□paaPD

pofeebnšh, poniklih 3i) jitoeLsih
spi.?« p .m  slc-PCHak® jiadi^ru.

Jaha.Ja 'mlrt«HČnw», ti&ftnanf  313iik*a1t »*?; tatij.,

srEOpIŽ:

TCP P

tfrap važnejšo imm
ŠPe vojaške ii»lžao$1i

Uredil JEKLlSEV.

Cena JO *ta. f  s ffi j f l j j j  <f® »Ja.

Dodatek

Pravico imeti in nositi orožje.

(Orožni patent z dne 28, oktobra 1852, št. 225 drž. zak.)

Kdor hoče imeti in nositi kako orožje, mora za
to prositi pristojno okrajno glavarstvo, ki sme za¬
nesljivim osebam potrditi orožni iist.

Orožni list pa Velja samo za tisto orožje, za tisto
osebo, tisti namen in za tisti čas, ki je zaznamovan v
listu in se mora pred pretekom tega časa zopet po¬
noviti.

Če se kdo preseli v drug politični okraj, mora
predložiti okrajnemu glavarstvu tekom šestih tednov
orožni list, da ga vidira, sicer izgubi orožni list svojo
veljavo.

Orožni listi se izdajajo za tri leta ali pa za po¬
sebne namene (n. pr. ob potovanju). Ako se izgubi
orožni iist, se sme zahtevati duplikat.

Kdor nosi orožje, mora imeti orožni iist vedno
pri sebi, ker se mu sicer sme odvzeti taisto, tudi se
ne sme orožni list prepustili kaki drugi osebi.

Za orožni iist je treba dvekronskega kolka, prošnje
za podelitev lista pa ni treba kolekovati.

Prošnja bi se glasila:

Brez kolka.

C. kr. okrajnemu glavarstva

v Beljaka.

Ivan Keršič,

trgovec v Št. Jakobu, prosi za orožni list.

Kot trgovec z mešanim blagom na drobno ln debelo
večkrat potujem po'raznih avstrijskih deželah. Radi varnosti
svojega življenja in imetka prosim, da mi c. kr. okrajno gla¬
varstvo dovoli nositi samokres.

Prilagam dvekror.ski kolek za zaprošeni orožni list.

Ivan Keršič.

VEČ LUČI!

Zbirka prav potrebnih, poučnih in aktuelnih
spisov za slovensko ljudstvo.

Izhaja periodično, najmanj štirikrat na leto.

2. snopič.

Kako noj sina oprostim
vojaščine

in

druge nujnejše določbe
glede oojaške doljnosfi.

Uredil JEKLIŠEV.

Cena 30 vin., s poštnino 40 vin.

1910

Tisk in zaloga tiskarne Iv. Pr. Lampret v Kranju.

V Kranju, dne 15. aprila 1910.

Iz miznice uredništva.

Mi, ki živimo sredi vrtinca življenja, imamo če¬
stokrat najlepšo priliko tožiti, kako nas tare velika skrb
za človeški obstoj. Vse upira svoje oči po boljšem za¬
služku. In tako je prišlo do tega, da našim ljudem
primanjkuje domačih delavnih moči. Vojaki pobero
revnemu kmetiču najpridnejšega sina, podjetnemu tr¬
govcu ali obrtniku pa najboljšega pomočnika. Včasi
pa dobe pozivnico kar dva ali trije mladeniči v eni
hiši, kar je seveda hud udarec za marsikoga ... Če
Te je doletela kaka večja nezgoda, pa si poklican k
orožnim vajam, ne išči sveta okrog, temveč kupi si
pričujočo knjižico, ki Te pouči, kar slejaliprej rabi vsak
moški državljan, ki ima nebroj dolžnosti, seveda pa
tudi pravic, katere največkrat ne zna prav uporab¬
ljati. Z dolžnostmi nam dovoljujejo, — kar je naravno —
tudi pravice in ugodnosti, kakršnih najdeš v tej bro-
šurici prav lep šopek. Zatorej, dragi čitatelj, sezi mar¬
ljivo po njej in priporočaj jo vsakomur!

Obenem se obračamo do svojih cenj enih čitateljev
in privržencev z uljudno prošnjo, naj nam pošljejo pri¬
spevkov, spadajočih v tak ali enak delokrog. Naj nam
sporeče vsaj razne želje in nasvete, naj razmišljajo o
občekoristnih, poučnih stvareh, katere hočemo v zbirki
„Več luči!“ po možnosti ugotoviti. Več glav, več
misli! V delu je že nekaj zelo pripravnega gradiva,
ki izide v naslednjih zvezkih.

Ta knjižica se dobiva v tiskarni Iv. Pr.
Lampreta v Kranju in v vseh knjigarnah v
Ljubljani, Gorici, Trstu, Celju, Krškem, Novem
mestu i. t. d.

Vse pravice pridržane. — Ponatis ni dovoljen.

Vojaška dolžnost.

