URADNE OBJAVE
Leto XV	Murska Sobota, dne 19. maja 1981	Št.: 25
URADNE OBJAVE OBČINSKIH SKUPŠČIN: GORNJA RADGONA, LENDAVA. LJUTOMER IN MURSKA SOBOTA
Odgovorni urednik: Martin Vinčec
231.	Odlok o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij, ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota.
232.	Ugotovitve, in stališča o gospodarskih gibanjih in uresničevanju’ družbenega ‘plana občine' Murska Sobota za obdobje 1976-1980 v letu 1980.
233.	Sklep o kriterijih za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma območij občine Murska Sobota.
234.	Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana občine Lendava za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000.
235.	Odlok o določitvi organa, ki odloča o izločitvi uradne osebe upravnega organa oziroma funkcionarja, ki vodi upravni organ občine Lendava.
236.	Odlok o spremembi odlokov o višini prispevnih stopenj za financiranje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Ljutomer v času od 1. 5. do 31.12.1981.
237.	Samoupravni sporazum o ustanovitvi občinske zdravstvene skupnosti Lendava.
238.	Sklep o uskladitvi (valorizaciji) lestvice prispevkov občanov k stroškom socialnega skrbstva v občini Gornja Radgona.
239.	Ugotovitveni sklep Sveta za ljudsko obrambo skupščine občine Gornja Radgona.	x
240.	Sklep o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci.
STRAN 11 VESTNIK, 19. MAJA 1981
231.
, Na podlagi 165. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) je Skupščina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 23. aprila 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 22., aprila 1981, sprejela
ODLOK
O KRITERIJIH ZA DOLOČITEV KRAJEVNIH SKUPNOSTI IN OBMOČIJ, KI SO MANJ RAZVITA NA OBMOČJU OBČINE MURSKA SOBOTA
X	_
1.	člen
S tem odlokom se določajo kriteriji za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma njihovih območij in sredstev za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti.
2.	člen
Za opredelitev manj razvite krajevne skupnosti oz. območij krajevne skupnosti se uporabljajo naslednji kriteriji:
—	delež zaposlenih v skupnem številu prebivalcev;
—	skupni prihodek na prebivalca, ki se ugotovi:
a)	na osnovi števila zaposlenih in povprečnega osebnega dohodka v občini
b)	na osnovi katastrskega dohodka kmetov, povečanega s faktorjem, ki ga določi izvršni svet
c)	na osnovi dohodka delovnih ljudi, ki z lastnimi sredstvi samostojno opravljajo obrtne dejavnosti oz. intelektualne storitve;
—	gostota naseljenosti prebivalstva;
—	razvitost družbenega standarda.
3.	člen
Za manj razvito krajevno skupnost se šteje njeno celotno območje, oziroma za manj razvito območje in tisti del krajevne skupnosti, ki izpolnjuje vsaj tri od naslednjih kazalcev: ,
—	da delež zaposlenih v skupnem številu prebivalcev ne presega 75 % povprečnega deleža v občini;
—	da skupni prihodek na prebivalca ne presega občinskega povprečja;
—	da gostota prebivalcev ne presega 60 na kv. km prebivalcev na območju, za katerega se ugotavlja manj razvitost;
—	da ima območje krajevne skupnosti manj kakor 50 % kategoriziranih cest, da je del, krajevne skupnosti oddaljen in ima slabo cestno povezavo s krajevnim centrom, da leži naselje na obmejnem območju, da ni strnjeno in je oddaljeno od centra krajevne skupnosti.
Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti s sklepom določita za srednjeročno obdobje tiste krajevne skupnosti oziroma območja krajevnih skupnosti, ki izpolnjujejo kriterije iz tega člena.
4.	člen	x
Sredstva za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti se zbirajo na prehodnem računu pri Službi družbenega knjigovodstva.
Na račun se stekajo sredstva, ki so jih podpisniki dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za srednjeročno obdobje namenili za financiranje razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma območij.
5.	člen
Sredstva razporejata Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti prvenstveno za sofinanciranje tistih razvojnih programov manj razvitih krajevnih skupnosti, ki so krajevnega pomena, manj razvitim območjem krajevnih skupnosti pa za sofinanciranje tistih razvojnih programov, ki so ožjega pomena.
6.	člen
Komisija za financiranje programov razvoja krajevnih skupnosti upošteva pri obsegu sofinanciranja razvojnih programov lastno udeležbo delovnih ljudi in občanov ter drugih udeležencev, predvsem glede na sprejeti samoprispevek za realizacijo razvojnega programa krajevnih skupnosti ter stopnjo razvitosti krajevnih skupnosti oziroma njihovih območij.
7.	člen
Komisijo za financiranje programov krajevnih skupnosti imenujeta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti.
Komisijo sestavlja predsednik in 8 članov.
8.	člen
Komisija opravlja zlasti naslednje naloge:
—	usklajuje samoupravno sporazumevanje o temeljih plana družbenega razvoja manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma njihovih območij;,
—	daje predloge zboroma glede razporeditve sredstev za financiranje usklajenih razvojnih programov;
—	opravlja nadzor nad uporabo sredstev in o tem poroča zboroma.
9.	člen
Finančno-administrativna opravila računa opravlja sekretariat za občo upravo občine Murska Sobota.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin.
