okoljih, v gramozniškem ribniku v globini 3,5 m, v plitvem jarku z občasno vodo ter v barjanskih oknih (neobjavljeno). Tlidi vrsta Nitellopsis obtusa je za Slovenijo posebnost, saj smo jo našli le v Strunjanski dolini, kjer se pojavlja v dveh različnih telesih, v manjši glineni jami z vodo za namakanje in v bližnjem potoku, ki se izliva v soline (neobjavljeno). FIRBAS in AL-SABATJ (1995) je 6 vrstam rodu Chara tudi določil kromosomsko Število (n). Ugotovil je, da je število lahko n=l4, n=28 ali n=56. Variabilnost kariotipa se odraža tudi v morfološki zgradbi rastlin in dopolnjuje razlike v sistematskih znakih, ki določajo različne taksone. Viri Bfj.tman, B. & C. Ai.i.ec,rini, 1997: Restoration of lost aquatic plant communities: new habitats for Chara. Netherlands Journal of Aquatic Ecology 30 (4), 331- 37. Blaženčič, J., O. Urbanc-Berčič, D. Vrhovšek, 1990: Makrofiti v jezerih Triglavskega narodnega park. Biol, vestnik 38, 1-14. Blaženčič, J., 1997: Sistematika algi. IV izdanje. NNK Beograd, str. 298. Bruinsma, J., A. Hospers, M, Hospbrs, 2000: Some Charophytes Records in Snežnik Regional Park. Acta Biologica Slovenica, vol. 44 (1-2), 61 - 67. Firbas, p. & k. Al-Sabati, 1995: Cytosyslematic studies on the Charophyta in Slovenia. Arch Biol Sci., Belgrade, 47 (1-2), 49 - 58. Fíkbas, P., 1998: Raziskave harofitov (Charophyta - Charales) v Sloveniji. Poročilo za Limnos d.o.o., Ljubljana , maj 1998. Gabfrščik, A., O. Urbanc-Berčič, 1996: Lakes of the Triglav National Park (Slovenia): water chemistry and macrophytes. Proceeding Inter. Workshop 811 Macrophyte Group Meeting TAD-S1L. Bohinj 1-4 Sept. 1996. NIB, Ljubljana. Hutchinson, G.E., 1975: A Treatise on Limnology. Volume III. John Wiley & Sons, Inc. Krausb, W., 1997. Charales (Charophyceae). Susswasser flora von Mitteleuropa; Bd. 18. Gustav Fischer Verlag Jena. str. 202. Lazar, J., 1960: Alge Slovenije. Dela IV. raz. SAZU 1Ü. Ljubljana. Lazar, J., 1975: Razširjenost sladkovodnih alg v Sloveniji. SAZU, Razred za prirodoslovne vedc. Ljubljana. Moore, J. A., 1986: Charophytes of Great Britain and Ireland. Handbook No. 5. Botanical Society of the British Isles, London. Urbanc-Berčič, O., A. Gaberščik, M. Šiško, A. Brancelj 2002: Aquatic macrophytes of the mountain lake Krnsko jezero, Slovenia. Acta Biologica Slovenica, 45 (2), 25 -34. Urbanc-Berčič, O., 1995: Aquatic vegetation in two pre-alpine lakes of different trophic levels (Lake Bled and Lake Bohinj): vegetation development from the aspect of bioindication Acta bo! Gallica, 142 (6), 563-570. Urbanc-Berčič, O., 1999: Makrofiti v jezerih Triglavskega narodnega parka. Triglavski razgledi, nr, št. 4. Urbanc-Berčič, O., A. Brancelj, 1999: Ekološka ocena stanja jezera Čmava v Preddvoru in smernice za trajnostno gospodarjenje. Študija za Občino Preddvor. Van den Berg, M. S., 1999: Charophyte colonization in shallow lakes: processes, ecological effects and implications for lake management. Thesis Vrie Universiteit Amsterdam. Analiza vegetacije na otoku Čiovu (Hrvatska) The Vegetation Analysis of the Island Čiovo (Croatia) Juraj Kamenfarin Department of Biology, Faculty of Natural Science University of Split, Teslina 12. HR-21000 Split Croatia, E-mail: iuiai.kameniariii@st.hinpi.hr zlnka Pavlet«5 Dunjevac 2, HR-10000 Zagreb, Croatia, F.-mail: zinka.pavleiic@zg.hinet.hr Sažetak: Fitocenološka analiza biljnog pokrova otoka Čiova kod Trogira u Republic! Hrvatskoj pokazala je da se na opožarenim i pašnjačkim površinama razvijaju kamenjarsko-pašnjačke zajeii-nice - na južnim padmama otoka as. Brachypodio-Cymbopogonetum hirti, a na grebenu i sjevernoj padini as. Koelerio-Festucetum illyricae subas. brachypodietum retusi. Slijed sukcesije as. Brachypodio-Cymbopogonetum hirti, započinje razvojem stadija Juniperm phoemcea, stad.ja Ci.ms monspeliensis i stadija Cuius creticus, koji vrlo brzo prelaze u makiju as Pistacio-Junipereturn phoeniceae i as. Oleo-Juniperetum phoeniceae. Na južnoj padini i vršnom dijelu grebena sukcesija vrlo brzo teče dalje u smjeru šume alepskog bora as. Junipero phoenkeae-Pinetum halepensis koja se dalje održava kao trajni stadij. Na sjevernoj padini i zapadnom dijelu otoka sukcesija teče u smjer» šuma alepskog bora as Pistacio-Pmctum halepensis i as. Querco ilicis-Pinetum halepensis. Sukcesija završava razvitkom klimazonalne šumske vegetacije as. Myrto-Quercetum ilicis na topli-jim položajima. Ključne riječi: suksesija vegetacije, otok Čiovo, Hrvatska Abstract: Phytocoenological analysis plant cover of island Čiovo near Trogir. Croatia shows that rocky-pasture associations have developed on the fire and pasture sites - on the southern slope of the island as. Brachypodio-Cymbopogonetum hirti and on the crest and northern slope as. Koelerio-Festucetum illyricae subas. brachypodietum retusi. The succession of as. Brachypodio-Cymbopogonetum hirti starts with the development of stage Jumperus phoemcea, then stage Cistus monspeliensis and stage Cistus creticus, which very quickly transformes into macchia of as. Pistacio-Juniperetum phoeniceae and as. Oleo-Juniperetum phoeniceae. On the southern slope and crest peak the succession expands very quicklv towards Aicppo pine forest ot as. Junipero phoeniceae-Pinetum halepensis which stays as a constant stage On the northern slope and on the western part of the island succession runs towards Aleppo pme forest of as. Pistacio-Pinetum halepensis and as. Querco ilicis-Pinetum halepensis The succession finishes with the development of climazonal forest vegetation as Myrto-Quercetum ilicis on warmer sites. Keywords: succession vegetation, island Čiovo, Croatia X. Introduction Ciovo is an island situated in the middle pan of the Adriatic coast, in Croatia. It is situated west of Split, and from the southwestern side closes the Kastela Bay. Its northwestern part is connected with the town Trogir by leaf bridge. In length it is 14.3 km and covers apro-ximately 29 knr. Ciovo's highest peck is 218 m above sea-level. The geological bed consists of limestone which develops limestone soil. Climavegetationaly the island belongs to the stenomediterranean and eumcditerranean vege-tational zone. In historical-eccomonical terms the few islanders raised cattle and wines, the woods were chopped down for firewood, pastures and only a small part for farming. As cattle raising is completly and farming mostly neglected, abandoned areas are overgrown with elements of forestic vegetation. These elements after occasional fires gave up over rocky-pasture vegetation. Up to this point the floristic and vegetational studies of island Ciovo (Slade Silovic, 1909; Trinajstic & Kamenjarin, 1998, Kovacic & al., 2001, Trinajstic & Kamenjarin, 2001) have been fragmentary. Therefor an analysis of the natural vegetation has been conducted in order to research the succession of its vegetation 2. Materials and methods The vegetation researches carried out on the island Ciovo in the spring, summer and autumn of 2002 are based on the combined estimation according to the Zurich-Montpellier school, while the syntaxonomic nomenclature is presented according to Horvatic (1963) and Trinajstic (1973, 1977, 1987, 1988, 1995). 3. Results On the basis of phytoxociological research, the studied vegetation of island Ciovo could be shown in terms of syntaxonomy in the following way: Class: Festuco-Brometea Br.-Bl. et Tilxen 1943 Order: Scorzonero-Chrysopogonetalia Ht, et H-ic. 1934 Alliance: Chnsopogoni-Saturejon H-ic. et Ht. (1956)1958 Ass: Koelerio-Festucetum iltyricae (Hic. 1962) Trinajstic 1992 subass. brachypudietosum retusi Trinajstic 1992 Class: Thera-Brachypodietea Br.-Bl. 1947 Order: Cymbopogo-Brachypodietalia H-ic, (1956)1958 Alliance: Cymbopogo-Brachypodion retusi (»ramow«) H-ic?. (1956) 1958 Ass: Brachypodio-Cymbopogonetum hirti H-ic. 1961 Class: Erico-Cistetea Trinajstic (1978) 1985 Order: Cisto-Ericetalia H-ic. 1958 Alliance: Cisto-Ericion H-ic. 1958 Stadium: Cistus monspeliensis Stadium: Cistus creticus Class: Querceta ilicis Br.-Bl. 1947 Order: Quercetaliu ilicis Br.-Bl. (1931) 1936 Alliance: Quercion ilicis Br.-Bl. (1931)1936 Ass: Pistado-Pinetum halepensis Dc Marco, Veri et Caneva 1984 Ass: Querco ilicis-Pinetum halepensis Loisel 1971 Ass: Myrto-Quercetum ilicis (H-ic.) Trinajstic 1985 Alliance: Oleo-Ceratonion Br.-Bl. 1931 Stadium: Juniperus phoenicea Ass: Pistacio-Junipertum phoeniceae Trinajstic 1987 Ass: Oleo-Junipertum phoeniceae Bruno et al. 1983 Ass: Junípero phoeniceae-Pinetum hale-pensis Trinajsti<5 1989 On the southern, warmer side of the island relatively large areas of the rocky-pasture association Brachypodio-Cymbopogonetum hirti are spread, as a result of antropogenetic degradation. Floristic composition is shown on table 1 which was made on the basis of 5 phytosocio-logical records. 49 species have been recorded and Heteropogon contortus, Brachypodium retusum and Hyparrhenia hirta dominate. In this case, companions show that association Brachypodio-Cymbopogonetum hirti relatively quickly turns into stage Cistus monspeliensis on the southwestern part of the south slope and western part of the island. The floristic composition shown on table 2 is a result of 4 phytosociological records. 26 specics have been recorded. As there is no flysh beding associations Erica manipuliflora and Erica arbórea are absent and association Rosmarinus officinalis is missing because of the cold. Also the association Brachypodio-Cymbopogonetum hirti relatively quickly turns into stage Juniperus phoenicea on the southeastern part of the south slope. The floristic composi- tion is shown on table 3 which is a result of 3 phytosociological records. 22 species have been recorded. The apperance of elements of class There-Brachypodietea among the companions shows the origin of this association and of class Quercetea Uicis which means that stages Jimiperus phoenicea and Cistus monspeliensis are overgrown with elements of macchia and on the south side of tiovo, near the sea, in deeper grounds protected from the northern winds association Pistacio-Juniperetum phoeniceae is developed which floristic composition is shown on table 4. The table is a result of 7 phytosociological records. Dominating are Juniperus phoenicea, Pistacia lentiscus and Juniperus macrocarpa. All together 40 species have been recorded and among the companions a lot of elements of class Cisto-Ericetea and class Thero-Brachypodietea are found. On the crest, on somewhat shallow ground, exposed to the northern and southern wind association Olco-Juniperetum phoeniceae is developed whose floristic composition is shown on table 5. Tt is made from 8 phytosociological records. Dominating are Juniperus phoenicea, J. macrocarpa, Olea europaea and O, sylve-stris. 24 species have been recorded. Among the companions elements of class Thero-Brachy-podietea and class Erico-Cistetea stand out and indicate the origin of this association. Further succession of associations Pistacio-Juniperetum phoeniceae and Oleo-Juniperetum phoenicae goes towards evolution of forests -association Junipero phoeniceae-Pinetum hale-pensis which lean on the prior associations. The floristic composition is shown on table 6 which was made according to 9 phytosociological records. 36 species have been recorded. This association stayes for a long time as a permanently stage. And here we can find elements of classes Thero-Brachypodietea and Erico-Cistetea among the companions but in a smaller amount. On the crest and northern slopes of the island the rocky-pasture association Koelerio-Festucetum illyricae subassociation brachypo-dietosum retusi develops as a result of colder, north winds and antropogenetic influence . The elements of class Festuco-Brometea belong to submediterrancan, while Ciovo com-pletetly belongs to eumeditcrranean. This can be explained that while cattle breeding was high on the island, the cattle was brought from the sub-mediterranean to éiovo, with it the seeds of class Festuco-Brometea. Floristic composition is shown on table 7 which was made on the basis of 11 phytosociological records. Classified are 75 species. Dominate Brachypodium retusum, Bupleunim veronense and Festuca dalmalica. Among the companions elements of class Erico-Cistetea and class Quercetea ilicis show up which indicates that the succesion of rocky pastures association Koelerio-Festucetum illyricae subassociation brachypodietosum retusi develops into stage Cistus creticus. Because of the kind of ground we miss species of genus Erica. The floristic composition is shown on table 8 which was made on the basis of 7 phytosociological records. 34 species have been recorded. Among the companions grassland elements of both classes appear and elements of class Quercetea ilicis indicate that stage Cistus creticus turns into a forest of association Pistacio-Pinetum halepensis which is developed on the northern slope and on part of the crest. In case that the acom of holm oak isn't supplied it stayes for a long time as a permanent stage. The floristic composition is shown on table 9 which was made on the basis of 6 phytosociological records. 40 species have been recorded. Pistacia lentiscus dominates in the shrubbery. Among the companions elements of grassland vegetation appear and elements of class Erico-Cistetea. If the source of holm-oak acom is secured association Pistacia-Pinetum halepensis quickly transforms into association Querco ili-cis-Pinetum halepensis. The floristic composition is shown in table 10 which was made on the basis of 4 phytosociological records. 40 species have been recorded. Quercus ilex and Pistacia terebinthus dominate in the shrubbery layer. Among the companions elements of grassland vegetation appear and so do elements of class Erica-Cistetea. Further succession of association Querco ilicis-Pinetum halepensis proceeds in the direc- tion of evolution of climazonal evergreen forest vegetation - association Myrto-Quercetumilicis as shown on table 1. made from 6 physiological records. In the layer of fores, do~ -ilex and in the shrubbery layer Quercus ilex, Myrtus communis and Pistacxa lennscus. All^together 45 species have been recorded. This association is completely developed on the north s.de of th fiTnear Sveti Krii and on the western side near Okxuk Donji. Among the compamons «11 appear elements of grassland vegetation and elements of class Erica- Cistetea. 4. Discussion and conclusion Succession of rocky-pasture meadows vegetation depends on the humidity, as it is shown na picture 2 In semihumid areas of the. island čiovo. like its southern and western slopes grassland a senior Bnchypodio-Cymbopogonetum hirti deve.opes, which overgrows fast with elements of gSe andTstages JuJperJplenicea and monspeliensis appear. They cross .to mac- chia associations Pistacio-Juniperetum phoeniceae and Oleo-Jumperetum phoeniceae Further more, with their succession association Juniper, phoeniceae-Pinetum halepensw developes and bccause of the aridic conditions stayes long as a permanent stage. Tn humid part of Ciovo, such as the crest and north slope, the rocky-pasture grassland ,s developed - association Koelerio-Femcetum illyricae subassociation brachypodietosum retus, - which overgrow with elements of garigue which results into stage Cistus creticus. This stage can turn into association Oleo-Junipe,tJ phoeniceae and association Pimcio- " ^ mostly it forms association Pistacio-Pinetum halepensis. If the source of holm-oak acorn snt pm-ded it stays as a permanent stage If the holm-oak acorn is provided it w.ll quickly transform into alsociisln Querco iUcis-Pinetln halepensis. The succession finishes its torming w„h climazonal forcslic vegetation - association Myrto-Quercetum diets. , The frequency of characteristic sorts of vegetational ciasses in all of the studied associations is shown in table 12 5. Literatura KovačIc S N. Jasprica & M. Rušcič, 2001: Floptical characteristics of phoenicean jumper mac-chla (w Pistacio lentisci-Juniperetum phoeniceae Trinajstih 1987) in centra! and southern Dalmatia (Croatia). Nat. Croat.. Vol. 10, No. 2, 73-81. Zagreb. Sladf Šilovic R 1909: Nekoje crtice iz narodnog gospodarstva u Trogiru. Dubrovnik tXS i! 1973: O zoni sveže Oleo-Ceratonion u istočnojadranskom dijelu Balkanskog poluo- tJS^SHS?:SSSi» Oleo-Ceratonion Br.-Bl. na otoku Lastov, Acta Bot. Croat. TrinWsS.J987: Fitocenološko-tipoloSka analiza sastojina makije somine Juniperus phoenicea i u Hrvatskom orimoriu. Acta Bot. Croat. 46, 115-121. Zagreb. «S O problemu smtaksonomske pripadnost, šuma alepskogbo. -Pmus halepensis Miller u jadranskom primorju Jugoslavije. Glas. Šum. Pokuse 24 233-45^ Trinajstič, I., 1995: Vegetacijske značajke otoka Mljeta. Simpozij Pnrodne znacajke i društvena valorizacija otoka Mljeta. Pomena. 19(1), 155-176. ini1„rll, tri,NA,STIC, I. & J- KamENJARIN, 1998: FitocenoMEka analiza vegetacije makije česm.ne (Quercus ilex L ) na otoku Čiovu. Šum. list 122 (5-6), 207-211. TR.najst.č I & j. KAMENIARIN, 2001: Fitocenološke značajke pašnjačke asocijacje Brachypod.o-Cymbopogonetum hirti H-ic. 1961. Agronomski glasnik 4-5, 181-188. Zagreb. ISLAND CIOVO Picture 1. Geographical position of studied area No. of veget. record 1 2 3 4 5 Size of veget. record (m7) 100 50 100 50 100 / No. of SDecies 15 16 22 26 20 / Char, hss í ----,-.-- Heteroooeon contortus 3.3 | 3.3 | 2.2 | 2.2 | 2.2 | 100 rh*T. »11. order and class: ---- Brachypodium retusum 1.2 2.3 3.3 4.4 4.3 10(1 Hyparrhenia hiria 3.3 1.2 3.2 1.2 1.2 100 Convolvulus cantahricus +.2 + 1.1 + 1.1 100 Galium corrudaefolium + + 1.2 + +.2 100 Fumana cricoides + +.3 +.3 +.2 B0 Teucrium poliitm +.2 +.2 +.2 60 Allium subhirsutum +.3 +.3 40 Convolvulus elegantissimus 1.2 20 Tanaceium cinerariifolium 1.2 20 Lagurus ovatus 1.1 20 Lotus edulis 1.1 20 Cynosurus echinattts + 20 Linum spicatum + 20 Diff. all. , order and class: Petrorhagia saxífraga + 1.1 1.2 + +.2 100 Seseli tomentosuin + + 1.1 + 1.1 100 Salvia officinalis +.2 +.2 2.2 60 Euphorbia spinosa +.2 +.2 +.2 60 Satureja montana +.2 2.2 40 Euphorbia frag ¡fera +.2 1.2 40 Dactylis hispánico +.2 +.2 40 Chrysopogon gryllus 2.2 20 Ruta äivaricata 1.2 20 Leontodon autumnalis 1.2 20 Linum galicum +.2 20 Bell is sylvestris +.2 20 Anthvllis rubicunda + 20 Astragalus muelleri + 20 Bupleurum veronense + 20 Dianthus tergestinus + 20 Mélica ciliata + 20 Coran. Asparagus acutifolius 1.2 + 2.2 60 Cistus incanus + 3.3 40 Jitniperus macrocarpa 3.3 3.4 40 Sedum rupestre 1.3 + 40 Teucrium flavum +.2 +.3 40 Ephedra fragilis +.2 +.2 40 Aethionema saxatile + + 40 Prasium majus + + 40 Coronilla emeroides 2.2 20 Pistacia lentiscus 1.2 20 Coronilla valentina +.2 20 Smilax aspera +.2 20 Avena barbota + 20 Lotus corniculatus + 20 Mercurialis annua + 20 Muscari comosum + 20 Silene angustifolia + 20 Vicia gracilis + 20 Tab. l.Ass. Brachypodio-Cymbopogonetum hirti H-ič. 1961 No. of veget. record 1 2 3 4 ?(<* Size of veget. record (rrr) 50 50 50 50 / No. of species 10 19 13 8 / Char, all., order and class: Cuius monspeliensis 3.3 3.3 2.3 4.3 100 Cisrus créticas 2.3 2.3 +.2 75 Fumana erkoides +.2 +.2 75 Comp: Brachypodium retusum 2.2 2.3 1.3 1.3 100 Pistacia lentiscus +.3 1.3 +.3 +.3 100 Satureja montana +.2 +.2 +.2 +.2 100 Asparagus acutifolius +.2 +.2 +.2 75 Salvia officinalis +.2 +.2 +.2 75 Spartium junceum 1.3 +.3 50 Euphorbia spinosa +.3 +.3 50 Euphorbia wulfenii +.3 +.2 50 Pistacia terebinthus + +.2 50 Convolvulus cantabricus + + 50 Micromeria juliana +.2 25 Festuca dalmatica +.2 25 Teucrium pollium +.2 25 Allium flavum 4 25 Asphodelus microcarpus + 25 Carduus micropterus + 25 Chaerophyllum coloratum + 25 Daucus major + 25 Dianthus tergestinus + 25 Echium italicum + 25 Eryngium amethystinum + 25 Petrorarghia saxífraga + 25 \ Silene angustifolia + 25 Tab. 2. Stadium Cistus monspeliensis No. of veget. record 1 2 3 ?(%) Size of veget, record (m ) 50 50 50 / No. of sDecies 15 13 17 / Char, all , nrd«-r and class: - Juniperus phoenicea 3.3 3.3 3.4 100 Juniperus macrocarpa 2.2 1.2 1.2 100 Asparagus acutifolius +.2 +.2 +.2 100 Lonicera implexa +.2 +.2 67 Olea svlvestris +.2 33 Cnmn.: -- Brachypodium retusum 3.3 2.2 3.2 100 Coronilla emeroides +.3 +.2 +.2 100 Heieropogon contortus +.3 +.2 +.2 100 Briza maxima +.2 +.2 +.2 100 Teucrium pollium +.2 +.2 +.2 100 Bellis sylvestris + + + 100 Bupleurum veronensc +.2 +.2 67 Hyparrhenia hirta +.2 +.2 67 Micromeria juliana +.2 +.2 67 Salvia officinalis +.2 +.2 67 Carduus mycropterus +.2 33 Cistus monspeliensis +.2 33 Coronilla valentina +.2 33 Dactylis hispánico +.2 33 Galium corrudaefolium +.2 33 Seseli tomentosum +.2 33 Dianthus tergestinus + 1 33 Tab. 3. Stadium Juníperas ¡ihoenicea No. of vcget. record 1 2 3 4 5 (i 7 ?(%) Size of veget. record (m") 100 100 100 100 100 100 100 / No of species 19 21 22 14 13 14 18 1 Char, ass.: B Juniperus Phoenicia I +.2 | +.2 I +.2 | 1.2 | 2.2 1 3.2 | 3 .2 | 100 Cliar. all.: B Pistacia lentiscus 2.3 2.3 2.2 2.3 2.3 2.2 2.3 100 Juniperus maerocarpa 1.3 2.2 2.2 2.2 1.2 +.2 86 Olea europaea 2.3 1.2 1.2 1.2 1.2 71 Ceratnnia siliqua + .2 1.2 1.2 +.2 57 Prasium majus 1.2 +2 +.2 +.2 57 Ephedra fragilis 1.2 1.2 +.2 43 Olea sylvestris +.2 +.2 29 Coronilla valentina 1.3 14 Char, order and class: B Quercus ilex 2.2 1.2 29 Spartium junceum +.2 2.2 29 Lonicera implexa + + 29 C Aspara»;us acutifolius +.2 +.2 + +.2 +.2 +.2 100 Smilax aspera +.2 1.2 1.2 +.2 1.2 71 Rubia peregrina + + 1.2 43 Allium subhirsutum + + 29 ConiD. Brachypodium retusum 2.2 2.3 2.2 1.1 2.3 1.2 2.3 100 Cistus creticus 2.3 3.2 1.2 3.3 +.2 71 Salvia officinalis + +.2 +.2 + 71 Coronilla emeroides +.2 2.2 +.2 +.2 57 Teucrium chamaedrys 1.2 +.2 +.2 43 Cistus monspeliensis +.2 +.2 +.2 43 Mercurianis amiua + +.2 43 Anagalis coerulea + + + 43 Geranium columbinum + + + 43 Muscari coniosum + + + 43 Teucrium polium + + + 43 Vicia híbrida + + + 43 Euphorbia wulfenii + +.2 29 Crucianella latifolija + + 29 Dorycnium hirsutum + + 29 Euphorbia frugífera +.2 14 Ficus carica +.2 14 Satureja montana +.2 14 Avena fatua 14 Daucus carota 14 Phagnalon rupestre + 14 Scorsonera vilosa + 14 Urospermum picroides + 14 Vicia sativa subsp. angustifoüa \ + 14 Tab. 4. Ass. Pistar in-Junip e ret um phoeniceae Trinajstic 1987 No. of veaet. record 1 2 3 4 5 6 7 8 Size of vepel. record (m ) 100 100 100 100 100 ion 100 100 f No. of species 7 11 13 10 9 10 15 12 ! Char, ass.: --.-.-j- bOlec sylvestris 1 +.2 1 +.2 | +.2 I +.2 | +.3 | 1.3 I +.2 | +.2 | 10(1 Diff. ass: —,-1—-- P ^„¡r„„ 1 3.3 1 2.3 3.3 2.3 1 3.3 1 2.3 1 2.2 1 3.3 1 100 Thar, nil: Juniperus macrocarpa 2,3 2.2 1.3 2.2 1.3 1.3 1.3 1.2 100 Olea europaea 1.3 + 1.2 +.2 1.3 +.2 1.3 1.3 100 Pistacia lentiscus +.2 +.2 25 Arbutus unedo +.3 13 Ephedra fraeilis +.3 13 rh«r. order and class: B Phillyrea media +.3 +.3 1.3 1.3 1.2 1.3 75 Pistacia terebinthus +.2 +.2 25 + 2 +.2 25 C Asparagus acutifolius +.2 +.2 25 Ruscus aculeatus +.2 13 Comp: B Cistus creticus + +.2 +.2 +.2 +.2 63 C Brachypodium retusum 3.3 2.3 2.3 1.2 2.3 2.2 2.3 +.3 100 Scilla autumnalis + + + + + + 88 Salvia officinalis +.2 +.2 +.2 +.2 50 Euphorbia spinosa +.3 +.2 + .2 +.2 38 +.2 +.2 25 Tcucrium polium +.2 + 25 Bupleurum veronense -h + 25 Hypericum veronense + .2 13 Chamaecvtisus spirtescens +.2 13 Carduus mycropterus + 13 | Geranium columbinum + 1 13 Tab. 5. Ass. Oleo-Junipererum phocnieeae Bruno et al. 1983 No. ot ve*ei. record i 2 3 4 5 6 1 8 9 ?(ü Ch nr «11.! -- +.2 + 2 3.2 2.2 2.2 2.3 1.2 1.2 1.2 íoo Olea sylvestris 1.1 +.2 +.2 +.2 +.2 67 +.3 +.2 +.2 +.2 44 +.3 11 Prasium maius +.2 11 Ch»r, *rAer nnrt flass: - +.3 +.3 +.2 1.3 1.2 56 +.2 +.2 +.2 + 56 Pistacia terebinthus +.3 +.2 22 1.2 +.3 1.3 +.3 +.2 +.2 +.2 +.2 89 +.2 +.2 +.2 44 Carex distachya +.3 +.2 22 +.3 +.2 22 + + 22 +.2 + + +.2 44 Coronilla emeroides +.3 + +.3 33 +.2 +.2 22 Cistus monspeíiénsis +.3 11 Paliurus spina christi +.2 11 Fraxinus o mus +.2 11 Cistus salvifolius +.2 11 C Brachypodium ro.tusum 1.2 2.3 3 3 4.4 3.3 3.3 3.3 4.4 4.3 100 Salvia officinalis +.2 +.2 +.2 +.2 44 Dactylis hispanica +.2 +.2 + +.2 44 +.2 +.2 Briza máxima +.2 11 Euphorbia wulfenü +.2 1 1 +.2 1 1 Satureja montana +.2 1 1 Teucrium polium +.2 1 1 1 1 Plantago lanceolata + 11 Sanguisorba muricata 11 Sonchus sp. ■ ■ + | 11 Tab. 6. Ass. Junípero phoeniceae-Pinetum halepe.nsis Trinajstic 1989 No- of vegel. record 1 2 4 5 6 7 S 9 10 11 ?<*> Size of veget. record (m~) 150 100 100 10(1 100 150 ISO 150 100 1D0 150 / No. of species 27 20 24 29 28 31 29 18 19 23 26 / Cliar. as.: Festuca illyrica 1 ■ . 