V naši državi mora vsak za to sposoben
državljan sam in osebno odslužiti svojo vo¬
jaško dolžnost; namestnika si ne more iz¬
brati nihče.

Dolžnost vojaške službe se prične s
1. januarjem tistega leta, v katerem dopolni
21. leto svoje starosti in traja:

3. V vojstvu ali armadi

a)  tri leta v liniji, sedem let v rezervi,
na kar se pomakne vojak v deželno brambo,
kjer mu je služiti še dve leti;

b)  deset let v nadomestni rezervi
za tiste, ki so se takoj uvrstili v nadomestno
rezervo;

2. v vojni mornarici

4

št ri leta v liniji, pet let v rezervi in tri
leta v pomorski brambi;

3. v deželni brambi, oziroma
njeni nadomestni rezervi

dvanajst let za tiste, ki so bili takoj
uvrščeni v deželno brambo, sicer pa dve leti,
kakor smo videli spredaj pri vojstvu.

V liniji služiti se pravi, aktivno biti pri
vojakih. Če je kdo potrjen v deželno brambo,
mora služiti dve leti aktivno  (dejanski),
deset let pa neaktivno.  Kdor je uvrščen
v nadomestno rezervo, se pokliče za osem
tednov v vojaško službovanje, poznejša leta
pa le na orožne vaje, dokler traja njegova
vojaška dolžnost.

Če pa zahtevajo posebne okol-
nosti,  se sme poklicati moštvo prvega re¬
zervnega leta, to so tisti, ki so ravnokar do-
služili tri leta v liniji, in pa zadnji trije
naborni letniki nadomestne rezerve tudi v
miru v aktivno vojaško službo¬
vanje.

5

Ugodnosti.

Kdo se prideli v nadomestno rezervo?

o) Kandidat j e duhovske ga stanu
(bogoslovci). Njim tudi ni treba hoditi na
orožne vaje, oziroma na osemtedensko služ¬
bovanje.

b)  Učitelji  (ti se povabijo le ob po¬
čitnicah na službovanje).

c)  Posestniki podedovanih kmet¬
skih posestev,  če sami oskrbujejo po¬
sestvo in če posestvo donaša toliko, da more
rediti rodbino petih oseb, a zopet ne daje
več nego štirikrat toliko donosa.

č)  Onipotrjenci, kiseprideleiz
rodbinskih (družinskih) ozirov.

Ker nas posebej zanimata le zadnji dve
vrsti potrjencev, hočemo se natančneje pe¬
čati le s tema dvema, in sicer naprej s po¬
sestniki podedovanih kmetskih posestev.

Da je posestvo kmetija in da jo je do-
tičnik podedoval, se dokaže z izpiski iz

6

zemljiške knjige, iz posestnega lista ali iz
prisojilne listine okrajnega sodišča. Za dokaz,
da potrjenec sam oskrbuje posestvo in da
to posestvo donaša toliko, kakor zahteva
postava, je pa treba prin sti izpričevalo od
župana, ki mora biti podpisano in potrjeno
od dveh občanov, katera imata tudi sinova,
ki sta poklicana k naboru in podvržena vo¬
jaški službi, ki pa ne terjata za nju nobene
ugodnosti za izpolnjevanje te dolžnosti. Če
bi n. pr. kak občan imel sina, ki prosi
za enoletno prostovoljstvo, potem njegovo
potrdilo na županovem izpričevalu nič ne
zaleže.

Iz tega izpričevala se mora natanko raz-
videti: a)  v katerem kraju in kateri občini
stoji kmetija, katera je hišna številka, kake
vrste zemljišče obsega, kolik je obseg po¬
sameznih vrst zemljišča in zemljišča skupaj;
b)  koliko državnih davkov vsake vrste —
brez deželnih, okrajnih in občinskih doklad
— se plačuje; c)  ali dotičnik sam oskrbuje
kmetijo in ali daje toliko zemljiškega do-

7

nosa, da se od njega samega lahko preživi
petero ljudi, a zopet ne daje več nego štiri¬
krat toliko donosa.

Župan mora izrecno potrditi, da je to
izpričevalo popolnoma resnično in da sta
podpisa obeh občanov prava.

Tako prošnjo je treba vložiti meseca
januarja ali februarja, predno se gre k na¬
boru, in sicer pri pristojni politični oblasti,
to je pri okrajnem glavarstvu ali mestnem
magistratu; vendar se pa more prošnja vlo¬
žiti tudi pri glavnem naboru, seveda se mora
paziti, da so prošnji priložena vsa dokazila,
kakor smo jih ravnokar našteli.

Komur se je enkrat priznala taka ugod¬
nost, da je bil uvrščen v nadomestno re¬
zervo, mora toliko časa, kolikor bi moral
služiti v liniji, to je po navadi tri leta, vsako
leto meseca junija dokazati pri okrajnem
glavarstvu (mestnem magistratu), da še vedno
obstoje pogoji, radi katerih mu ni bilo treba
služiti v liniji.

