Delavska J^fCl V1CCI
Glasilo Jcrščansfce&a delovnega ljudstva
ishaja vsak četrtek pop.; v slučaju praznika	M	Posamezna Številka Din 1'—. ~ Cena: za 1 mesec	II	Oglasi, reklamacije in naročnina na uprav«
dan poprej — Uredništvo: Ljubljana, Mikloii-	ji	Din 4'—, za četrt leta Din 10'—, za pol leta Din 20'—; za	II	Delavska zbornica, Miklošičeva cesta 22, L nad.
*e»» c. — Neirankirana pisma M ne sprejemajo	II	inozemstvo Din 7'— (mesečno) — Oglasi: po dogovoru	II	Telefon 2265.— Stev. čekovnega računa 14.900
Iz uprave
Vse tovariše, ki nabirajo oglase za novoletno številko »Delavske Pravice« naprošamo, da nam °glase pošljejo najkesneje do 20. decembra 1934.
Ob tej priliki obveščamo vse tovariše dopisnike, člane, članice in cenj. naročnike, da bo izšla novoletna številka »Delavske Pravice« v povečanem obsegu v soboto, dne 29. decembra 1934. Vsled tega_ bo prva številka »Delavske Pravice« v letu 1935 izšla v četrtek, 10. januarja.
Božična številka izide redno, to je v četrtek, dne 20. decembra 1934.
Čuvarji zakona
Postavodajalec je pri uzakonjevanju postav itnel predvsem v očeh mir in red v državi, zato tudi zaščito posameznih stanov in skupnost vseh državljanov. Za mirno družabno življenje je predvsem važna socialna zakonodaja, ki po svoji tendenci gre za tem, da zaščiti socialno najbolj slabotnega, to je delavca. Delovni človek se preživlja zgolj od dela svojih rok in zato je nujno Potreben posebne zaščite, ki je uzakonjena v so-cialui zakonodaji.
Toda kako se izvaja socialna zakonodaja? Kapitalizem se je dandanes tako razbohotil, da se sam predstavlja za pravega gospodarja nad življenjem in smrtjo delavca. V delo lahko vzame kogar hoče. odpusti ga iz službe zopet kadar hoče, znižuje plače, podaljšava svobodno delovni čas itd. Gospodarski krogi dandanes v praktičnem življenju nočejo priznati nobenega nadzorstva nad seboj v odnošajih do delavstva.
V	varstvo delavstva predvideva socialna zakonodaja delavske zbornice, ki so zakonite predstavnice delavstva in delavske strokovne organizacije, ki so sestavni deli delavskih zbornic. Delavske zbornice brez strokovnih organizacij postanejo zgolj birokratski aparat, ki nima z življenjem delavstva nobene skupnosti. Vzemite delavstvu svobodne strokovne organizacije in vzeli ste mu s tem tudi delavske zbornice. Po močnih svobodnih delavskih strokovnih organizacijah so delavske zbornice pravi izraz delavskega zastopstva in res živ organizem v socialni zakonodaji.
To pa naši delodajalci dobro vedo. Zato pa v prvi vrsti nasprotujejo delavskim strokovnim organizacijam. V zadnjem času se je primeril slučaj, da se je delavstvo organiziralo in s tem hotelo zavarovati svoje gospodarske interese napram delodajalcu. Vodstvu dotične tovarne, ki si predstavlja, da je vse delavstvo samo za to na svetu, da se ga izrablja, je takoj odpustilo iz tovarne delavce iz vodstva organizacije. Nekdo, ki je zainteresiran na procvitu podjetja, je šel še dalje in se izrazil, da bo uničil organizacijo, pa čeprav ga velja pol milijona. Še bolj značilno pri tem je to, da je organizacijo apostrofiral, češ plavo in rdečo bi še prenesel, bele pa na noben način ne.
Namen strokovnih organizacij, ki so registrirane pri Delavski zbornici, in kot take zakonite predstavnice delavstva, je, da čuvajo koristi delavstva glasom socialne zakonodaje in varujejo delavski gospodarski in moralni prestiž. S tem delom vršijo popolnoma v redu svojo nalogo, ker s tem skrbijo za mirno poravnavo vseli nastalih sporov.
Naloga javnih oblasti, ki čuvajo ustavo in zakone pa je, da prav tako ščitijo tudi predstavnike socialne zakonodaje, to je delavske strokovne organizacije. V tem primeru so le-te čuvarji zakona,
delodajalci pa rušitelji reda in miru v državi. ____
Socialno vprašanje je dandanes nadvse pereče in I
Anketa o sanaciji pokojninskega zavarovanja rudarjev in kovinarjev
V	petek, dne 7. decembra 1934 se je v mestni posvetovalnici v Ljubljani vršila anketa, katera je obravnavala vprašanje sanacije pokojninskega zavarovanja naših bratovskih skladnic. Anketo je sklicala Županska zveza v Ljubljani. Z javnih shodov, ki jih je v tem vprašanju sklicala JSZ, smo razen drugim naslovom poslali resolucije tudi Županski zvezi z željo, da naj za ta problem zainteresira tudi občine.