1.3 4.3 +2 +,2 55 nirr. as.: Brachypodium retusum 3.3 2.3 3.2 2.2 2.3 3 3 2.3 2.2 2.3 2.3 3.3 100 Briza maxima 1.2 +.2 2.3 +.2 +.2 4.2 + 64 Cynpsurus echinatus 4 4 18 Char, all.: Salvia officinalis +.2 1.2 2.3 +.3 +.2 +.2 4.2 2.2 73 Euphorbia spinosa 1.2 4.2 +.2 +.2 36 Astraçallus mttelleri +.2 4.2 4.2 ■r.2 36 Potenlilla australis +.2 27 Hclichrisum iialicum 4.2 4.2 16 Asphndelus microcarpus +.2 + 18 Char, order and class: Bupleurum veronense *.2 + .2 1.3 1-3 4.2 + + 1.2 4.2 +.2 +.2 100 Festuca dalnuitica +.3 2.3 1.2 1.2 4-.3 +.2 1.2 1.2 1.2 1.3 100 Carthamus lanatus + + .2 + 4 + 2 4 91 Koeleria splendens +.2 +.3 1.3 1.3 4.2 1.2 1.2 +.2 4 2 82 Koeleria niacrantha 1.2 +.2 1 2 + .2 1.2 1.2 4.2 4.2 73 Dactylis hispánico +.2 +.2 +.2 +.2 +.2 H-,2 4.2 + 73 Scorzonera villosa + 2 +.2 + 1.2 +.2 55 Allium sphaerocepbalon 4 + + 4 + 55 Galium corrudaefolium + +.2 +.2 + 36 Allium flavum 1 + + 36 Musca ri comosum 4 + 4 36 Mélica cilíala +.2 1.2 +.2 27 Linum teniufolium + -t- 18 Euphorbia frugífera +.2 9 Anthyllis rubicunda 4 9 Dianlhus tergestinus + 9 Eryngium amethysllnum 4 9 Friiilaria gracilis 9 Petrorarghia saxífraga + 9 Tragopogón porrifalius 4 9 Trifolium campestre 4 9 Dirr. order: Carduus myrioplcrus + 4 + + + 4 + 4 73 Micrameria juliana +.2 +.2 +.2 27 Ttmacelum cineraiifolium +.2 4.2 18 Comp: Avena fatua 1.2 1.2 4.2 4.2 12 1.2 1.2 4.2 73 Dor\cnium hirsuturn + 2 1.2 +.2 1.2 4.2 4.2 4.2 4.2 73 Hypericum veronense +.2 1.2 +.2 +.2 + .2 +.2 4.2 4 2 73 Asparagus acunfolius +.2 +.2 4.2 4.2 4.2 +.2 4.2 64 Teucrium polium +.2 +.2 +.2 4 +.2 +.2 +.2 64 Crupina crupinastrum + +.2 +.2 4.2 4.2 4.2 55 Convolvulus cantábricas +.2 +.2 +.2 +.2 4.2 45 Planlago lanceolata +.2 +.2 +.2 4.2 4,2 45 Euphorbia wulfenii +.2 +.2 +.2 4.2 36 picris echioides +.2 +.2 + 4 36 Coronilla emeraides +.3 4.2 4.2 27 Allysanthus sinualus +.2 +.2 +.2 27 Aethionemu saxatile + 4 27 Chaerophyllum coloratum + 4 27 Dane us major 4 4 4 27 Silene angustifolia 4 + 4 27 Tordylium npulum 4 4 27 Fumaria ericuides +.2 + .2 18 Onobryohis aenuidenlata +.2 4.2 18 Trifolium stellatum +.2 +.2 18 Nig&lla clamascena 4 +.2 18 Trifolium angustifolium +.2 + 18 Trigonella corniculata +.2 + 1* Cen tau rium t rith ra ea - + 18 Echium parviflorum 18 Filago germánico 18 Iris iUvrtca 18 Orobanche sp. + 18 Vicia sp. + 18 Hyporrher.ia hirta 1.2 9 Cistus creticus 9 Coronilla scorpioides +.2 9 Juniperus macrocarpa +.2 9 Mcllilotus indica + .2 9 Pistacia tercbinihux +.2 y Spartium junceum 4. 2 y AUium subhirsutum + 9 Coronilla crética <) Ceranium columbinum Rumcx sp. 9 Scotymus hispanicus 9 Tab. 7. Ass. Koelerio-Fesiucetum iüyricae (H-ic. 1962)Trinajsi¡c 1992 subass. brachypodietosum reiiiii'Triiiajstid 1992 No of veget. record 1 2 3 ?(%) Size of veget. record (m ) 50 50 50 / No of snecies 20 20 8 / Thar, all . nriier ntiri class: -- Cistus creiicus 2.3 3.3 4.4 100 Cistus salvifolius 2.3 33 Dorycnium hirsutum +.2 33 Junioerus macrocarpa +.2 33 Cn mn: -- Brachypodium retusum 1.3 1.2 3.3 100 Carduus micropterus + + + 100 Coronilla emeroides +.3 +.2 67 Salvia officinalis +.2 1.2 67 Asparagus acutifolius +.3 +.2 67 Pistacia lentiscus +.3 +.2 67 Briza maxima +.2 +.2 67 Koeleria macrantha +.2 +.2 67 Bupleurum veronense + +.2 67 Cruvina crupinastrum + + 67 Pinus halepensis + + 67 Daucus major 1.1 33 Phillvrea media +.3 33 Euphorbia spinosa +.3 33 Allysanthus sinuatus +.2 33 Euphorbia wulfenii +.2 33 Festuca dalmatica +.2 33 Helichrisum italicum +.2 33 Koeleria solendens +.2 33 Micromeria juliana +.2 33 Olea sylvestris +.2 33 Pistacia terebinthus +.2 33 Ruscus aculeatus +.2 33 Teucrium pollium +.2 33 Aethionema saxatile + 33 Muscari comosum 33 Pirethrum cinerariifolium + 33 Scleropoa rigida + 33 Tragopogon porrifolius + 33 Trigonella corniculata + 33 Tab. 8. Stadium Cistus creíicux No. of veget. record 1 2 3 4 5 6 ? (%.l Size of veget. record (nr) 100 100 100 100 100 100 / No. of suecies 18 10 11 16 20 11 / Thnr n« ■ A Pinus halepensis 4.1 4.1 3.1 4.1 3.1 3.1 100 B Pinus halepensis + 17 Diff. ass. : , T-1--1- •p 1 2.3 1 1.3 1 1.2 1 +.2 1 2.3 1 2.2 | 100. Thar all.: - B Prasium majus +.3 +.2 +.2 1.2 67 Juniperus phoenicea +.2 +.2 +.3 50 Olea europaea +.3 1.2 33 Myrtus communis +.3 +.2 33 Juniperus macrocurpa +.2 +.2 33 Olea sylvestris +.2 +.2 33 Ceratonia siiiquu +.2 17 Arbutus unedo + 17 Thnr nrHpr and class: B Phillyrea media +.2 1.2 + + 2 67 Pistacia terebinthus +.2 +2 33 Viburnum tinus 1.2 17 Ephedra fragilis +.3 17 17 Spartiwn junceum Quercus ilex +.2 17 Lonicera implexa + 17 C Asparagus acutifolius +.3 + +.2 +.3 +.2 83 Rubia peregrina +.3 +.2 -+.2 +.2 67 Snúlax aspe ra +.2 2.3 +.2 50 Allium subhirsutum + + + 50 Ruscus aculeatus 1.2 +.2 33 Cyclamen repandum 2.2 17 Car ex distachva +.2 • 1 ■ 17 fnmn: Brachypodium retusum 2.3 + 2.2 3.3 2.3 4.3 100 Coronilla emeroides +.2 +.2 +.2 1.2 67 Salvia officinalis +.2 +.2 33 Sesleria uutumnalis +.2 +.2 33 Prunus mahaleb + 33 Geranium columbinum +.3 17 Dorycnium hirsutum +.2 17 +.2 17 Mercurialis annua +.2 17 Asplenium trichomanes + 17 17 Briza maxima Celtis australis + 17 Muscari comosum + 17 Rhagadiolus stellatus + 17 Sonchus sp. + 17 Tab. 9. Ass. Pistacio-Pmetum halepensis De Marco, Veri et Caneva 1984 No. of vepet. record 1 2 3 4 ?(%) Size of veget. record (m'l 100 100 100 100 ! No. of soecies T2 13 28 19 / r'haf n«s • - A Pinus halcpensis 3.1 2.1 1.1 3.1 100 R Pinii.ç halenensis + 25 niff ass,; -- A Quercus ilex 1.2 1.2 50 B Ouercus ilex 3.3 3.2 2.2 +.2 100 B Juniperus macrocarpa + + + 75 Olea europaea +.2 1.1 50 Olea sylvestris +.3 +.3 50 Myrtus communis +.2 25 Junioerus nhoenicea + 25 Chnr. ordpr «mi: — B Pistacia lentiscus 1.3 +.3 1.2 +.2 100 Phillyrea media + +.2 50 Clematis flammula +.2 25 Juniperus oxycedrus +.2 25 Lonicera implexa +.2 25 Spartium junceum +.2 25 C Rubia peregrina 1.2 +.2 1.3 75 Asparagus acutifolius 1.2 +.2 + 75 Carex distachya +.2 +.3 +.2 75 Smilax aspera 1.3 +.2 50 Ruseus aculeatus ■ +.3 25 fírnrkvnodium retusum 2.3 +.2 1.2 4.5 100 Coronilla emeroides +.3 +.2 +.2 1.2 100 Cislus créticas +.3 +.2 2.3 75 Salvia officinalis +.3 +.2 1.3 75 Geranium columbinum + +.2 50 Ceterach officinarum 1.3 25 Sesleria autumnalis 1.2 25 Paliurus spina christi 1.2 25 Anemonae hortensis +.2 25 Carduus myeropterus +.2 25 Euphorbia wulfenii +.2 25 Prunus mahaleb +.2 25 Tamus communis +.2 25 Arabis turita + 25 Centaurium erithraea + 25 Hyeracium sp. + 25 Mélica ciliata + 25 Mercurialis annua + 25 Muscari comosum + 25 Phagnalon rupestre + 25 Satureja montana + 25 Tab. 10. Ass. Querco Uicis-Pinetum halepensis Leisel 1971 J 2 3 4 5 6 ?(%) 200 200 200 100 200 200 / 20 18 27 24 22 24 1 / 1.3 1.2 2.3 +.2 3.3 +.3 100 + 17 l>iff a« • --—— +.2 +.2 + + 67 Juniper us phoenicea 1.2 + +.2 33 33 Olea europaea +.3 17 +.2 17 Thar all order anil e\nss: -- 1.1 4.1 1.1 1.1 4.1 4.3 100 1.1 17 Juniperux oxycedrus 3 3 + 3 3 1.3 17 100 Ö Que reus ilex +.3 1.3 1.2 +.2 1.2 1.3 100 +.2 + 1.2 + +.2 + 100 1.3 1.3 +.2 +.2 + 83 Juniperus rtuicrocarpa +.2 (+) +.2 + + .3 +.7 4- 83 67 Spariium j un ce um + +.3 33 1.2 17 + 17 + 17 + 17 + 17 1.3 1.3 1.3 + 1-3 +.3 100 1.2 1.2 +.2 +.2 +.2 +.2 100 + 1.2 1.1 + + + 100 1.3 2.3 2.3 2.3 3.4 K3 1.2 2.3 + +.3 2.3 83 3.3 4.4 + + 67 +.2 + + 1.3 67 + + + 50 17 + 17 Teuer i um fía v um + 17 17 Viburnum lin us 2.2 1.2 +.2 + 1.2 1.3 loo + + + + 1.3 83 ftrachypodium relus um 2.3 1.3 +.2 +.3 67 1.2 SO +.2 +.2 33 Cistus salvifolius +.2 +.2 33 +.2 + 33 + + 33 + + 33 +.2 17 Cisius monspeUensis +.2 17 Dorycnium hirsulum +.2 17 +.2 17 + 17 + 17 \Paliurus spina-chrtsti + 17 Tab. 11 As.s Myrio-Quercetum ilicis (H-ic.)Trinajstič 1985 re.'inw • SEMEHUMID HUMID Myrta-Quercetum ilicis Koeterio-Festucetom illyricae subass. brachypodietosum retusi Picture 2. Succession of vegetation on the island Ciovo 1 1 tl H in 4 a SjS v. J \i 5 8, 'o f, 11 ¡1 It £ 'S. 8 S 6 4 tl £ 6 ■Ii 4 s 1 if |f c 3 ii E Si-" i J Species: IOC lOfl 100 100 100 100 100 100 100 100 67 H)0 45 50 100 100 ino 1 100 67 w 80 s 60 64 43 100 i 40 50 50 64 100 B up leu rum veronense 100 67 67 100 91 82 Salvia officinalis 60 73 75 67 67 71 50 44 50 s ala, Primula vulgaris, Aego-podium podagraria, Pulmonaria officinalis, Galeobdolon flavidwn, Solidago virga-urea. Calamagrostis varia, Campanula tra-chelium, C. rapunculoides, Mycelis muralis, Anemone trifoiia idr. Obilna je mahovna plast, najpogostejši sta vrsti Cratone-uron commutatum in Conocephalum conicum. Leg. & det. I. Dakskobler, 26. 9. 2002 in 8. 4. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. V srednji Soški dolini je doslej znanih že nekaj nahajališč te mediteranske praproti (pri Avčah - Mikuletič 1970, 1975, T. Wrabek 1986, na obeh bregovih Soče pri Ajbškem jezeru pod Avčami in Ročinjem - Rojšf.K 1994, vse v kvadrantu 9848/3). V dolini Idrije, na italijanskem bregu te reke pri Britofu (9847/4), jo je našel Žigon (1998). Točka v kvadrantu 9947/2 (Jogan et al. 2001: 20) se najbrž nanaša na Rojškove podatke pri Ajbškem jezeru (ki pa so. kot zapisano, v kvadrantu 9848/3). 2.2 Botrychium virginianum (L.) Sw. 9647/4 (UTM UM93): Julijske Alpe, Zgomje Posočje, pri vasi Soča, na levem bregu Soče nasproti zaselka Podklanec, dolvodno od Rečica in zelo blizu koče tolminskih tabornikov (Za otoki), okoli 430 m n. m., na rečno-ledeniški terasi, v gozdnem sestoju sive vrbe in smreke (Lamio onalae-Salice-tum eleagni nora. prov.). Det. I. Dakskobler, 12. 5. 2003, fotografski posnetki (več primerkov tudi s fertilnim delom lista). 9747/3 (UTM UM82): Zgomje Posočje, severno vznožje Matajurja nad Sužidom, pionirski gozd velikega jesena na hudourniškem vršaju (ob kolovozu proti Sužidu), apnenec, lapor, glinavci, posamezne podorne skale. okoli 310 m n. m. (tudi primerki s fcrtilnim delom lista), v podobni združbi še na dveh krajih nekoliko višje, do 350 m n. m., ponekod tudi na globljih evtričnih tleh (v pionirskem gozdu lipovca). Leg. & det. I. Daks-kobler, 17. 5. 2002 in 1. Dakskobler & B. Čušin, 22. 5. 2002, delovni herbarij ZRC SA7.U in fotografski posnetki. V Posočju smo to praprot doslej opazili na vznožju Polovnika nad Čezsočo (Dakskobler 1993) ter na vznožju Kolovrata (oz. Hlevnika) pri Volarjah (nad glavno cesto Tolmin-Kobarid, nad volarskimi pašniki) - Daks-koblišr (1996 a). Nahajališča v sivem vrbovju pri vasi Soča in na osojnem, koluvijalnem vznožju Matajurja so torej pričakovana in tudi njena tukajšnja rastišča in združbene razmere, v katerih raste, so podobne. Pod Matajurjem v glavnem uspeva v združbi velikega jesena in gorskega javorja, ki jo začasno uvrščamo v asociacijo Hacquetio-Fraxinetum Marinček in Wallnofer, Mucina et Grass 1993. V sestojih posebne oblike te asociacije v Kamniški Bistrici vrsto l!otrychium virginianum navaja tudi Marinček (1995 a), v Logarski dolini pa jo je isti avtor popisal v sestojih za zdaj le provi-zorno opisane asociacije Carici albae-Aceretum pseudoplatani Marinček 1995 nora. prov. (Marinček 1995 b). V preccj podobnih združbah, sivem jelševju - Alnetum incanae Liidi 1921 in jesenovju z gorskim javorjem -Fraxino-Aceretum pseudoplatani = Hacquetio-Fraxinetum (glej Wallnofer, Mucina & Grass 1993: 112-113), uspeva ta vrsta tudi na Avstrijskem Koroškem (FraNz 1991). 2.3 Campanula latifolia L. Širokolistna zvončica ima v Sloveniji razmeroma redka nahajališča (Martinčič 1961: 6, 1999 a: 535, Strgar 1963: 22, Prekorsek 1964 a, b, Prekoršek v T. Wraber 1967 a: 116, Ravnik v T. Wraber 1967 a: 116, Jogan et al. 2001: 76). Na osojnih, bohinjskih pobočjih Črne prsti smo to, v času cvetenja lahko opazno vrsto, našli na dveh krajih: 9749/4 (UTM VM12): Julijska Alpe. Črna prst. pod pl. Osredki, ob planinski poti proti Polju (v smeri proti Bohinjskemu jezeru), okoli 1250 do 1300 m n. m., apnencc, v altimontanskem bukovju (Ranunculo plata-nifolii-Fagetum), najbolj obilno v kotanjasii dolinici, kjer pozimi polzijo snežni plazovi, v nizkem, razmeroma mladem in zaradi snega sabljastem bukovju z gorskim javorjem, ki ponekod prevladuje - aceretalna oblika subalpinskega bukovja - Aceri-Fagetum s. lat. = Aconito paniculati-Fagetum (Zupančič 1969) Marinček el al. 1993 (stolpec 1 v fitocenološki tabeli 1). Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 8. in 7. 8.2001 in 26. 6. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki; vzhodno (oz. jugovzhodno) pobočje Lisca, okoli 1510 m n. m., pobočni grušč, kamnito kotanjasto pobočje pod skalno stopnjo, sestoj visokih steblik (stolpec 2 v fitocenološki tabeli 1), v vrzeli subalpinskega bukovja (Pohsticho lonchitis-Fagetum) Leg. & det. 1. Dakskobler. 7. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. Vrsta Campanula latifolia po Avstrijski mali flori (Adler et al. 1994: 777) uspeva v visokem steblikovju in v svežih, s hranili bogatih gozdovih plemenitih listavcev, v submon-tanskem in montanskem pasu. V zahodnih Alpah je avtohtona, v alpskem delu vzhodnih avstrijskih dežel, npr. Štajerske, pa naj bi jo, žc davno, prinesel človek {Essl et al. 2000: 124). Kljub temu razmeroma številne najdbe na naravnih rastiščih (predvsem v gozdovih plemenitih listavcev) kažejo, da so tudi (vsaj nekatera) njena nahajališča v Vzhodnih Alpah najbrž avtohtona (primerjaj razpravo o tem Magngs & Drescher 2001: 618-619). To razmeroma široko razširjeno evrazijsko vrsto fitocenologi večinoma uvrščajo med značilnice oz. razlikovalni-ce zveze gozdov plemenitih listavcev (Tilio-Acerion s. lat.) - primerjaj npr. Oberdorff.r (1983: 894). Njeni novi nahajališči pod Črno prstjo sta po rastiščih in združbenih razmerah primerljivi z nahajališči, ki jih omenjajo drugod v (vzhodnih) Alpah, in po našem mnenju nedvomno avtohtoni. Vrsta Campanula latifolia pod Črno prstjo sicer uspeva že v pasu altimon-tanskih in subalpinskih bukovih gozdov, v območju s humidnim podnebjem, vendar najbolj obilno na rastiščih s svežimi, hranljivimi tlemi v subalpinski združbi bukve in gorskega javorja (Aconito paniculati-Fagetum) oziroma v za zdaj sintaksonomsko še neopredeljenem visokem steblikovju. Ob tem naj omenimo, da vrsta Campanula latifolia najbrž raste tudi na Nanosu. V letu 1985 smo jo nabrali nekje na tej planoti ob našem delu pri urejanju tamkajšnjih gozdov (ne da bi si natančneje označili nahajališče) -delovni herbarij L Dakskoblerja, Nanos 1985. Podatek o njenem verjetnem uspevanju na Nanosu nam je posredoval tudi univ. dipl. inž. Janko Žigon (v pismu 8. 1. 1998). Od 12. do 17. 10. 1970 je spremljal dr. Maksa VVraberja pri preučevanju gozdnih združb in iz zapiskov, ki si jih je naredil, bi bilo nahajališče nasledn je: 0150/3 (UTM VL27): Nanos, Leskova meja, odd. 50, jurski apnenec, 840 m n. m., kmečki gozd, Abieti-Fagetum dinaricitm aceretosum. Det. M. Wraber, 14. 10. 1970 V izvirnih zapiskih M. VVraberja (Preučevanje gozdov na območju Nanosa za Soško gozdno gospodarstvo Tolmin, 11. 10.-7. 10. 1970), kijih hrani prof. dr. Tone Wraber, je pod zaporedno številko 2166 fitocenološki popis omenjenega gozda, kjer pa je vrsta Campanula latifolia označena z vprašajem (?). Njeno pojavljanje na Nanosu je torej verjetno, zanesljivo pa ga bo treba še preveriti in dokumentirati s herbarijskim gradivom. 2.4 Carex frigida Ali. 9749/4 (UTM VM12): Julijske Alpe, Črna prst, Blehe pod Šoštarjcm, v žlebu nad in ob izviru majhnega potočka, okoli 1370 do 1400 m n. m., združbe visokih steblik na pobočuem grušču v samem žlebu in na narušenih, neustaljenih manjših plaziŠčih ob njegovem robu. Prevladuje skrilavi gli-navec (morda tudi meljevec) s primesjo roženca, v grušču je primešan tudi apnenec (ta prevladuje nekoliko višje, izvir je pove- zan s stikom geoloških plasti). Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 7. 2002 in 11. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU in fotografski posnetki. O doslej znani razširjenosti mrzlega šaša v Sloveniji sta poročala T. Wraber in Skobernf. (1989: 89-90), njuno areaino karto povzemajo tudi Jogan in sodelavci (2001: 86). O njegovih rastiščih je pisal T. Wraber (1967 b: 61, 1969: 82, 1983: 121). V glavnem raste ob povirjih, studencih, potočkih, na skali v jezeru ipd. v subalpinskem in alpinskem pasu. Podobna so tudi njegova rastišča na nekdanjih kalarskih senožetih pod Šoštarjem (na prisojnih pobočjih grebena vzhodno od Črne prsti). Nad in ob manjšem stalnem izviru, kamor so po pripovedovanju starejših domačinov hodili po vodo v času košnje (prvič smo ga obiskali nekaj dni po deževju, drugič pa v zelo sušnem obdobju in tudi takrat se je med skalami še dalo v plastenko natočiti vodo), prevladujejo sestoji visokih steblik z obilnim belim repuhom (Carici frigi-dae-Pelasitetum albi nom. prov., popisi 1-5 v fitocenološki tabeli 2), ob osojnem robu žleba fragmentarno tudi vlažno inicialno subalpinsko travišče (Scaifrago aizoidis-Cariceium ferrugi-neae Dakskobler 1996) - popis št. 6 v fitocenološki tabeli 2 (tabela je nepopolna, saj mahov-nih vrst za zdaj še nismo uspeli določiti). 2.5 Carex rupestris Ali. 9749/4 (UTM VM12): Julijske Alpe, Črna prst, njen sosednji vrh na grebenu proti vzhodu -Zovh (= Rušni vrh - kota 1786 m), vmes med njima je preval Čez Suho (Žovbik), majhna krpa na osojnem pobočju tik pod vrhom (grebenska lega), približno 1785 m n. m., v združbi Gentiano terglouensis-Caricetum ftrmae s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 7. in 13. 8. 2002, 11. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. O pojavljanju te vrste v Sloveniji je doslej največ pisal T. wraber (1966: 47, 1967 b: 59, 1968: 187; 1971 a: 209, 1971 b: 102, 1985, 1993). Označuje jo kot »kalcikolno vrsto z obsežnim cirkumpolarnim arealom in bolj osamljenimi nahajališči v južneje ležečih gorovjih, tako v Evropi v Pirenejih, Alpah, Karpatih in na Balkanu« (T. VVraBER 1966: 47) oz. kot arktično-alpinsko vrsto tT. Wraber 1985: 53). V Sloveniji je po zgoraj naštetih virih razširjena v Julijskih Alpah: na Mangartu in na Plešivcu nad Brežičem (oboje 9547/4), na Prisojniku, Križu in Škrlatici (vse 9548/4). vzhodno od Grla pod Oltarjem (9549/3). na Bovškem Gamsovcu (9648/2), na Košuti v Karavankah (9952/3) in na Snežniku (0452/2), največkrat v čvrstem šašju. Arealno karto so objavili Jogan in sodelavci (2001: 91), v njej pa je poleg naštetih s točko označen še kvadrant 9548/3 (ta točka temelji na neobjavljenih popisih Maksa in Toneta Wraberja, pisno sporočilo Jogan, 27. in 31. 1. 2003). Vrsto Carex rupestris T. wraber {1970: 250) uvršča med značilnice asociacije Gentiano terglouensis-Caricetum flrmae T. Wraber 1970. V fitocenološki tabeli sestojev te asociacije v Julijskih Alpah (39 popisov) ima stalnost I. S takšno stalnostjo se pojavlja tudi v sestojih asociacije Edraiantho graminifolii-Caricetum firmae I. Horvat (1930) 1934 na Snežniku (T. Wraber 1966: 47, 1967 c, 1971 b: 102). H. Wikus (1960: 111-112, 114) je opisala subaso-ciacijo Cariceutm firmae caricctosum rupestris (= Gentiano lerglouensis-Caricetum firmae caricetosum rupestris) na vetrovnih dolomitnih grebenih, kasneje s soporogom (h. & S. Pignatti 1985) tudi asociacijo Caricetum rupestris E. & S. Pignatti 1985 (iz zveze Oxyt.ro-pido-Elynion Br.-Bl. 1949 in razreda Carici rupestris-Kohresietea bellardii Ohba 1974, za katerega je Carex rupestris tudi diagnostična vrsta). Asociacijo s tem imenom za Snežnik omenja T. Wraber (1997: 414), leto prej (T. Wraber 1996: 111), v pregledu združb subal-pinskih in alpinskih travišč Slovenije pa je še ne navaja. Združba skalnega šaša na Zovhu (Rušnem vrhu), vzhodnem sosedu Črne prsti, je na vetrovnem grebenu iz dachsteinskega apnenca (na vetrovnih, grebenskih legah s plitvimi tlemi v alpinskem pasu ta vrsta tudi sicer najpogosteje uspeva - T. WraBER 1985: 56). Drugi ekološki podatki so naslednji: nadmorska višina je okoli 1785 m, nebesna lega N, strmina 20°, kamnitost 5 %, tla so inicialna (litosol), velikost popisne ploskve pa je 1,5 m:. Zeliščna plast zastira 95 % površine, mahovna pa 2 % površine. Vrstna sestava je naslednja: Značilnice asociacije Gentiano terglouen-sis-Caricetum firmae T. Wraber 1970; Carex rupestris 4.3, Carex firma 2.3, Phyteuma siebe-ri +; Kazlikovalnica zveze Caricion firmae Gams 1936: Dryas octopetalla 2.3; Značilnice reda \eslerietalia coeruleae Br.-Bl. in Br.-Bl. et Jenny 1926: Astrantia bara-ric.a 1.2, Homogyne diseolor 1.1, Ranuncullis hybridus +.2, Achillea clavenae r. Gentianella anisodonta r: Značilnice razreda Seslerietea albicantis Oberd. 1978 corr. Oberd. 1990: Sesleria albicans 1.2, Selaginella selaginoides 1.1. Carex sempervirens r.2, Anemone narcissiflora +.2; Spremljevalke: Arctostaphyllos alpina 1.3, Huperzia selago +.2, Rhododendron hirsutmn 1.2, Rhodothamnus chamaecistus 1.2, Valeriana saxatilis 1.2, Polygonum viviparum +. Tofieldia calyculata +.2, Vaccinium vitis-idaea +.2, Chamaer.ytisus hirsutus subsp. ciliutus +.2. Soldanella alpina +.2, Carex ornithopoda +.2, Campanula cochleariifolia r.2, Erica carnea r.2, Pinguicula alpina r.2; Mahovi: Ctenidium moüuscum +.4, *Dicranum scoparium +.4, *Polytriclum alpi-num r, *Melanelia sp. +. * det. B. Surina Po navedeni floristični sestavi je opisani sestoj, kljub izraziti prevladi skalnega šaša, bolj podoben čvrstemu kot skalnemu šašju (s sestoji te združbe, prim. E. & S. PlGNAlTI 1985 ima le pet skupnih vrst, v našem sestoju ni diagnostičnih vrst njune asociacije, kot so Silene acau-lis, Elyna myoswoides, Minuartia sedoides idr.) in ga zato začasno uvrščamo v asociacijo Gentiano terglouensis-Caricetum firmae in ne v asociacijo Caricetum rupestris. Drugje v soseščini Črne prsti, vključno z njenim vrhom (zaradi pogostega obiska je tam površje in rastje pre-drugačeno), blazin skalnega Saša doslej nismo opazili. 2.6 Cystoptcris regia (L.) Desv. 9848/3 (UTM VM00): srednja Soška dolina, levi breg Soče pod Gorenjim Logom, okoli 100 m gorvodno od izliva VogršČka, previsno skalovje iz ploščastega apnenca, 110 m n. m., skupaj z drugimi vrstami skalnih razpok (glej spodnji popis). Leg. & det. T. Dakskobler, 29. 4., 24. 7. in 4. 10. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Alpska priščanica po podatkih Male flore (Martinčič 1999 b: 82) doslej v submediteran-skem območju Slovenije ni bila znana. Jogan in sodelavci (2001: 126) objavljajo v arealni karti podatek za območje Brkinov (0350/3). Njeno uspevanje ob Soči gorvodno od izliva Vogrščka razlagamo podobno kot uspevanje drugih, navadno v gorah razširjenih vrst ob srednjih in spodnjih tokovih naših alpskih rek (primejaj npr. Petkovšek 1954). Na levem bregu Soče pod Gorenjim Logom, tik nad rečno strugo, ta vrsta vlažnih skalnih razpok gorskega sveta raste v naslednji združbi: Geološka podlaga: ploščasti apncnec (kreda); nadmorska višina: 110 m; lega: W; nagib: 100" (previs), velikost popisne ploskve 5 m1, zastiranje 20 %; zeliščna plast: Paederota lutea 2.2, Aster bellidiastrum 1,2, Asplenium tricho-inanes 1.2, Hedera helix +, Cystopteris regia +.2, Calamagrostis varia +.2, Campanula carnka +.2, Ostrya carpinifolia r, Salvia glutinosa r; mahovna plast: Conocephalum conicum +.4. Zunaj popisne ploskve, toda v neposredni bližini, nad previsom, rastejo tudi vrste Trisetum argenleum, Phytewna scheuchzeri subsp. colum-nae, Parietaria officinalis, Chamaecytisus purpureas in Veronica urtkifolia. Med še nekaterimi zanimivimi vrstami, ki uspevajo na obvodnih skalah pri izlivu Vogrščka v Sočo, torej na nadmorski višini okoli 110 do 120 m in v kvadrantu 9848/3, so tudi takso-ni Leonlodon hispidus subsp. brumatii (obilen), Leontodon incanus, Allium ochroleucum (= A. ericetorum) - obilen, Erigeron glabratus (= E. polymorphus), Sesleria albicans, Inula ensifo-lia, Hieracium porrifolium, Athamanta turbith, Phyteuma orbiculare idr. V obrečnih gozdnih sestojih (Ornithogalo-Carpinetum ostryetosum carpinifoliae s. lat.) dolvodno od opisanega sotočja smo tu in tam opazili tudi ilirski vrsti Omphalodes verna in Epimedium alpinum ter bolj submediteransko razširjenega jesenčka (Dictamnus albus), ki smo ga doslej v tem delu Soške doline opazili le še ob cesti Podselo-Doblar, blizu plazovitega območja v sanaciji tik pred Doblarjem (det. I. Dakskobler, 17. 5. 2003). Opozorimo naj še na dve novi nahajališči vrste Cystopteris regia v prigorju Julijskih Alp: 9646/4 (UTM UM73): Julijske Alpe, Bovško, dolina Učje, vlažne skalne razpoke pod Dmohlo, dolomitni apnenec, okoli 670 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 19. 7. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9750/3 (UTM VM 22): Julijske Alpe, Soriška planina, kotanja med Slatnikom in Možicem, okoli 1560 m n. m„ vlažen apnenčast grušč, porasel s pionirskim zelenim jelševjem (Alnetum viridis s. lat.). Det. I. Dakskobler, 5. 6. 2003, avtorjev popis. 2.7 Genista sericea Wulf. 9947/1 (UTM UM80): srednja Soška dolina, skalovje nad Zamedvejskim potokom (Plave), nad Vedcnci, pod cesto od Vrho-veljske planine proti Koradi, apnence, lapornati apnenec, okoli 650 m n. m., pan-jevsko grmišče črnega gabra in malega jesena (Amelanchiero-Ostryetum 7). Vrsta Genista sericea uspeva na skalnatem robu sestoja (fit. popis št. 1 v fit. tab. 3). Leg. & det. ]. Dakskobler, 4. 9. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/2 (UM90): srednja Soška dolina, Kanalski Kolovrat, pod grebenom med Korado in Ligom, Sv. Jakob, skalnat prisojen greben nad dolino Perivnika, apnenec, okoli 690 m n. m., vrzelasto grmišče malega jesena in puhastega hrasta (Amelanchiero-Ostryetum ?), vrsta Genista sericea je dominantna na manjši polici v skalovju (okoli 2 m1) - fit. popis št. 2 v fit. tabeli 3. Leg. & det. I. Dakskobler, 9. 9. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Submediteransko-ilirsko vrsto Genista sericea smo doslej v Soški dolini najbolj severno opazili na grebenu Sabotina med Solkanom in Plavami (kvadranta 0047/2 in 9947/4), kjer pogosto uspeva na skalnatih grebenih v združbi Genisto sericeae-Seslerietum kalnikensis (Jun-cifoliae) Poldini 1980, ponekod tudi v svetlih, kamnitih nizkih gozdičih (grmiščih) črnega gabra, malega jesena, mokovca, puhastega hrasta in trikrpega javorja, ki jih uvrščamo v asociacijo Amelanchiero-Ostryetum Poldini (1978) 1982 (Dakskobler 1996 b, neobjavljeni elaborat). Novi nahajališči v srednji Soški dolini sta na precej podobnih skalnatih rastiščih v grebenu Korade in Kanalskega Kolovrata. Skalovje pod cesto na Korado (imenuje ga Lokovca) omenja v eni od svojih razprav Strgar (1989), ko je tam nabral in določi) takson Sesleria angustifolia (= S. albicans subsp. angustifolia). Združbene razmere in spremljevalne vrste svilnate košeničice na novo opisanih nahajališčih so razvidne iz fitocenološke tabele 4. Oba popisa vrzelastih grmišč začasno uvrščamo v asociacijo Amelanchiero-Ostryetum (več o njej glej npr. Poldini 1989) kot floristično obubožana (fragmentarno razvita) sestoja te submediteran-ske združbe. 