8

Če se komu ni priznala taka ugodnost
in misli; da se mu godi krivica, se sme v
14 dneh pritožiti pri okrajnem glavarstvu
(mestnem magistratu), ki je izdalo prvo raz¬
sodbo; če se pa ovrže tudi ta pritožba, do¬
voljena je v štirih tednih pritožba na mini¬
strstvo za deželno brambo

Iz rodbinskih ozirov  uživa enake
ugodnosti, kakor smo jih našteli pri posest¬
nikih podedovanih kmetij:

1. Edini  sin  očeta, za vsak prislužek
nesposobnega, ali matere vdove, ali če sina
ni, edini zet;  ta pa le tedaj, ako niso
obstale razmere, na katere se opira, že takrat,
ko se je oženil.

2. Po očetovi smrti edini vnuk  za
vsak prislužek nesposobnega deda (starega
očeta), ali vdove-babice (stare matere), če
nimata sina

3. Edini brat ali po polu brat
bratov ali sester, ki so popolnoma sirote,

9

kakor tudi edini po polu brat  bratov in
sester, ki nimajo očeta.

Pravico, zahtevati to ugodnost, ima pa
edini zakonski sin, vnuk, brat ali zet samo
tedaj, kadar je njegovega oproščenja treba
za to, da skrbi za starše, deda, ba¬
bico, brate, tasta in taščo inako on
izpolnuje to dolžnost.

Enako ugodnost ima tudi nezakonski
sin, ako je njegovo oproščenje potrebno za
to, da skrbi za svojo rodno mater in če to
dolžnost on tudi izpolnuje.

Ta ugodnost se pa more za en in isti
čas glede na enega očeta, eno vdovo i. t d.
priznati samo enemu sinu. Ako ima tedaj
n. pr. vdova dva sina, ne more za oba za¬
htevati te udobnosti.

Vendar pa se smatra za enakega
edinemu sinu, vnuku, bratu, zetu
i. t. d. tudi tisti, čigar edini brat ali drugi
bratje, svaki a)  služijo v liniji ali aktivni
deželni brambi ali so izjemno poklicani v

10

v aktivno službo, seveda če niso ubežniki,
b)  so mlajši od 18  let ali c)  niso zmožni
za noben zaslužek zaradi neozdravljivih du¬
ševnih ali telesnih napak.

K osebam, ki so navedene pod črko a),
pa se ne prištevajo tisti, ki a)  služijo čez
postavni ali podaljšani čas v liniji vojstva,
vojne mornarice ali deželne brambe, b)  slu¬
žijo aktivno v vojstvu, vojni mornarici ali
deželni brambi, ne da bi jim bilo tega treba.

Tudi te prošnje je vložiti meseca ja¬
nuarja ali februarja pri pristojnem okrajnem
glavarstvu, oziroma mestnem magistratu, naj
kasneje pa pri glavnem naboru, in sicer
morajo prositi tisti, katerim na ljubo
se ima ugodnost priznati,  torej oče,
mati, ded i. t. d. Prošnji je treba priložiti:

a)  Rodovinsko dopovednico, to je iz¬
pisek o rodbini iz krstne, poročne in mrliške
knjige, ki se dobi v župnišču brez kolkov
in brezplačno.

11

b)  Izpričevalo, potrjeno in podpisano
od župana in dveh občanov, ki imata tudi
sinova, poklicana na nabor, katera pa ne
zahtevata nobene ugodnosti za izpolnjevanje
vojaške dolžnosti.

Iz tega izpričevala se mora natanko raz-
videii:

a)  ime tistega, za katerega se prosi
ugodnost (sin, vnuk, zet), dalje imena onih
rodbinskih članov, z ozirom na katere se
prosi ugodnost (oče, mati, ded); b)  potrdilo
o nepremičnem posestvu rodbine in even¬
tualno posameznih rodbinskih članov, z
oznambo kraja, občine, hiše ali hiš, zem¬
ljišča, vrste in obsega zemljišča; s čim
se živi rodbina ali njen posamezni član,
zlasti pa reklamiranec, to je tisti, za kate¬
rega se prosi ugodnost skrajšane vojaške
službe, in če je res v takih razmerah, da
mu je moči zadostno podpirati rodbino; c)
izkaz vseh državnih davkov, ki se plačujejo
posamezno od zemljišča, obrta i. t. d.; č)

12

izjava, ali zavisi vzdrževanje imenovanih
rodbinskih članov v resnici od reklamiranca
in ali je ta dosedaj in v kaki meri izpol¬
njeval to svojo dolžnost.

Ako ni dveh takih občanov v občini
ali ako ni dveh takih, ki znata brati in pisati,
ali pa, ako se občani brez vzroka branijo
sploh podpisati izpričevalo, ali ako politična
oblast dvomi nad resničnostjo izpričevala,
sme ona sama izvršiti potrebne poizvedbe.

Župan mora potrditi s svojim podpisom,
da je izpričevalo popolnoma resnično in da
sta podpisa obeh občanov prava; razen tega
mora tudi izrecno potrditi, da imata občana
sinova, katera sta poklicana k prihodnjemu
naboru, v katerem letniku stojita ta dva si¬
nova in da ne uživata nobene ugodnosti
glede vojaškega službovanja.