Številka: 025—1/81— 5
Murska Sobota, 23. aprila 1981
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota Karel Sukič
240
5.
Na podlagi 2. člena zakona o samoprispevku (Uradni list SRS, št. 3/73, 8. člena Zakona o referendumu (Uradni list SRS, št. 23 /77) in 16. • člena Statuta krajevne skupnosti Bratonci, je skupščina krajevne skupnosti Bratonci, na seji dne 22. 04. 1981 sprejela
SKLEP o razpisu referenduma za uvedbo samoprispevka za območje krajevne skupnosti Bratonci
1.
■ Razpisuje se referendum za uvedbo samoprispevka v denarju kot samoprispevek k uresničevanju programa razvoja krajevne skupnosti.
2.
Referendum bo v nedeljo, 7. junija.od 6. ure do 15. ure v vaškem domu v Bratoncih.
3.
Sredstva samoprispevka se bodo namensko uporabila kot sopri-spevek
—	k izgradnji otroškega vrtca
it- k glazuri asfaltne prevleke za vaške ceste
—	k izgradnji transformatorske postaje
—	ki izgradnji slačilnic in telesnokulturnih objektov
■	— k razširitvi vodovodnega omrežja
—	k izgraditvi telefonskega omrežja
—	za adaptacijo vaškega doma
—	za izdelavo projektov za mrtvaško vežo
—	za opremo za požarno varnost in civilno zaščito
Sredstva za posamezne namene razporedi svet krajevne skupnosti.
4.
Samoprispevek znaša
5 % od katasterskega dohodka
2 % od netto OD zaposlenih delovnih ljudi in občanov
2 % od netto OD in davčne osnove iz samostojnega opravljanja obrtnih, intelektualnih in drugih gospodarskih in negospodarskih dejavnosti
2 %.od pokojnin višjih od pokojnin z varstvenim dodatkom 100,00 din mesečno delavci, ki so začasno zaposleni v tujini in imajo stalno prebivališče v KS Bratonci.
Samoprispevek se bo zaračunaval od 1.7.1981do30.6.1986insicer: od osebnih dohodkov zaposlenih in pokojnin višjih od pokojnin z varstvenim dodatkom ob vsakem izplačilu, od katasterskega dohodka in čistega dohodka obrtnikov obračunava davčna uprava SO M. Sobota, od zaposlenih v tujini pa zaračunava Krajevna skupnost.
6.
Na referendumu glasujejo občani, ki imajo pravico glasovanja pri splošnih volitvah 'in so vpisani v volilni imenik krajevne skupnosti Bratonci.
7.
Glasuje se z glasovnico na kateri je vpisano besedilo 3. in 4. člena tega sklepa in pod besedilom nadaljevanje
GLASUJEM
ZA	PROTI
, Glasovalec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo ZA, če se strinja, oziroma PROTI če se ne strinja z uvedbo samoprispevka.
8.
Za postopek na referendumu se uporabljajo določila Zakona o referendumu in oblikah osebnega izjavljanja
9.
S sredstvi samoprispevka, ki se bodo zbrala na posebnem računu bo • upravljal svet KS Bratonci, kateri je enkrat letno dolžan poročati zboru občanov in skupščini KS o izvajanju letnih planov, ter pet letnega programa razvoja, krajevne skupnosti, o uporabi s samoprispevkom zbranih sredstev.
1°.
Z dnem, ko bo začel veljati ta samoprispevek, neha veljati sklep o uvedbi samoprispevka, kije bil sprejet na referendumu 05.06. 1977. Ta sklep začne veljati z dnem objave v uradnih objavah.
Bratonci, dne 04. 05. 1981	;	,
Predsednik skupščine krajevne skupnosti Bratonci Virag Martin 1. r.
<
AN 11 VESTNIK, 19. MAJA 1981
232
233.
Na podlagi 165 člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, 3t. 12//80) je SkupSšina občine Murska Sobota na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti, dne 8. maja 1981 in na seji Družbenopolitičnega zbora, dne 6. maja 1981 sprejela nasednje
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
o gospodarskih gibanjih in uresničevanju družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1976-1980 v letu 1980.