2.8 Hemerocallis lilioasphodelus L, 9646/4 (UTM UM72): Julijske Alpe, dolina Učje, pod Dmohlo nad cesto Mejni prehod Učja-Učja (Italija). Dve nahajališči: prvo pod staro vojaško potjo, okoli 670 m n. m., na gruščnatih tleh (dolomitni apnenec) ob grapi in v nizkem vrzelastem gozdiču bukve in črnega gabra (Rhododendro hirsuti-Fagetum s. lat.), drugo višje, nad staro vojaško potjo, okoli 800 do 850 m n. m., na zelo strmem dolomitnem pobočju, obilno v nekoliko vrzelastem bukovem sestoju (Rhododendro-Fagetum). Leg. & det. I. Dakskobler, 19. 7. 2002 in 12. 5. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9947/2 (UTM UM90): srednja Soška dolina, nad potokom Majda, tliš (lapor), ob cesti Kanal-Pečno, proti Ligu, malo za ovinkom nad Pečnim, okoli 180 m n. m. Det. 1. Dakskobler, 23. 5. 2000, fotografski posnetek; ob cesti Lig-Britof, na odseku Lovi- šče-Strmec, ovinek nad Strmcem, tliš (lapor in apnenec), okoli 380 m n. m., ob kolovozu na desni strani ceste. Det. I Dakskobler, 23. 5. 2000, avtorjev popis; Bodršca pod Sv. Jakobom, lapor in apnenec, okoli 650 m n. m., pionirski gozd (pot. Ornithogalo-Fagetum). Det. I. Dakskobler, 9. 9. 2002, avtorjev popis; Lig, Godemo, na več krajih nad cesto, ki pelje proti Koradi, od okoli 640 do 680 m n. m., opuščene senožeti, ki se zaraščajo z navadnim šipkom, čmo jelšo, smrdljivim bezgom, robido, trepetliko. francoskim šipkom (Rosa gallica) in drugimi vrstami. Na zaraščajočih seno-žetih raste rumena maslenica tudi nad in pod cesto za Debenje in Zapotok. blizu odcepa od glavne ceste, okoli 630 m n. m. ter nad zaselkom Markiči, okoli 550 m n. m. Det. I. Dakskobler, 3. 6.. 9. 6. in 9. 7. 2003, fotografski posnetki. 9848/4 (UTM VM00): dolina Idrijce, levi breg med Dolenjo Trebušo in Slapom, Vresnica in Vučja grapa pod Špebovim brdom, v glavnem dolomit, na več krajih od 350 do 510 m n. m. vlažne skalne razpoke (glej popis št. 9 v fit. tabeli 6), bukov gozd (Arunco-Fagetum), združba črnega gabra in dlakavega sleča (Rhododendro hirsuti-Ostryetum). Del. I Dakskobler. 14. 5. 2002 in 23. 5. 2003, avtorjevi popisi. 9849/3 (UTM VM10): desni breg doline Idrijce med Reko in Stopnikom, na levem bregu potoka Dabrček. ob sami grapi in na vznožjih pobočij, v glavnem dolomit in pobočni grušč, v mešanih gozdnih sestojih na rastiščih asociacij Haccjuetio-Fagetum (redko). Ostryo-Fagetum in Ostryo-Fraxinetum orni (redko), ter na bolj odprtih površinah, v žlebovih, prav tako na rastiščih omenjenih združb, od okoli 300 do 400 m n. m. Det. I. Dakskobler, 25. 5. 1999, fotografski posnetek. Pri Stopniku in Reki, morda v istem kvadrantu, jo omenja tudi Terpin (1994: 56). Rumena maslcnica jc v Posočju in soseščini najbolj pogosta na dolomitnih rastiščih v dolinah Idrijce in Trebuše (glej npr. Terpin 1994: 56) ter na flišnem slemenu med srednjo Soško dolino in dolino Idrije (Kanalski Kolov- rat, Zgornja Brda). V Zgornjem Posočju je večina doslej znanih nahajališč v Breginjskem kotu (T. Wraber 1967 a: 125, Čušin 2003). Arealno karto razširjenosti v Sloveniji so na podlagi podatkov, ki so bili do takrat zbrani v bazi CKFF, objavili Jogan in sodelavci (2001: 189), o njenem pojavljanju v Prekmurju sta pred kratkim poročala Bakan in Goršak (2002), <1 pogostnosti na močvirnih travnikih Goričkega pa Kau-garič (2002). V Posočju jo videvamo v kar precej rastlinskih združbah. Posebno na dolomitni podlagi označuje nekoliko vlažna rastišča skraj-nejših gozdnih fitocenoz, npr. sestoje asociacije Rhododendro hirsuli-Ostryetum Franz (1991) 2002 nom. prov., ki so ponekod morda nekoliko podobni sestojem v Furlaniji opisane asociacije Hemerocallido lilioasphodelo-Ostiyetum Poldini 1982. 2.9 Hieracium prenanthoides Vili. 9749/4 (UTM VM12): Julijska Alpe, Črna prst, pod Četrtjo, Pastirjev plaz zahodno od planine Osredki, okoli 1360 m n. m., grohotna tla v ledeniški krnici, Salicetum waldstei-niunae s. lat. Leg. & det. I. Dakskobler, 1. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU (popis št. 1 v fit. tabeli 4); greben lisca, pod koto 1647 m na nadmorski višini okoli 1630 m, apnenec, Salicetum waldsteinia-nae s. lat. Leg. & det. J. Dakskobler, 7. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU (popis št. 2 v fit. tabeli 4); severozahodna pobočja grebena Črne gore nad pl. za Liscem, ob zgornji planinski poti od te planine, kjer je bila nekdanja Orožnova koča proti Črni prsti (na turističnih kartah ta pot ni označena), na skalnatem uleknjenem pobočju s podomim skalovjem, visoke steblike z gorskim javorjem, vrbami in zeleno jelšo (na robu). Leg. & det. I. Dakskobler, 23. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU (popis št. 3 v rit. tabeii 4). 9749/4 (UTM VM11): Julijske Alpe, Črna prst, prisojna pobočja nad vasjo Kal pri Strži-ščah, na Stukah, 1540 m n. m., apnenec s primesjo roženca in glinavcev, združba visokih steblik z vrsto Eryngium alpinum. Leg. & det. I. Dakskobler. 23. 7. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU (popis št. 4 v fit. tabeli 4). Podatek o uspevanju lega taksona (Hieracium prenanthoides subsp. perfoliatum Froel.) na Čmi prsti (brez natančnejše oznake nahajališča in avtorja oz. vira podatka) najdemo v monografski obdelavi rodu Hieracium (Zahn 1921: 751). Črna prst je bila še donedavno (T. Wraber 1999 a: 621) tudi edino zanesljivo znano nahajališče vrste Hieracium prenanthoides v Sloveniji. Seljak (2002: 46-47) je to vednost dopolnil s podrobnim opisom njenega uspevanja na dveh nahajališčih (pod Cimp-rovko - 9850/1 in Humom - 9849/2) v pogorju Porezna. Isti avtor (Seljak 2002: 47) omenja tudi herbarijske pole v LJU, ki kažejo na možnost (verjetnost) uspevanja tega taksona v Karavankah in Kamniških Alpah. Ni pa nam znan vir za podatek o uspevanju suličastolistne škr-žolice tudi na Nanosu (0250/1), ki so ga objavili Jogan in sodelavci (2001: 195). Kakorkoli, ta arktično-alpinska (po Poldiniju 1991:427 evra-zijska) vrsta je v Sloveniji gotovo razmeroma redka in zato njena nahajališča in rastišča pod Črno prstjo opisujemo nekoliko podrobneje (in s tem dopolnjujemo Zahnov skopi in že več kot osemdeset let stari podatek). Doslej smo vrsto Hieracium prenanthoides pod to goro našli na štirih krajih, na treh nahajališčih na bohinjski strani in na enem nahajališču na primorski strani. Rastiščne in združbene razmere prikazujemo s štirimi popisi v fitocenološki tabeli 4. Sestoja v popisih 1 in 2 lahko uvrstimo v združbo Waldsteinove vrbe. To združbo sta nedavno v Julijskih Alpah s prigorjem in v Karavankah preučila Zupančič in Žagar (2001) in jo uvrstila v sintakson Salicetum waldsteinianae Berger 1922 corr. Zupančič & Žagar 2001 var. geogr. Homogyne sylvestris Zupančič & Žagar 2001. Dva od devetih popisov tega sintaksona sta naredila tudi pod Črno prstjo, vedar na drugih lokacijah. Popis št. 3 (ob planinski poti na severozahodnih pobočjih grebena Črne gore) prav tako označuje subalpinsko grmiščno združbo, najbrž obliko makroasociacije Salicetum appendiculatae s. lat. (morda bi ga lahko uvrstili v sintakson Salici appendiculatae-Aceretum pseudoplatani Obcrd. 1957 nom. inv. - po Karner & Mlcina 1993: 481-482). Na prisojnih pobočjih Črne prsti srno vrsto Hieraciurn prenanthoides našli v nekoliko drugačni fitoce-nozi, v visokem stcblikovju na nekdanjih senožetih. To združbo, v kateri je precej obilna alpska možina (Eijngium alpinum), začasno uvrščamo v sintakson AUio victorialis-Ervngte-turn alpinae nom. prov Iz naših dosedanjih opažanj lahko zaključimo, da pod Črno prstjo suličastolistna škržolica uspeva v nekoliko drugačnih združbah kot pod Poreznom (prim. Seljak 2002: 47). Tudi drugod v Alpah lahko uspeva v različnih združbah (Poldi.ni 1991: 427: vrsla gozdnih robov, Lauber & Wagner 1998: 1261: vrsta razmeroma vlažnih, svetlih gorskih gozdov, Oberdorfer 1983: 1031: vrsta, ki uspeva v združbah visokih trav - iz zveze Calamagrostion arundinaceae Luq. 1926, visokih steblik in rjastega šašja, Adlrr et al. 1994: 874: vrsta kamnitih pobočij, visokih steblikovij in altimontanskih in snbalpinskih grmišč). 2.10 IJnum bienne Mili. 9847/4 (UTM UM90): srednja Soška dolina, terasa nad cesto Ročinj-Ajba-Kanal, okoli 160 m n. m., fliš, zaravnan travnik (nekoč morda njiva), kjer v bližini rasteta tudi vinograjski in zelcnjadni luk, Allium vinea-le in .4. oleraceutn. Leg. & det. I. Daks-kobler, 29. 4. 2002 in 14. 5. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/3 in 9948/1 (UTM UM90): srednja Soška dolina, travniki pod in nad cesto Avče-Marija Snežna (Levpa), Prižnjak in Laz nad Avčami, okoli 270 m n. m., tudi na cestni brežini pod cerkvijo Marije Snežne, okoli 330 m n. m. (že v kv. 9948/1), in na Levp-skem brdu pod Levpo, okoli 400 m n. m., suho travišče na flišu. Leg & det. 1. Dakskobler, 2. 5. 2002 in 13. 5. 2002 ter I. Dakskobler & B. Vreš, 11.6. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Dvoletni lan po podatkih Male flore (Mar-tinčič 1999 c: 301) uspeva na kraških koše-nicah v submediteranskem fitogeografskem območju Slovenije. Tudi Poldinj (1991:486) in PlGNATTl (¡982: 23) pišeta, da ta (sub)-mediteransko-(sub)atlantska vrsta uspeva predvsem na suhih traviščih. Po arealni karti, ki so jo objavili Jocan in sodelavci (2001: 277). sklepamo, da je dvoletni lan pri nas razširjen v Goriških fiidih, v spodnji Vipavski dolini, na Tržaško-Komenskem Krasu in v Slovenski Istri. V srednjem delu Soške doline, okoli Ročinja in na vznožju Banjšic nad dolino AvŠčka smo ga našli na flišni (lapornati) matični podlagi - na uravnavah, pogosteje pa na položnih do strmih pobočjih, na še košenih senožetih in tudi na terasah nekdanjih vinogradov aii celo njiv. Podrobneje teh travišč na podlagi štirih nepopolnih in netipičnih popisov (v članku jih ne prilagamo, na razpolago so pri avtorju) sinsiste-matsko še ne moremo opredeliti. Vsekakor v njih prevladujejo vrste suhih in polsuhih travišč iz razreda Festuco-Brometea. Med njimi je razmeroma malo vrst, značilnih za submediteran-ska travišča iz zveze Scorzonerion villosae. Precej pogoste in obilne so na preučenih traviščih še vrste gojenih travnikov (razred Molinio-Arrhenalherctea) - te prevladujejo na terasi pri Ročinju in (zaradi Hišne podlage) tudi nekatere vrste bolj kisloljubnih travniških združb (razred Calhmo-Ulicetea) Kai.igaRIč (pisno sporočilo. 30. i. 2003) dopušča uvrstitev teh travnikov v srednjeevropsko zvezo Bromion ereeti, prav tako možnost, da gre v navedenih primerih za osiromašena, z vrstami gojenih travnikov (nanosi, zakisovanje) obogatena travišča iz sub-mediteranske zveze Scorzoneriun villosae (o nejasni biogeografski meji med travišči redov Scorzoneremlia villosae in Brometalia ereeti v srednji Soški dolini glej tudi Kalicarič & Škornik 2002). Dilemo bo najbrž treba razrešiti s podrobnejšo in celovitejšo raziskavo (pol)suhih travišč v tem delu Posočja. Ob tem naj dodamo, da smo spomladi 1. 2003 (leg & det. G. Seljak & I. Dakskobler, 16. 4. 2003) dvoletni lan opazili tudi na ekološko precej podobnem flišnem travniku pod Kekcem nad Novo Gorico (0047/2), na rastišču mediteranske vrste Bellevalia romana (selmk 2001). V zgornjih Brdih (9947/3) pa smo dvoletni lan našli na zatravljcnem kolovozu, na laporaatih pobočjih pod cesto Korada-Vrhovlje (poti Vrhoveljsko planino, V rajdi, okoli 480 m n. m.), ki so porasla s suhimi submediteranskimi travišči iz zveze Scorzonerion villosae in na katerih med drugimi raste tudi velecvetni serap, Serapias vomeracea (leg. & det. I. Dakskobler, 9. 6. 2003). 2.11 Primula carniolica Jacq. 9948/2 (UTM VM00): dolina Idrijce (levi breg) med Slapom in Dolenjo Trebušo, vznožje Vojnačevega brda nad Idrijco (nasproti Oblaza), ob stezi od Temnikarja proti Prvejku, okoli 210 do 230 m n. m., dolomit, vlažna skalnata in travnata rastišča. Det. I. & Ljudmila Dakskobler, 14. in 22. 4. 2002, fotografski posnetki (fitocenološki popisi št. I, 2, 3, 5 v fit. tabeli 5); vlažne skale ob Idrijci nasproti Oblaza, okoli 180 m n. m. Det. I. Dakskobler, 22. 4. 2002 (fitoceno-loška popisa 9 in 10 v fit. tabeli 5); kota 639 m pod Špehovim brdom, Ostryo-Fraxi-netum orni. Det. I. Dakskobler, 14. 5. 2002, popis avtoija; Skopica, vlažno skalovje v grapi Skopičnika, okoli 600 m n, m. (popis 11); skalovje desno nad Skopičnikovo grapo, proti Vojnačevemu brdu, okoli 630 m n. m. (popis 13). Det. 1. Dakskobler, 23. 5. 2003; greben pod Vrhom Skopice, okoli 670 m n. m., skalne razpoke, kamnito travi-šče (fitocenološki popisi 4, 7, 8); ob potočku zahodno od Čonha nad Kozijsko grapo, vlažno skalovje, okoli 420 m n. m. (skupaj z vrstami Pinguicula alpina, Astranlia carniolica, Paederota lutea, Carex umbrosa, Aster beUidiastrum). Det. 1. Dakskobler, 30. 5. 2003. Nova nahajališča v že znanem kvadrantu. 9848/4 (UTM VMOOj: dolina Idrijce (levi breg) med Slapom in Dolenjo Trebušo, Vučja grapa pod Špehovim brdom, dolomit, okoli 450 do 510 m n. m., vlažne skalne razpoke (fitocenološka popisa št. 6 in 12 v fit. tabeli 5). Det. I. Dakskobler, 14. 5. 2002, avtoijevi popisi. Nova nahajališča v novem kvadrantu. Karto doslej znane razšiijenosti slovenskega endemita Primula carniolica so objavili T. Wrabbr in Skoberne (1989: 255, s pregledom do takrat znanih nahajališč na straneh 256-257) in Jogan in sodelavci (2001: 300). V obeh arealnih kartah podatek za Karavanke - Belica (9549/2) temelji na pomoti (zamenjava z Belco na Idrijskem). Pri naših raziskavah smo našli nekaj novih nahajališč na severozahodni meji naravne razširjenosti tega severnoilirskega endemita, na pobočjih nad levim bregom Idrijce v spodnjem delu njene doline. Združbene razmere, v katerih tu raste vrsta Primula carniolica, prikazujemo s fitocenološko tabelo 5. Popise št. 1-5 uvrščamo v za zdaj le provizomo opisani sintakson Primulo camiolicae-Sesle-rietutn albicantis nom. prov., popisi od 6 do 13 pa sodijo med združbe (vlažnih) skalnih razpok, med njimi vsaj popisi 6-8 v asociacijo Primulo carniolicae-Potenliletum caulescentis Dakskobler (1998) 2000. Vsekakor želimo združbene razmere, v katerih raste naš endemit Primula carniolica, še podrobneje in celoviteje raziskati (v sodelovanju s T. Wraberjem in J. Bavconom). 2.12 Ribes petraeum Wulf. 9749/4 (UTM VM12); Julijska Alpe, Črna prst, Lisec, vzhodna pobočja Kozjega roba, okoli 1540 m n. m., skalnato pobočje, pobočni grušč, subalpinsko grmišče. Leg. & det. I. Dakskobler, 7. 8. 2001. delovni herbarij ZRC SAZU. Skalno grozdičje doslej v Julijskih Alpah ni bilo znano (T. Wraber 1999 b: 201, Jogan et al. 2001: 318). V soseščini Čme prsti smo ga našli v pionirskem subalpinskem grmišču na gruščnatem (jugo)vzhodnem pobočju pod grebenom Lisca. Opis fitocenoze, v kateri uspeva, je naslednji: Nadmorska višina: 1540 m Nebesna lega: E-SE Nagib: 35° Kamnitost: 90 % Geološka podlaga: grob pobočni grušč (apnenec) Zastiranje: drevesna plast (E3) 20 %, grmovna plast (E2) 50 %, zeliščna plast (E,) 20%. Velikost popisne ploskve: 40 mJ E3: Acer pseudoplatanus 2.2 E2: Rhanmas fallax 2.2 Ribes alpinum +.2 Ribes petraeum 1.2 (večji grm) Lonicera alpígena +.2 E,: Senecio fuchsii (= S. ovatus) + Sedum maximum +.2 Aconitum de genii subsp. paniculaium +.2 Aconitum lycoaonum subsp. ranunculifo-lium +.2 Verbasciim lanatum +.2 Scrophularia scopolii +.2 Galeobdolon flavidum +.2 Silene vulgaris subsp. antelopum +.2 Dryopteris filix-mas +.2 Rhodiola rosea +.2 Eryngium alpinum +.2 Carduus defloratus +.2 Galium laevigatum + V soseščini Črne prsti poleg alpskega in skalnega grozdičja uspeva tudi kosmulja (Ribes uva-crispa). Opazili smo jo pod Zovhom (Ruš-nim vrhom) in v mraziščnem ruševju pri Ravenski planini. 2.13 Saxífraga tenella VVulf. 9848/3 (UTM VM00): srednja Soška dolina, severni rob Banjšic, pod Goščami na osojah nad grapo Vogrščka, skalnata stopnja na robu planote, ko se pobočje prelomi v lo grapo, okoli 500 do 530 m n. m., združba črnega gabra in malega jesena (Ostiyo-Fraxinetum orni ?). Leg. & det. I Daks-kobler, 6. 8. 1991 in 4. 6. 2002, delovni her-barij ZRC SAZU. Jugovzhodnoalpski endemit, nežni kamno-kreč (Saxífraga tenella), je v Sloveniji razširjen v Julijskih Alpah, v Savinjskih Alpah (?), na Lubniku in v Zasavju (T. Wraber 1999 c: 207, Praprotnik 1999, Jogan et al. 2001: 341). V starejši botanični literaturi najdemo podatke o pojavljanju te vrste tudi na severnem obrobju submediteranskega fitogeografskega območja. Tako Krašan (1868: 209) poroča o njegovem uspevanju v grapi Vogrščka (9848/3) na severnem robu Banjšic, Stur (1857: 416) pa ga je opazil pri Tolminskem Lomu (9848/4). Doslej nam je uspelo potrditi le Krašanovo navedbo, verjetna pa je tudi Sturova (le da okolice Tolminskega Loma še nismo podrobneje pregledovali). Rastišče nežnega kamnokreča nad Vogr-ščkom je v osojnem skalovju, poraslem z nizkim in vrze lastim panjevskim gozdom črnega gabra in malega jesena (najbrž so bila ta skalnata pobočja v času med 1. svetovno vojno - soška fronta - skoraj neporasla). Začasno ta sestoj uvrščamo v asociacijo Ostryo-Fraxinetum orni Aichinger 1933 = Fraxino orni-Ostryerum Aichinger 1933 corr. Franz 2002, po floristični sestavi pa kaže tudi določeno podobnost s sestoji asociacije Sesleno albicantis-Ostrvetuni Lausi et al. 1982 corr. Poldini & Vidali 1995 Vrsta Saxifraga tenella je le ena izmed flori -stičnih posebnosti grape Vogrščka. v njej uspeva še več zanimivih vrst, ki označujejo to območje na stiku predalpskega, stibmedileran-skega in dinarskega fitogeografskega območja Slovenije, npr. vrsti Aconitum angustifolium in Scopolia carniolica. 2.14 Spiraea decumbens Koch 9646/4 (UTM UM72): Julijske Alpe, dolina Učje, pod Drnohlo, dolomitni apnenec, skalna stena v useku stare vojaške poti nad dolino Učje, ob izraziti (globoki) grapi, okoli 800 m n. m., v združbi skalnih razpok (PotentiUetum caulescentis s. lat.) - stolpca 1 in 2 v fitocenološki tabeli 6. J.eg. & del. I. Dakskobler, 19. 7. 2002 in 12. 5. 2003. delovni herbarij ZRC SAZU. O uspevanju jugovzhodnoalpskega endemi-ta Spirea decumbens v Sloveniji je prvi poročal T. Wraber (1969), kije tudi na karti prikazal njegovo do takrat znano razširjenost v Julijskih Alpah. V Sloveniji je bila ta razširjenost omejena na Breginjski kot (glej tudi T. Wraber & Skoberne 1989: 305), Pred nekaj leti je N. Praprotnik (1997) objavila nahajališče pri Napoleonovem mostu pri Kobaridu (9747/4) -glej tudi Jogan (2000: 84). Tega nahajališča nismo mogli potrditi in Čušin (2003: 95) meni. da gre za zamenjavo s podivjano okrasno med-vejko (hortikulturno sorto). Novo nahajališče v dolini Učje je pričakovano, saj je znotraj doslej znanega areala te vrste. Združbene razmere prikazujemo z dvema fitocenološkima popisoma v fitocenološki tabeli 6. V to tabelo smo zaradi primetjave uvrstili tudi pet popisov skalnih razpok, ki smo jih naredili na prisojnih dolomitnih pobočjih Stolovega grebena nad Prekopo (Plazi) in okoli pl. Ohoje (9746/1, datum popisov 10. 6. 1998) in v katerih tudi uspeva vrsta Spiraea decutnbens (popisi št. 3-7 v fit. tabeli 6). Popisani sestoji se, kljub prisotnosti te diagnostične vrste, nekoliko razlikujejo od sestojev asociacije Spiraeo-PoteMilletum caulescentis Poldini 1969 (prim. Dakskobler 2000: 56-57), zato jih začasno uvrščamo še v širše zajeto makroasociacijo Polentilletum caulescentis s. lat. 2.15 Thelypteris palustris Schott 9848/1 (UTM UM91); Zgornje Posočje, Na Dolgem, vznožje Hlevnika ob cesti Tolmin-Kobarid, pred Hlevsko skupnostjo Volarje; okoli 175 m n. m., zamočvirjen svet na alu-viju (po geološki karti - Busf.r 1987 -rečni sedimenti v terasah, prod, pesek, deloma konglomerat) pod ježo še starejše rečne terase, ob nekoč delno reguliranemu potočku (nasip), ki izvira prav tu (izvirov je na robu ježe več, eden pa je večji), pionirsko črno jelSevje in druge močvirne združbe na skupni površini okoli 500 m2. Leg. & det. I. Dakskobler, 3. 4. in 10. 5. 2002,1. Dakskobler & B. Vreš, 11.6. 2002, delovni herbarij ZRC SAZU. Močvirska krpača je uvrščena med ranljive vrste slovenske flore (T. Wraber & Skoberne 1989: 312-313). Vednost o njeni tukajšnji razširjenosti se je v zadnjem desetletju precej povečala (prim. Jogan et al. 2001: 379, Iogan 2002: 159, Rozman 2001: 118, Kocjan 2001: 23, 2002). Kljub temu je ta vrsta vsaj v Posočju in še posebej v njegovem predalpsko-alpskem delu precejšnja redkost. Iz Julijskih Alp je doslej znano le nahajališče na severni obali Bohinjskega jezera, ki sta ga našla Maks in Tone Wraber (T. Wraber 1960: 31). Tudi to nahajališče je na gruščnatih tleh, kijih namakajo podzemni studenci. Združbe, v katerih obilno uspeva močvirska krpača pri Tolminu, prikazujemo v fitocenološki tabeli 7. Popisa št. 1 in 2 v tej tabeli predstavljata fragmentarno razvito pionirsko Črno jelševje (Alnetum glutinosea s. lat.), ki ga za zdaj še ne moremo podrobneje opredeliti. V splošnem so podobni pionirski sestoji črne jelše na močvirskih tleh v zgornjem Posočju zelo redki (doslej smo jih popisali na robu Starijskega blata pri Starem selu in pri Kozarščah, vendar v teh sestojih vrste Thelypteris palustris nismo opazili). Primerjava s podrobneje raziskanimi črnimi jelševji na Koroškem (Fkanz, Kosch & Leute 1990) pa kaže na določene podobnosti (skupno uspevanje vrste Thelypteris palustris), a tudi precejšnje razlike (vsekakor so naši sestoji razviti le v sledovih in uspevajo v nekoliko drugačnih ekoloških razmerah). Sestoj, ki ga prikazuje popis št. 3, označuje še bolj vlažno rastišče in posledično še bolj inicialno (pionirsko) razvojno stopnjo. S svojo dominantnostjo in obilnostjo ga označuje prav vrsta Thelypteris palustris, nekatere vrste mokrotnih travnikov (Scirpus sylvati-cus, Caitha palustris, Valeriana dioica, Equisetum palustre, Filipéndula ulmaria in Lythrum salicaria), pa tudi takson Sparganium erectum* agg., značilen za bolj ali manj mirujoče (ob)vodne združbe (ta sestoj začasno označujemo kot zdiužbo Sparganium ereetum-Thelypteris palustris). Zamočvirjena površina (omejena je z ježo in potočkom) na Dolgem pod Hlevnikom je površinsko sicer majhna, aje nedvomno svojevrsten življenjski prostor, kakršnih je v Zgornjem Posočju razmeroma malo. Obdana je s pionirskim gozdom (potencialno so to najbrž rastišča asociacije Hacquetio-Fagetum) na ježi starejše rečne terase (ta se višje stika s pobočnim gruščem na vznožju Hlevnika) in gojenimi travniki (na njih občasno tudi pasejo govedo) v smeri proti glavni cesti. Ob potočku so v enem delu v vrsti posajene smreke. V jugovzhodnem delu močvirne površine, ki jc manj zarasla, tudi občasno pasejo govedo - tu smo med drugimi popisali vrste Eriophorum iatifolium, Carex davañiana, C. nigra, C. puni-cea*, Verónica beccabunga, Equisetum fluviati-le*, Typha latifolia, Pulicaria dysenterica idr. Vsekakor bi bilo opisano območje vredno, sporazumno z lastniki, zaščititi (ali se dogovoriti za morebitni odkup). * det. B. Vreš 2.16 Verbascum blattaria L. 9748/3 (UTM VM02); Julijske Alpe, Polog v dolini Tolminke, na pašniku pod istoimensko planino, okoli 400 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, začetek julija 2001. delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/1 (UTM VMOi i: Zgornje Posočje, Tolmin, na Ločah, na desnem bregu Tolminke, obpotje pri vojaškem pokopališču iz 1. svetovne vojne, okoli 180 m n. m. Leg. & det. I. Dakskobler, 30. 8. 2001, delovni herbarij ZRC SAZU. 9848/2 (UTM VM01): Zgornje Posočje, Ljubinj, na robu gojenega travnika ob cesti proti Podmelcu, okoli 390 m n. in. Leg. & det. I. Dakskobler, 14. 6. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU; spodnja Baška dolina, Klavže, gozdni rob ob cesti proti Knezi, 3 Summary okoli 220 m n. m., skupaj z vrstami Erige-ron anrtuus, Dactylis glomerata, Hera-cleum sphondylium, Symphytum officinale idr. Leg. & det. I. Dakskobler, 6. 7. 