Rodovinska dopovednica in ravnokar
omenjeno izpričevalo se lahko rabita večkrat,
ako na dopovednici župnik, na izpričevalu
pa župan ter dva občana potrdijo, da se

13

razmere niso izpremenile ali se pa natančno
opišejo izpremenjene razmere

Ako reklamirani mladenič ni potrjen,
seveda ni treba nič razsojati, ali so dani
pogoji, da se reklamiranec uvrsti v nado¬
mestno rezervo. Če je pa reklamiranec po¬
trjen, tedaj razsoja naborna (asentna) ko¬
misija, ali naj se pripozna ta ugodnost ali
ne. Naborna komisija tudi razsoja, ali je
oče, ded, tast i. t. d. za vsak prislužek ne¬
sposoben ; zato tudi morajo te osebe priti
k naboru. Če kljub pozivu ne pridejo k
naboru in se tudi ne morejo zadostno opra¬
vičiti, zakaj da niso prišle, se prošnja kratko
malo zavrne. Vendar pa ni treba priti k na¬
boru tistim osebam:

1. ki so izpolnile že 70. leto, ako je
župan potrdil njihovo nesposobnost za pri¬
služek kot očitno ali splošno znano;

2. katerih nesposobnost je dokazana;

3. ki so se že pri kaki naborni ko¬
misiji ali pri kaki drugi preiskavi spoznale
zn »popolnoma nesposobne".

14

Če pa je dotičnik bolan ali se nahaja
v preiskovalnem ali kazenskem zaporu in
ne more priti, odloži se razsodba na pri¬
hodnji čas.

Če se prošnji ni ugodilo, dopustna je
tekom 14 dni pritožba na deželno vlado
(cesarsko namestništvo). Taka prošnja se pa
mora vložiti pri okrajnem glavarstvu (mestnem
magistratu). Če je tudi deželna vlada zavrgla
pritožbo, postane razsodba pravomočna in
se ni mogoče nadalje več pritožiti.

Vzgled za prošnjo za ugodnost radi
rodbinskih razmer:

Brez kolka.

C. kr. okrajnemu glavarstvu

v Logatcu.

Ivan Rupnik, čevljar

v Idriji prosi, da bi se oprostil njegov sin

Jože redne vojaške službe in se
pridelil v nadomestno rezervo.

A  •/. Kakor kaže priloženi župnijski izkaz iz
krstne, poročne in mrliške knjige, je moj sin
Jože rojen 15. aprila 1889 in torej pride letos
na vojaški nabor, dalje sa iz tega izkaza
tudi razvidi, da je to moj edini sin.

15

S' Kakor kaže priloženo zdravniško izpri¬

čevalo, sem že več let bolan na pljučih, da
ne morem na noben način več preživih sebe
in svoje žene Marije.

C  •/. Tudi se vidi iz priloženega županskega
izpričevala C, da nimam nikakega premo¬
ženja in da edini sin Jože, ki dela v rud¬
niku, vzdržuje vso rodbino.

Č f.  Priloženo izpričevalo Č  sta mi dala dva
soobčana, ki imata tudi sinova za prihodnji
nabor, pa ne prosita oproščenja. To izpri¬
čevalo. ki ga je potrdilo tudi županstvo
izpričuje, da se res ne morem preživih in da
je moj edini sin edina opora moji rodbini.

Ker bi s tem sinom izgubil svojo edino pomoč,
prosim tedaj:

C kr. okrajno glavarstvo naj to prošnjo predloži
naborni komisiji, katera naj blagovoli oprostiti mojega
sina Jožeta Rupnika redne prezenčne službe in ga
uvrstiti v nadomestno rezervo.

V Idriji, dne 15. januarja 1910

Ivan Rupnik.

Tisti mladeniči, katerim se je priznala
ugodnost, da so se iz rodbinskih ozirov
uvrstili v nadomestno rezervo, morajo vsako
leto, dokler bi morali služiti aktivno v liniji,

16

to je navadno tri leta, dokazati meseca ja¬
nuarja, da se nahajajo še v razmerah, za¬
radi katerih se jim je priznala ta ugodnost.
To se dokaže s prošnjo, ki naj se vloži pri
pristojnem okrajnem glavarstvu (mestnem
magistratu), kateri prošnji se morajo pridejati
ravno tiste priloge, kakor prošnji za pri¬
znanje ugodnosti. Ako se ta prošnja zavrže,
je dopustna pritožba v 14 dneh na deželno
vlado (cesarsko namestništvo), katera ko-
nečno odloča o priznanju ugodnosti.