Zbori Skupščine občine M. Sobota so na sejah dne 22. in 23. aprila 1981 obravnavali Analizo gospodarskih gibanj in uresničevanje družbenega plana za obdobje 1976—1980 v letu 1980 in ugotovitve ter stališča izvršnega sveta. Na osnovi prikazanega stanja v Analizi, razprave in predlogov delegatov, družbenopolitičnih organizacij in ugotovitev ter stališč izvršnega sveta so zbori sprejeli naslednje
UGOTOVITVE IN STALIŠČA
— iz analize gospodarskih gibanj v letu 1980 izhaja, da so doseženi pozitivni premiki pri povečanju izvoza, krepitvi akumulacije, v počasnejši rasti skupne in splošne porabe, racionalnejšem zaposlovanju in smotrnejšem investiranju. K povečanju izvoza so v največji meri prispevale organizacije združenega dela Mura, Mesna industrija, Zunanja trgovina in Beltinka. Kljub restrikcijam so se v preteklem letu začele v izvoz vključevati tudi druge organizacije združenega dela;
—	ob pozitivnih premikih so bila prisotna tudi negativna gibanja, kot nadaljevanje poslovanja z izgubo, predvsem v Mesni industriji, močna rast materialnih stroškov, zmanjševanje likvidnosti in naraščanje kratkoročnih kreditov, motnje v preskrbi na tržišču, predvsem z reprodukcijskim materialom, padec realnih osebnih dohodkov ter visoka rast cen in življenjskih stroškov;
—	v gospodarstvu občine so realne rasti višje kot v povprečju v SR Sloveniji, yendar niso bila dosežena za resolucijo načrtovana gibanja. Dosežena je bila rast kmetijske proizvodnje in izvoza, zaostaja pa rast družbenega proizvoda, industrijske proizvodnje, zaposlenosti in investicij;
—	glede na hitrejšo rast, porabljenih sredstev od rasti celotnega prihodka morajo vse OZD podrobneje analizirati povečanje materialnih stroškov in ugotoviti vzroke naraščanja ter povzeti ukrepe za njihovo zmanjšanje;
—	izguba v Mesni industriji neugodno vpliva na dosežene rezultate v občini, zato je potrebno s strani delovne organizacije, SOZD ABC Pomurka in ustreznih družbenopolitičnih skupnosti, podvzeti vse ukrepe, v skrajnem primeru tudi zakonske, v kolikor se pogoji poslovanja v tej delovni organizaciji ne izboljšajo. Prav tako je potrebno analizirati vzroke za zmanjšanje akumulacije v posameznih organizacijah združenega dela;
—	organizacija združenega dela morajo ob predlogu za povečanje cen upoštevati določila dogovora o izvajanju politike cen in povečati dohodek na osnovi boljšega gospodarjenja. Ob vsakem povečanju cen je potrebno upoštevati tudi negativne učinke, ki jih hitra rast cen,povzroča v reprodukcijski verigi;
—	na področju skupne in splošne porabe so v letu 1980 bili doseženi pozitivni premiki v smeri počasnejše rasti porabe. V samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti je treba ugotoviti vzroke hitrejšega naraščanja sredstev dejavnosti in upadanja koriščenja sredstev za investicije;
—	ustvarjeni presežki v samoupravnih interesnih skupnostih družbenih dejavnosti v letu 1980 se porabijo za pokritje razlike med dogovorjenimi prihodki in dovoljeno porabo po resoluciji glede na pričakovano rast dohodka;
— za odpravljanje negativnih gibanj z analizo za leto 1980 je treba v vseh sredinah poskrbeti za dosledno izvajanje nalog iz resolucije o družbenoekonomski politiki in razvoju občine v letu 1981.
Številka: 30-7/81-1
V M. Soboti, 8. 5. 1981
•
Predsednik
Skupščina občine M. Sobota
Karel SUKIČ 1. r.
Na podlagi 167. člena Statuta občine Murska Sobota (Uradne objave, št. 12/80) in določil 2. odstavka 3. člena Odloka o kriterijih za določitev krajevnih skupnosti in območij,.ki so manj razvita na območju občine Murska Sobota, sta Zbor združenega dela in Zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Murska Sobota na seji dne 8. maja 1981 sprejela naslednji
SKLEP
Kriterije za določitev manj razvitih krajevnih skupnosti oziroma območij izpolnjujejo na območju občine Murska Sobota naslednje krajevne skupnosti in naselja:
— Krajevna skupnost BODONCI z vsemi naselji
— V krajevni skupnosti BOGOJINA: naselje BUKOVNICA
— Krajevna skupnost CANKOVA z naselji: DOMAJINCI, GERLINCI, GORNJI CRNCI, KRASCl IN TOPOLOVCI
— Krajevna skupnost ČEPINCI z vsemi naselji
— Krajevna skupnost GORNJI PETROVCI z naselji: ADRIJANCI, BOREČA, LUCOVA, MARTINJE, NERAD-NOVCI, PESKOVCI, STANJEVCI, SULINCI in ŽENAVLJE
' — Krajevna skupnost GRAD z vsemi naselji
— Krajevna skupnost HODOŠ z vsemi naselji
— Krajevna skupnost KRIŽEVCI z vsemi naselji
—	Krajevna skupnost KUZMA z vsemi naselji
— Krajevna skupnost MAČKOVCI z naselji: DANKOVCI, KUSTANOVCI, OTOVCI, PEČAROVCI, POZNANOVCI in PROSEČKA VAS
—	v Krajevni skupnosti MARTJANCI naselji KRNCI in ANDREJCI
—	Krajevna skupnost PERTOČA z vsemi naselji
—	Krajevna skupnost PROSENJAKOVCI Z vsemi naselji
—	v Krajevni skupnosti PUCONCI naselji: BOKRAČI, DOLINA
—	Krajevna skupnost RATKOVCI z vsemi naselji
—	Krajevna skupnost ROGASOVCI z vsemi naselji
—	Krajevna skupnost SELO—FOKOVCI z naseljem SELO
—	Krajevna skupnost SALOVCI z vsemi naselji
—	■ v Krajevni skupnosti TEŠANOVCI naselji: SUHI VRH in VUČJA GOMILA
—	v Krajevni skupnosti ZENKOVCI naselje BEZNOVCI.
Številka: 025—1/81—5
V M. Soboti, 8. 5. 1981
Predsednik
Skupščine občine M. Sobota
Karel Sukič 1. r.