2003, delovni herbarij ZRC SAZU. Grozdasti lučnik je po podatkih Male flore (T. Wraber 1999 d: 473) v vsej Sloveniji razširjena vrsta nideralnih (sinantropnih) rastišč, obpotij in jarkov. V arealni karti, ki so jo na podlagi podatkov, ki so bili do takrat zbrani v bazi CKFF, objavili Jogan in sodelavci (2001: 398) v Julijskih Alpah ni označenih nahajališč, razmeroma malo pa jih je tudi v njihovem italijanskem delu (Poldini 2002: 509). Na bolj ali manj nideralnih rastiščih (pašnik, obpotje, rob gojenega travnika) smo to sicer široko razširjeno, paleotemperatno vrsto opazili v jugozahodnem delu (prigorju) tega gorovja. In our survey of floristic novelties from the Soča Valley and its immediate vicinity we focused above all on the description of new localities, sites and community conditions of some vascular plants which belong to some rare, phytogeographically important or otherwise interesting taxa of Slovenian flora (e.g. endemics). New species for the flora of Mt. Črna prst (9749/4), which is a bota-mcally very interesting mountain situated between Bohinj and the Bača Valley, are Campanula lati-folia L. (found under the I.isec ridge and in the area of Pastirjev plaz at mountain pasture Osredki - Phytosociological Table I), Carex frigida All. (which grows at the spring in the area of Blehe under the peak of Soštar = Kontni vrh - Phytosociological Table 2), Carex rupestris All. (a small caipet at the top of the peak of Zovh = Rušni vrh) and Ribes petraeum Wulf. (gravelly eastern slope of the Lisec ridge, the first known locality in the Julian Alps). On this mountain we also confirmed the thriving of Hieraeium prenanthoides Will, which was already determined more than eighty years ago (Zahn 1921: 751), and illustrated the communities in which it grows on the Lisec ridge, on the northwestern slopes of the Črna gora ridge above the mountain pasture Lisec, in the area of Pastirjev plaz and in the area of Štuke on southern slopes of Mt. Črna prst in Phytosociological Table 4. In the central Soča Valley, i.e. in the northern part of the sub-Mediterranean phytogeographical region of Slovenia (according to M. Wraber 1969), we found two new localities of the Mediterranean fern Adiantum capillus-veneris L. (9847/4, towards southwest from the village of Ročinj, 9947/2, in the Trebež gorge, on the southern bank of the Soča river at the village of Plave). The sub-Medi-lerrancan-Illyrian species Genista sericea Wulf. thrives in the same region (9947/1, 2, under Mt. Korada and at Sv. Jakob on the Kanalski Kolovrat ridge - Phytosociological Table 3), whereas the sub-Mediterranean-sub-Atlantic species Linum bienne Mill, was detected a little more northwards. Tt grows on the flysch meadows at the village of Ročinj, above the village of Avče and under the village of Levpa (9847/4, 9848/3, 9948/1). In this part of the Soča Valley, in rock creviccs along the Soča river, slightly upwards of the outfall of Vogršček (9848/3) we noticed the fern Cystopteris regia (L.) Desv., which is in Slovenia also mostly distributed in the Alps. Southeastern-Alpine endemic Saxifraga tenella Wulf. was detected in the gorge of Vogršček and in the northern rim of the Banjšice plateau by botanists in the 19* centuiy already (Stur 1857: 416, Krašan 1868: 209), which we confirmed with its find on the rocky shady slopes above the VogrŠček gorge (9848/3). Endemic of the southeastern Alps, Spiraea decumbent Koch, has been until now positively known in Slovenia only in its westernmost pan, in the Breginjski kot. Its thriving above the Učja valley (9646/4) is expected since it takes place within its so far known distribution area (the community of rock crevices, in which this species grows in the Učja valley and in the Breginjski kot, is presented in Phytosociological Table 6). Also expected are the new localities of Botrychium virginianum (L.) Sw. on the left bank of the Soča river near the village of Soča (9647/4) and on northern foothills of Mt. Matajur above the village of Sužid (9747/3). This fern was found before in the Upper Soča Valley on similar sites on the northern foothills of Mt. Hlevnik near the town of Tolmin and on the northern foothills of the Polovnik ridge above the village of Čezsoča. New localities and sites of the Slovenian endemic Primula carniolica Jacq. in the lower part of the Idrijca valley (on the slopes above its left bank between the villages of Dolenja Trebuša and Slap ob Idrijci - 9948/2 in 9848/4), on northwestern boundary of its distribution area, were described and illustrated in Phytosociological Table 5. There is a rich locality of the fern Thelypleris palustris Schott, which is vulnerable in Slovenia, in the area of Na Doigem, at the foothills of Mt. Hlevnik, alongside the road Tolmin-Kobarid (9848/1), In the narrow belt between the pioneer forest on the slope of the older river terrace and lowland hay meadows there is a wetland alongside a little brooklet and numerous springs, overgrown with a pioneer forest of black alder (Alneturn glutinosae s. lat.) and communities of wetland meadows (Phytosociological Table 7). Since such habitats are relatively rare in the Upper Soča Valley, we recommend its preservation. Three new localities of Verbascum blaltaria I,, were found near the villages of Ljubinj and Klavžc and in ihe Tolminka valley (at the town of Tolmin and at the mountain pasture Polog), in the southern part of the Julian Alps, and new localities of HemerocaUis lilioasphodelus L. in the Idrijca valley, in the Učja valley and in the hills bei-ween the Soča Valley and ihe Idrija Valley (Kanalski Kolovrat). Zahvala Za posredovano literaturo o vrsti Hieracium prenunthoides se prisrčno zahvaljujem akademiku prof. dr. Emestu Mayerju. Iskrena hvala prof. dr. Tonetu Wraberju za strokovni pregled besedila in za posredovano literaturo in podatke o vrsti Carex rupestris. Podatke o tej vrsti sta mi posredovala tudi doc. dr. Nejc Jogan (komentar podatka iz arealne karte v Gradivu) in mag. Boštjan Surina. Slednjemu gre iskrena hvala tudi za dragoceno pomoč pri določanju mahov in lišajev na rastišču skalnega šaša. Dr. Branku Vrešu se najlepše zahvaljujem za spremstvo na terenu, pomoč pri določanju vrst, ki rastejo na rastiščih dvoletnega lana (Uttum bienne) in močvirske krpače (Thelypteris palustris), za določitev vrste Carex umbmsa na rastišču kranjskega jegliča in za pregled besedila. Hvala tudi prof. dr. Mitju Kaligariču za nasvete v zvezi s sinsistematsko pripadnostjo travišč, kjer raste dvoletni lan, univ. dipl. inž. Janku Žigonu za opozorilo o pojavljanju vrste Campanula latifolia na Nanosu, mag. Gabrijelu Seljaku za podatke o dvoletnem lanu in mag. Bošku Čušinu za fotografske posnetke virgi-nijske mladomesečine pri Sužidu. Besedilo je jezikovno pregledala prof. Cvetana Tavzes. 4 Literatura Adler, W„ K. Oswald & R. Fischer et al., 1994: Exkursionsfiora von Osterreich. Hrsg.: M. Fischer, Eugen Ulmer, Stuttgart - Wien, 1180 pp. Bakan, B. & B. Goršak, 2002: Nekaj zanimivosti o flori Prekmurja. Proteus (Ljubljana) 64 (6): 278-280. Braun-Blanquet, J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetalionskunde. 3. Auflage. Springer,. Wien - New York, 865 pp. Buser, S., 1987: Osnovna geološka karta SFRJ. Tolmin in Videm I: 100 000. Zvezni geološki zavod, Beograd. Ciišin, B„ 2003: Floristična in fitogeografska oznaka Breginjskega kota v zahodni Sloveniji. Magistrska naloga, Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za biologijo, Ljubljana I22pp. Čušin, B. & I. Dakskobler, 2001: Floristične novosti iz Posočja (severozahodna in zahodna Slovenija). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 42-2 (5): 63-85. Dakskobler, F„ 1993: Novo nahajališče vrste Botrychium virginianum (L.) Sw. v Julijskih Alpah. Hladnikia (Ljubljana) 1: 29-34. Dakskobler, I., 1996 a: Botrychium virginianum (L.) Sw. In: Nova nahajališča - New localities, Hladnikia (Ljubljana) 7: 42. Dakskobler, I., 1996 b: Floristična in vegetacijska oznaka Sabolina. Dopolnjen elaborat iz 1. 1994. Biološki inštitut ZRC SAZU, Regijska raziskovalna enota Tolmin. Dakskobler, I., 2000: Fitocenološka oznaka rastišč endemične vrste Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl (Caryophyllaceae). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 41-2 (2): 41-93. Dakskobler, I. & b. Čušin, 2002: Floristične novosti iz Posočja (zahodna Slovenija) - II. Hladnikia (Ljubljana) 14: 13-31. Essl, F., T. Dirnböck, S. Dui.l.inger & M. Wenzl. 2000: Bemerkenswerte Gefässpflanzeni'unde aus dem Salzatal (Steiermark). Mitt. Naturwiss. Ver. Steiermark (Graz) Bd. 130: 121-132. Frahm, J. P. & W. Frey, 1992: Moosflora. 3. Aufl. UTB, Eugen Ulmer, Stuttgart, 528 pp. Franz, W. R„ 1991: Neufunde der Virginischen Mondraute {Botrychium virginianum (L.) Sw.) im Gailtal und ihr Gesellschaftsanschluss in Kärnten und Steiermark. Carinthia II (Klagenfurt) (181) 101:573-598. Franz, W. R., M. Koscu & G. H. Leute, 1990: Zur Flora und Vegetation der Kapuziner- und Schlangeninsel im Wörthersee (Kärnten, Österreich). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 31 37-76. Grabnerr, G. & L. Mucina (eds.), 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil II. Natürliche Waldfreie Vegetation. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York, 523 pp. Jogan, N„ 2000: Razširjenost medvejk (Spiraea spp.) v Sloveniji. Annales (Koper) 19 (Ser hist nat. 10/1): 81-90. Jogan, N„ 2002: Prehodno barje v Češeniški gmajni pri Domžalah. Varstvo narave (Ljubljana) 19 155-162. Jooan, N„ T. Bačič, B. Frajman, I. Leskovar, D. Naglic, A. Podobnik, r. Rozman, S. Strgui.c - Krajšek & B. Trčak, 2001: Gradivo za Atlas flore Slovenije. Center za kartografijo favne in flore, Miklavž na Dravskem polju, 443 pp. Kaligarič, M., 2002: Rastlinska podoba Goričkega. V: Gogala, A. (ed.): Narava Slovenije, Mura in Prekmurje, p. 77-80, Prirodoslovni muzej Slovenije, Ljubljana. Kaligarič, M., S. Škornik, 2002: Variety of dry and semi-dry secondary grasslands [Festucn-Brometea) in Slovenja - contact area of different geoelements. Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 43-3: 227-246. Karner, P. & L. MuciNA, 1993: Mulgedio-Aconitetea. In: Grabherr. G. & L. Mucina (eds.): Die Pfianzengescllschaften Österreichs. Teil II: Natürliche waldfreie Vegetation, p. 468-505, Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York. Kocjan, M. J., 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih taksonov v Sloveniji. Hladnikia (Ljubljana) 11: 17-24. Kocjan, M. J., 2002: Thelypteris palustris. In: Jogan, N. (ur.): Nova nahajališča - New localities, Hladnikia (Ljubljana) 14: 60. Krašan, F., 1868: Bericht Uber meine Excursion in das Lašček-Gebirge zwischen Canale und Chiapovano. Abh. d. zool.-bot. Ges.Wien 18: 201-212. Lauber, K. & G. Wagner, 1998: Flora Helvetica. 2. Aufl. Verlag Haupt, Bem - Stuttgart - Wien, 1614 pp. Magnes, M. & A. Drescher, 2001: Bergahorn-Bergulmenwaldreste im Naturpark Sölktäler (Niedere Tauren. Steiermark) und die Ursprünglichkcit des Vorkommens von Campanula lati-folia in den Ostalpen. Linzer Biot. Beitr. (Linz) 33(1): 607-623. Marinček, l, 1995 a: Prispevek k poznavanju gozdov plemenitih listavcev Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana) 40 (3-4): 87-99, Marinček, L., 1995 b: Združba belega šaša in gorskega javora (Carici albae-Aceretum pseudopla-lani). In: Marinček, L., A. Seliškar, B. Vreš & M. Zupančič: Flora in vegetacija Kamniško-Savinjskih Alp - inventarizacija, raziskave, kartiranje, naravoslovne ocene. 1. Faza - končno poročilo, p. 26-31, Biološki inštitut ZRC SAZU. Marinček, L., L. Mucka, M. Zupančič, L. Poldini, I. Dakskobler & M. Accdtto, 1993: Nomenklatorische Revision der illyrischen Buchenwälder (Verband Aremonio-Fagion). Studia Geobotanica (Trieste) 12 (1992): 121-135. Martinčič, A„ 1961: Prispevek k poznavanju flore slovenskega ozemlja. Biološki vestnik (Ljubljana) 8: 3-8. Martinčič, A., 1999 a: Campanulaceae. In: Martinčič. A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 531-539, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Martinčič, A., 1999 b: Pteridophyla. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 67-90, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Martinčič, A., 1999 c: l.inaceae. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 299-302, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. Martinčič, A., T. Wkaber, N. Jocan, V. Ravnik, A. Podobnik, B. Türk & B. Vreš, 1999: Mala flora Slovenije. Ključ za določanje praprotnic in semenk. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 845 pp. Mfzzena, R., 1986: L'erbario di Carlo Zirnich (Ziri). Atti Mus. civ. Stor. nat. Trieste 38 (1): 1-519. Mikui.ftič, V., 1970: Redka praprot na vznožju Julijskih Alp. Proteus (Ljubljana) 33 (I): 39. Mikuletič, V., 1975: Vilini laski (Adiantum capillus-veneris L.) v Severni Primorski. Soški gozdar (Tolmin) 11 (2): 30. Mucina, L, G. Grabhekr & S. Wallnöff.r (eds.), 1993: Die Pflanzengesellschaflcn Österreichs. Teil III: Wälder und Gebüsche. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York, 353 pp. Mucina, L., G. Grabhfrr, T. Ellmaler (eds.), 1993: Die Pflanzengesellschaften Österreichs. Teil I. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York, 578 pp. Niklfei.d, H., 1971: Bericht über die Kartierung der Flora Mitteleuropas. Taxon 20: 545-571. Oberdorfer. F.., 1983: Pflanzensoziologische Exkursionsflora. 5. Aufl. Eugen Ulmer, Stuttgart, 1015 pp. Petkovšek, V., 1954: Razširjenost in tipološka problematika glacialnih reliktov na Slovenskem. Biološki vestnik (Ljubljana) 3: 132-146. Pignatti, E. & S. Pignatti, 1985: Das Caricetum rupestris, eine neue Assoziation der Siidtiroler Dolomiten. Tuexenia (Göttingen) 5: 175-179. Pignatti, S., 1982: Flora d'Italia. Vol. 2. Edagricole, Bologna. Poldini, L„ 1989: La vegetazione del Carsu isontino e triestino. Ed. Lint. Trieste, 313 pp. Poldini, L., 1991: Atlantc corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia. Inventario flori-stico regionale. Regione Autonomo Friuli-Venezia Giulia & Universitä di Trieste, Udine, 899 pp. Poldini, L. (s sodelovanjem G. Oriolo & M. Vidali), 2002: Nuovo Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli Venezia Giulia. Regione Autonoma Friuli Venezia Giulia, Azienda Parchi e Forcstc Regionali & Universita degli Studi di Trieste, Dipartimento di Biologia, Udine, 529 pp. Praprotnik, N., 1997: Spiraea decumbens Koch. In: Nova nahajališča - New localities, Hladnikia (Ljubljana) 8-9: 60. Praprotnik, N„ 1999: Nežni kamnokreč. Gea (Ljubljana) 9 (10): 35. Prekoršek, B., 1964 a: Prispevek k flori praprotnic in cvetnic Slovenije. Biološki veslnik (Ljubljana) 12: 59-63. Prekoršek, B., 1964 b: Po sledovih izgubljene rastline. Proteus (Ljubljana) 27 (4 5): 107-110 RojšEK, D., 1994: Ajbško jezero. Proteus (Ljubljana) 57 (1): 19-22. Rozman, B„ 2001: Flora kvadranta 0051/1 (Rovte, osrednja Slovenija). Hladnikia (Ljubljana) 12-13:115-124. Sf.uak, g., 2001: Rimska belevalovka (Betievalia romana) tudi na Goriškem. Proteus (Ljubljana) 64 (2): 88-89. Seuak, G., 2002: Hieracium prenarhoides Vili. in druge floristične zanitnivosto pogorja Porezna. Hladnikia (Ljubljana) 14: 45-52. Struar, V.. 1963: Prispevek k poznavanju flore Slovenije. Biološki vestnik (Ljubljana) 11:21 -26. Strgar, V., 1989: II genere Sesieria quäle indicatore di fattori climatici ne!l' Isontino. Biogeo-graphia (Bologna) 13 (1987): 411^116. STUR, D., 1857: Über den Einfluss des Bodens auf die Veitheilung der Pflanzen. Sitzungsber. d. Akad. d. Wiss. Wien, Mathern.- naturw. Kl. Bd. 25 (1-2): 349-421. terpin, R„ 1994: O zavarovanih in nekaterih drugih redkih rastlinah na Idrijsko-Cerkljanskem ozemlju. Idrijski razgledi (Idrija) 38/1-2 (1993): 51 - 59. Thblrillat, J.-R, D. Aeschimann, P. Kupfer & R. Spichiger, 1995: The higher Vegetation units of the Alps. - Colloques Phytosociologiques 23 (Large area Vegetation surveys - Bailleul 1994), p. 189-239, J. Gramer, Berlin-Stuttgart. Trpin, D. & B, VrhS, 1995: Register flore Slovenije. Praprotnice in cvetnice. Zbirka 7.RC 7, Znanstvenoraziskovalni center SAZU, Ljubljana, 143 pp. Wallxöfer, S.. L. Mijcina & V. Grass, 1993: Quewa-Fagetea. In: Mucina L., G. Grabherr & S. Wallnöfcr (eds.): Die Pflanzengescllschalten Österreichs. Teil III: Wälder und Gebüsche, p. 85-236. Gustav Fischer Verlag, Jena - Stuttgart - New York. Wikus, E., i960: Die Vegetation der Lienzcr Dolomiten (Osttirol). Tipografia Valbonesi. For'i, 189pp. Wirth, V., 1995: Flechtenflora. 2. Auf Verlag Eugen Ulmer, Stuttgart, 661 pp. Wraber, M., 1969: Pflanzengeographische Stellung und Gliederung Sloweniens Vcgctatio 17' 176-199. Wraber, M„ 1970: Preučevanje gozdov na območju Nanosa za Soško gozdno gospodarstvo Tolmin (11. 10.-17. 10. 1970). Rokopisna zapuščina, ki jo hrani prof. dr. Tone Wraber, Ljubljana. Wraber, T., 1960: Prispevki k poznavanju slovenske tlore. Biološki vestnik (Ljubljana) 7: 29-37. Wraber, T., 1966: Floristične novosti z Notranjskega Snežnika. Varstvo narave (Ljubljana) 4 (1965): 43-49. Wraber, T„ 1967 a: Florislika v Sloveniji v letu 1967. Biološki vestnik (Ljubljana) 15: I 11-128. Wraber, T., 1967 b: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp. Varstvo narave (Ljubljana) 5 (1966): 53-65. Wraber, T„ 1967 c: Das Caricetum firmae des Notranjski Snežnik. Mitt. der Ostalpin.- dinarisehen Arbeitsgemeinschaft 7: 167-172, Trieste. Wraber, T., 1968: Floristika v Sloveniji v letu 1968. Biološki vestnik (Ljubljana) 17: 173-192, Wraber, T„ 1969: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (III), Varstvo narave 6 (Ljubljana): 73-84. Wraber, T., 1970: Die Vegetation der subnivalen Stufe in den Julischen Alpen. Mitt. Ostalp.-dinar. Ges. Vegeiationsk. 11: 249-256, Obergurgl - Innsbruck. Wraber, T., 1971 a: Floristika v Sloveniji v letih 1969 in 1970. Biološki vestnik (Ljubljana) 19 207-219. Wraber, T., 1971 b: O flori in vegetaciji botaničnega rezervata na Notranjskem Snežniku. In: Brdnik, J., R. Pavlovec & L. Prvinšek (eds.): Mladinski raziskovalni tabori 1970: Cerknica, Piran, Izlake, p. 93-110, Gibanje »Znanost mladini«, Ljubljana. Wraber, T., 1983: Nekatere nove ali redke vrste v flori Julijskih Alp (V). Biološki vestnik čiri1 "¿'L All. in der Flora Jugoslawiens. Glasn. Pri, muz. Beograd B 40: 53—59 Wraber T 1986: Vsega po nekaj o Venerinih laskih. Proteus (Ljubljana) 48 (7): 259-263 Wraber T 993 Carlrupestril AU. Notulae ad floram Sloveniae 1, Hladni k, a (Ljubljana) 1:47 Wraber' T. 1996: Združbe skalnih razpok, melišč, rečnih prodi«, snežnih dolinic, visokogorskih resav in travišč. In: Gregori, J. et al. (eds.): Narava Slovenije, stanje in perspektive, p. 107-112, Društvo ekologov Slovenije, Ljubljana. aor^i Wraber T., 1997: Snežnik - gora (tudi) za botanike. Proteus (Ljubljana) 59 (9-10). 408-421. Wraber, T., 1999 a: Cichoriaceac. Jn: Martinčič. A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 593-62., Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. .. om Wraber, T., 1999 b: Crossulanaceae. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 200-201, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. on, ,nQ Wraber, T., 1999 c: Saxifragaceae. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 204-209, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. . Wraber, T.. 1999 d: Scrophulariaceae. In: Martinčič, A. et al.: Mala flora Slovenije, p. 470-496, Tehniška založba Slovenije, Ljubljana. cw-ni;. Wraber, T. & P. Skoberne, 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije. Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 1 429. Zahn K H1921 : Compositae - HieraciUm. V: Engler, A, Das Pflanzenreich. Regni vegetab.hs consnectus. IV. 280. Heft 77: 577-864, Leipzig. zupančič M & V. Žagar, 2001: Asociacija Salice<»,n Manianae Beger 1922 y jugovzhodnih apneniških Alpah (Slovenija). Razprave 4. raz. SAZU (Ljubljana) 42-2: 275-310 ŽlOON, J„ 1998: Nahajališče Venerinih laskov pri Britofu v dolin. Idrije. Proteus (Ljubljana) 60 (6). 269-270. Fitocenološka tabela 1: Sestoja z vrsto Campanula latifolia pod Črno prstjo Phytosociological Table 1; Stands with Campanula latifolia under Ml. Črna prst (the Julian Alps) Zaporedna Številka popisa {Number of relevé)____ Delovna Številka popisa QVorking mirobcQ__ Nadmoiska višina v 10 mjAUilude in 10 m) 19 Lega (Aspect) Nagib v stopinjah (Slope in degrees) M aliena podlaga (Paient material)_ Tla _________ Kamni losi v % (Stoniness in tt) Zastiranje v fejCover in %):.............. Drevesna plast (Tree ¿ayer) Grmovna plasijšhnib jayerj _______ Zeliščna plast (Herb lay«r) ................... Mahovna p I asi (M o.ss layer)____________ Sestoj (Stand): _______________ Največji prsni premer ÇMaximum diameter) Najveèja drevesna višina (Maximum height) Velikost popisnepiogkve (Relevé area)_________ Mesec popisa (Monih of taking relevé^....... Število vrst (Number of species) A denostyleiatia s. I a i. Aihyrium jiUx-ftiming___ ¡turn de genu .subsp puni culat urn __ Polygondtutn vertiiiUatum___ Campanula latifolia____ ChaerophyUum viiforstt_ Vcratrum albutn sobsp. laheiianum Lmnium maciu'at um____ DnronUmr, auxtríucufr.___ Stellurùt manorum ___ Milium effusion Aconitum tycoi tmiui Rhhjcx atpexlris Myosotis sylvaticn_______ Ranunculus platunifoliu Geurii rivale La thy rti * oceidentalis var. mamar.ii Suxifraga roiundifalia Senado cacaliaster Unica dioica Salix appendicular^ Anrhriscu.s nitidus Adenostyles alliuriae__ Senecio fuchsii {- S. nvatus)______ Tlujlirirum aquilegiifulium_ Poa hy brida agg. ___________ Galeopsis vpeciosa 127 . 151 ÏNW^SË" 16 : 35 E3 E2 a : R ib 80 : 3û_! jo Chaerophyllum hinutum Carduus déflora I us Silène vulgaris subsp. antelopum Epilobiurn olj?exire______ _ Heracleum moniaiuon 14 100 C '"'43 !EI El El JEJ bl" El El •El É¡ El CI ]Ëf ~ I E2b F.I "fV Ï) El El " !EÍ .el ¡El_ A remonio-Fogion Dentaria emieaphyllos Rhamnasfaltax _ Cardamina (rijoiia___ Fágeiatia sylvalfcae Ace r psettdoplu'at j u v Acer paeudopUtumu? Acer pseudopio fan i i.v Fagits sylva'ica Furus sylvaiica Dry apte ris fil û" - ma s Gateobdolonßa n'di ¡ m Galium ¡aevi^at tun Parív cuadrifolia Daphne mezereiim Rami neu Ins lanugiw/xux Adaxa mry^clicitelliua Chysoipleniiuj^dwnjftiiitm A runam dioicux _____ Poystichum acu'.eatutn Polygon a tum rnu lliflcn tun Mercurial!* perennis_ Pulmonaria officiitaiix_ Scrophulana nodosa _ Lonicera alpígena_ Qu erco-Fageten Anemone wnoruxu Vaccinio-Picotea j_L E2b * + E| '1 . n? 'e«> 1 1 fcl ri : É2b i í ni 'i ; ti i f-ï I + El ' » '¿2 ! . di " ; - ti » 61 1 t Kl Ei I El i_ El _:£' El ! C V Ox a Ii i aceto s ell a _ On-i .pie rix expo nui Gentium* a.íclepiadeu Maianthemwn bifoliwn Solidago vir if miren Urico-Pineua Cirsium e ri viha t m Trifolio-Geran \etea Verhascuin lumíiim Vice in syivtiUca_ Šeduin maxim tun Laserpitium si'er _ Origanum vulgare Hypericum maeukuum 'El el loi ■ El -I Ostale vrsic (Other species) Rubus idaens Sor hits que upa ria Dactylis plomera t a Giíuwt moliugo agg. El El Mahovi in liSaji (Mosses and lichens) Conocephalum conicum Ctenidium moluscum Torteita tortuosa_ EO E0 (the Julian Alps) Zaporedna Številka penisa (Number of reievt)_ Dt lovna jgvjlla popia (Workine mjnbcrof relev« Stntciofurkml^S. IMITO_ _--_---—- ¡ Crepis puludow______________1-^-j- — -1—^ ^ AMgciiro syintllñs___ _.------ ----L — t—'- — h ~ ' + MiawmejwleK «/Mm________—-----1—+—|--|— acmíiim ____1.—i — —!--i——;--— aMrlopain _ Alfíus virídii_______ Äihyriutn Aconintm J "glisrifolium IÉI' + ' _I___!_1 .1 ~E2l I HL^ ¡_J — ~iin ;_i 1T^ -L -("Trn-- PLcuTOSprrmuin austriurum eTT ' El f söul tfroga rntundifolUi Geum rivale j El ! Scrophulariü scopolii I A chiltea distan$_ Ell Urtica dioica_ _ \polygonalitm verticillatum iMulgedio-AconUeiea__ £1 Aconitum lycoctonum agg^ Chmrophylium viüarsii Stellaria nemarum Chaerophyllum htrsutu>n_ f El . Viola biflora Rutntx aipestrii. Veratrum aibum subsp. iobelianum_ Ch a erophyllum aureum Ratiuncuiusptatan^olius_ JUl ÍE1 1 ""Ell EH Eh ___I- Ge ranium sylvaticum Hypericum macuUaum Thlaspietea rotundifolii .4 rabi s alpina _ Adennstyies glabra Epilobitim ccillinum___ 'Leontodon hispidas subsp. hyoseroides Vaccinio-Piceetea Verónica unieifolia Apošerisfaetida Ca ía magrostis a rundinacen L mula luzuMdes Solidago virgaurea Valeriana tripterix El -i- - -14- Origanum vulgare Festuco -Hrometea Cirsium erisilhoies Prune!la grandtfiora Libanon* montano_ Dromus «rrectus agg,_____ ________ _ Gymnadenia airnpseo Čariina ctcauU*_____ Molimo-Arrhcn aiherelea Galium moliugo agg. DacryUs glt>meraia _ Veronica rhamaedrys Poo alpinae- Trisetalut f- esruca riixrescens_ A ichemilta xanthochlora Ranunculus nemorosus C eras lium fonumum TroHha europticus_ Deschampsiu cespiwsa Caricion austroalpinae _ Gentiana iutea subsp. symphyandw Ligu\Ucu*n seguieri_ Cenlaurea hayr.aldii suhsji. juiiat__ Serralula tinctoria suhsp, macrocephala Fcsluca calva__ LiMrp itium pcucedtm oitks KoeUria eryostachya Linum jullcum Sesierietalia albican tis C.erastium sirktum _ Phyteuma orhjeuiarc Gaiium qnnisaphyllon___ Leucan themum adustum Scslerio albicans Ranunculus montanus agg Betonn u alopccuros Carex sempervirew .4 sple n Uteatnchoman is Cystopterafnigilu Asplenittm viride Sikne pusiiia agg-_______ Ostale vrste (Other species) Poo s p. Rub usidaeus .--— IF.I El ........ ........ Sorb us aucuparia____ _____ _ ___________ ,_,—..— - Mahovi Se niso doloeem (Moss species have not bctr> determined yet) Fitocenoloäka tabela 3: Sestoja * vrsto Genista scricea v srednji Soški dolini Phytosociological Table 3: Stands with Genista sencea in the central Soca Valley Zaporedna Sie: vilka_popisa (Number of relevé) riclo-v-n.a. !ie_vi I kajiopki (Working nu m M Nadmorska višina v 10 m (Allimdcïn 10 m) " L^ga (Aspect) ........ "" Nagib v sropinjahiSlopem degrees)" Matična podlaga (Parent material) Tla (Šoti)..... ' .........—' Kamnitost: v %_iStoiiinesisTn"%) Zastiranje v & (Covcr'iu %j7 Drevesna pïast (Treeîaver) Gnnoviui plast (S hmb layer) Zgltèèna plast (Herb layer)" Mahovna plast (Mossläyer) Sestoj^SMiid): Najveèji prsnipremer(Maximuni diameterf Najveèja drevesna višina (^ajciinum height) ' Vdikost popisne ploskve (Relevé area) Mesec popisa (Month of taking relevé)- ....... Število vrst (Number of species) Uslryp.Carpinion 0 rien talis Ostrya cgrpimfiitig Asparagus lenuifoüüii — Si'xleriu aulionnuiis ! 11.2 i 2 6 ! S5 1 « 1 H , SE ! 50 A,L A K R 90 70 30 jEJ "'EO " 20 "70 " 10 50 r VÖ" 10 icm 25 15 -i0' . 