Se eno določbo navaja § 34. vojne po¬
stave iz leta 1889, na katero se je mogoče
opreti, ako niso dani pogoji za ravnokar
naštete ugodnosti radi rodbinskih razmer.
Oni mladeniči namreč, katerim ne gre pra¬
vica na to ugodnost, se smejo po dovršeni
vojaški izučbi (t. j. po 8 tednih) v miru od¬
pustiti na dopust, če za to govore
prav posebnega ozira vredne rod-
binske razmere.  Za to ugodnost naj se
prosi pri glavnem naboru ali pozneje pri
okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu).

17

Prosfoooljci.

Vsak avstrijski državljan, ki ima po¬
trebno telesno in duševno sposobnost ter je
dopolnil vsaj 17. leto, se sme prostovoljno
zapisati k vojakom, vendar pa mora mlado¬
letnik zato imeti očetovo ali varuhovo do¬
voljenje.

Kdor je dovršil višjo gimnazijo, višjo
realko ali podobne šole ali pa je vsaj
1. marca tistega leta, ko gre k naboru, v
zadnjem razredu take šole, katero vsaj do
1. oktobra dotičnega leta z vspehom dovrši,
ali kdor napravi za to posebno izkušnjo,
ima pravico do enoletnega prosto¬
voljstva.  Zato je treba vložiti posebno
prošnjo pri c. kr. okrajnem glavarstvu
(mestnem magistratu), naslovljeno na dopol¬
nitveno okrajno poveljstvo, pred glavnim
naborom  ali pa vsaj pri glavnem  na¬
boru naborni komisiji (torej ne pri naboru
v kakem drugem  kraju, kamor stavljenec
ni pristojen).

18

Enoletni prostovoljci služijo redoma na
svoje stroške. Če so pa napravili zrelostno
izkušnjo (maturo) na kaki srednji šoli in so
lepega vedenja ter dokažejo, da ne morejo
plačati prispevka, ki se zahteva za vojaško
preskrbo, smejo služiti na državne stroške.

Prošnja za enoletno prostovoljstvo bi
se n. pr. napravila takole:

Brez kolka.

C in kr. dopolnitvenemu okrajnemu poveljstvu št. 17

v Ljubljani.

Prosim ugodnosti kot vojaški enoletni prosto¬
voljec na državne stroške pri c. in kr. pehotnem polku
št. 17 v Celovcu z nastopom službe dne 1. oktrobra i. 1.

V to prilagam:

1. vstopni list c. kr. okrajnega glavarstva v Kranju;

2. zrelostno izpričevalo c. kr. Franc Jožefove
državne gimnazije v Kranju;

3. dovoljenje očetovo, ki je notarsko potrjeno;

4. ubožno izpričevalo;

5. rodbinsko dopovednico*);

6. nravstveno izpričevalo.

V Kranju,  dne 15. februarja 1910.

Anton Trša  n, pravnik.

*) Namesto te se more priložiti krstni list,

19

Dovoljenje očetovo za vstop v vojaško
službo (glej prvi odstavek) bi se morda gla¬
silo takole:

Kolek  1 K.

Izjava.

Jaz, Ivan Mlakar, trgovec v Kranju, dovoljujem
svojemu sinu Miroslavu, rojenemu leta 1890 v Kranju
in tjakaj pristojnemu, da sme prostovoljno vstopiti k
vojakom.

V Kranju,  dne 1. februarja 1910.

Ivan Mlakar.

Videlo:

C. kr. okrajno glavarstvo v Kranju.

Tisti, ki vstopijo prostovoljno k vojakom,
si smejo izbrati tudi krdelo, v katerem hočejo
služiti, samo če imajo za to potrebno spo¬
sobnost.

nabor.

Kdor ima priti k naboru, se mora me¬
seca novembra  prejšnjega leta zglasiti
ustno ali pismeno pri svojem županstvu.

20

Brez kolka.

Mestnemu magistratu

v Ljubljani.

Rojen sem leta 1890 v Zagorju in pridem torej
prihodnje leto na vojaški nabor v prvem starostnem
razredu. Ker je v Ljubljani moje stalno bivališče, se
s tem zglašam in prosim, da se moj.e zglasilo vzame
v vednost.

V Ljubljani,  dne 5. novembra 1909.

Ivan Cobal,  krojaški pomočnik
v Židovski ulici št. 3.

Glavni nabor (novačenje) se vrši redoma
vsako leto od 1. marca do 1. aprila; po¬
znejši nabori se vrše po potrebi

K naboru se skličejo vsako leto po trije
starostni razredi. Vsi mladeniči, ki so rojeni
enega leta od 1. dne meseca januarja do
31. dne meseca decembra, tvorijo skupaj en
starostni razred ki se imenuje pričenši z
najmlajšim L, II, ali III. starostni razred.
Mladeniči, ki so bili rojeni 1890 in pridejo
leta 1911 prvikrat na nabor, spadajo v I.
starostni razred, mladeniči, rojeni 1889, v
II. in tisti, ki so bili rojeni 1888, v III, sta¬
rostni razred.