234
Na osnovi 142. člena zakona o sistemu družbenega planiranja in o družbenem planu SR Slovenije (Ur. list SRS, št. 1/80) in na podlagi odloka skupščine SR Slovenije o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje od leta 1986 — 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (Ur. list SRS, št. 17/78) ter na podlagi 179. člena statuta občine Lendava (Ur. objave občine Pomurja štev. 8/74) je Skupščina občine Lendava na seji družbenopolitičnega zbora dne 4. 5. 1981 in na seji Zbora združenega dela in Zbora krajevnih skupnosti dne 5. 5. 1981 sprejela
ODLOK
O PRIPRAVI IN SPREJETJU DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE LENDAVA ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1995 OZIROMA ZA DOLOČENA PODROČJA DO LETA 2000
1.	člen
Dolgoročni plan občine Lendava se pripravi in bo sprejet za obdobje od leta 1986 do leta 1995 oziroma za določena področja do leta 2000 (v nadaljnjem besedilu: dolgoročni plan občine).
‘	2. člen
Izvršni svet skupščine občine Lendava pripravi in v prvi polovici lefa 1983 predloži skupščini občine Lendava osnutek v zadnjem četrtletju istega leta pa predlog dolgoročnega plana občine Lendava.
STRAN 12 VESTNIK, 19. MAJA 1981
XI. OBVEŠČANJE IN JAVNOST DELA
36.	člen
Delo skupnosti in njenih organov je javno.
Glede na dvojezičnostobmočja je zajamčena enakopravnost uporabe madžarskega jezika.
Skupnost mora zagotoviti redno, pravočasno, resnično in popolno obveščanje uporabnikov in izvajalcev o celotnem delovanju skupnosti in o problemih, stanju ter razvoju zdravstvenega varstva v občini, o uresničevanju planov skupnosti, o uresničevanju svobodne menjave dela, o porabi združenih sredstev, kot tudi o drugih vprašanjih, ki so pomembna za sklepanje in uresničevanje samoupravnega nadzora. Ustrezno obveščanje se zagotavlja tudi na madžarskem jeziku.
37.	člen
Uporabnike in izvajalce obvešča skupnost zlasti:
—	prek delegatov v skupščini,
—	s pismenimi gradivi za sejo zborov in drugih organov skupščine,
—	z letnim poročilom o delu skupnosti.
XII. PREDHODNA IN KONČNA DOLOČBA
38. člen
Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Lendava je sklenjen, ko k njemu pristopi večina udeležencev.
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha veljati samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Lendava, objavljen v Uradnih objavah Pomurja z dne 17/8—1977.
Ta samoupravni sporazum se objavi v Ur. 1. SRS-ali Uradnih objavah pomurskih občin in začne veljati osmi dan po objavi ter po soglasju Skupščine občine Lendava.
Po pooblastilu skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Lendava z dne 8/12—1980 je izvršilni odbor skupščine na svoji seji dne 29/12—1980
UgOtOVil,
da je Samoupravni sporazum o ustanovitvi Občinske zdravstvene skupnosti Lendava sprejela in k njemu pristopila večina udeležencev — organizacij združenega dela in delovnih-skupnosti v občini Lendava.
Številka: 06/1—465/80
. Datum: 29/12—1980
PREDSEDNIK SKUPŠČINE
OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI LENDAVA
Tine OŠLAJ, 1. r.
STRAN 12 VESTNIK, 19. MAJA 1981
od 5.501,00 in več	celotni dohodek na druž.
člana, vehdar do višine mesečne rejnine ali oskrbnine oz. dejanskih izdatkov stroškov Obč. skupnosti soc. skrbstva.
>
2.
Skupščina pooblašča in zadolžuje izvršni odbor te skupščine, da med poslovnim letom ustrezno vskladi to lestvico o primeru sprememb in zviševanja življenjskih stroškov in vskladitev družbenih denarnih pomoči — edini vir v SR Sloveniji.
3.	.
Skupščina pooblašča in zadolžuje strokovno službo te občinske skupnosti, da v smislu točke 6 v uvodu tega sklepa navedenih meril in kriterijev sama ali skupaj s pristojno oz. ustrezno strokovno službo ugotavlja in ocenjuje višino in deleže dohodkov od premoženja, dohodkov iz pravnih naslovov in druge dohodke, ki niso natančno evidentirani in prikazovani, ki jih je treba upoštevati pri celotnih dohodkih posameznih občanov ali družin zaradi določanja prispevkov občanov k stroškom varstva socialnega skrbstva. V spornih primerih pristojni organ (svet za socialno skrbstvo) pritegne k sodelovanju zunanje strokovne sodelavce oz. ustrezno strokovno institucijo za ugotavljanje in ocenitev dohodkov občanov ali drttžin v smislu prejšnjega odstavka te točke.
4.
Ta sklep objavi skupščina v Uradnih objavah občinskih skupščin Pomurja.
Ta sklep velja v 8. dneh po objavi, občinska skupnost pa ga uporablja od 1. I. 1981.
Številka: 402-3/79-S
Datum: 26/2-1981
Predsednica skupščine: Marica LESKOVEC. I. r.
239
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito skupščine občine Gornja Radgona je na svoji seji dne 18. aprila 1981 sprejel tale
UGOTOVITVENI SKLEP
1.
Svet za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito občine Gornja Radgona ugotovi, da je samoupravni sporazum o združevanju sredstev za financiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite v občini Gornja Radgona za obdobje 1981 —1985 sprejela večina udeležencev in je s tem postal veljaven.