6 (1 in>2 IOC IDO « 9 53 39 ¡E5 i Oxirya curpimfalia Frangida rupeitris _¡H1 Franst t ta rupesirií fnuicrxpiratifpliiT Mercurio lis o\'u:ü~ ~ Cnidium xitm/oliwn QuercetaiUi pu be scen tis Fnixihus ornus Praxi nus omwr Que reus pubescens Sorbas aria Convatiarju majali? Dianthus tnonspess ulan u s __ _ jB2h ------13* E2h I_b2a Ui Ei_ El Melitlisjrt r.lissophyll..... Pninetalia spin osae Rubus ulmifnliui C rata ef> US monogyna Crataegus man ngyna Viburnum tan tana Roya canina agg Fageialia sylvaticae rili(t cordata Cyclamen purpurase et t s Knauiia dry m eia Querco-Fage tea Vcratnon nigrum Arer campestre H adera helix Serra tula Une toña Eríca-Pinetea Sesteria olbu uns sub sp, angustifoiia Áster amelfus Allttvn cricetonun (= A. ochroleucutn) Chamaciytisus hirsutus Ameiunrhier ovalis Buphthaimuin salicifolium Trifolio- Geranie tea Allium carina!um subsp. putchellíon Anthericum ratnosum Peucedanum cervaria Thalia rum minus Trifolium rubens Palygonatiun odoraturn Vincetaxicum hirundinaria Geranium san g nine tun Ruta di va ricota E2 i El . I J T inula conyza Digitalis grandiflora Viola hirta Thesium bava ruin Uttum hulb ife rum .■Uple nieten Irichowañis Phytcuma schcuchzeri subšp"eñlunütáí" Aspleniuf/t ruta-mururia A/ha ma tua turbith Campánula pyramidalis — Ëi _ El_ El "ici "El El ET |_~r~ El _.'~T'r' ei"! "V1 ^ ¡Ëï_ ...... " " ..ÎËL [El u j » f i" -4.-Í Sempervivum tectorum Hieravium saxatile ? Satureion subspicatae Genista sériera ~ Iris >iiyricäJ^p^id7i~j^^JUyn(;U} S eje Ii grtuanii_ _ F estuco-Brómete a ~ Ca rex humîlis El ËI El ÏÏ1 ; El ' — — El 1 Inula hirta Brachypcdiuín rupestre Centaurea triumfettji Lryngium atnethystinum As pe rula cynanehica Teucrium chamacdrys Galium purpureum ( = Ayperiilq'purpurea) Brotmis erectus agg. Centaurea scabiosa subsp. frit srhi i Euphorbia verrucosa j Ostale vrste (Other speclcs) J El ; 4?r- . Mol i nia a rundinaeta Vicia cracca a gg. C repiï sp Mahovi in lijfajl (Mossw and jichens) J CI Tortella tortuosa S chistidiuin apocar pum Necke ra crispa Homalothccium sericeum Sobrina saccata FitocenoloSka tabela 4: Sestoji z vrsto Hicraciun pvnan.hoides pod črno prstjo Phytosociological Table 4: The stands wi,h Hi.«*™ prenanthoides undcrM, črna prst (,he Julian Alp,, Zapore dna itev ilka popisa (Number ot relevé) jjgovm Številka popisa (Working number of rrievel Nadmorska višina v 10 m f Aliirwfe in 1 n ,„\ Salix glabra Nadmorsk^višlna v 10in (Allilude in 10 m) 1-gga (Aspect) _ Nagbv^opmjnli (Slop; in deBrasi Kamni tost v % (Stoniress in 'v ;. zbiranje v % (Coyer ,n Gmiovna pi asl (Shrub liyerj" " Zel iièna plast (Herb layer) " --- _Mahovjia plast (Moss layer) Velikcst popîsne ploskve (Relevé area) ~ MgecpopiaaiMonili of ufcjng rejeté) ~ Stcvilo TOI (Number of specj«; ~ /JiaHlnlce »^QdaciJeSni'iWm™ waUsleM^3e (Character apecles of the association ) ■'""'n H'alJsteniana 135 163 NE i N jo f Ta m2 RazTihovalnlce aauclatljtfnfictfom wai,l,„;»la„ae UMFerential spertes of the association) — Rhododendron hirsulwn Cam fèrnigit.... Hazliliovalnlce^eyr cniffercntlol .— „„(.. .ni_____ _---:- - E2 El Poo hy brida agg. (Differential sped« of the geogr^fm-al^rj^ 1— Galium iuevigatum ------pgj Hoitiogyne yylvesnis ~ " --- ' gj- Knuutia lirymcia s. lat. ~ ------ — jjj- Aptist ris foci idu " ............... ASnion viridis ---- Sallx appendicuUitq " - Alnux viridis " — Adfn o sty Ulalia -- Hieracium ptcnomhoides " Morbus chatnaemetpilus Thalia nun uquHef-tifoHum Hcracieum montanum Angelica svlvestris Pieurospermuin ausrnacufn Crepis pyrenaica Acanitwn dcgenii subsp, poniculatuw Athyrium fslbc-femtna " Senecui cacaliasier J70 _80 _60 i 60 !0T~5 53 ! '75 T' + ¡Mlhyrus occidentalis var, montanus ----—K^1 EI Polvgwwtiiiit veriicillatum Silène vulgaris subsp tmtelupmn ' Crvpis paludosa Carduus personaia Siixifraga roiuttdifoliâ Rhodioia rosea Geum >iva,'e El i HI "TeT Senevio fuchxii (= S. uvatus) Astrtinq'q major Allium victorious Centaurea Montana Achillea disions Mu igedio-A con itctea Ranunculuj platan if o!m Geranium sylvaticutn Hypericum maculatum Acomtum lycoetonum agg. Ruiwr olpei/rii Oiacrophy/him viilursii Vcralnon album subsp. lobeiianum Adennstyles alliuriae Viola inffora SI el I a ria nemorwn |EI j±L Rihes aiptnutn i e: 1 + ChaerophylUtm hirsmum e Vacciu io •PiceeUa 1 Vacciiuitnt myrtdlus ! e + ' 1 + Genuana asclepiadea e + 1 -i- 1 Sofulago virgaurea ; El + I + V uteriana tnpter» ! LI + 4 1 Rom pendulina e! + + Main/tibemum l» folium i el + Polysiichum lonchitis el + Luzidu luzutoides el + + Pttea ufries : e2 r Abies alba ! e2 r Lonicera caendea e2 + Hierudum sylvattcum i El + Clematis >ttpino ■ e2 + Calawagro at is arundiiiurea |fi + Melampyrum sylvattcum : El Lumla svlvauca el + Drynpteris e'xpausa el * Oral if aceiosella et + EricO'Plrutea Rubui saxutdii el ■ 1 t + C ¡mum erisuhales . El r + At/uilegia nigricans ! el + Juniptrus alpinu F-2 + ... ... Car ex ornithopoda 1 El Ouphthalmum ralicifolitm : El r Peucedantim austriaewn sub^p. rableuse * El Rhodothamuus chamuedxtus El ■j. Pinui »tugo ; F-2 t' ageiatia xylvaticae Acer pxeudopiatanus F.2 + + 1 MtratruUii perennis ni ] + + ShamwtsfaUiu- E2 i Dryoprerii filix mm ; LI + Galeobdoloit fin vidu ik £; + T Pari* tfuadrij'olia . el ! + f Melicti nutans el + Poo tutmtraiix LI Daphne meiereum E5 CamfMinula trachclium el + I.ilium martagon : ei yuercctaua pubescentis C »nva'lariu majal i \ H 1 Toiwu tum corytr.bnsum s. "lat. : El -1- Querco-Fageieti Autmone nemorosu E! 4> i + + T,rifolio-fJeran i t tea Digitalis grandiflora El + Laserfurium latifolium Ei | ? Vida nylvaiica . el ■» Fextuco-Brotnetea Bromux erectus agg. el • 1 Carhna acaulis El + Dianthus tr.onspesstdanus , El + Campanula glomerata • El + Hippocrepis comosa El 4_ Dianthus barbauts el + l.ibonotis »terjana ej + MoiiniO'Arrhtnatbereiea I rtjolium prate.nsr El + 1 Dac/ylis glomerata El i i 1 Lathyrus pratensis El + Galium mollugn agg, |e1 Mftlimu antndir.acett i el W Poo aipinae-Trisetalia Campanula schcuchzeri El + + TroUim europaeus . El + r 1 Pimpinelfa major subsp. rubra El 1 + Pesiuca nigrescent Phleum htrsutum 1 El 1 Agrostis tenuis F.I + Crocus vernus subsp. albtflorus El + Caricinu austroalpinae Luxerpinum peucedunoides El + + + icrratula tinctoria subsp. macroctphaUt El i + 2 Herucltum oust/iucum subsp. siifohunt El Koelr.no etyostuchyn 1 El + Festuca caiva ! El + Scoruonera rosea : LI + Seslcrieutha albicantis Eryngium alputum El 1 2 Aster beUidiastrum El + + Pott alpina , El + + Setaginelta selagiuoides EI + Pulsatilla alpina El r Hehanthtmum grandiflorum i El + Astrautta bavarica 1 E| + Hieracium villusum ■ El + CardmtS dejlorotus 1 El 2 Be tor ui a abpecuros Campanula witasekianu El El ..... ..... + Calluno- Utic t tea Anihoxanthum odomtum El , + + Poiemiiiu erecta El + Phyteuma mhlbruckntri El + Galium pumiium ¡El + Ihlaspielea rotund{folii AdenostyUx glabra , LI 2 + + Gymtmcarpiuw robcrtiwum ' El Valeriana momana F.l + Astrog lia cumiolira El -r- f'estUCt) nit t da * LI Arubis alpina El _ .... + Aspitmetea trichomanh Aspienium wide f.l T ..... Paederota luteo 1 El + Asplcn nun trii iwtnanes LI + Cystopterix regta Cyxtopienx jragitis Polyf>odmm vutgure El "F.l .. - ,i + Saxifraga hostii F.l + Ostale vrsic (Other spccles) Morbus aucuparia L2 1 Vtcda $p. (septum ?) El r Rubu.t hiatus Parnassia palujtri.x : ......El* + ----- Mahovi in lišflJi Nadmorska višina v 10 mfAltitude m 10 m) Lega(Aspect) Nagih v stopinjah (Slope in degrees) " Kamnnost y "% (Stoniness in %') Zastiranju v % (Cover in Š?}.' Ormovoa plast (Shnibjayer) Zelrëèna pla&t (Herb layer) Mahovrxa p la« (Mow layer) Velikost popgne ploskve (Relevé ,£2 [Ri" Mesec popisa (Month of taking relevé) 5teviJo_yrsi (Number of species) jEO ~jn2* PhysoplexidO'PotentilUnions. Jat! Primula camiolica Paederota Uuea Phyteuma scheiu-hzeri subsp^čofamnže ~ Potenrililon caulescentis PoUniillatalia caulescentis " Valeriana utxaiiHs Carex muc/vnatg Pujentillg caulesccns Aspfemeltti trichomanis f'riV'iium triehoinan.es Aj-plcniuin nttg- mumrui S so r 10 i _ T 10 T il Axplenium vi ridr Carex hrxichysiach\ Šes/crietea albicatttis ùesh'nn albican y Phyreuinri prbiculn re Aster belliùiin m rum Carexfermjfineg Ucionica ai ope j ur os Uiserp itium peta ■edunoides Lasetpilium tiler Tft laspielea rotundifolii As t ran t ia vet miotic a -•"--I- -I- ■ Campanula cespnoxa Hieraauin biftdum Hienirium ponj/olium Cymnocurpium robertianum Montio-Cardamin et eu Ping un nia »¡ping 7 ofieldia cgiycuUi ta Srftoenus nipricans /l de na sty let alia Sajix appendiceal Saiix glabra 't-rainon album Senčno fuchm {= S. u va.'uši Ai antrum de genii subsp. patiiqdoiiim~ Polyyala chamucbuxm- Caiamqgroitis varie Rhododendron hirsumtn li s y i 10 11 12 13 Vû KJ Kl 15 11 Skopi. V5 Stopi il t; C6 IS 1« 61) 46 63 N N N N ME E K N B0 80 80 B0 % 80 ' SO DO IUD II» 100 _ I«1 100 100 1 IjO 11:0 .... 5 35 JU 20 10 20 30 .10 10 III 10 10 2 S 611 -r. 10 i 4 4 4 S ■ 5 i 5 4 4 5 i s ¿.1 20 15 II 13 25 1 i + 1 2 1 1 + 1 i I + l 2 1 1 — ----- ___ + 1 --------, - • I 1 AfpiHejiia nigricans (Jeu Ji .'artjdiatd 'h am a ecytisM h i nu ru s Aipenda arisiata Carex omithopodu Vaccinia• Picee + lirythronio-Carpinion | Helleborus odorus El | + Primula vulgaris F.1 ; + Lrocus napoluanus (- C. vemus subsp. n-rnui) Fl ! + Aremonio'Fagioii Anemone tri folia El . + Lamium oroala C1 + + Hacquetia epipactis El Geramum nodosum Et (+) : Fagetalia sylvaticae Til'.a Cordula E2h 1 + • ■*■ 7ilia Cordula El + ■ Asarum europaeum subsp. caueasicum El + ' + ' Galcobdoion flavidum |F.l + + Paris quadrifolia Fl + + Larpinus bciulus E3a r Carpinus beluius F2b r Daphne mezereutn E2 + Acer pseudoplatanus E2b -f_ Viola reichenbachiana El + frunetalia spinosae Ugustrum vulgare E2b + f—; U gust rum vulgare E2a + Comux sangumea Comux s an guinea E2b E2a + + : huonymus europaca E2a Clematis vtlalba ;L2a r I ! Crataegus monogyna lE2a T'r ;----- Querco-Fagetea 1 j. Corylus avellana ,E2b 1 + + Aegopotitum podagruria ¡Fl + Vine a minor El + + Heder a helix El + + : Anemone ranueuioides |Et ^ ..... . Ranunculus auricomus agg. ¡El + : Acer camp es Ire + ! Qurrcu* robur E3a r Qu* reus robur E2b , + Btianicu officinalis El + Vac ein io-Picectca Picea abtes E3b r Ostalc vrste (Other species) Eupatorium cannabmum Calamagrasus sp. El | + + + + + Ruhus fmucosus agg. E2 + . — ■iugluns regiu E3 r 1 Ranunculus repent Fl + Liste ra ovata Ei + Epilobium parvißorum El Mahovl in liiaji (Mosses ond licliens) Plagwmniutn undulatum En i Clilnacium dendroides En + * del. ß. Vres BW aasa—iH^aaEgaRjaa r«: Spomladanska nitrofilna robna vegetacija na južnem delu Balkanskega polotoka Spring nitrophyllous forest edge vegetation in the southern part of the Balkan Penninsula Vr.ADo Matevski', Andraž Čarni; 'Biološki inštitut, Prirodnomatematički fakultet, Gazi baba b/b, MK 91 000 Skopje, p.p. 162, !Biološki inštitut, Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in umetnosti Novi trg 2, SI- 1001 Ljubljana, p.p. 306. Izvleček Delo obravnava novo asociacijo Veronico cymbalariae-Cardaminetum graec.ae Matevski et Čarni ass. nova, ki se pojavlja na robovih platanovih gozdov v južnem delu Balkanskega polotoka. Uvrščamo jo v zvezo G cranio-Anthriscion Rivas-Maninez 1978, red Geranio-Cardaminetalia hirsutae Brallo in Brnllo & Marcen6 1985 in razred Stellarietea mediae R. Tx., Lohmeyer et Preising 1950. Abstract Work describers a new associacion Veronico cymbalariae-Cardaminetum graecae Matevski ct Čarni ass. nova, that is found on edges of the platane tree forests in the southern pan of the Balkan Penninsula. It is classified into the alliance Geranio-Anthriscion Rivas-Martinez 1978, order Geranio-Cardaminetalia hirsutae Brullo in Bmllo & Marcenč 1985 and class Stellarietea mediae R. Tx., Lohmeyer ct Preising 1950. L vod Gozdni robovi so element kulturne krajine, ki sc razvije na prehodu med gozdnimi in negozdnimi površinami. Površine, kjer se razvije takšna vegetacija, so ponavadi podolgovate in ozke, včasih pa se tovrstna vegetacija razvije tudi točkovno, ploskovno pa je razširjena le redko. Združbe se razvijejo na gozdnem robu, zaradi posebnih ekoloških razmer, saj imajo nekatere rastlinske vrste prav tli, v polsenci gozdnega roba, kjer se zaradi opada sproščajo hranilne snovi, svoj ekološki optimum. Gozdne robove lahko razdelimo v več skupin, in sicer: - spomladanski nitrofilni robovi, kjer prevladujejo enoletnice (terofiti). Te bomo obravnavali v nadaljevanju. - nitrofilni robovi, ki jih grade predvsem trajnice in jih uvrščamo v razred Galio-Urti-cetea. Do sedaj je bilo v Republiki Makedoniji ugotovljenih 8 združb iz tega razreda. {Čarni, Kostadinovski & Matevski 1997) - termofilni gozdni robovi, kijih uvrščamo v razred Trifolio-Geranietea, ki obsega rastlinske združbe, ki se razvijejo na revnejših in toplejših rastiščih. Takšne robove uvrščamo v Makedoniji v podzvezo Lathyro-Trifolienion velenovskv Čarni et al. 2000. (Čarni, Kostadinovski & Mathvski 2000) Spomladanski nitrofilni robovi V teh združbah so dominantne enoletnice, na primer Geranium purpureum, G. lucidum, G. rotundifolium, SteHaria media, S. neglecta, Cardamine hirsuta, Galium spurium, itd. Združbe se začnejo razvijati konec zime in dosežejo svoj optimalni razvoj v aprilu in maju. Nato združbe propadejo, saj se začne sušno in vroče obdobje. Zaradi svoje občutljivosti se pogosto pojavijo na robu gozda, aii pa se razširijo tudi pod krošnje dreves. Združbe so razširjene v predelih Evrope pod vplivom mediteranske klime (npr. Brullo & Marcenč 1985), najdemo pa jih tudi v delih Evrope, ki so pod vplivom atlantske klime (npr, Dt Foucault & al. 1983, Bioret, I.ahondêre & Botineai: 1993), v smeri proti celinskem delu Evrope pa se tovrstna vegetacija počasi izginja, Rivas-Martinez (1978) je opisal zvezo Geranio-Anthriscion caucalh v Španiji in jo označil kot zvezo z mediteransko razširjenostjo, ki se pojavlja tudi v območjih pod atlantskim vplivom. Povezoval jo je z zvezami Hordeion leporini in Taeniathero-Aegilopion. Kasneje (1985) je Brullo (Brullo in Brullo & Marcem. 1985) opisal red Geranio-Cardaminetalia hirsutae, v katerega je združil zvezi spomladanskih, terofitskih robnih združb: Geranio-Anthriscion caucalis Rivas-Martinez 1978 in Vailantio-Galion muralis Brullo in Brullo et Marcenô 1985. Na območju južnega dela Balkanskega polotoka je takšne združbe preučeval že Obekdorfer (1954), ki je opisal asociacijo Geranin-Sedetum cepeae, za katero meni, daje vikariantna asociaciji Alliario-Chaeropylletum temuli, ki uspeva v evrosibirki regiji. Takrat jo je uvrstil v zvezo Arction, vendar pa jo lahko po njeni floristični sestavi uvrstimo na red Geranio-Cardaminetalia hirsutae in zvezo Orabo-Cardaminion hirsutae de Foucault 1988, ki je razširjena v zmernih območjih Evrope (de Foucault 1988). Prav tako sta bili v to zvezo uvrščeni tudi asociaciji Valeriano carinatae-Calepinetum irregularis de Foucault 1988 in Geranio lucidi-Cardaminetum hirsutae de Foucault et Frileux 1983, ki sta bili ugotovljeni na ozemlju Republike Makedonije (Čarni, Kostadinovski & Matevski 2003). Opis raziskovanega območja Raziskovali smo v južnem delu Balkanskega polotoka (Slika 1). Raziskovano območje je pod vplivom submediteranske klime, Klima je na območju med Demir Kapijo in Gevgelijo, kjer je združba najbolje razvita, topla in semia-ridna, s srednjo letno temperaturo I4,2"C, povprečnimi letnimi padavinami 694 mm in 70 % relativno zračno vlago. Le en popis je bil narejen (št. 10) v okolici Kavadarcev, kjer je klima hladnejša in bolj aridna s srednjo letno tempe- raturo 13,6°C, povprečno letno 476 mm padavin in 69% relativno vlažnostjo zraka. (Fili-povski, Rizovski & Ristevski 1996) (Slika 2). Združbo smo popisali tudi na polotoku Halki-dika, zahodno od Soluna, kjer je povprečna letna količina padavin 458 mm in srednja letna temperatura 15,6'C. (vir: w\vw.klimadijagram-me.de/Europa/thcssaloniki.html) (Slika 3) 'Ti. Skopje Y\ BG Ain GR [ Solan U-f i3 12v : : ;./ ff "uSm h i 1 ' -1 l 100 km Slika I. Raziskovano območje. Številke ustrezajo popisom v tabeli 1. Figure 1. Research area. The numbers correspond to the relevés in the Table 1. Večinoma obravnavana združba gradi robove platanovih gozdov, ki so značilni za rečne tokove v toplih predelih vzhodnega Sredozemlja, V Republiki Makedoniji jih uvrščamo v asociacijo Juglando-Piatanetum orientalis Em et Džekov 1961, v okviru razreda Tamarisci-Platanetea orientalis i. et V. Karpati 1961. Razvijejo se na rahlih, peščenih ali kamnitih rastiščih, ki so aluvijalnega izvora in so poplavljena ob visokih vodah ter suha preko poletja. (Rizovski & Džekov 1986) Metode Vegetacijo smo popisovali v skladu s standardno srednjeevropsko metodo (Braun-Blanquet 1964) ter pri opisu asociacije upoštevali veljavni kodeks fitocenološke nomenklature (Weber, Moravec & Theurillat 2000), Slika 2. Klimatska diagrama za Valandovo in Kavadarci (Filipovski. Rizovski & Ristevski 1996) Figure 2. ClimaOc diagram for Valandovo a,„I Kavadarci (Kavadarci (Filipovski, Rizovski & Ristevski 1996,. VALANDOVO (100) H4'C čil mm KAVADARCI (265) 133'C iVn Thessafoniki 15,6 «e 4 m 458 mm Slika 3. Klimatski diagram za Solun (vir: www.klimadijagramme.de/Huropa/thessaloniki himl) Figure 3. Cl, matic diagram for Thessaloniki (source: www.klimadijagriimmc.de^uropa/theSsaloniki.lltmlj. Taksone smo določili v skiadu z deli Hayeka (1924-1933), Tutina s sodelavci (1964-1996) in Micevskega (1985-2001). REZULTATI Sintaksonomska uvrstitev Stelliarietea mediae R. Tx„ Lohmeycr et Preising 1950 Geranio-Cardaminetalia hirsutae Brullo et Marcenó 1985 Geranio-Anthriscion caucalis Rivas-Marti-nez 1978 Veronico cymbalariae-Cardaminetum gre-cae Matevski et Čami 2003 Rivas-Martínez (1978) je novoopisano zvezo Geranio-Anthriscion uvrstil v red Cheno-podietalia. Nato je Brullo (Brullo & Marcenó 1985) opisal zvezo Valantio-Galion muralis in obe zvezi uvrstil v red Geranio-Cardaminetalia hirsutae ter tovrstno vegetacijo ločil od reda Chenopodietalia. De Foucault (1988) je kasneje opisal zvezo Draho muralis-Cardaminion hirsutae, v katero uvrščamo termofilne zdnižbe iz atlantskega in zmernega dela Evrope. Pri sintaksonomski opredelitvi sestojev smo se odločili, da združbo uvrstimo v zvezo Geranio-Anthriscion, saj se v obravnavanih sestojih pojavljajo naslednje značilne vrste zveze Anthriscus caucalis, Galium spurium in Mysotis ramossisima. Uvrstitev v zvezo z mediteransko razširjenostjo Valantio-Galion, za katero so značilni predvsem mediteranski elementi, kot so Vaiantia muralis, Galium múrale, Campanula erinus, Parietaria lusitanica, Urtica membranácea, itd., verjetno ni prave floristične in ekološke osnove. Značilnice zveze Geranio-Anthriscion in nekatere termofilne vrste (npr. Geranium lucidum, G. purpureum) pa sestoje dobro ločijo od zveze Drabo-Cardaminion, ki je razširjena v zmernih predelih Evrope. Morebiti bi bilo potrebno opisati samostojno zvezo (ali podzvezo), ki bi bila razširjena na obrobju vzhodnega mediterana in bi jo flori-stično razlikovale Euphorbia taurinensis, Caia-mintha vardarensis in Lamium garganicum subsp. laevigatum. Vendar pa smo mnenja, daje uvrstitev v zvezo Geranio-Anthriscion ustrezna, nadaljnje raziskave pa bodo pokazale, ali se naštete tri vrste pojavljajo tudi v drugih združbah reda Geranio-Cardaminetalia hirsutae na južnem delu Balkanskega polotoka in bi jih lahko opredelili kot značilnice (pod)zveze. Začasno smo uvrstili naštete vrste med značilnice asociacije. Floristična zgradba Dominantni vrsti v združbi sta taksona Cardamine graeca (incl. var. eriocarpa) in Veronica cymbalaria. Cardamine graeca je vrsta zjužnoevropsko razširjenostjo in se pojavlja v Albaniji, Bolgariji, Grčiji, Italiji, bivši Jugoslaviji, Rusiji in Turčiji (Akerovd 1996). Precej pogosta je tudi v južnem delu Republike Makedonije (Micev-ski & Matevski 1995). Je zgodnjespomladan-ska vrsta, ki cvete v marcu in kmalu odevete ter plodi. Plodovi dozorijo konec aprila in v začetku maja. Nato vrsta propade. Vrsta ima v teh sestojih svoj ekološki optimum, saj se pojavlja z veliko pokrovnostjo (4-5) in visoko stalnostjo (V). Prav tako pa vrsta na raziskovanem območju kaže na izrazito navezanost na opisana rastišča. Vrsta se pojavlja na Siciliji v asociaciji Cruciato-Buglossoidetum splitgerberi Brullo in Brullo et Marcend 1985 iz zveze Valantio-Galion murale. (Brullo & Marceno 1985) Vrsto Cardamine graeca sta Brullo in Marceno uvrstila med karakteristične vrste asociacije. V popisih s Sicilije sc pojavlja vrsta s pokrovnostjo do 2 in stalnostjo DI. Kljub temu, da se vrsta pojavlja tudi na Siciliji, kjer jo uvrščajo med značilnice asociacije, smo se na podlagi diagnostičnih vrst, med katerimi so tudi značilnice dveh različnih zvez (Oberdofer 1968), odločili, da opišemo novo asociacijo. V združbi dosega veliko stalnost (V) !n pokrovnost (1-3) tudi vrsta Veronica cymhala-""' kiJc Prav tako jugovzhodnoevropska vrsta. V Republiki Makedoniji jo najdemo v osrednjem in južnem delu, kije pod vplivom modificirane mediteranske klime (BornmCller 1928 Soška 1940, Drenkovski 1969). To vrsto so prav tako našli na Siciliji, kjer je dominantna vrsta v asociaciji Parietario lusitanicae-Veroni-cetum cymbalariae Brullo in Brullo et Marcenô 1985 (Brullo & Marcenô 1985), ki jo prav tako uvrščamo v zvezo Valanlia-Galion. Vrsto lahko obravnavamo kot lokalno značilno vrsto (Dierschke 1994). Med značilnice zveze Geranio-Anthriscion smo uvrstili vrste Galium spurium, Myosotis ramossisima in Anthriscus caucalis. Prav tako so dobro zastopane vrste reda Geranio-Cardaminetalia hirsutae: Géranium lucidum, Géranium purpureum, G. rotundifolium, Sedum cepaea. Valerianeila carinata in druge. Med značilnice razreda smo uvrstili vrste Bromus sterilis, Orlaya daucoides, Tragopogon dubius. Fumaria kralikii, Stellaria media, itd. Opazimo lahko, da se v tabeli število vrst iz razreda Galio-Urticetea poveča v popisih, ki so bili narejeni na večji nadmorski višini, kar je tudi razumljivo, saj združbe reda Geranio-Cardaminetalia hirsutae postopoma prehajajo v zvezo Aliiarion, kar je opazil že Oberdokfer (1954). Kol nomenklatorični tip asociacije v skladu s Kodeksom (Weber, Moravec & Theurillat 2000) smo izbrali popis 5 v tabeli 1. (,Holotypus hoc loco\ Tab, 1/5) Ekološke razmere Asociacija Veronico-Cardaminetum grae-c.ae je opisna z južnih delov Balkanskega polo toka, kjer prevladuje submediteranska klima. Razvija se na območju gozdov združbe Querco cocciferae-Carpinetum orientalis Oberdorfer 1948 emend. Ht. 1954. Ob rekah na tem območju uspevajo gozdovi pialan. Združba Vero-nico- Cardam in etum graecae se ne pojavlja neposredo ob vodi, temveč nekoliko više na pobočjih, ki pa so še pod vplivom vlažne mikro-kliine (Slika 4). Raslišča združbe so skoraj izključno senčna, predvsem na hladnejših legah (N-NE), pod širokimi krošnjami platan (Plata-nus orientalis). Tla so pogosto krušljiva in ini-cialna. v okviru mikrolokacije lahko ugotovimo, dajo najdemo pod tistimi platanami, ki so najviše na bregu in se navezujejo na združbo Querco cocciferae-Carpinetum orientalis. Na teh rastiščih je zaradi bližine reke bolj vlažna klima kot v kontaktni združbi Querco cocciferae-Carpinetum orientalis, hkrari pa je združba Veronico-Cardaminetum že zunaj vpliva visoke talne vode. Tu so ugodna rastišča za razvoj nežnih enoletnic. Združba je optimalno razvita zgodaj spomladi in njene prevladujoče vrste plodijo, še preden nastopi poletna suša in vročina, ki sestoje uničita. Rastline preživijo v obliki semen, kar je prilagoditev na neugodne razmere poleti. Juglando-Flatanetum Querco cocciferae-Carpinetum orientalis eroirico-Cardaminetum graecae Slika 4. Mikrolokacija združbe. Figure 4. Microlocation of the community. Na območju Demir Kapije smo združbo popisovali nad železnico, saj pod železnico pogosto poplavlja reka Vardar in se tu združba ne pojavlja. Združba je optimalno razvita na manjših nadmorskih višinah (med 80 in 100 m), medtem ko se na večjih postopoma izgublja. Tako lahko opazimo na večjih nadmorskih višinah večji delež trajnic, predvsem iz razreda Galio-Urticetea. Povzetek V delu smo opisali asociacijo Veronica cymbalariae-Cardaminetum graecae. Združba se pojav- ™J<™ deiu Satanskega polotoka, v arealu gozdov, ki jih uvrščamo v asociacijo Querco cocciferae-Carpinetum orientalis. Pojavlja se ob rekah in potokih, kjer se razvije združba Juglando-Platanetum orientlis. Združba se razvije nekoliko više nad nivojem vode, vendar pa še pod vplivom vlažne klime. Uspeva predvsem na hladnih legah, na strmih in deloma krušljivih tleh Dominantni vrsti v združbe sta Cardamine graeca (incl. var. eriocarpa) in Veronica cymbalaria Prva je vrsta z južnoevropsko razširjenostjo in se pojavlja v Albaniji, Bolgariji, Grčiji, Italiji bivši Jugoslaviji, Rus,jj in Turčiji. Precej pogosta je tudi v južnem delu Republike Makedonije Jezgod-njepomladanska vrsta, ki cvete v marcu, ki kmalu odcvete in plodi. Plodovi dozorijo konec aprila in v začetku maja. Nato rastlina popade in preživi neugodne razmere v obliki semen Tu so za to vrsto optimalne ekološke razmere, saj se pojavlja z veliko pokrovnostjo (4-5) in visoko stalnostjo (v), prav tako pa kaže vrsta veliko navezanost na te sestoje. V združbi dosega veliko stalnost (V) in pokrovnost (1-3) tudi vrsta Veronica cymbalaria ki je prav takojugovzhodnoevropska vrsta. V Republiki Makedoniji uspeva v osrednjem in južnem delu ki je pod vplivom modificirane mediteranske klime. Poleg vrst Cardamine graeca (incl. eriocarpa) in Veronica cymbalaria smo med značilnice asociacije uvrstili tudi taksone Euphorbia taurinensis. Calamintha vardarensis in Lamium garagam-cum subsp. laevigatum. Nadaljnje raziskave bodo pokazale ali lahko sestoje v južnem delu Balkanskega polotoka ločimo v posebno zvezo (oz. podzvezo), ki bi jo karakterizirale naštete vrste Med značilne vrste zveze