21

Naborna dolžnost, to je dolžnost hoditi
k naborom preneha z izpolnjenim 23. letom,
ako je kdo sploh izpolnil to dolžnost. Kdor
pa ni izpolnil te dolžnosti ali je ni izpolnil
pravilno iz kakršnegakoli vzroka, ostane
podvržen tej dolžnosti do 31 decembra
tistega leta, v katerem izpolni svoje 36. leto.
To velja posebno pri vojaških beguncih.

Vsak mora priti na nabor v oni okraj,
kjer ima svojo domovinsko pravico. Če mu
je iz kateregakoli vzroka to nemogoče, mora
pravočasno pri pristojni politični oblasti
(okrajnem glavarstvu ali mestnem magistratu,
kamor spada domovinska občina) vložiti
prošnjo, da se mu dovoli iti na nabor v
onem okraju, kjer tedaj biva.

Kolek 1 K.

C. kr. okrajnemu glavarstvu

v Litiji.

Peter Drnovšek, rudar
v Ljubnem, vojaška ul.

št, 12 prosi, da se mu dovoli iti na

nabor v Ljubnem na Štajerskem.

Ker sem pristojen v občino Kolovrat, bi se mo¬
ral v marcu t. 1. zglasiti pri naborni komisiji v Litiji.

22

Jaz bivam že več let kot rudar v Ljubnem in
sedaj zaslužim povprečno po 20 kron na teden. Ker
bi jako težko mogel dobiti potrebni denar za vožnjo
v Litijo in nazaj, razen tega bi pa tudi izgubil vsaj
dva dni zaslužka, prosim, da mi c. kr. okrajno gla¬
varstvo dovoli, da grem na letošnji vojaški nabor v
Ljubnem.

Peter D rnovšek.

Orožne oaje.

Kdor se nahaja v rezervi ali pa na¬
domestni rezervi, mora napraviti vsaj tri
orožne vaje, ki smejo trpeti kvečjemu štiri
tedne. V pomorski brambi se ne delajo
orožne vaje.

Če je kdo bolan, če so njegove rod¬
binske razmere take, da ne more od doma,
če biva stalno v inozemstvu ali ga za¬
držujejo kaki drugi izredni slučaji, sme vlo¬
žiti prošnjo za preložitev orožne vaje na
poznejši čas.

23

Kolek 1 K.

C. in kr. dopolnitvenemu okrajnemu poveljstvu

v Mariboru.

Karel Gradišnik, čevljar

pri Sv. Marjeti prosi za preložitev orožne vaje
iz zdravstvenih ozirov.

A  Po pozivnrci A  bi moral iti letos na orožno

vajo v mesecu septembru. Kakor kaže pri-

B  ■/. loženo zdravniško izpričevalo B,  sem v aprilu
letošnjega leta obolel na vročinski bolezni
(tifusu), da še sedaj nisem popolnoma zdrav.
Ker bi vojaški napori gotovo občutno ško¬
dovali mojemu še rahlemu zdravju, prosim,
da mi c. in kr. dopolnitveno okrajno po
veljstvo preloži orožno vajo na prihodnjo
pomlad.

C  7- Vojaški potni list (pas) prilagam pod C.

Ka rel Gradišnik.

Kolek 1 K.

C. in kr. dopolnitvenemu okrajnemu poveljstvu

v Celovcu.

A  '/. Dobil sem priloženo pozivnico A,  da moram
v majniku na štiritedensko orožno vajo. Kakor
se podrobno razvidi iz priloženega občin-

B  7• skega izpričevala B,  mi je v marcu t. 1. po¬

gorela hiša z vsem gospodarskim poslopjem

24

vred. Ker sem ravno sedaj na pomlad pričel
graditi novo hišo in ker nimam nikogar, ki
bi me mogel v moji odsotnosti nadomesto-
vati, prosim, da se mi orožna vaja preloži
na prihodnje leto ali vsaj na jesen letoš¬
njega leta.

Žihpolje, dne 15. aprila' 1910.

Anton Hribernik,
posestnik v Žihpoljah št. 12.

Če je preskrba žene, zakonskih ali ne¬
zakonskih otrok, staršev ali bratov ter sester
odvisna od delovnih dohodkov kake k orožnim
vajam poklicane osebe, sme ta prositi za
preskrbnino,  ako ne dobiva za časa
orožne vaje svoje plače ali mezde še nadalje,
ali pa je z ozirom na osebne razmere po¬
klicanega smatrati, da ni v nevarnosti pre¬
skrba svojcev. Zato se pozivnici za orožno
vajo priloži poseben vzorec, katerega naj
poklicanec izpolni in odpošlje oni politični
oblasti, ki mu je poslala pozivnico, ali pa
naj jo gre ustno izpolnit k tej oblasti ter
prinese seboj pozivnico in vojaški potni list.

25

Štiri tedne po končani orožni vaji pre¬
neha pravica zahtevati preskrbnino. Pre-
skrbnina se izplačuje tedensko po posebnih
poštnih nakaznicah in znaša za vsak dan
50 odstotkov one mezde, ki jo imajo na¬
vadni delavci v onem sodnem okraju, kjer
je bil poklicanec nazadnje v delu; če je bil
zavarovan pri kaki bolniški blagajni, so
merodajne dnine, ki so bile podlaga za¬
varovanju.