2.
Na podlagi 4. člena sporazuma ter resolucije o družbenoekonomskem razvoju občine Gornja Radgona za obdobje 1981—1985, združujejo udeleženci sporazuma sredstva po naslednjih osnovah in merilih:
— Skupščina občine Gornja Radgona — iz proračuna občine v višini, ki se določi vsako leto v skladu s politiko financiranja splošnih družbenih potreb v občini,
—	delavci temeljnih in drugih organizacij združenega dela, ki ustvarj'ajo dohodek po načelih gospodarskega poslovanja — iz dohodka tc organizacije v višini 0,25 % od dohodka, doseženega v preteklem letu.
—	občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtna, krhetijska in druge gospodarske dejavnosti, intelektualne ali negospodarske storitve 0.60 % od osnove od katere se odmerijo davki in prispevki;
—	zasebni kmetijski proizvajalci (kmetje) 0,5 % od katastrskega dohodka.
Udeleženci plačujejo v letu 1981 prispevek na tale žiro račun: 51910-637-50587 — sklad za finansiranje splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite občine Gornja Radgona.
3.	’ tins ; .
Ta sklep se objavi v Uradnih objavah občin Pomurja.
Številka: 805-2/2
G. Radgona, dne 6/5-1981
PREDSEDNIK SVETA
ZA LJUDSKO OBRAMBO, VARNOST IN DRUŽBENO SAMOZAŠČITO
• Janez ŠED1VY
STRAN 13 VESTNIK, 19. MAJA 1981
3.	člen
Izvršni svet Skupščine občine Lendava določi program dela za pripravo dolgoročnega plana občine Lendava. Ta program vključuje raziskovalne naloge in druge analize, ki jih je potrebno pripraviti kot osnovo 'za oblikovanje izhodišč, organe in organizacije, odgovorne za pripravo strokovnih podlog, organe in službe za pripravo samoupravnih sporazumov in dogovora o dolgoročnem planu, obveznosti organov in služb v postopku samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ter roke v zvezi s tem. Program dela upošteva tudi že pripravljene strokovne osnove za pripravo družbenega plana občine za obdobje 1981-85, ki vsebujejo določene elemente prostorskega razvoja z opredelitvijo do leta 2000.
4.	člen
Plansko obdobje iz 1. člena tega odloka velja v skladu z načelom sočasnega planiranja za vse nosilce in udeležence v •družbenem planiranju.
Dolgoročne plane morajo sprejeti zlasti:
—	organizacije združenega dela, katerih dejavnost je vezana na pomembnejše koriščenje energije ter naravnih virov in pogojev;
—	organizacije združenega dela, katerih razvoj pomembneje posega v prostor;
—	organizacije združenega dela, ki predstavljajo širše oblike združevanja dela in sredstev;
—	vse tiste samoupravne organizacije in interesne skupnosti, ki opravljajo ali ki so ustanovljene v zvezi z opravljanjem dejavnosti posebnega družbenega pomena.
Kriteriji za določitev organizacij združenega dela iz tega člena bodo opredeljeni s programom-dela iz 3. člena tega odloka.
5.	člen
Nosilci in udeleženci priprave dolgoročnih planov sprejmejo program dela za pripravo svojih dolgoročnih planov, s katerimi zagotovijo hkrati svoje sodelovanje v vseh fazah dela na pripravi dolgoročnega plana občine.
6.	člen
Za delo v zvezi s pripravo dolgoročnega plana občine se v letih 1981-1983 poleg sredstev za redno dejavnost strokovne službe planiranja v občini določijo še sredstva, ki bodo vsako leto določena z občinskim proračunom in porabljena v skladu s programom nalog za pripravo dolgoročnega plana občine.
7.	člen
Za namensko porabo sredstev iz prejšnjega člena tega odloka je odgovoren Izvršni svet Skupščine občine Lendava.
8.	člen
Strokovni nosilec aktivnosti pri pripravi in izdelavi dolgoročnega plana občine je Komite za družbeno planiranje in družbenoekonomski razvoj, s tem da sodelujejo tudi drugi upravni organi občine, strokovne službe samoupravnih interesnih skupnosti ter druge strokovne službe, ki bodo opredeljene s programom dela iz 3. člena tega odloka.
9.	člen
Delo na pripravi dolgoročnega plana'občine se prične takoj.
10.	člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih ob-., javah občin Pomurja.
Številka: 30—3181—3
Lendava, dne 5.^5. 1981
Predsednik
Skupščine občine Lendava Jože GORNJEC, 1. r.
/
4/5—1981 ter na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 5/5—1981 sprejela
ODLOK
O DOLOČITVI ORGANA, KI ODLOČA O IZLOČITVI URADNE OSEBE UPRAVNEGA ORGANA OZIROMA FUNKCIONARJA, KI VODI UPRAVNI ORGAN OBČINE LENDAVA
V. URESNIČEVANJE SVOBODNE MENJAVE DELA
21.	člen
Svobodna menjava dela med uporabniki in izvajalci temelji na sprejetih planskih aktih, na podlagi katerih sklenemo srednjeročne ali letne sporazume o svobodni menjavi dela v skupnosti s posamezno organizacijo združenega dela, ki opravlja zdravstveno dejavnost.