Geranio-Anthriscion smo uvrstili vrste Galium spurium Myosotis ramossisima in Anthriscus caucalis. Prav tako so dobro zastopane vrste reda Geranio-Carda-mmetaha hirsutae: Geranium lucidum, Geranium purpureum, G. rotundifolium, Sedum cepaea, Valerianella carmata in druge. Med značilnice razreda smo uvrstili vrste Bromus sterilis Orlava daucoides, Tragopogon dubius, Fumaria kralikii, Slellaria media, itd. Opazimo lahko, da se v tabeli število vrst iz razreda Galio-Vrticetea poveča v popisih (10-13) ki so bili narejeni na večjih nadmorskih višinah, kar je tudi razumljivo, saj združbe reda Geramo-Cardaminetalia hirsutae postoma prehajajo v zvezo Alliarion. Summary The paper deals with the association Veronica cymblariae-Cardaminetum graecae The association appears m the southern part of the Balkan Peninsula in the area of forests of the Querco cocci-ferae-Carpmetum orientalis. It crops up along rivers and creeps where the association Juglando-Ptatanetum orientalis develops. The association develops slightly higher above the water level however, still under the influence of humid climate. It prospers particularly in cold places, in steep and partially crumby soils. The dominant species of the association are Cardamine graeca (incl. var. eriocarpa) and Veronica cymbalaria. The first one is a species spreading in the southern part of Europe It appears m Albania, Bulgaria, Greece, Italy, former Yugoslavia, Russia and Turkey. It also appears very often in the southern part of the Republic of Macedonia. It is an early spring species blooming in March It ceases blooming very soon and produces fruit that is ripe at the end of April or at the beginning of May. The plant survives under unfavourable circumstances in a form of seeds. Here is its ecological optimum, since it appears with a large coverage value (4-5) and high constancy (V). Tn the association, there is also a species Veronica cimbalaria that is also a south-eastern European species reaching high constancy (V) and coverage (1-3). In the Republic of Macedonia, this spccies is found in the central and southern part that is under the influence of a modified Mediterranean climate. In addition to the species Cardamine graeca (incl. eriocarpa) and Veronica cimbalaria, the species like Euphorbia taurinensis, Calamintha vardarensis and Lamium garaganicum stlbsp. latn iga-tum are classified under the characteristic species of the association Further research will show whether the stocks in the southern part of the Balkan Penninsula could be differentiated in a special alliance (or suballiance), which could be characterized by the listed species. Among the characteristic species of the alliance Geranio-Anthriscion, the following species have been classified: Galium spurium. Myosotis ramosísima and Anthriscus caucalis. Also the species of the order Glechometalia hirsutae are well presented, such as: Geranium lucidum. Geranium purpureum, G. rotundifolium, Sedum cepaea, Valerianella carinata and others. Among the characteristic species of the class Stellarietea mediae, the following species have been classified: Bromas sterilis, Orlaya daucoides, Tragopogon dubius, Fumaria kralikii, Stellaria media etc. It can be noticed in the table that the number of species from the class Galio-Urticetea increases in releves (10-13) that have been sampled at higher altitudes. This can be understood, since the associations of the order Geranio-Cardaminetalia hirsutae gradually pass into the alliance of Alliarion. Zahvala Zahvaljujeva se Ministrstvu za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije in Ministrstvu za izobraževanje in znanost Republike Makedonije, kije raziskavo finančno podprlo v okviru projekta meddržavnega sodelovanja. Dodatek Lokahtete popisov: 1. Demir Kapija; Gradec-Klisura (MK), 2. Demir Kapija: Gradec-Klisura (MK), 3. Demir Kapija: Gradec-Klisura (MK), 4. Demir Kapija: Klisura-Demir Kapija (MK) 5 Demir Kapija: Gradec-Klisura (MK); 6. Gevglija: Udovo-Gradec (MK), 7. Gevgelija- Udovo-Gradec (MK), 8. Gevgelija: Udovo-Gradec (MK): 9. Demir Kapija: Klisura - Demir Kapija (MK) 10. Kavadarci: Mrežičko (MK), 11. Stratoni - Olympiada (GR), 12. Aranea-Polievros (GR) 13* Aranea-Poligyros (GR). Manj pogoste vrste: I. Crepis saneta (L.) Babcock +, 2. Knautia integrifolia (L ) Bertol + Arum Orientale Bieb. subsp. lucanum (Cav. & Grande) Prime +, Rumex tuberosus L. 3. Achillea millefolium Fnv. +, Smyrnium perfoliatum L. +, 4. Lunaria annua L. +, 5. AlUaria petiolata (MB) Cav et Grande +, Asparagus tenuifolius Lam. +, 6. Prunus mahaleb L. juv. +, 7. Hypericum monbretii Spach +, 8. Anthoxanthum odoratum L. +, Lactuca perennis L. +, Trifolium speciosum Willd. +, Campanula lingulata W.&K. +, 9. Jasminum fruticans L. juv. +.2, Poa trivialis L. +, 10. Geum urbanum L + Saxifraga tridactyliles L. +, Fraxinus ornus L. juv. +.2, 11. Calystegia sepium (L.) R.Br. +, Campanida trachehum L. +, Euphorbia amygdaloides L. +, Luzula foersteri (Sm.) DC +, Rubia tinetorum L + Quercus Hex L juv. +, Polystichum aculeatum (L.) Roth -f, Silene vulgaris (Moench) Gracke + Sorbus tonntnahs (L.) Crantz juv. +, 12. Aristolochia pallida Willd. +, Doronicum columne Ten + Draba murahs +, Carex distaehya Desf. +, Phillyrea media L. +, Origanum vulgare L. +, Ranunculus nea-politanus Ten. +, 13. Bilderdykia convolvulus (L.) Dumort +, Lactuca serriola L + Literatura Akeroyd B. j., 1996: Cardamine L. In: T.G. Tutin & al. (eds.) Flora Europaea 1: 346-351, Cambridge. Bornmüllek J., 1928: Beitrag zur Flora Mazedoniens III. Engler's Bot. Jahrbücher 61: 1-195. Braun-Blanquet J., 1964: Pflanzensoziologie. Grundzüge der Vegetationskunde. 3. Auflage. Spinger Verlag. Wien, 865 pp. Bioret F., C. Lahondere & M. Botineau, 1993: Contribution à l'étude des végétations nitophiles vernales du littoral du Centre-Ouest de la France. Bulletin de la société botanique du cenLre-ouest it.s. 24: 191-218. Brullo S. & C. Marcenö, 1985: Contributo alla conoscenza délia vegetatione nitrofila délia Sicilia. Colloques phytosociologiques 12: 23-148. DlEKSCHKE H., 1994: Pflanzensoziologie, Grundlagen und Metodeii. Ulmer, Stuttgart. 683 pp. Čarni A., M. Kostadinovski & V. Matevski: 1997: Les associations des ourlets nitrophiles en Macédonie. Colloques Phytosociologiques 27: 289-300. Čarni A., M. Kostadinovski & V. Matevski, 2000: »Saum« (fringe) vegetation (Trifolio-Geranietea) in the Republic of Macedonia. Acta Botanica Croatica 59(1): 279-329. Car.ni A., M. Kostadinovski & V. Matevski, 2003: Species composition and syntaxonomic consideration of two communities of the Drabo-Cardaminion hirsutae in the southern part of the Republic of Macedonia. Acta Botanica Croatica 62(1): 47-56. Foucault de B. & P.-N. Frileux, 1983: Données phytosociologiques sur la végétation des ourlets nitrophiles du nord-ouest et du nord de la France. Colloques phytosociologiques 8: 287-303. Foucault de B„ 1988: La contribution à la connaissance phytosociologique des corniches rocheuses de la vallée de l'Argenton, entre Argenton-Château et Massais (Deux-Sèvres). Bulletin de la société botanique du centre-ouest n.s. 19: 39-64. Fii.ipovski G., R. Rizovski & P. Ristevski, 1996: Karakteristiki na klimatsko-vegetacisko-počveni-te zoni (regioni) vo Republika Makedonija. Makedonska akademija na naukite i umetnostite, Skopje. 177 pp. Hayek A., 1924-1933: Prodromus Florae peninsulae Balcanicac, I-III. Feddes Repert., Beih., 30. Dahlem bei Berlin. Micevski K., 1985-2001: Flora na Republika Makedonija 1(1-5). MANU, Skopje. Micevski K. & V. Matevski, 1995: Cardamine L. (Cruciferae). In: K. Micevski (ed.): Flora na Republika Makedonija 1(3): 620-630, MANU, Skopje. Oberdörfer E., 1954: Über Unkrautgesellschaften der Balkanhalbinsel. Vegetatio 4(6): 379^411. Oberdörfer E.,1968: Assoziation, Gebietassoziation, geographische Rase. In: R. Tüxen (ur.) Pflanzensoziologische Systematik. Junk, The Hague, p. 124-141 Rivas-Martînez S., 1978: Vegetatio Hispaniae. Notula V. Anal. Inst. Bot. Cavanilles 34: 553-570. Rizovski R. & S. Džekov, 1986: Juglando-Plaianetum orientalis Em et Džekov 1961. In: B. Jovanovic: Prirodna potencialna vegetacija Jugoslavije (Režime). Naucno vece Vegetacijske karte Jugoslavije, Ljubljana, s. 49. Soška T., 1940: Beilrag zur Kenntnis der Schluchtenfloren von Südserbien, IV. BSS Sk., 22(8): 169-181. Weber H. E„ J. Moravec & J.-P. Theurü.lat, 2000: International code of phytosociological nomenclature. Journal of Vegetation Science 11: 739-768. Tutin T.G., N.A. Burges, D.H: Valentine, S.M. Walters, D.A. Webb, 1964-1996: Flora Europea, I-V. Cambridge. a to u _ « S 60 o E -g s 5 I -3 • S >- C « I v 1 8 .I 'c V a 6 E ■s -s Č (5 c $2 Frekvenca / Frequency - ~ = S Presenca / Presence - S * + - ■ is 5 r- Z M .SHz S T Tf a\ «O » i *-« 'O ov Tt Z — n ■+ + J £ I i < + •*■ . « 5 —V »N c "a . *o O -T: r; 5 8 "a C.a _ L . Ul I | g ■S« i sfr- s, g ¡a J?-; a ' t > - jJ g -=3 .C 9- c — c > CQ ^ -J s ^ s ffl 5 ¡c .E-1-1,^^ H £ 1 -iKh» 11 iinm i j i Mm * * g t s Ž s I j®c ; Š flišij» s s y s šejs^s 1 ¿a.-sy g s > .s S a> fcg I • 2 z 'g I 3 H J g,s ji «■ Ii2.llii.5l > S § §.§» g ieIS«!. 'C S 'S .2 g J I S. 3 £ g 1 I Z SlS 3 11 S 1 .2 S i S I II llllillil i llPpifl b HI I l|ll llil c <41 ¡S 5 a,3 g > rn^«¿3 S osi 5 5- BOH aesa gfK-^jr.: • MBtS fi r c( - + -r + § Š o k: • B3 3 INÏ • ® ■s« J 1 s s> ä = o •»I s ■ Sw 3 »S ^ o i a Ž I 6 > 6 J 3 H á « 5 a-sil ¿6 t3(2 o ooäzai>S?. lu _c E s -i » 73 S j P- E Ë .S « u 11 5 -D g. '3 5 -S S 3 « a s if V, 1 5 g S- 0 0 fr s-s, 8U 8 < u Picea abies (L.) Karst, in Slovenia - genetic investigations Gregor Božič1 & Monika Konnert1 'Slovenian Forestry Institute, Veins pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenia 2Bayerisches Amt für forstliche Saat- und Pflanzenzucht, Forstamtsplaz 1, 83317 Teisendorf, Germany E-mail: grepor.bozicgozdis.si. monika.konnerHg>foasp-bgl.bavem.de Abstract: Autochthonous Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) populations from Slovenia and Croatia were investigated by means of isozyme gene markers and compared with high elevation central European spruce populations. The degree of differentiation among populations was measured with genetic the distances proposed by Gregorius (1974) for 14 polymorphic gene loci. The allelic distances varied from 2.2 % to 7.1 % with Slovenian and Croatian populations. Between Slovenian and German spruce populations distance values from 3.1 % to 6.9 % were found while between Slovenian and French populations distance values between 3.3 % and 11.9 % were calculated. The results of hierarchical clustering into group show clcar genetic differences between highmontane spruce stands from the French Alps (Western Alps) and populations from the Bavarian and Slovenian parts of the Alps (Eastern Alps), as well as spruce stands from the north-western Dinaric mountains, all the latter of which are genetically similar. Key words: Picea abies (L.) Karst., isozymes, genetic differentiation, Alps, Dinaric mountains Izvleček: S pomočjo izoencimskih genskih označevalcev smo proučili avtohtone populacije smreke (Picea abies (L.) Karst. v Sloveniji in na Hrvaškem in jih primerjali z visokogorskimi srednjeevropskimi smrekovimi populacijami. Sopnjo genetske diferenciacijc med njimi smo izmerili z genetskimi razdaljami, ki smo jih izračunali po Gregorius (1974) za 14 polimorfnih genskih loku-sov. Alelne genetske razdalje med populacijami (d0), se nahajajo med 2,2 % in 7,1 % v Sloveniji in na Hrvaškem, v primerjavi slovenskih z nemškimi populacijami med 3,1 % do 6,9 %, v primerjavi slovenskih s francoskimi populacijami pa od 3,3 % do 11,9 9o. Rezultati hierarhične združevanja v skupine nakazujejo jasno genetsko diferenciacijo med sestoji smreke z območja francoskih Alp (zahodne Alp) ter populacijami smreke z bavarskega in slovenskega predela Alp (vzhodne Alpe) kakor tudi sestojev smreke iz severozahodnega predela Dinariskcga gorstva, ki so si med seboj genetsko bolj podobni. Ključne besede: Picea abies (L.) Karst., izoencimi, genetska diferenciacija, Alpe, Dinaridi 1. Introduction The Republic of Slovenia measures 2.027 million ha. The north and north-western parts are mountainous, forming pari of the Alps and some old magmatic mountains, the southwestern part borders the Adriatic Sea, the east borders the Pannonian plain and the southern part is the far end of the Dinaric mountains. Forests cover 56 % of the area and it could be said that they are a symbol of Slovenia. Norway spruce (Picea abies (L.) Karst) is a common and economically significant tree species in Slovenia. It grows on 83.36 % of forest land and constitutes 32.5 % of the total growing stock (Božič et al„ 2001; according to the Annual Report of Slovenian Forest Service, 1998). Today, it grows naturally only on ecologically suitable sites, i.e. on locally colder and edaphi-caily more humid sites (Zupančič, 1980). Spruce usually accompanies becch and silver fir, but can also grow as a dominant species in high montane and subalpine regions from the Julian Alps to the Pohorje mountain range. In M|fMg«!ltrcill assistance We also —rip" constructive review of the manuscript and M. Cregeen for reading the Literature Božič, G. & al. 2001: Management of mountain forests in Slovenia. In: Turok, J., Matyas, Cs., Fady B„ Borelli S. (ed.): Conifers Network, Report of the First Meeting, 22-24 March 2000, Brdo / Kranj, Slovenia, Rome: Internationa! Plant Genetic Resource Institute, pp. 25-33. Božič, G., 2002: Genetske raziskave naravnih populacij smreke (Picea abies (L.) Karst.) v Sloveniji (Genetic studies of the natural Norway spruce (Picea abies (L.) Karst.) populations in Slovenia). - Doktorska disertacija. Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, 136 pp. Geburek, T. 1999. Genetic variation of Norway spruce (Picea abies (L). Karst.) populations in Austria. IH. Macrospatial allozyme patterns of high elevation populations. Forest Genetics, 6, 3, pp. 201-211. Gillet E. M., 1998: GSED - Genetic Structures from Electrophoresis Data. Version 1.1. Institut fuer Forstgenetik und Forstpflanzenzuechtung, Universitaet Goettingen: 48 pp. Giannini, R. & al. 1991. Allozyme variation in Italian populations of Picea abies (L.) Karst. Silvae Genetica, 40: 160-166. Gregorius H. R., 1974: Genetischer Abstand zwischen Populationen. I. Zur Konzeption der genetischen Abstandsmessung. Silvae Genetica, 23: 22-27. Konnert, M. & W. Maurer, 1995: Isozymic Investigations on Norway Spruce (Picea abies (L.) Karst.) and European Silver Fir (Abies alba Mill.). A Practical Guide to Separation Methods and Zymogram Evaluation. 79 pp. Morcante M. & Venfiramin G. G. 1991. Genetic variation in Italian populations of Picea abies (L-) Karst. and Pinus leucodermis Ant. In: Miiller-Starck G., Ziehe M. (ur.). Genetic Variation in European Populations of Forest Treess. J. D. Sauerlander's Verlag. Frankfurt am Main: 205-227. moller-starck, G. 1995. Genetic Variation in High Elevated Populations of Norway Spruce (Picea abies ( L. ). Karst.) in Switzerland. Silvae Genetica, 44, 5-6: 356-362. Zupančič, M., 1980: Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije. Opera SAZU, IV. razred, 24, 7, Biološki inštitut Jovana Hadžija, Ljubljana. 262 pp. Zupančič, M., 1999: Smrekovi gozdovi Slovenije (Spruce forests in Slovenia). Dela, 4. r., SAZU, 36, Ljubljana. 222 pp. Notulae and floram Sloveniae 51. Botrychium matricariifolium (Retz.) A. Braun - kamiličnolistna mladomesečina 9559/1 Slovenija: Štajerska, Pohorje, Fram, Planica - Areh, vzhodno pobočje Lobanškovegn Kogla, 920 m n.m.; gozdna jasa. Leg. B. Frajman, M. Turjak in P. Knaflič, 25.6.2001. det. B. Frajraan (LJU 134592). Bilo je sončno junijsko popoldne, ko sem se z mlajšima botaničnima navdušencema Martinom Turjakom in Petrom Knafličem srečal na Planici na Pohorju, z namenom da osvežimo botanično znanje in popišemo nekaj rastlin. Pust smrekov gozd na poti v smeri Areha, kakršnih je veliko na Pohorju, ni ponujal posebne floristične pestrosti, zato smo se ustavili na gozdni jasi tik ob ccsti, kjer je bila vrstna pestrost nekoliko večja. Zabeležili smo naslednje taksone: Melampyrum pratense, Fragaria vesca, Trifolium pratense, Pimpinella saxífraga, Prenanthes purpurea, Luzula luzuloides, Knautia drymea, Vaccinium myrtilus, Agrostis tenuis, Rubus sp., Popuius trémula... Martin je opazil nenavadno rastlino, rastočo pod smreko na robu jase. Na prvi pogled se mije zazdelo, da gre za kislico (podoben občutek je imel tudi N. Jogan (1986) ko je 1. 1986 naletel na isto vrsto), ko pa sem si rastlino pobliže ogledal, sem spoznal, da gre za praprot, ki ima poganjek deljen na jalov in plodni del. Spoznal sem, da gre za mladomesečino in z določevalnim ključem določil vrsto Botrychium matricariifolium. Kamiličnolistna mladomesečina je drobna praprotnica iz družine kačjih jezikov (Ophio-glossaceae), ena izmed petih vrst tega rodu pri nas (B. simplex Hitchc. velja za izumrlo vrsto) (Martinčič 1999). Ta, na prvi pogled mali kislici podobna rastlinica, je do 20 cm visoka, z nežnim ena- do dva- krat pernato deljenim jalovim delom lista, ki izhaja približno na polovici višine poganjka. Plodni del lista jalovega po dolžini močno presega. Kmalu sem ugotovil, daje vrsta pri nas zelo redka. Rdeči seznam (VVraber & Skobcrne 1989) jo obravnava kot redko vrsto, prav tako tudi Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. 1. RS, 82/02). Doslej stajo pri nas našla le Petkovšek (1953) in Jogan (1986). Prvi je nanjo naletel v mladem, glede na floristično sestavo zmerno zakisanem gozdičku na severovzhodnih pobočjih Grmade južno od Celja, drugi pa jo je našel v gozdu ob potoku Bistrica nad Slovensko Bistrico, torej le dobrih 5 km jugozagodno od novoodkritega nahajališča. Siccr ta vrsta mladomesečine uspeva v Severni, Vzhodni in Srednji Evropi, na jugu sega lokalno do Korzike oz. severa Albanije (Rothmaler 1993), najdemo pa jo tudi na severovzhodu ZDA in jugovzhodu Kanade (Wagner & Wagner 1993). Kot je razvidno iz zemljevida razširjenosti (Jalas & Suominen 1972), leži Slovenija na južnem robu areala te vrste. Južneje (z izjemo navedbe za Severno Albanijo v Jalas & Suominen 1972) je bila na Balkanu najdena le leta 1972 na gori Medvednici pri Zagrebu (Markovi® 1975) in ji je na Hrvaškem dodeljen status ogrožene vrste (Hršak 1994). Na Madžarskem uspeva le v Karpatih in pokrajini Dunantu! (Javorka 1925), navajajo tudi Horvath s sodelavci (1995), ki po madžarski rdeči knjigi povzemajo tudi stopnjo ogroženosti: vrsta je na Madžarskem potencialno ogrožena, je pa ludi zakonsko zavarovana. V Avstriji se kamiličnolistna mladomesečina posamič pojavlja v submontanskem in raon-tanskem pasu večjega dela ozemlja, velja pa za močno ogroženo vrsto (Hoerandl 1994). Na Avstrijskem Koroškem je bila najdena na nekaj nahajališčih, vendar sta bili le dve od njih potrjeni po letu 1945, med njimi tudi v bližnji soseščini Slovenije v Žvabeku ob Dravi (Hartl & al. 1992: 213, Jogan 1986). Podobno velja za Avstrijsko Štajersko, kjer je bila po letu 1945 najdena le dvakrat (Zimmermann & al. 1989, Melzer 1976: 147), štiri navedbe pa so še iz Hayekovih časov (Hayek 1908: 10, 1911: 1216). Štajerski rdeči seznam (Zimmermann & al. 1989) jo obravnava kot močno ogroženo vrsto. Prav tako je vrsta redka v Italiji, kjer se pojavlja le v nekaterih pokrajinah m je uvrščena na italijanski rdeči seznam kot ranljiva vrsta (Conti & al. 1992: 42). Tudi v drugih državah srednje Evrope, kjer B. matricariifolium uspeva, ima na rdečih seznamih dodeljen status ogroženosti (v Belgiji izumrla vrsta, v Franciji, Švici, na Češkem in na Slovaškem skrajno ogrožena, v Nemčiji in v Avstriji ogrožena, na Poljskem ranljiva, na Madžarskem pa redka) Schmttler in GUnther (1999) pa ji v srednjeevropskem merilu pripisujeta status ogrožene vrste. Uvrščena je tudi na Prilogo 1 Bernske konvencije (http://www.ecnc.nl/doc/europe/legislat/ber-nappl .html) kot strogo zavarovana rastlinska vrsta. Kamiličnolistno mladomesečino sem na njenem nahajališču nad Planico leta 2001 še večkrat obiskal, jo fotografiral in nabral primerek za herbarij. Tudi lani (2002) sem obiskal njeno nahajališče ga podrobno pregledal, vendar nisem našel niti enega primerka. Wagner (1990) sicer piše da v primeru suše listni primordiji lahko ostanejo dormantni, dokler se ne začnejo ugodni pogoji. Morda so kakšmdrugi okoljski dejavniki vplivali,da se listimladomesečine na pobočjih Lobanškovega Kogla leta 2002 niso razvili. Obisk 11. junija 2003 je bil uspešnejši - na nahajališču sem našel kakih 15 rastlinic te vrste. Zraven je rasel tudi navadni kačji jezik. Vsekakor bi bilo zanimivo spremljati dinamiko pojavljanja kamiličnolistne mladomesečine na tem nahajališču tudi v prihodnje Vzrok za redkost te praproti je poleg evtrofikacije in intenzivne rabe (nardetalnih) travmkov in pomanjkanja primernih rastišč (Zimmermann & al. 1989) prav gotovo prehrambena odvisnost gametofita od ustreznih gliv. Gametofit je namreč podzemen in mikolrofen (Wagner & Wagner 1993). Verjetno rastlino pogosto tudi spregledamo, ker je podobna mladim poganjkom ali listom cvetnic, na kar opozarja tudi Wagner (1990). Piše tudi, da je uspevanje večine predstavnikov družine kacjejezikovk (Ophioglossaceae), z izjemo epifitskih, povezano z določeno slopnjo motenj v okolju (pogosto na zgodnjo do srednjo stopnjo sukcesije): tako jih pogosto najdemo ob poteh, na starih kolovozih m posekah. Zelo pogosto pa naj bi različne vrste kačjejezikovk rasle skupaj na istih nahajališčih (t.i. »genus communities«) (Wagner & Wagner 1983, Wagner 1990). Dostal (1984) kot primerna rastišča kamiličevolistne mladomesečine v Evropi navaja puste hribovske travnike resave in pašnike, kammte previse, svetle in suhe gozdove ter druge, precej nejasno označene tipe rastišč Pogosta je zlast. v nardetalnih združbah, v družbi z volkom (Nardus) in stožko (Malima), pa tudi v združbah razreda Sedo-Scleranthelea, od nižin do montanskega pasu. Lauber in Wagner (1996) označujeta to vrsto kot pokazatelja zmerno suhih, kislih (pH 3,5-5,5) in z minerali (zlasti dušikom) revnih tal dobro osvetljenih rastišč montanskega pasu. Zlasti na takih mestih moramo v prihodnje biti bolj pazljivi in morda bomo odkrili še kakšno nahajališče te redke rastline pri nas. Conti, F., Manzi, A. & F. Pedrotti, 1992: Libro rosso delle piante dTtalia. WWF & Societa Botanica Italiana, Roma. Council of Europe. Convention on the conservation of European wildlife and natural habitats Appendix I (http://www.ecnc.nl/doc/europe/legislat/bernappi.html). Dostal, J., 1984. Ophioglossaceae. In: G. Hegi & al. (eds.): Illustrierte Flora von Mitteleuropa Band 1: Pteridophyta. Ver. Paul Parey, Berlin-Hamburg, pp. 84 - 98. Hartl, H. & al., 1992. Verbreitungsatlas der Farn- und Blütenpflanzen Kärntens. Klagenfurt Naturwisenschaftlicher Verein für Kärnten. Hayek, A., 1908. Flora von Steiermark 1. Verlag von Gebrüder Borntraeger. Graz. Hayek, A., 1911. Flora von Steiermark 1 - Nachträge und Verbesserungen. Verlag von Gebrüder Borntraeger. Graz. Hoerandl, E„ 1994. Botrychium. In: M. Fischer (ed.): Excursionsflora von Österreich Verlag Eugen Ulmer, Wien. pp. 240-241. H0RBo,LFnf„ALM l995'- FL?RA adMbaZiS L2- n-0RA I-tilute of Ecology and Botany of the Hungarian Academy of Sciences, Department of Botany of Hungarian Natural History Museum,Vacratot. 6 HRŠ3(K2)V32-3934' 0phwgtoSSaCeaC-In: T NlK0LI* ^ex Florae Croaticae 1. Natura Croat,ca JALAm,J' & J"f 19?Z AUaS Fl°rae Rur°Paeae P'^idophyta. The Committee for Mapping the Flora of Europe & Societas Biologies Fennica Vanamo. Helsinki, Javorka, S„ 1925. Magyar Flora. Mag. Nem. Muz. Noven. Budapest, p 17 Jooan, N., 1986. Redka praprot na Pohorju. Proteus 49(2)- 75-76 M—r 'r* ?Q7WrER' Fl0ra HelVetiCa- Verlas Paui Haupt. Bern, Stuttgart, Wicn. Croat 34- iS""" 'nat'icarUfoU'"" Oglejmo s, na kratko še razlike med popolnoma posušenimi primerki omenjenih dveh vrst da se v bodoče izognemo težavam pri določevanju steblo, os socvetja in peclji plodov Thlaspi perfoliatum goli, rahlo vzdolžno izbrazdani peclji plodov okvir pretina Hornungia petraea ± gosto pokriti z dvo- in trikrakimi zvezdastimi laski, niso izbrazdani približno 0,2 mm debeli približno 0.1 mm debeli razmerie dolžina/širina pretina približno 2 Cfütiilrt .. I I _ število semen v predalu (oziroma pecljev semen na praznem prerinit) peclji semen 2-2,5 mm približno 3 neizraziti, približno eneko dolgi, razporejeni vzdolž izrazita, eden kratek, drugi > 0,5 mm dolg, oba izraščata okvirja pretina pri vrhu okvirja pretina_ In, mimogrede, predvsem pri slabo nabranem materialu se večkrat pojavi tudi težava kako raz hkovat, med 7. perfolia,um in * praecoM Zanesljiv raz.ikovalm zn k je do S v 'am kar e opazno tud, na plodu); prva vrsta ima okoli 0.3 mm dolg vrat, druga Pa okoli I mm ' _ZrJ' (Sl0VenSkl) dd dol,ne P^v tako pa tudi dolina Krvavega potka bi bilo nuino p emm z ustreznimi oznakami o naravnih vrednotah m najobčutljivejša me,sta md fi? no 3 vat Fomtalno varovanje tega območja je namreč večstransko, a tega nikjer na leren Ti hilo opa ' .. lako je območje zavarovano ko, krajinski park Beka, širše območje je predlagan" za ^r'Č vestni k, Ljubljana An°9. 