Vse vloge, prošnje, priloge i. t. d. glede
take preskrbnine so kolka proste. Prošnjo
vložiti sme samo pozvanec, ne pa žena,
starši ali otroci, za katere ima skrbeti po
zvanec.

Isto pravico zahtevati tako preskrbnino
imajo tudi tisti, ki so iz rodbinskih
razmer uvrščeni v nadomestno re¬
zervo in poklicani na vojaško iz-
u čbo.

26

Ženiten.

Predno kdo ni bil trikrat na naboru ali
ni bil izbrisan pri naboru zavoljo kake po¬
sebne napake (n. pr. če je šepast, grbast
i. t. d), se ne sme ženiti, sicer bi se kaz¬
noval z denarno globo od 60 do 600 kron.
Le v posebno ozira vrednih slučajih sme
domobransko ministrstvo izjemoma dovoliti
ženitev, kar pa nikakor ne ovira, da bi do-
tičnik potem ne bil pot jen in moral nositi
vojaško suknjo.

Črna oojska.

Vsi državljani, ki so zmožni nositi orožje
in ne pripadajo niti vojstvu, niti mornarici,
nadomestni rezervi ali deželni brambi, spa¬
dajo od svojega 19. do 42. leta v takozvano
črno vojsko ter se smejo poklicati v vojake
le, če grozi vojska ali pa je že izbruhnila.

27

Vojaška faksa.

Po novi postavi iz leta 1907 plačujejo
vojaško takso le tisti, katerih letni dohodki
presegajo 1200 K in so torej podvrženi
osebno - dohodninskemu davku ter niso bili
potrjeni tudi v zadnjem starostnem razredu,
ali pa so bili pozneje, predno so doslužili
svojih 12 let, iz kakršnegakoli vzroka iz¬
puščeni iz vojaške službe ali oproščeni vo¬
jaške obveznosti.

Vendar se pa morajo vse take vojaščine
oproščene osebe meseca januarja vsakega
leta ustno ali pismeno zglasiti pri županstvu,
kjer so bivale 1. januarja dotičnega leta,
najsi bodo osebni dohodnini podvržene ali
ne. Za taka zglasila se dobe pri županstvih
ali pri političnih oblastvih posebni vzorci,
katere je treba primerno izpolniti, in sicer
se morata za vsako zglasitev izpolniti dva
vzorca popolnoma enako.

Vojaška taksa znaša pri dohodkih:

28

Tudi starši, katerih letni dohodki pre¬

segajo 4000 kron, so pod gotovimi pogoji
dolžni plačevati takso za sinove. Ta taksa
znaša polovico zneska, ki bi ga morali pla¬
čati sinovi.

Okrajno glavarstvo naznani vsako leto
vsakemu zavezancu vojaško takso s po¬
sebnim plačilnim nalogom, zoper katerega
je možno vložiti priziv tekom 14 dni. Pia-

29

čati se mora vojaška taksa vsako leto 1.
oktobra.

Vse poizvedbe, vloge in prizivi s pri¬
logami in dokazili vred, ki se tičejo vojaške
takse, so kolka proste.

Brez kolka.

C. kr. okrajnemu glavarstvu

v Tolminu.

S plačilnim nalogom št. 25 z dne 25. julija 1910
se mi je odmerila vojaška taksa po tretjem razredu v
znesku 9 kron.

Ker pa jaz nimam dohodkov nad 1200 K in me
je na moj priziv tudi c. kr. finančno ravnateljstvo v
Trstu z odlokom z dne 20. junija 1910, št. 340, opro¬
stilo osebne dohodnine, sem po § 3. postave o vojaški
taksi tudi prost vojaške takse in zato prosim:

C. kr. namestništvo v Trstu naj mojemu prizivu
ugodi in razveljavi zgornji plačilni nalog.

V Podmelcu, dne 1. avgusta 1910.

Ivan Šorli.

30

l3seljetjanje.

Največjega pomena za vsakega avstrij¬
skega državljana je določba o državnih osnov¬
nih zakonih, da se sme vsak naseliti po vsem
cesarstvu, koder se hoče, in da sme tudi za¬
pustiti svojo državo, samo če mu niso
na poti vojaške postave.

Za one dečke, ki še niso stari 14 let in
se hočejo izseliti s svojimi starši, ni nobe¬
nega zadržka, da bi jim okrajno glavarstvo
ne izdalo potnih listov. Težje je pa že z
onimi mladeniči, ki stoje nad 14. in 16. letom.
Tem se sme izselitev dovoliti le, če se iz 1
selijo s svojimi starši in se je ali a) brez-
dvomno pojasnilo, da so stalno nesposobni
za vojaško službovanje, ali je b) dognano,
da so popolnoma nesposobni, ali c) če se
je dokazalo, da so neobhodno potrebni
staršem, ki se izselijo zato, da se morejo
preživiti ž njihovo pomočjo.