22.	člen
Udeleženci določajo v sporazumih o svobodni menjavi dela zlasti vrste in obsega zdravstvenih storitev, standard storitev, ceno oziroma povračilo za opravljeno delo, medsebojna jamstva za sprejete obveznosti in odgovornosti ter urejajo druga vprašanja ki zadevajo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti.
Uporabniki in izvajalci lahko uresničujejo svobodno menjavo dela tudi v neposrednih odnosih, če to omogočajo zmogljivosti izvajalcev in Če s tem ne omejujejo ali onemogočajo zadovoljevanje potreb in interesov po zdravstvenem varstvu, za katerega smo se sporazumeli v skupnosti.
VI. ZDRUŽEVANJE SREDSTEV ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO
23.	člen
Sredstva za zdravstveno varstvo, ki si ga zagotavljajo v skupnosti, združujejo uporabniki po načelih vzajemnosti in solidarnosti na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih planov in drugih planskih aktih.
24.	člen
Sredstva za uresničevanje programov skupnosti bomo združevala:
—	iz dohodka temeljne organizacije združenega dela in delovne skupnosti, iz dohodka delovnih ljudi, ki z osebnim delom s sredstvi v lasti obč nov opravljajo gospodarsko ali drugo dejavnost, iz dohodka delovnih ljudi ter iz sredstev drugih oseb, ki uporabljajo dopolnilno delo delavcev za obveznosti, 'ki jih določa samoupravni sporazum o temeljih plana za uresničevanje dogovorjenega obsega zdravstvenega varstva,
—	iz osebnih dohodkov delavcev in drugih delovnih ljudi za zagotovitev nadomestil osebnih dohodkov in drugih pravic iz socialne varnosti,
—	iz drugih virov, ki so določeni z zakonom.
25.	člen
V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva bomo določili zdravstvene storitve in krog uporabnikov, ki bodo prispevali del svojih sredstev k stroškom zdravstvenih storitev.
26.	člen
Z aneksi k samoupravnim sporazumom o temeljih plana bomo vsako leto določili merila po katerih bomo združevali sredstva za uresničevanje programov skupnosti.
27.	člen
Združena sredstva bomo s finančnim načrtom namensko razporedili v skladu s sprejetimi planskimi akti. Ob koncu poslovnega leta bomo z zaključnim računom ugotovili rezultate poslovanja skupnosti.
področju družbenih dejavnosti v občini, z zdravstvenimi skupnostmi v drugih občinah na širšem gravitacijskem Oziroma zaokroženem gospodarskem območju pa zavoljo zadovoljevanja skupnih interesov na področju zdravstvenega varstva, razvoja enotnega informacijskega sistema ter drugih skupnih nalog.
30.	člen
Skupščina skupnosti enakopravno z ustreznimi zbori skupščine občine odloča o vprašanjih zdravstvenega varstva, ki so skladno s statutom občine v pristojnosti skupščine občine.
VIII. ENOTE OZIROMA TEMELJNE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI
31.	člen
Uporabniki na območju ene ali več krajevnih skupnosti oziroma ene ali več organizacij združenega dela lahko v soglasju s skupščino skupnosti ustanovijo skupaj z izvajalci, ki zadovoljujejo del potreb po zdravstvenih storitvah uporabnikov, enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti.
Enote oziroma temeljne skupnosti so pravne osebe s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi v samoupravnih splošnih aktih enote-oziroma temeljne skupnosti v skladu z zakonom in tem samoupravnim sporazumom
32.	člen
Enote oziroma temeljne zdravstvene skupnosti je mogoče ustanoviti če so zagotovljeni naslednji pogoji:
—	vsebinska in prqgramska zasnova enote oziroma temeljne skupnosti je usklajena z družbenim dogovorom o temeljih plana občine in s samoupravnim sporazumom o temeljih plana skupnosti ter s splošnimi družbenimi interesi na tem področju.
—	enota oziroma temeljna skupnost je zaključena celota v krajevnih skupnostih ali v organizaciji združenega dela s specifičnimi interesi uporabnikov glede zdravstvenih storitev na področju osnovnega zdravstvenega varstva in z ustrezno organizacijsko obliko zdravstvene dejavnosti, ki opravljajo te storitve. /
—	za zadovoljevanje posebnih potreb po zdravstvenih storitvah so v enoti oziroma temeljni zdravstveni skupnosti zagotovljeni dodatni viri sredstev.
IX. POSEBNO SODIŠČE ZDRUŽENEGA DELA
33.	člen
Za odločanje o samoupravnih pravicah in obveznostih v sporih, ki nastanejo v družbenoekonomskih in drugih samoupravnih odnosih med uporabniki in izvajalci v skupnosti, za odločanje o sporih med skupnostmi ter zavoljo sodnega varstva pravic iz zdravstvenega varstva, bomo uporabniki in izvajalci v skupnosti skupaj z uporabniki in izvajalci v drugih občinskih zdravstvenih skupnostih ali drugih samoupravnih interesnih skupnostih ustanovili posebno sodišče združenega dela za področje zdravstvenega varstva.
Pristojnosti posebnega sodišča, postopek za njegovo delo in za uveljavljanje pravic, ki bodo v njegovi pristojnosti, sestavo ter druga vprašanja bomo ustanovitelji določili s posebnim aktom o ustanovitvi posebnega sodišča oziroma z drugimi samoupravnimi splošnimi akti.