82CSw20dredba ° UVmi,Vi °gr0Ženih raStHnskih in Živa'Skih vrst v rdeii Uf- «« «S HeySriIgeH;HOrm,ngia' ,n; T' G & al ^ Europaea L CUP, Marchesetti, C„ 1896: -1897: Flora di Trieste e de'suoi dintomi. CIV+l-727 PWd.ni L 1991: Atlante corologico delle piante vascolari nel Friuli-Venezia Giulia Direzione TmL °reSte C d6i ParCUl & UniVerSi,a de£,i dl Dipartimcnto di^olo- POSXuil+f-576897: "I8y9: F'0ra dCS °eSWrTCICh-h- Küstenlandes 1-2. Leipzig, Wien. PP: Wraber T & P. Skobeme, ,989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in scmenk sr Slovenije Varstvo narave (Ljubljana) 14-15: 9-428. mje Wraber, T., 1975: Novo nahajališče evmediteranske flore v slovenski Istri, Varstvo narave 8: 47-56. Neje JOGAN 54. Liparis loeselii (L.) L.C.Rich. 005!i!^rnijauNOtranjSk°' Hotedrščica> dolina, vzhodno od ponora Kmetovo brezno nizko bage ob cesti v osrednjem delu doline, 560 m n m ™>euno orezno. o,c^r;LJU 76285; S' Peteriin- I97°. Potrdil B. Dolinar 1996. ssss^ji.rpov,rje p<>,oka z nizkim ^ —* Vir: LJU; A. Martinčič, 1988, potrdil B. Dolinar 1996 iiS^S^^ C6St0 Pr0ti P°PCi ^ t0Vam° UP B,0d' — M- Kaiičnik avtoričin popis, potrdil B. Dolinar 2001 L 570m n. m ^ 26,6,13 d°lina' °b P°t0kU H°te"jka P»d B-ščev,m hri- Vir: 22.06.1996. Det. B. Dolinar 005WS;S9^BČDoCk' "iZk° ^ " ŽIČn° 0graJ° Wdnega ^ 520 - ^sssfs D„d,rma Srmjene in vino pri p,javi Gonci' 370 m Drenik pri Piiavi ** ™ - TESii med m TomaŽ™ * * barja ob poto- Vir: 06.07.1997. Det. B. Dolinar vtSS 06 19?8° DtkMn^,eS"C? T,?'™ D0linie' v Berju, 450 m „. n, a«n« c 1 M' Kač,cmk el B' Vreš- P°trdil dolinar 2000. save D<),inkeiuž"° °d ** p™bar|e pod 05.™ ^ °8' 1998 Det' M" KaČiČnik 61 B' Vreš- P°lrdil B- Mlinar 2000 985*3 S ovemja okolicaLjubljane, Trzin, nizko barje pod Spodnjim Dobenom, 320 m n. m. „.-„J"' °6' 1999' Det- J- M- Kocjan, potrdil B. Dolinar 2000. 955TO Slovenija, Koroška, Movže pri Mislinji, nizko barje ob cesti Velenje - Slovenj Gradec, Vir: 09 06. 2000. Det. J. Kosec, potrdil B.Dolinar 2000 005W Slovenija, Logatec, dolina potoka Reka. povirno barje pri odcepu ceste „a Logaške žibrše, Vir:13. 06. 2001. Det. B. Dolinar ^Ztt^O^ Mlak0' ni?k0 °b P°tokU ^^ovzhodno od vsJ;n®8' °7:; 20°' Det J. M. Kocjan, potrdda J. Kosec, B. Dolinar 2002 9556/lSloven.ja, Koroška, Stari trg, povirno barje blizu kmetije Blatnik J od zaselka Vrhe, 580 m V"' 23. 07. 2001 Leg. & det. B. Trčak, potrdil B. Dolinar 2003. 3?0m nVm.IJa' ^ Cma d°lina pri barje Z od vasi Dobje, Vir: 14.08. 2001. Det. B. Dolinar 0050560mnVmnija' P°Vim° barje pred ribnik™ J od "asclja Godovič. ,.ncVir-27. 06. 2002. Det B. Dolinar. T^^ŽTnt:.d0,llri S,1Škega P0,0ka Z od zaselka ™ » - 46 4? 51 «S4 55 56 57 58 59 60 61 62 63 64 65 ........." ....... SI. 1: Razširjenost vrste Liparis loeselii (L) L.C.Rich. v Sloveniji Fig. 1: Distribution of Liparis loeselii (L) L. C. Rich. in Slovc.ua V Rdečem seznamu ogroženih praprotnic in semenk Slovenije (Wraber & Skobenic 1998) je grezovka uvrščena v skupino prizadete vrste ( E). Navedene so štiri lokalitete in na dveh (Rožnik Oornja Radgona), se grezovka zaradi spremenjenih pogojev na rastiščih verjetno več ne pojavlja' Na rastiščih v Žejni dolini in Podhomu še vedno uspeva in si jo lahko vsako leto ogledamo Nizko-haijanske rastlinske združbe, ki se pojavljajo v teh habitatih, kot so združba srhkega saša (Caricetum davallianae), nizka barja s črnikastim sitovcem (Schoenetum nigrieantis), ali pa moknatojegličavo rjasto sitovcevje (Primulo-Schoenetum ferniginei) so mi bile vodilo, da sem iz literature poiskal ue,Zv.P lokalitete. Pregledal sem mokrišča v okolici Ljubljane, Logatca, Grosuplja \ehkih Lase in Bleda in na ta način našel sedem novih nahajališč grezovke . Podatke o ostalih loka-litetah sem pridobil od posameznih avtorjev, za kar se jim najlepše zahvaljujem in iz literature kol so Hladnikia, Proteus in Biološki vestnik. V zadnjih treh letih sem si večino nahajališč ogledal in na vseh potrdil pojavljanje grezovke Najbolj ogroceni se zdita rastišči na Bledu pri tovarni LIP in v Movčah pri Mislinji, Obe mokrišči se nahajata v neposredni bli ini stanovanjskih naselij in jih zasipajo z odpadnimi materiali Rastišča v Berju, Podhomu, Žejni dolini in pod vasjo Drenik so ogrožena zaradi Črnih gradenj nestrokovnih posegov v mokrišča ali pa bližnjih površin namenjenih rekreaciji. Mokrišča v Žibršah' Cmem potoku, med vasema Tomažini in Marinčki in v Zeleni dolini so v neposredni bližini vodnih zajetij ,n v pnmeru obnovitvenih del se lahko pojavijo spremembe na občutljivih habitatih. Nizko burje v Žejni dolini je v neposredni bližini ceste in morebitno asfaltiranje ali širitev bi lahko bilo vzrok za uničenje rastišča, kot seje že zgodilo v sedemdesetih letih pri popravilu ceste na isti lokaciji Rastisci grezovke pod vasema Vino in Spodnje Dobeno se nahajata pod daljnovodom električne energije m pri čiščenju trase daljnovoda bi bile prav tako možne poškodbe. Moknščc v Črni dolini pri Grosupljem se nahaja v bližini ribnika, zato višina vode močno vpliva na ekološke razmere rastisca grezovke. R,J;eV"° '«kaiitet kjer se I iparis loeseli redno pojavlja ( 18 ). se je v primerjavi z navedbami iz Rdečega seznama v letu 1989 ( 4 ) povečalo, vendar bi bilo potrebno nahajališča zaradi navedenih vzrokov ustrezno zavarovati pred nepravilnimi posegi v občutljive habitate. Viri in literatura DOL.NAR, B 1996: Potrjeno je staro in najdena so nova nahajališča grezovke (L,par,s locselii) na Notranjskem in Dolenjskem, Proteus 59 (2): 73. SS^8 ?,!n,'k'B0Ulr"ene $ekClje Društva biol°S°v Sloven'Je. '997: nova nahajališča: 59-61 Kocjan, J m., 2001: Prispevek k poznavanju razširjenosti nekaterih redkih in endemičnih lakso-nov v Sloveniji. Hladnikia 11: 21. Leskovar, I TrčakV. Grobelnik & A. Šalamun. 2001. Inventarizacija flore in vegetacije izbranih mokrisč v občim Slovenj Gradec (poročilo). Naročnik: Ministrstvo za okol,e in prostor Agencija RS za okolje. Ljubljana. Center za kartografijo favne in Hore, Miklavž na Dravskem polju. 33 str., pni. Rogelj, M., 1998: Mokrišča Blejskega kota ( Zloženka », Zavod za varstvo narave in kulturne dediščine v Kranju, Uprava RS za varstvo narave SKT^,,tnfRIJN' S- 1991: InVen*ar "^membnejše naravne dediščine Slovenije. 2 del: •3VU, _)o4, jy0. Wraber, T. ,n Skoberne P., 1989: Rdeči seznam ogroženih praprotnic in semenk SR Slovenije Varstvo narave (Ljubljana)14-15: 208. Wraber, T., 1999: Potopitev Save Dolinke nad Blejskim mostom. Proteus 61/6: 260-262. Brank» Dolinar 55. Symphoricarpus albus (L.) Blake °^,(oU™VP6) S1-OVenija: Notranjska- Marof pri Martinjaku, nad višina 540m. J. Bavcon. Is. IU 1998, fotografija. Vrsta je v dosedanjih delih zabeležena enkrat. Lovka M. omenja pojavljanje osamelega grmiča pri Ketečah, na mestu kamor so odlagali gradbeni material (Urbanc-Berčič et ali 1999) Zelo ver jetno je, da se še kje pojavlja. ' Na Marofu na obrobju Cerkniškega jezera je na enem delu vrsta relativno pogosta med grmovjem, k. ga sestavljajo Euonymus curopaea, Viburnum opulus in Prunus spinosa, so tudi dokaj veliki in ze kar stari grmiči pokca ali pamele (Svmphovicarpus albus). Rastišče rastlini vsekakor ustreza, saj je v nekaterih kotanjah skoraj monokultura lega gnna. Rasllino so verjetno sem zanesli ptiči manj verjetno jc da b! jo tukaj kdo sadil, saj gre za travnike, ki so ob visok,h vodah jezera lahko tudi poplavljeni. Možno bi sicer bilo, da bi rastlino kdo tudi odvrgel ob preurejanju v,ta vendar vse-kak« ne v tak, količini, kot sedaj tukaj raste. Rastlina seje že močno namnožila in deluje v teh meji-fe pov,sem naravn0' Predvsem Pa ponekod že prevladujoče. Ime navadna pamcla, kot to rastlino slovensko imenujemo, ne pove veliko, lepše se mi zdi ime pokcc (Strgar, 1974) Plodovi so beli m oblast, polni gobastega zračnega tkiva, ki ob stisku poči. Spada v družino kovačnikovk (Caprifohaceae). Doma je v zahodnih predelih severne Amerike. Zraste do višine 2 m in jo zelo pogosto sadijo po vrtovih. Prav zaradi tega je najverjetneje, da seje tudi tukaj v teh kotanjah naselila s pomočjo ptičev, ki se jeseni prehranjujejo s plodovi in tako rastlino razširjajo Jože Bavcon Literatura Brickell C., 1996: A-Z Encyclopedia of Garden Plants. Dorling Kindersley. London, New York, Stuttgart, Moscow. Hay R. & P. M. Synce, 1969. The dictionary of Garden Plants in colour with House and Greenhouse Plants. V prevodu in priredbi: Strgar Vinko, 1974. Enciklopedija okrasnih rastlin, DZS, Ljubljana. Urbanc Bekčič O. & al. Inventarizacija flore in favne poplavnih logov ob reki Sori pri ReteČah« (NIB, 1999). Mahovi (BryophytaJ ur./ed.: A. Martinčič Nomenklaturni vir/Nomenclature; R. Schumacker & J. Vaha, 2000: Identification keys to the liverworts and homworts of Europe and Macaronesia. Aneura pinguis. Savinjske Alpe - Sv. Miklavž pri Ljubnem, 9655/1, mokre skale ob potoku ande-zit, 600 m, 1987. Leg & det. A. Martinčič Savinjske Alpe - Smrekovec, 9555/3, Alnetum viridit, andezit, 1400 m, 1987 Le« & det A. Martinčič - Pohorje - ob potoku Ljubnica pod Straniškimi brdi, 9658/1. 550 m, 1987 Leg & del A. Martinčič - Čmova pri Velenju, 9656/4, 450 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič - pod Landekom pri Dobrni, 9657/4, Salicetum albae-fragilis, 400 m 1987 Lee & det A. Martinčič ' s' ob Temnjaškem potoku pod Prelsko (ok. Dobrne), 9657/3, Alnetum glutmoso-mcanae, 400 m 1987. Leg. & det. A. Martinčič - med Plavami in Solkanom, ob reki Soči, 9947/4, 100 m, 1989. Leg & det A Martinčič Apomctzgeriapubescem. Karavanke - Begunjščica, 9551/3, Anemono-Fagetum, 1200 m dolom 29. 6. 1966. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Savinjske Alpe - Stranje pri Kamniku, 9753/2, na drevesu, 550 m, 24. 4. 1956. LJU Leg & det A, Martinčič Čmovrški Javornik - pri vasi Lome, 0050/3, na smreki, 930 m, 1970. Leg & det A Martinčič _ Gradišče nad Dobrno, 9657/3, fagetum, 500 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič Barbilophozia attenuata: Julijske Alpe, Pokljuka - barje Šijec, 9649/4, 1200 m 8 1970 LJU Leg. & det. A. Martinčič Barbilophozia floerkei: Pohorje - Rogla, 9558/1, Ureo-Piceetum, 1400 m, 27. 7 1982 LJU 1 cZ M. Zupančič, det. A. Martinčič ' ~ Barbilophozia lyeopodioides: Julijske Alpe - Mangartsko sedlo. 9574/4, Salicetum herbaceae 2100 m, 1970. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Bazzania trilobata var. trilobata Savinjske Alpe - Podvolovljek, 9654/3. Bazzanio-Abietetum 620 m, 1982. Leg. M. Zupančič, det. A. Martinčič - pri Robu (Vk. Lašče), 0153/3, mešan gozd, 500 m, apn„ 26. 5. 2001. Leg. & det. A Martinčič - Cniovrški Javornik - pri vasi Lome, 0050/3, piceetum, 930 m. 1970. Leg & det \ Martinčič - Amače pri Velenju, 9656/4, Luzulo-Fagetum, 370 m, 1987. LJU. Leg. & det A Martinčič - Kurjek pri Dobrni, 9657/3, fagetum, 600 m, 1987. Leg. & det. A Martinčič - Gabrje pri Dobrovi, 9952/1, zakisan mešan gozd, 350 m, 1975. Leg. & det. A Martinčič - nad S ostrim pri Ljubljani, 9953/4, mešan gozd, karb. skril., 22. 9. 1966 LJU Lee & del A. Martinčič Blepharostoma trichophyton var. trichophyllum. Savinjske Alpe - Kamniška Bistrica, 9653/4 skale ob izviru, 600 m, apn., 2. 5. 2002. Leg. L. Kumar, det. A. Martinčič Savinjske Alpe - Primož nad Ljubnim, 9654/2, Galio-Abietetwn. 600 m, andezit 1987 LJU Leg. & det. A. Martinčič - Karavanke - Krvavka, 9550/1, na štoru. 1500 m, 25. 8. 1960. Leg. & det. A. Martinčič - nad Vrbnico pri Socki, 9657/4, Luzulo-Fagetum, 350 m, 1987. LJU. Leg. & del. A. Marrinčič - Ljubljana - pri zološkem vrtu, 9952/2, na trhlem štoru, 26. 3. 2001. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Calypogeia azurea: Savinjske Alpe - Primož nad Ljubnim, 9654/2, Galio-Abietetum, 600 m ande-zit, 1987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič pragozd Kopa nad Črmošnjicami, 0356/2, Omphalodo-Fagetum, 25. 8. 1975. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - nad Vrbnico pri Socki, 9657/4, Luzulo-Fagetum, na gozdnih tleh, 350 m, 1987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Calypogeia neestana-. Julijske Alpe, Pokljuka - Malo Blejsko barje, 9649/4, Piceo-Sphagnetum fle- xuosi, 1200 m, 2. 10. 2001. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Cafypogeia suecica: Julijske Alpe, Pokljuka - Malo Blejsko barje, 9649/4, Piceo-Sphagnetum fle- xuosi, 1200 m, 2. 10. 2001. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Cephalozia bicuspidata: Pohorje - Ribniško barje, 9557/2, Sphagno-Mugetum, 1500 m, 28. 7 1982. LJU. Leg. M. Zupančič, det. A. Martinčič Cephaloziella rubella. pragozd Kope nad Črmošnjicami, 0356/2, Omphalodo-Fagetum 28 8 1975. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Chiloscyphus pallescens: Lokovina pri Dobrni, 9657/3, 400 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič Chiloscyphus polyanthos var. polyanthos: Savinjske Alpe - ob potoku Ljubnica pri Ljubnem 9655/1, 450 m, silik., 1987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Chiloscyphus profundus: Karavanke - barje pod Pavličevim sedlom, 9553/4, Piceo-Sphagnetum flexuosi, 1150 m, 23. 8. 2001. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Cololejeunea calcarea: Karavanke - Begunjščica, 9551/3, fagetum, 1300 m, 30. 6. 1966. LJU. Leg & det. A . Martinčič Conocephalum conicum. Savinjske Alpe - ob reki Ljubnici pri Ljubnem, 9655/1, 450 m, 1987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Pohorje - Ljubnica pod Straniškimi brdi, 9658/1, Alnetum glutinoso-incanae, 550 in, 1987. Leg. & det. A. Martinčič - Čmovrški Javomik - pri vasi Lome, 0050/3, piceetum, 930 m, apn., 1970. Leg. & det. A. Martinčič - Arnače pri Velenju, 9656/4, Luzulo-Fagetum, 370 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič - ob reki Vrbnici blizu Socke, 9657/4, Luzulo-Fagetum, 350 m. 1987. Leg. & det. A. Martinčič - ob potoku Medija pri vasi Medija, 9855/1, 15. 10. 1989. LJU. Leg. N. Vidergar, det. A. Martinčič Diplophyllurn albicans: Čmova pri Velenju, 9656/4, 450 m, 1987. UU. Leg. & det. A. Martinčič Frullania dilatata. Turjak, 0153/2, na skorji lipe, 12. 1. 1975. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Krakovski pragozd, 0158/1, na skorji doba, 150 m, 1976. UU. Leg. & det. A. Martinčič - Žirovski vrh, 9951/1 na jablani, 1976. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Jungermannia atrovirens: Pohorje - pod Straniškimi brdi, 9658/1, Luzulo-Fagetum, 550 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič - Gradišče nad Dobrno, 9657/3. fagetum, 500 m, apn., 1987. Leg. & det. A. Martinčič Jungermannia obovala: pri Solkanu, na bregu reke Soče, 9947/4, 90 m, apn., 1989. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Jungermannia sphaerocarpa ob reki Vrbnici blizu Socke, 9657/4, Luzulo-Fagetum, 350 m 1987 LJU. Leg. & det. A. Martinčič Lejeunea cavifolia: Kočevski rog - pragozd Pečke, 0255/2, Omphalodo-Fagetum, 4. 9. 1975. UU. Leg. & det. A. Martinčič - Krakovski pragozd, 0158/1, 150 m, 1976. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Lepidozia reptans: Julijske Alpe, Pokljuka - Malo Blejsko barje, 9649/4, na smreki, 1200 m, 2001 LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Savinjske Alpe - Kamniška Bistrica, 9653/4. skale ob izviru, 600 m, apn„ 2. 5. 2002. Lee. L. Kutnar, det. A. Martinčič - Karavanke - Huda peč nad Solčavo, 9554/3, Loreo-Piceetum, 1200 m, andczit, 1976. LJ1J. Leg. M. Zupančič, det. A. Martinčič - Pohorje - pod Peskom, 9558/1, Loreo-Piceetum, 1340 m, 1982. LJU. Leg. M. Zupančič, det, A. Martinčič - Pohorje - Prednikovo močvirje na Bojtini, 9558/2, 1050 m, 28. 8. 1991. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Arnače pri Velenju, 9656/4, Luzulo-Fagetum, 370 m, 1987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Kurjek pri Dobrni, 9657/3, fagetum, 600 m, apn., 1987. Leg. & det. A. Marlinčič Metzgeria conjugata: Julijske Alpe - Čuklja, 9647/1, na drevesu, 800 m, 9. 8. 1955. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Julijske Alpe - pri izviru reke Lipnica pri vasi Lipnica, 9650/4, na drevesu, 500 m, 1997. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Savinjske Alpe-Žagana peč v Kamniški Bistrici, 9653/3, skale, 800 m, apn., 15.7. 1955. LJU Leg. & det. A. Martinčič - Savinjske Alpe - Sv. Miklavž pri Ljubnem, 9655/1, Luzulo-Carpineturn. 550 m, andezit, 1987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Pohorje - pod Straniškimi brdi, 9658/1, Luzulo-Fagetum, 550 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič - Ljubljanski vrh nad Verdom, 0051/4, 400 m, 1954. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Rakov Škocjan, 0251/2, skalnata mesta, 500 m, apn.. 6. 8. ¡955. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - ob izviru Obrha pri Vrhniki pri Ložu, 0253/3, na drevesu, 4. 7 1955 I JU Let: & det A. Martinčič - Gorica na Cerkniškem jezeru, 0252/1, na drevesu, 55(1 m, 22. 7. 1955. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Nanos - Leskova meja, 0150/3, na drevesu, 840 m, 1970. Leg. T. Wraber. det. A. Martinčič - ob Temnjaškem potoku pod Vinsko goro, 9657/3. fagetum, 500 m, 1987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - pri Videm-Dobrepolju, 0154/1, na drevesu, 1. 4. 1956. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Kobilji curek pri Robu, 0153/3, na javorju, 600 m, 1. 4. 2001. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Škocjanske jame - Vk. Udoma dolina, na drevesu, 4. 6. 1955. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Metzgeria conjugata var. simplex: Kočevski Rog - Rajhenavski pragozd, 0356/1, 7 K 2001 Lee L. Kutnar, det. A. Martinčič Metzgeria furcata var. ulvula pri Robu (Vk. Lašče), 0153/3, na poljskem javorju 500 m ?6 5 2001. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Tomačevo pri Ljubljani, 9953/1, na drevesu, 300 m, 30. 3, 1954. LJU. I.eg. & det A Martinčič Mylia taylori: Julijske Alpe, Pokljuka - Zmrzlica, 9649/4, Adenostylo-Pkeetum, 1480 m, apn. 1979. Leg. M. Zupančič, det. A. Martinčič Pedinophyllum interruptum. Vrhe pri Slovenj Gradcu, 9456/3, Deschampsio-Pkeetum, 610 m. 1985. Leg. M. Zupančič, det. A. Martinčič Pellia endiviifolia: pri Solkanu, 0047/2, mokre skale ob izviru na bregu Soče 100 m apn 20 10 1989. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - ob Želimeljščici pod Pijavo gorico, 0053/1, vlažna tla, 290 m, 1989. Leg. & det. A. Martinčič Pellia epiphylla: Savinjske Alpe, pod Komnom - ob Vrtačnikovem potoku, 9555/3 750 m andezit 1987. LJU. Leg. & det A. Martinčič Pohorje - Ljubnica nad Stranicami, 9658/1, vlažna tla ob potoku. 600 m, 1987. Leg. & det A. Martinčič Plagiochila asplenioides: Julijske Alpe - pri slapu Savica, 9748/2, fagetum 700 m apn 6 4 1954 LJU, Leg. & det. A. Martinčič - Savinjske Alpe - Kamniška Bistrica, 9653/4, rečni breg, 600 m. apn., 24 4 1 955 T JU Lee & det. A. Martinčič - Savinjske Alpe - Podvolovljek, 9654/3. Bazzanio-Abietetum, 620 m, 1982. Leg. M. Zupančič det. A. Martinčič Savinjske Alpe - Smrekovec, 9555/3, Alnetum viridis, 1400 m, andezit, 1987 Lee & det A. Martinčič Savinjske Alpe - Sv. Miklavž pri Ljubnem, 9655/1, 600 m, andezit, 1987 Leg & det A. Martinčič - Pohorje - pod Straniškimi brdi, 9658/1, Luzulo-Fagetum, 550 m, 1987. Leg. & det A Maitinčič Krizna jama pri Bloški polici, vhod, 0252/4, 600 m, 4. 7. 1955. LJU. Leg. & det A Martinčič - Lmova pri Velenju, 9656/4, 450 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič - Kurjek pri Dobmi, 9657/3, piceetum, 550 m, 1987. Leg. & det. A Martinčič - Adlešiči, 0457/4, 200 m, 25. 2. 1955. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Stavešinski graben pri Negovi. 9361/4, pri izviru ogljikovega dioksida, 250 m. 12. 9. 2000. Lee L. Kutnar, det. A. Martinčič Plagiuchila porelloides: Kočevska Reka, 0454/2, 570 m, 2. 4. 2002. LJU. Leg 1. Kutnar det A. Martinčič Porella arboris-vitae: Krakovski pragozd, 0158/1, na skorji doba, 150 m, 1976. LJU Leg & det A. Martinčič - nad Dobrno, 9657/3, fagetum, 400 m, 1987, LJU. Leg. & det. A. Martinčič Porella baueri: ob Temnjaškem potoku pod Vinsko goro, 9657/3, fagetum, 500 m, apn 1987 Lefi & det. A. Martinčič h' Porellaplatyphylla: Karavanke - Peca, 9554/2, Adenostylo-Piceetum, 1700 m. dolom., 24. 7. 1985. LJU. Leg. M. Zupančič, det. A. Maitinčič Kočevska Reka, 0454/2, 570 m, 2.4. 2002. LJU. Leg. L. Kutnar, det. A. Martinčič - dolina Kolpe - Bilpa, 0455/4, 27. 6. 1960. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Vrba pri Dobrni, 9657/3, Luzulo-Fagetum, 300 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič Preissia guadrata. Savinjske Alpe - Smrekovec, 9555/3, sev. pobočje, dolomitne skale 1100 m 1987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Križna gora pri Otlici - Ožgani grič, 0094/4, na skalah v mraziščni vrtači. 710 m, apn., 1971 Leg. & det. A. Martinčič med Solkanom in Plavami, 9947/4, skale na obrežju Soče, 100 m, apn., 1989. UU Leg & det A. Martinčič Ptilidium ciliare-. Julijske Alpe: Mangartsko sedlo, 9574/4, Saticetum herbaceae, 2100 m, 1970. Leg. & det. A. Martinčič Ptilidium pulcherrimum, Karavanke - Olševa - barje Zadnji travniki, 9554/1, na ruševju, 1300 m, 20. 9. 1968. LJU. Leg. & det. A. Martinčič. Lit.: A. Martinčič 1970 sub P. ciliare \ - Karavanke - Petelinjek nad Korenskim sedlom, 9448/4, piceetum, 1425 m, 1978. LJU. Leg. M. Zupančič, det. A. Martinčič - Karavanke - Potoška planina pod Belščico, 9550/4, 1300 m, 28. 8. 1961. UU. Leg. & det. A. Martinčič - JulijskeAlpe, Pokljuka-Malo Blejsko barje, 9649/4, na koreninah ruševja, 1200m, 1992.LJU. Leg. & det. A. Martinčič - Pohorje - Prednikovo močvirje na Bojtini, 9558/2, Vaccinio-Piceetum 1050 m 28 8 1991 LJU. Leg. & det. A. Martinčič Radula complanata: Savinjske Alpe, Logarska dolina - pod Rigeljskim vrhom. 9653/3, Loreo-Piceetum, 1390 m, 1983. Leg. M. Zupančič, det. A. Martinčič - Kočevska Reka, 0454/2, 570 m, 2. 4. 2002. Leg. L. Kutnar, det. A. Martinčič - Tacen pri Ljubljani, ob Savi, 9852/4, 300 m, 1987. Leg. & det. A. Martinčič - Gorjanci - pragozd Ravna gora, 0258/1, fagetum, 980 m, 1985. Leg. & det A Martinčič - Gonca pri Murski Soboti, 9262/4, 220 m, 1975. Leg. T. Horvat, det. A. Martinčič Rtccardia multifida: Log pri Polhovem Gradcu, 9952/1, breg reke Gradaščice, 330 m 1990 LJU Leg. & det. A. Martinčič Riccia fluitans: Ljubljansko barje - Goriški mah, 0052/1, v jarku na šotni podlagi 300 m 1994 LJU. Leg. & det. A. Martinčič Ljubljansko barje - barje Mali plač na osamelcu Kostanjevica, 0052/1, na vodni površini 300 m, 1997. Leg. & det. A. Martinčič Scapania nemorosa: Krim, nad Iško vasjo, 0052/4, grmovnato pobočje, 400 m, dolomit 1966 Leg & det. A. Martinčič Trichocolea tomentella: Karavanke - Strevčev vrh pri Olševi, 9554/3, piceetum, vlažna tla ob potoku, 1400 m, silik., 3. 10. 2002. LJU. Leg. & det. A. Martinčič Kobilji curek pri Robu, 0153/3, gozdna tla, 600 m, dolomit, 23. 10. 