Pravico, dati tako dovoljenje, ima de¬
želna vlada (cesarsko namestništvo).

31

Kolek 1 K.

C. kr. deželna vlada

v Ljubljani.

Peter Majerle

iz Dola pri Črnomlju prosi, da se dovoli izselitev nje¬
govemu 15 letnemu sinu Janezu.

Po raznih nezgodah sem izgubil vse svoje pre¬
moženje. Moj brat France, ki se je pred petimi leti
izselil v Kanado v Severni Ameriki, mi je obljubil, da
me vzame za paznika na svojem novem posestvu, če
vzamem seboj tudi svojega sina, ki bo delal v bra¬
tovi tovarni. Jaz sem star že 60 let, kakor kaže pri¬
loženi krstni list, sem vdovec in zadnja leta vedno
bolehen, da se sam ne morem preživeti. Zato prosim,
da c. kr. deželna vlada dovoli mojemu sinu, izseliti se
z menoj vred, da mi bo opora na moja zadnja leta.

Peter Majerle.

Tudi če je kdo prekoračil 16. leto, pa še
ni bil na naboru ali če je bil za vse trikrat
na naboru, sme mu deželna vlada dovoliti
izselitev, če se izseli s starši vred in se je
pri preiskavi, kateri se je nalašč podvrgel v
prvem slučaju, spoznal za popolnoma in
trajno nesposobnega, oziroma se je v po¬
slednjem slučaju izbrisal končno iz nabor¬
nega imenika.

32

Kdor je star 33 let in pripada
samo črni vojski, seraore v mirov¬
nem času izseliti,kamor mu drago.

V vseh drugih slučajih pa odloča o
prošnjah za izselitev domobransko ministr¬
stvo; prošnje pa je vlagati pri okrajnih gla¬
varstvih (mestnih magistratih) Kolekujejo se
s kolekom za 1 K-

\7sebina ;

Vojaška dolžnost ... 3 Ženitev. 26

Ugodnosti.5 Črna vojska ... 26

Prostovoljci . . . .17 Vojaška taksa ... 27

Nabor ......  19 Izseljevanje ... 30

Orožne vaje .... 22

Ha ooifku;

2. stran: Pravico imeti in nositi orožje.

3. in 4. stran: Orožništvo.

Orožništvo (žandarmerfja).

(Postava z  dne 25. decembra 1894, št. 1 drž. zak. iz 1895.)

C. kr. orožništvo je enotno vojaško urejeno straž-
ništvo, ki ima namen skrbeti za javni red, mir in
javno varnost.

Giede javne varnostne službe je orožništvo pod¬
rejeno okrajnim glavarstvom, v drugih stvareh pa
svojim vojaškim predstojnikom. Ostalim civilnim
oblastveni orožništvo ni podrejeno, vendar so pa so¬
dišča in državna pravdništva upravičena, od orož-
ništva kar naravnost zahtevati kako službo, druga
obiastva, kakor tudi županstva se pa morajo obrniti
na pristojno okrajno glavarstvo, če želi žandarmerijske
pripomoči in le, če je nevarno odlagati, se ima orož¬
ništvo odzvati, če se ga zahteva tudi naravnost (brez
okrajnega glavarstva).

^Kadarkoli mora orožnik izpolniti svojo službeno
dolžnost, rabi besede: ,V imenu postave* in v takih
slučajih je vsakdo — bodisi civilnega ali vojaškega
stanu — dolžan pokoriti se orožnikovemu pozivu.
Seveda se nad kako nepostavnostjo pozneje lahko
pritoži.

Če je orožnik v službi, sme z dolžno previd¬
nostjo rabiti orožje:

1. ) v slučaju silobrana, da odvrne proti svoji
osebi ali proti življenju drugih oseb namerjen de¬
janski napad .•

2. ) da ukroti upor, ki meri na oviro njegovega
službenega opravka, ter

3. ) da ubrani ubežati nevarnemu hudodelniku, če
nima nobenega drugega sredstva, da bi pridržal hu-
dodelnika.

Orožništvo ima pravico za izvršitev svojih dolž¬
nosti zahtevati podporo vseh organov javne službe,

slrafcniiitev

it; vojačkih

ustavljati orožniku, ko jih je prijel -ali vod
(eskortirai;;

3 . če se eltoTtijanie jetnikovo raztegne

4 . če satan e a orožnik pelje več ujetni
V vsakem kraju, kjer je okrajno gtavai

po eno poveljstva okrajnega orožniitva, I
steažmojsaer. Oti te neposrcdnji -jretistajmk
postaje tega kraja ter poleg tega nadiaon
vseii drugih v istem političnem okraju se t
euafniških postaj.

Zelo

akfciela®

Zelo

akbtcliiiol
Jako zanimivi 3. snopič

k' pod naslovom

Pravkar je tjtŠjl

Poljudno-poučna razprava,
ir všek' traiskal)

fa k»Lpgait;ttafe.