X. STROKOVNA SLUŽBA SKUPNOSTI
34.	člen
Za opravljanje strokovnih, administrativnih in drugih pomožnih del za potrebe skupnosti, oblikuje skupnost strokovne službe skupaj z drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju socialnega varstva.
Vodjo delovne skupnosti skupne strokovne službe imenujejo skupščine skupnosti, ki skupaj oblikujejo strokovno službo.
Na delovno skupnost strokovne službe ni mogoče prenašati pravic, pooblastil in odgovornosti skupnosti.
Medsebojna razmerja med skupnostjo in delovno skupnostjo strokovne službe ureja samoupravni sporazum.
35.	člen
K določbam statuta delovne skupnosti, ki zadevajo uresničevanje nalog, zavoljo katerih je bila,ustanovljena delovna skupnost, k programu njenega dela ter k razvidu del in nalog daje soglasje skupščina skupnosti.
lasti občanov opravljajo gospodarsko in negospodarsko dejavnost, v času od 1. 5. do 31: 12. 1981 spremenijo in sicer:
A.	Bruto OD — domicilni princip:
1.	Občinska izobraževalna skupnost	5,73 %
2.	Kulturna skupnost	0,91 %
II.	NALOGE SKUPNOSTI
3.	člen
Uporabniki in izvajalci se zavoljo uresničevanja svobodne menjave dela enakopravno sporazumevajo v skupnosti plasti o:
—	združevanju dela in sredstev, da si po načelih vzajemnosti in solidarnosti zagotovijo zdravstveno varstvo,
—	vrstah in obsegu pravic iz zdravstvenega varstva,
—	politiki razvoja in prostorske razporejenosti zdravstvenih delovnih organizacij,
—	planih skupnosti, s katerimi usklajujejo in določajo svoje osebne, skupne in splošne potrebe in interese na področju celovitega zdravstvenega varstva,
—	skrbi za neposredno uveljavljanje in uresničevanje pravic iz zdravstvenega varstva,
—	sklepanju samoupravnih sporazumov o svobodni menjavi dela z zdravstvenimi organizacijami združenega dela oziroma pogodbe z drugimi izvajalci zdravstvenega varstva,
—	skupnih programih z družbenopolitično skupnostjo za tisti del zdravstvene dejavnosti in njenega razvoja, ki ga zagotovi zdravstvena skupnost v sodelovanju z družbenopolitično skupnostjo, zlasti na področju zdravstvene preventive, kot je sanacija življenjskega okolja in izboljšanje higenskih razmer, odpravljanje vzrokov obolenj in poškodb ter njihovih posledic, zgodnje odkrivanje obolenj in podobno,
—	usklajenosti sredstev s programom zdravstvenega varstva,
—	programu in načrtih ter politiki razvoja zdravstvenega varstva in zdravstvene dejavnosti,
—	problematiki v medobčinski zdravstveni skupnosti in Zdravstveni skupnosti Slovenije ter oblikujejo in usklajujejo svoji stališča in predloge,
—	postopku in načinu uresničevanja pravic do zdravstvenega varstva in to skupaj z drugimi občinskimi zdravstvenimi skupnostmi v SR Sloveniji,
—	zagotavljanju možnosti za vzgojo in izobraževanje zdravstvenih delavcev in za raziskovalno delo.
4.	člen
Uporabniki in izvajalci uresničujejo svoje 'pravice do samoupravnega odločanja neposredno v temeljnih organizacijah in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ali prek svojih delegacij in delegatov.
5.	člen
Uporabniki in izvajalci urejajo zadeve s področja nalog skupnosti s samoupravnimi splošnimi akti, zlasti pa s:
—	samoupravnimi sporazumi o temeljih plana in s plani,
—	statutom,
—	samoupravnimi sporazumi o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	samoupravnimi sporazumi o postopku in načinu uresničevanja pravic iz zdravstvenega varstva,
—	drugimi samoupravnimi sporazumi, pravilniki ter z drugimi splošnimi akti.
III. ORGANIZACIJA SKUPNOSTI
1.	SKUPŠČINA SKUPNOSTI
6.	člen
Mesto za samoupravno sporazumevanje uporabnikov in izvajalcev zdravstvenega varstva je skupščina skupnosti.
Skupščino sestavljata zbor uporabnikov in zbor izvajalcev.
7.	člen
Delegacije za delegiranje delegatov v skupščino skupnosti se oblikujejo na način in po postopku, ki ga določa zakon o volitvah in delegiranju v skupščine (Ur. list SRS, štev. 24/77), število in sestav delegatov posameznega zbora pa določa statut ali drug splošen akt skupnosti.
8.	člen
Delegate v zbor uporabnikov delegirajo splošne, združene ali posebne delegacije v temeljnih organizacijah združenega dela, v delovnih skupnostih in v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, v katerih se združujejo delovni ljudje, ki opravljajo samostojno dejavnost s- sredstvi v lasti občanov ter delegacije v krajevnih skupnostih.
Delegate v zbor izvajalcev delegirajo delavski sveti ali drugi ustrezni organi upravljanja v temeljnih organizacijah združenega
STRAN 14 VESTNIK, 19. MAJA 1981
STRAN 14 VESTNIK, 19. MAJA 1981
dela in drugih organizacijah, ki izvajajo program zdravstvenega varstva na vseh področjih zdravstvene dejavnosti, lahko pa volijo tudi posebno združeno ali splošno delegacijo, ki opravlja to funkcijo.