1966 LJU Leg & det A. Martinčič - ob Želimeljščici pod Pijavo gorico, 0053/1, vlažen breg, 290 m, 1989 LJU Leu & del A. Martinčič ob Temnjaškem potoku pod Prelsko, 9657/3, Alnetum glutinoso-incanae 400 m 1987 LJU Leg. & det. A. Martinčič Tr"ZZU', q"iTdenMa Savi"jskc Alpe " Komen' 9555/3- Abletum 1690 m, andezit ¡987. LJU. Leg. & det. A. Martinčič. Vlado Ravnik: Orhideje Slovenije. Tehniška založba Slovenije, Ljubljana, 2002.192 str. Na Slovenskem knjižnem sejmu konec lanskega leta nas je ljubitelje rastlinstva prijetno preseneti nova knjiga Orhideje Slovenije, s katero je avtor, upokojeni univerzitetni profesor dr Vlado Ravnik, primemo kronal svojo nad štiri desetletja dolgo pot ukvarjanja s to nenavadno in zanimivo rastlinsko družino. Knjigo je očesu prijazno oblikoval Maj Juvanec, strokovni pregled pa sta opravila akademik prof. dr. Ernest Mayer in mag. Andrej Seliškar, prvi avtorjev učitelj in mentor, drugi njegov dolgoletni prijatelj, s katerim sta gotovo pretaknila marsikateri kotiček v iskanju redkih vrst kukavicevk. Knjiga tudi ne bi bila taka kot je, brez sodelovanja številnih avtorjevih prijateljev poklicnih m ljubiteljskih orhidologov, ki jim je namenjena zahvala na prvih straneh. Na pot pa knjigo s kratko predstavitvijo avtorja pospremi starosta slovenskih botanikov, že omenjen« akademik Mayer. Pregledu vsebine sledi nekaj uvodn.h strani, na katerih avtor z izvirnimi risbami ponazarja najpomembnejše značilnosti zgradbe podzemnih organov, stebla, listov in predvsem cvetov ki so pn kukavicevkah še posebej raznoliko in zapleteno zgrajeni. Sledi oblikovno nekoliko okoren ključ za določanje rodov, v nadaljevanju katerega pa pogrešamo ključe za določanje vrst in podvrst ki so si pn naših divjih orhidejah medsebojno še kako podobne. Glavnina knjige je namenjena portretom 76 slovenskih vrst in podvrst kukavicevk ki sc udobno razprostirajo vsak na dveh straneh: levo zgoraj je pod slovenskim in latinskim imenom stolpec s kratkim opisom obravnavane vrste, pod njim zemljevid z ročno vnesenimi točkami ki verjetno predstavljajo avtorju znana nahajališča posameznega taksona (natančnejšo navedbo vira podatkov zal pogrešamo), na desni strani kraljuje celostranska fotografija, ki večinoma predstavlja socvetje obravnavane vrste oziroma podvrste, pod njim zemljevid z ročno vnešenimi točkami, ki verjetno predstavljajo avtorju znana nahajališča posameznega taksona (natančnejšo navedbo vira podatkov zal pogrešamo), na desni strani kraljuje celostranska fotografija, ki večinoma predstavlja socvetje obravanavane vrste oziroma podvrste, nekateri portreti pa so popestreni še z drugo, manjšo fotografijo desno od stolpca besedila, ki prikazuje rastlino z drugega zornega kota. Vrstni red prikazanih portretov, k. je v priročnikih podobnega kova navadno suhoparno sistematski, vsaj na prvih straneh odreja avtorjeva pretanjena estetska žilica, saj lepemu čeveljci. naši najrazkošnejši orhideji sledi nadbradec nenavadne lepote, temu pa »trofejna« kamniška murka, ki jo je slabega četrt stoletja nazaj kot samostojno vrsto prvi prepoznal prav profesor Ravnik in katere statusa odtlej m omajal še noben drug orhidolog. Na sklepnih straneh knjige sta slovensko in latinsko kazalo, pri prvem pogrešamo tudi uvrstitev slovenskih imen rodov v abccedni red, sledi kratek pregled uporabljenega slovstva (tu hitro pogrešimo »Rdeči seznam« in »Naše orhideje«, pa tudi »Gradivo«) ler slovenski in »angleški« (narekovaji so zal nujni, prevoda ni uzrlo oko angleško govorečega botanika) povzetek. Zal seje v knjigo prikradlo tudi nekaj pomanjkljivosti, ohlapnosti in napak, ki bi neprevidnega bralca utegnile zavesti. Najbolj bodejo v oči napačno določene fotografije. Tako je na večji fotografiji, ki naj bi prikazovala stasito kukavico, tipična zvezdasta kukavica, mesnordeča prstasta kukavica je predstavljena s fotografijo, ki je najverjetneje križanec med to vrsto in majsko prstasto kukavico manjša slika »sirokohstne močvirnice« je v resnici tipična Greuterjeva močviruica. Tommasinijevo mačje uho predstavlja tipična rastlina O. araneola (Delforge 2001 ju razlikuje kot samostojni vrsti') rjavo mačje uho gotovo ni tipična vrsta, ki je razširjena v zahodnem Sredozemlju, ampak najverjetneje O. sulcaia J. Devillers-Terschuren & P. Devillers, majhnocvetno čmrljeliko mačje uho pa v resnici predstavlja le manjša fotografija, na večji je tipično čmrljeliko. Najbolj vpijoča napaka, ki bi si jo lahko privoščil le kak začetnik, pa je fotografija rumenocvetoče bezgove prstaste kukavice (navzdol ukrivljena široka ostroga, rdečečipkasta medena ustna in dolgi podporni listi cvetov so na sliki jasno vidni) na mestu, kjer naj bi bila bleda kukavica (ki pa ima navzgor obrnjeno ostrogo, medeno ustno brez pik in kratke brakteje, kar je večinoma omenjeno tudi v spremnem besedilu). Ključ prav tako ni zanesljiv: na točki 10 tako ne vemo, kam s pikastocvetno aii škrlatnordečo kukavico, ob določevanju ralovca (Serapias) zaidemo na točki 17, na točki 20 nas želja po pravilni določitvi prisili, da proglasimo medeno ustno ralovca in škrbice za golo, če želimo priti do alpske cepetuljke, moramo njeno medeno ustno na točki 21 proglasiti za krpato ali deljeno, točka 25 pa celo trdi, da imajo cvetovi grezovke dolgo ostrogo. Kljub samostojni obravnavi pisane kukavice ni navedenega nobenega znaka, po katerem bi jo ločil od tipske podvrste, k obravnavi metuljaste kukavice se od kdo ve kod prikrade popolnoma napačen podatek, da naj bi jo »na Kraški planoti odkril M. Kaligarič«. »Königsberg«, mesto nekdanjega delovanja Loesela, še bolje Loesla (in nikakor ne »Loeselija«), ki je umrl 1657 in ne 20 let prej, pa ni nič drugega kot Kaliningrad. Nekoliko bolj tehnični, a za resnega uporabnika zelo moteči, sta napaki, ki se pojavita pri navedbi varietet škrlatnordeče kukavice in čebeljelikega mačjega ušesa. Pri prvi kaže avtor očitno nerazumevanje citiranega vira (Delforge, 2001), ki o »var. tokiana« trdi le to, da je drobnocvetni severnoafriški različek, medtem ko slika poleg besedila v istem viru prikazuje le eno od oblik tipične Orchis purpurea. Pri obravnavi čebeljelikega mačjega ušesa pa je omenjena »var. soljanii Radič var. nova«, kar daje vtis, daje ta varieteta (neveljavno!) opisana prav tu. Krajše detektivsko zasledovanje resničnega vira pa nam pokaže, daje o isti varieteti na enak (napačen!) način pisal že Crvenka (Hrvatske orhideje, 1999), da pa je niti Radie (Bilje Biokova, 1976) ni veljavno opisal z latinsko diagnozo. Povrh vsega pa je originalni opis varietete čisto drugačen kot Ravnikov. Nadalje avtor ne loči med pojmoma »nahajališče« in »rastišče«, po nepotrebnem namesto »orhidolog/orhidologija« uporablja arhaična izraza »orhideolog/-ija«, podatki o številu vrst družine so danes za približno polovico višji, kot navaja knjiga, po nepotrebnem sta uporabljena pojma »petal« in »sepal« kot tujki za čašne in venčne liste, ki pa ju pri barvitem cvetnem odevalu kukaviček niti ni ustrezno uporabljati, pojma »trihom« in »papila« se uporabljata čisto poljubno, o grbinah na dnu medene ustne pri mačjih ušesih in pilovcu govori kot o »vzboklinah«, »grbah«, »krpah«, »luskah«... Razlaga mehanizma resupinacije je skrajno teleološka in ne zdrži resne kritike, zadnji stavek uvoda pa kaže na nerazumevanje bistva koevolucije cvetov in opraševalcev. Tudi tehnična raven mnogih fotografij (npr. bleda naglavka, italijanska in Muellerjeva močvirnica) ni primerna za objavo. In žal lahko rečem, da v knjigi takorekoč niti z besedico ni omenjena naravovarstvena problematika, pa čeprav so orhideje verjetno najbolj ogrožena rastlinska družina v Sloveniji. Ne dvomim torej, da privlačna Ravnikova knjiga ne bo našla poti do kupcev, vendar pa bi jo ob vseh naštetih pomanjkljivostih težko komurkoli priporočil. Nejc Jogan K. KubAt, L. Hrouda, J. Chrtek jun., Z. Kaplan, J. Kirschner J. Stepánek (ur.): Klic ke kvétené Češke republiky. Academia, Praha. 928 str. ki Í Pr!eiiZ tiS"arne V naSl0VU 0menjeni KljU¿" ki 50 le češki botani- pn a ova P. nl ^ Sm° " "jeg0V0 nasIaja^ vcde!'> že nekaj časa nestrpno h° , "JHeg0,Vem P1SanJU Je SOdelOVal° 45 avtor>v' v profesionalnih botanikov, 6 od njih je bilo urednikov posameznih delov knjige, glavni urednik Karel Kubát. Klfč pa je posvečen Joseu Ho ubu (.930-1999), enemu najveej.h sodobnih čeških botanikov. Ilustr orla' c b A. Skoumalova Hadačova, strokovna recenzenta pa v. Rchofek in K Marhold In kaj je v Klicu? nasíaxsl56 "e ra2l'kUJe biStVen° °d drUgih pod nek0llk° neizkoriS¿ene (ka' pa je pri knjigah ob,čajno) in imajo le na hrbtu milimetrsko merilo, notranjost platnic pa spredaj in zada pon ja pregled najpo membnejsih v Klicu rabljenih simbolov in okrajšav. JP W med drUgÍm P°nUja ,UdÍ naS,OV Za P°P'avke PriPOmbe, sledi le za spoznanje daljši uvod. k, nas seznani z glavnimi viri (med domačimi seveda najpomembnejša »Kvetena«. od tujih pa sta posebej omenjena nam dobro znana »Rothmaler« in i l von OesteiTeich«) ,n v nekaj glavn,h črtah oriše vsebinski koncept Kliča. Pri tem nas predvsem pr - OPTr ZnanCgreŠkega CePilskeSa (-P"»-«) '^onomskegu pristopa pa tudi skrb za poenotenje eške nomenklature, v katcn je doslej očitno vladala precejšnja zmešnjava. m, v Klfču iT 21 JekabeCedni Sl°Var S kaklmi 500 Slavnimi botaničnim, pojmi, rab.jeni- ih sLc f Íkuono 1'k V" 'T' Vk,jüeÍ1Í ¿e ang'eŠke —kl ™ ** * tabelarnih ilustracij s skupno 140 risbami, k, razločno ponazarjajo nekatere najpomembnejše morfološke pojme. Le še s,,n strani so porabljene za kratek prikaz fitogeografskih značilnost, češke flore s H «mljevKh, ki prikazujejo vzorce razširjenosti glavnih elementov (»fitohorotipov«). Pred delom s imbl " \ f na,Strani 48> je (precej PO ncP«-bnem) še tretjič ponovljen pregled glavnih simbolov in okrajšav v knjigi. fc h, vSUČi SO/fPOreJem PÜ d0kaj 0biČajnem VZOrCU' vsi 50 str°S« dihotomni, pri čemer je omembe vredno načelo jasne razrnej,tve med dosledno amitetičninii (diakr.tičnimi) znaki in dopolmlmm opisom (za ga ne upoštevajo dosledno vsi avtorji), ki ga poznamo že iz avstrijske Ekskurzijske flore. Nekateri pomembni razlikovalni znaki so tudi ilustrirani s skupno skoraj 1400 zelo kval e,- mmi nsbann, pri katerih pa pogrešamo enostavno sledljivost, znano iz »Rothmalerja« kritične T drUŽi" in r0dr * S Čemer je bi,° Prihra"Je^a precej prostora, le nekatere najbolj knt ene skupine imajo taksonomsko in z njo povezano do.očevalno problematiko na kratko pred- oodiJrerJPhTSa,n0 ^ tak° Predstavilev P» «*» Obseg opisov posameznih vrst (ali line bioloík S f aVt0rJem ^ Ín tak° 50 neka,erc od Predstavljene ie z viSino rastline, biološko obliko, časom cvetenja, kromosomskim številom, opisom rastišč in razširjenosti ter '°PTn T r" J'm Sl6di VeljaVn° latmSk0 ,me Z °kraJŠaV° aVt0rja iH ¿eík0 P imajo pred tem suhoparmm opisom še nekaj besed opisa morfoloških značilnosti rastline kak sinonim in opombo v drobnem tisku. In na koncu še češko in latinsko kazalo, pri katerih pa m jasno, po kakšnem ključu so ,zbranl rodovi, ki imajo v kazalu naštete tudi vrste. V tako obsežnem delu, ki so ga povrhu sestavili v končno obliko v pičlih dveh letih, lahko budno oko gotovo odkrije tudi kako napako ali pomanjkljivost. Nekaj splošnih pripomb bi bilo, da v knjigi gotovo manjka pregledni zemljevid obravnavanega območja, značilnih vzorcev razširjenosti, ki bi bili za opis areala posameznega taksona lahko zelo uporabni, v besedilu ne omenjajo, družinski ključ se po nepotrebnem začenja z delitvijo na 7 naravnih skupin, ki so dokaj zapleteno opisane, iskanje zaporedno numeriranih slik brez navedbe strani pa je lahko precej časovno potratno. Nekaj konkretnejših pa bi bilo: izbor rodu Hordeum kot tipičnega plevenca (»okoraia obilka«) je slab, saj je tu velika razlika med gojenimi in divjimi vrstami, pri slednjih pa je diaspora skupina treh klaskov. Podobno slab je primer rodu Triticum za goleč (»naha obilka«), saj se gojene vrste tega rodu pravzaprav sploh ne razširjajo več spontano. Pojem »anastomoza« bi bilo potrebno natančneje definirati, nekoliko širše pa razložiti možne oblike pojma »žlazky«. V tabeli VIII na strani 41 sta podnapisa k slikama 5 in 6 zamenjana. Nekoliko podrobneje sem si ogledal kukavičevke in trave. Pri prvih ima določevalec težavo že pri 2. točki, če določa Epipuctis purpurata ali Corallorhiza trifida. Prva je razločno neželena z razmeroma drobnimi listi, druga pa razločno (rumenkasto)zelena, vendar moramo nadaljevati po drugi poti. Na točki 9 so navedeni razlikovalni znaki med rodovoma Cephalanthera in Epipactis v zvezi z velikostjo cveta slabi, na točki 1 Bb, ki nas pripelje med drugim do rodov Orchis in Dactylorhiza, se moramo odločiti za največ 3 mm dolgo ostrogo. Pri travah lahko v rodovnem ključu zlahka pridemo z rodom Hordeum do točke IDa, kjer določimo vrsto Setaria pumila (ki nima treh ogrinjalnih plev, ampak 2), na točko 16a (Brachypodium) pridemo tudi z nekaterimi vrstami rodu Elytrigia, na točki 22a bi bilo potrebno natančneje opisati I.agurus, saj se ne razlikuje jasno od nekaterih vrst rodu Alopecurus, na točki 39b se moramo odločiti, da imata npr. Panicum in Anthomnthum I-cvetne klaske (kar ni res, prvi ima 1, drugi pa 2 sterilna dodatna cvetova), trditev na točki 55b, da naj bi rodovi Danthonia, Avena, Koeleria... bili brez vrhnjega jalovega cveta je preprosto napačna, na točki 59b se moramo odločiti, da npr. pri rodovih Deschampsia in Aira rese krovnih plev presegajo klasek, na točki 67 manjka besedica »plevy« ali »pluchy«, saj niso srčasti klaski ampak pleve, znak na točki 72, ki govori o lateralno izraščajočih vratovih pri rodu Bromus, je zelo težko uporaben. Pri rodu Lolium se pride s točke la tudi do enoletnic (omenjene so le trajnice), medrodovne križance xFesiulolium pa bi bilo zaradi morfološke podobnosti bolje omenjati pri rodu Festuca. V ključu za rod Dactylis se vlečejo stare napačne navedbe o številu cvetov v klaskih in številu žil ogrinjalnih plev. Točka 1 pri rodu Caiamagrostis, ki zahteva razraslost vegetativnih poganjkov, je zelo težko uporabna, saj pogosto nimamo na voljo popolno nabranega materiala. Sistematski razpored je nekoliko zastarel, kar je v Času bliskovitega odkrivanja novih evolucijskih povezav skorajda neizogibno, zagotovo pa to v ničemer ne spremeni vrednosti Ključa. Tako so npr. družine Hippuridaceae, Scrophulariaceae, Plantaginaceae in Cailitrichaceae, za katere danes vemo, da so najožji sorodniki, precej razpršene, Tofieldiaje še vedno znotraj družine Melanthiaceae, Acorus uvrščen med Araceae, Leersia se je pri travah znašla med predstavniki poddružin Chlori-doideae in Panicoideae, Nardus pa med rodom Molinia in poddružino Chloridoideae. Tako. Nova vegetacijska sezona je pred vrati in zagotovo se bo Ključ odlično obnesel tudi pri določevanju na terenu (vsaj v vzhodnem delu Slovenije je skoraj popolnoma uporaben). Nekaj ključev sem že preizkusil in na podlagi izkušenj z njimi lahko knjigo le toplo priporočim. Če vas torej pot zanese na Češko, ne pozabite obiskati kake knjigarne! Neje Jogan Poročilo o simpoziju Vegetacija Slovenije in sosednjih območij 2001 Simpozij je potekal od 22. do 24. novembra 2001 v prostorih Gozdarskega inštituta Slovenije v Ljubljani. Organizirala sta ga Botanično društvo Slovenije in Biološki inštitut Jovana Hadžija Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Simpozij je bil posvečen obletnicam treh znanstvenikom, ki delujejo na Biološkem inštitutu Jovana Hadžija in so s svojim delom bistveno pripomogli k razvoju inštituta ter se uveljavili tudi v širšem slovenskem prostoru m tudi zunaj naših meja; 80-letnici palinologa akad. dr. Alojza Šerclja ter 70-Jetnicama fitoceno-logov akad. dr. Mitje Zupančiča in dr. Lojzeta Marinčka. Program je bil sestavljen iz uvodnega dela in znanstvenega dela. V uvodnem delu sta dobrodošlico udeležencem in čestitke slavljencem izrekla predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti akad. prof. dr. France Bernik in predsednica Botaničnega društva Slovenije prof. Metka Škornik. V nadaljevanju so o življenju in delu slavljencev spregovoril, akad. dr. Mitja Zupančič, dr. Igor Dakskobler in dr. Andraž Čarni. Ob koncu uvodnih predavanj je slavljence nagovoril tudi prof. Dr. Helmut HartJ iz Salzburške univerze ter jim podaril Vegetacijsko karto Koroške. Akademik dr. Šercelj seje rodil 8.12.1921 na Gornjem Polju pri Dolenjskih Toplicah Diplomiral je na biološkem oddelku Filozofske fakultete iz biologije in geologije leta 1948 m tu tudi doktorira leta 1961 Leta 1966 seje habilitiral za izrednega profesorja na Fakulteti za naravoslovje in tehnolog,jo Leta 1954 se je zaposlil na SAZU in ustanovil palinološki laboratorij, ki je bil kasneje priključen Biološkemu inštitutu J. H. ZRC SAZU Upokojil seje leta 1989 kot znanstveni svetnik. Leta 1989 je bil izvoljen za izrednega in leta 1997 za rednega člana SAZU. Akademik Šercclj se je ukvaijal s preučevanjem zgodovine vegctacije v kvartarju na podlagi palmoloskih raziskav. Na podlagi ostankov peloda, ki se jc ohrani! v glini, šoti in jezerskih ostankih je ugotovil, daje pri nas potekal razvoj podobno, kot v srednji Evropi, le da so posamezne faze nastopale znatno prej kot severno od Alp. Ugotovil je tudi, da se jc pri nas začel razvoj primarnih gozdov s fazo mešanega hrastovega gozda in se nadaljeval s fazo leske, medtem ko sta bili v Srednji Evropi ti dve fazi zamenjani. Rezultate svojega raziskovalnega dela je združil v delu Začetki in razvoj gozdov v Sloveniji (1996), kjer je ugotovil, da ni trajnih, stalnih ali končnih gozdnih združb saj se gozdne združbe nenehno spreminjajo. Akademik d, Mitja Zupančič seje rodil 25.12.1931 v Ljubljani. Diplomiral jc leta 1962 na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Doktoriral je leta 1977 na Gozdarski fakulteti v Sarajevu Od leta 1962 je bil zaposlen na Biološkem inštitutu ZRC SAZU, kjer seje leta 2000 upokojil kot znanstveni svetnik. V razdobju od 1982 do 1992 je opravljal pomembne vodstvene funkcije (direktor vršilec dolžnosti direktorja) na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU. Leta 1993 je bil izvoljen za izrednega in leta 2001 za rednega člana SAZU. Akademik Zupančič seje ukvarjal z raziskavami geobotanike in fitogeografije v Sloveniji na Balkanskem polotoku in srednji Evropi. Preučeval je smrekove, borove, gabrove in bukove gozdove ter subalpinsko grmiščno vegetacijo. Opisal je številne nove sintaksone (subasociacije geografske variante, asociacije in podzveze) ter kritično obravnaval razred smrekovih gozdov Poleg tega se je ukvarjal z vegetacijsko kartografijo, kjer je bil soavtor in sourednik karte potencialno naravne vcgetacije bivše Jugoslavije in sodeloval tudi pri vegetacijski karti Evrope. Izdelal je tudi podrobno fitogeografsko členitev Slovenije in sodeloval pri številnih elaboratih za potrebe gozdarske prakse Med drugim je napisal tudi dve deli o smrekovjih. in sicer Smrekovi gozdovi v mraziščih dinarskega gorstva Slovenije (1980) in Smrekovi gozdovi Slovenije (1999). Dr. Lojze Marinčck seje rodil 23. aprila 1932 v Ljubljani. Diplomiral je leta 1959 na gozdarskem oddelku Biotehniške fakultete. Doktoriral jc leta 1976 na Univerzi v Beogradu V letih 1961 , 1 "P°Slen "a Biroju za g°zdarsko načrtovanje. Na Biološkem inštitutu se je zaposlil leta 1973 in je bil polno zaposlen do leta 1997. Leta 1985 je bil izvoljen v naziv znanstveni svetnik V času osamosvojitve Slovenije se je začel ukvarjati s politiko. Med drugim je bil predsednik Demosa Ljubljane, ustanovil klub znanstvenikov SLS, itd. Leta 1997 je postal minister za znanost m tehnologijo v vlad, RS. V teku mandata je bil nekaj časa tudi v.d. ministra za obrambo Osnovno delovno področje raziskav dr, Marinčka so gozdne združbe Slovenije, njihova ekologija, razvoj, njihova floristična sestava, sistematika in dinamika. Postavil je številne nove sintakso-ne, od subasociacij do zveze ter pripravil pregled poimenovanja številnih opisanih gozdnih zdnižb Na podlag, conalnih rastlinskih združb je postavil novo delitev ilirske florne province Sam ali v •soavtorstvuje opravil nomenklatorično revizijo asociacij gozdov navadnega gabra, bukovih gozdov in gradnovih gozdov ilirskega območja. Od teta 1990 intenzivno proučuje gozdove plemenitih listavcev. Organiziral in sodeloval je tudi pri vegetacijskem kartiranju ter je soavtor karte potencialno naravne vegetacije Jugoslavije v merilu 1:1 000 000 iz leta 1986. Napisal je več elaboratov za gozdarsko prakso m za sanacijo cestnih brežin. V širši javnosti je najbolj znana njegova monografija Bukovi gozdovi na Slovenskem (1987). Znanstveni del simpozija je potekal v sedmih sekcijah predavanj ter dveh posterskih sekcijah. Zvrstilo se je kar 31 predavanj in štirinajst posterjev, kar kaže na velik obseg in hiter razvoj tovrstnih raziskav. J V prvi sekciji, ki jo je vodil prof. dr. Ivo Trinajstič, so bili referati s področja gozdne vegetacije: pragozd Stirovača na Hrvaškem v primerjavi s pragozdom Kočevski Rog, gozdovi smreke in jelke na območju Južnih Alp in Dinarskega gorstva, jelovo-bukovi gozdovi v Posočju, barjansko smrekovje v Sloveniji, gabrovi gozdovi ob Nadiži in sinsistematika gozda jesena in navadnega tevja Druga sekcija, ki jo je vodila prof. dr. Nada Hulina, je bila posvečena obvodni in vodni vegetaciji. Obsegala je predstavitve združbe iglaste site in prave potočarke na Cerkniškem jezeru spremembe vegetacijske odeje povodja Dragonje v zadnjih 30 letih, združbe pepelnatosive vrbe v jugovzhodni Sloveniji, obmorske vegetacije ob Kaštelanskem zalivu in predstavitev makrobentoških alg v Tržaškem zalivu. Tretja sekcija, ki jo je vodil prof. dr. Andrej Martmčič, je obravnavala palinološke in floristične teme: sledenje cvetnega prahu v zraku v Sloveniji, problematika avtohtonosti pušpana v Sloveniji ter ujemanje fitogeografske delitve Slovenije z vzorci razširjenosti vrst. Četrta sekcija je bila posvečena suhim traviščem in grmiščnim združbam. Vodil jo je prof dr Vlado Matevski. Obdelali so gnniščno združbo navadne kaline in rdečega drena na Hrvaškem sin-taksonomijo in singenezo gozdov in grmišč v celinskem delu Dinarskega gorstva, traviščno vegeia-cijo na Tirolskem, travišča na silikatih na Pohorju ter gozdne robove na HrvaŠkem V peti sekcij,, ki jo je vodil prof. dr. Sulejman Redžič in je bila posvečena ruderalni, naskaln, in mehščni vegetaciji, so obdelali nideralno in obcestno vegetacijo zahodne Madžarske soodvisnost med vegetacijo m vegetacijskim pokrovom na cestnih brežinah, vegetacijo na grohotnih tleh v mrazisčih na Snežniku ter vegetacijo skalnih razpok na starih zidovih v Ljubljani. Šesto sekcijo, ki je obravnavala procese v gozdnih združbah, je vodila prof. dr Zinka Pavletič Tu so bili na programu referati o genetskih razlikah med populacijami smreke, spremembah talnih razmer m vrstne sestave v borovju in bukovju po požaru, naravni obnovi gorskih bukovih gozdov ter dopolnjevanju morfoloških in molekularnih taksonomskih metod na primeru mikoriznih in patogenih gliv. Sedma sekcija je bila posvečena uporabi in analizi fitocenoloških spoznanj. Vodil jo je prof dr Tone vvraber. Obdelana je bila zastopanost fitocenoloških in fitogeografskih vsebin v veljavnih učnih načrtih, b.bhometrična in geografska analiza objavljenih del o vegetaciji v Sloveniji, vprašanje ali so habitatm tipi lahko zamenjava za sintaksone ter analiza gozdnih združb s pomočjo CilS operacij Prva posterska sekcija je bila namenjena vegetaciji. Predstavljena je bila asociacija Plantagini-Umometum cancellati na jadranskih otokih, naravni rezervat Vordervveisstiirchl v nacionalnem parku Hohe Tauem v Avstriji, plevelne združbe žit na Hrvaškem, kartiranje habitalnih tipov „a Radenskem polju, nova asociacija Veronico-Cardammetum graecae v južnem delu Makedonije vegetacija razreda hoeto-Nanojuncetea v Sloveniji in gradientna analiza traviŠČ reda BromJiia erecti v osrednji Sloveniji. Floristika in taksonomija so bile teme druge posterske sekcije. Posterji so obravnavali fitogeo-grafsko oznako vodne, močvirske in obrežne flore v Pomurju, razširjenost vrst iz skupine poljske bek.cc v Sloveniji, družino kukavičevk na otoku Biševo, razširjenost vrst mlečkov iz podrodov Euphorbm subgen. Esula in subgen. Agato,™ v Sloveniji, rezultate kartiranja omelovk v Sloveniji razširjenost vrst rodu Crocus L. na Hrvaškem in taxon Juncu subgenus Septati v Sloveniji Stmpozija seje udeležilo okrog 80 udeležencev iz 8 evropskih drŽav: Slovenije, Hrvaške Bosne m Hercegovine, Makedonije, Avstrije, Italije, Madžarske in Španije H . iT nI! PredaVanj'TStl'rjeV Se je zak!jučil z večeij0 v hotelu M- kier so slavljence počastili s torto. Ob koncu naslednjega dne je znanstveni del simpozija zaključil dr. Andraž Čami ki je ob diapozmvih zutnnk, s simpozija na kratko obnovil dogajanje teh dveh dnevov. Simpozij pa se je zaključil v soboto 24. 11. z ekskurzijo v Škocjanske jame, ki jo je vodil prof. d, Andrej Martinčič Ude ezenc. ekskurz.je so Se lahko seznanili z zanimivo vegetacijo v jami m na njenem vhodu Uvodna predavanja in povzetki vseh prispevkov v slovenščini in angleščini ter opis ekskurzije so izšh v zborniku (ur. A. Carni). 1 Pokrovitelji simpozija so bili Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport republike Slovenije in SjemT Cemer S'0VenSkC ak3demlje 2nan05tl ln u™stl M kar se jim lepo'zah- Na simpoziju smo lahko izmenjali izkušnje ter pridobili nova znanja. Srečali smo se s koleg, in poglobil, obstoječe ddovne stike in navezali nove, ki bodo pripomogli k še plodnejšem delu v prihodnje. Prav gotovo bo simpozij vegetacija Slovenije in sosednjih območij 2001 pripomogel k hitrejšemu razvoju raziskavvegetacije na tem območju Petra Košir Obi,kovanje sl.k in tabel - Slike so črtne, pripravljene z računalniško grafiko in kontrastno natisnjene ali narisane s tušem. Izjemoma pridejo v poštev tudi kontrastne fotografije Na slikah so narisane tudi dolžinske enote (grafična merila) v obliki »1 5 mm« m brez nadaljnje«, razčlenjevanja. Na sestavljeni sliki mora biti jasno, na katere dele se katera dolžinska en on,' nanaša Na zemljevidih je poleg grafičnega menla nedvoumno označena tudi smer severa z »N« Ce je shk vec so zaporedno oštevilčene z arabskimi številkami, na sestavljenih slikah pa posa- ZnT ?t p , T ^^ PraV tak° ošteviIči™ 2 arabskimi številkami, a neodvisno od oštevilčenja slik. Pod vsako sliko ah tabelo je pojasnjevalni tekst v slovenščini in angleščini (npr SI 1 ... Hg. 1: ) v besedilu pa se slike oz. tabele omenjajo kot si. 1, si. 2a, lab. 1... Pojasnjevalno besedilo k slikam in tabelam se doda v besedilu čisto na koncu, na robu natisnjene kopije besekT!' V terem d£lU naj bi bi,a sKka ali tabcla- ^Jbolje je, da so slike pripravljene vecjc, kot bodo kasneje v reviji. - Enostavne tabele lahko oddate kar na disketi, zaplctenejše pa Eolegjena oddajte tudi tako pripravljene, da jih bo mogoče kot slike vključiti v tekst. J Floristične notice - V tej rubriki objavljamo tako ali drugače zanimive flori,tične najdbe predvsem z območja Slovenije, le izjemoma tudi nove vrste za slovensko floro (te je smiselneje podrobneje predstavit, v samostojnem članku, ki vsebuje tudi slike in diagnozo obravnavane vrste) Obse» prispevkov naj ne bo prevelik, načeloma ne več kot eno stran. Popolno znanstveno ime obravnavanega taksona (brez citiranega vira in letnice) predstavlja naslov prispevki. Sledi kratka pisna oznaka pomena najdbe (npr. »Potrditev več desetletij starih navedb za Belo Krajino.« aH »Nova nahajališča t6J Pa Skd! "aVedha n0Vlh na^alii5č P° ™>rcu: kmet vJ } l0VenlJa: S,ajerSka' P(>h0rJe' Frajhajm nad Šmartnim na Pohorju, pri 1987 (UU SIS?'' m': S ' Leê' D- NAGLIČ- 5l 7' 1987' deL M" R,ST0^ 7 7" Tem navedbam sledi komentar z obrazloživijo pomena najdb in ostalimi pripombami Literarne navedbe se „avaja po bibliografiji v Rdečem seznamu (T. Wrabor & P. Skoberne Varstvo Narave 14-15), dodatne literatume vire pa doda za komentarjem. Na koncu vsake notice je s polnim imenom podpisan njen avtor. Recenzije - Naslov recenzije je naslov recenziranega dela po vzorcu citiranja literature z dodatnimi podatki o vseh avtorjih (če so trije ali jih je več), prevajalcu, številu strani m ceni. Za razliko od s,cersnjega citiranja literature najprej navedemo polni naslov obravnavanem dela Recenzije naj ne presegajo dveh strani natisnjenega besedila. Oddaja besedil s^ranskonf S ^au * ^ ? ^ ^ ^ jaSn° ^ k