9.	člen
Vsak zbor izvoli izmed delegatov predsednika zbora, oba zbora na skupni seji pa predsednika in podpredsednika skupščine.
Mandatna doba . predsednika in podpredsednikov zborov skupščine in drugih skupnostih organov uporabnikov in izvajalcev se določi s statutom skupnosti. Nihče ne more biti izvoljen na isto funkcijo več kot dvakrat zapored.
10.	člen
S sporazumom obeh zborov skupščine:
—	usklajujemo in sprejemamo predlog elementov planov,
—	določamo predlog samoupravnega sporazuma o temelj jh planov,
—	sprejemamo plane skupnosti,
Usklajujemo planske elemente med občinskimi zdravstvenimi skupnostmi, združenimi v medobčinsko zdravstveno skupnost in med samoupravnimi interesnimi skupnostmi na področju družbenih dejavnosti v občini,
—	sprejemamo statut skupnosti,
—	sprejemamo samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva,
—	oblikujemo izhodišča za uveljavljanje svobodne menjave dela med uporabniki in izvajalci,
—	oblikujemo podlage za delitev dela med izvajalci,
—	skrbimo za skladen razvoj zdravstvenih zmogljivosti,
—	oblikujemo kadrovsko politiko na področju zdravstvene dejavnosti,
—	določamo medsebojne pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz sodelovanja z drugimi organizacijami in skupnostmi,
—	zagotavljamo uresničevanje drugih nalog skupnosti.
2.	ODBOR ZA SAMOUPRAVNI NADZOR
14.	člen
Nadzor nad uresničevanjem pravic in obveznosti iz zdravstvenega varstva, oblikovanjem in porabo sredstev, uresničevanjem planov, programov in nalog ter delom organov skupnosti in njene strokovne službe, ki opravlja strokovna in administrativna dela opravljajo delovni ljudje in občani preko odbora za samoupravni nadzor.
Sestavo odbora in postopek za njegovo izvolitev določa statut skupnosti.	•
3.	ORGANI SKUPŠČINE SKUPNOSTI
15.	člen
Za pripravo predlogov iri za izpolnjevanje odločitev skupščine ali posameznega zbora in za opravljanje drugih nalog ima skupščina skupne'organe uporabnikov in izvajalcev, zlasti pa:
— koordinacijski odbor za razvojne in druge skupne naloge, — koordinacijski odbor za svobodno menjavo dela, — odbor za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, — odbor za varstvo pravic uporabnikov.
Za posamezna področja dela in naloge skupščine po potrebi imenuje še druga stalna ali občasna delovna telesa skupščine.
IV. PLANIRANJE ZDRAVSTVENEGA VARSTVA
16.	člen
Svoje celovite osebne in skupne potrebe po zdravstvenem varstvu ter medsebojne pravice in obveznosti določajo uporabniki in izvajalci s sporazumi o temeljih plaha in z drugimi planskimi akti v skladu z družbenimi plani v občini in republiki.
17.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana temelji na elementih za sklepanje teh sporazumov.
Pri določanju elementov za samoupravne sporazume o temeljih plana upoštevamo zlasti:
—	- potrebe in interese prebivalstva po zdravstvenem varstvu, ki izhaja iz zdravstvenega stanja in zdravstvenih razmer prebivalstva,
—	strokovne, kadrovske, tehnične, materialne, organizacijske in druge zmogljivosti zdravstvenih in drugih organizacij, ki opravljajo zdravstvene storitve.
—	dohodkovne sposobnosti uporabnikov, — zagotovljen obseg zdravstvenega varstva.
18.	člen
Samoupravni sporazum o temeljih plana skupnosti temelji na elementih iz prejšnjega člena in obsega zlasti:
—	program zdravstvenega varstva, v katerem je določen obseg varstva po posameznih oblikah za vsa področja zdravstvene dejavnosti,
—	osnove in merila za določanje cen zdravstvenih storitev,
—	osnove in merila za oblikovanje sredstev ter količino sredstev, potrebnih za izpolnjevanje obveznosti v svobodni menjavi dela ter za zagotavljanje pravic do socialne varnosti,
—	obseg in način solidarnostnega združevanja in razporejanja sredstev,
—	program skupnih nalog in program naložb,
—	način in roke izpolnjevanja medsebojnih obveznosti.
19.	člen
Na podlagi samoupravnih sporazumov o temeljih plana sprejme skupščina skupnosti srednjeročne in letne plane skupnosti, v katerih določamo zlasti politiko in cilje razvoja zdravstvenega varstva, ki jih uresničujemo v skupnosti in po njej, naloge, obveznosti in sredstva, prikazana po sestavinah samoupravnega sporazuma o temeljih plana, naloge, ki jih prevzema skupnost z drugimi sporazumi, dogovori in predpisi, ukrepe in sredstva za njihovo uresničitev ter organizacijske, kadrovske in materialne ukrepe za izvolitev sprejetih nalog.
20.	člen
Po načelih kontinuiranega planiranja bomo uporabniki in izvajalci spremljali in analizirali uresničevanje planov ter jih sproti prilagajali dohodkovnim možnostim uporabnikov tako glede pravic kot obveznosti iz zdravstvenega varstva.