Županska zveza je to važno in aktualno vprašanje razumela in zato sklicala župane vseh zainteresiranih občin, da se o tej zadevi porazgovore in to akcijo primerno podprejo.
Razprava o stanju pokojninskega zavarovanja brat. skladnic
Ankete so se poleg zastopnikov Županske zveze udeležili zastopnik ministrstva za soc. pol. in narodno zdravje g. dr. Karlin, za Delavsko zbornico tajnik Uratnik, za Glavno bratovsko skladnico upravnik Dular, za kraljevsko bansko upravo ing. Gorjanc, dalje je bil navzoč tudi zastopnik rudarskega glavarstva, župani vseh občin, na katerih teritoriju so Bratovske skladnice, dalje zastopnik Zveze rudarjev Jugoslavije Arh in zastopnik JSZ tajnik Rozman ter zastopnik Narodne strokovne zveze tajnik Kravos. Anketo je otvoril in nekaj časa vodil mestni župan ljubljanski gosp. dr. Dinko Puc. Kot prvi je poročal upravnik bratovske skladnice g. Dular. V statističnem referatu je podal točno analizo stanja naše glavne bratovske skladnice. Referat bomo v najkrajšem času, razen tabel, objavili. Nato je govoril tajnik Delavske zbornice Uratnik, ki je ugotavljal, da so napori interesentov tega zavarovanja dosegli višek in da je nemogoče, da bi se od te strani našla še kaka sredstva za sanacijo tega zavarovanja. Nujno je potrebno, da tu priskoči na pomoč a'ra ’n da izvede predlagani projekt zakona °. obdavčitvi vseh rudniških proizvodov v Jugoslaviji, in to ne samo premoga, kot predlaga Olavna bratovska skladnica, marveč vseh rudnin, in se od te davščine dobe primerna sredstva za sanaciio tega zavarovanja. To svojo zahtevo, naj se obdavčijo tudi druge rudnine, je utemeljeval s tem, da imajo na primer razni rudniki, kakor n. pr. borski rudnik in rudnik Trebča v Srbiji ogromne dobičke, katere črpa inozemski kapital,
težko; t®žj® P® bo, če se bo delodajalcem mirno dopustilo, da bodo nastopali protizakonito in naravnost barbarsko proti svojim uslužbencem kar se dandanes pogosto dogaja. Javne oblasti morajo tudi tu pokazati svojo avtoriteto in poučiti najmodernejše rušilce reda in miru v državi kaj je socialna zakonodaja in kako jo moramo vsi spoštovati in upoštevati.
Delavstvo hoče mirno delati in živeti tako kot sc človeku spodobi. Je pa budno na straži za svoje pravice. V tem svojcin udejstvovanju spoštuje in docela upošteva zakon. Prav tako pa obratno zahteva, da tudi delodajalci upoštevajo državne zakone. Ce jih ti ne upoštevajo, zahteva delavstvo od oblasti, da s svojo avtoriteto prisilijo delodajalce k pokorščini do socialne zakonodaje. Konec naj bo enkrat protizakonitega postopanja kapitalizma napram delavstvu, ker je ono prav tako človek z istimi življenjskimi in moralnimi pravicami kot moderni izkoriščevalci delavstva.	ž.	S.
poleg tega, da so delavci zelo slabo plačani. Zato naj ta kapital prispeva tudi za sanacijo tega zavarovanja. Nato je dobil besedo zastopnik Zveze rudarjev tov. Arh, ki je ugotavljal, da so rudarji vse žrtvovali, da bi tako obdržali svoje zavarovanje in so bili prispevki v zadnjem času povišani na 14% zavarovane plače. Dejansko pa je ta prispevek še višji, ker so rudarji zaposleni samo po
12	in 14 dni v mesecu in znaša dejanska obremenitev na enega rudarja tudi 20 do 25% zavarovane plače. Govorili so tudi župani raznih mest, tako Celja, dalje Zagorja, Rajhenburga, Jesenic itd. Vsi so ugotavljali, da je temu vprašanju treba posvetiti vso pažnjo in da je iz gospodarskih ozirov nujno potrebno, da občine to akcijo kar bolj podprejo. Zastopnik Jugoslovanske strokovne zveze tajnik Rozman se je v imenu JSZ zahvalil Županski zvezi, da je to akcijo pokrenila. Le na ta način, ako bodo vsi zainteresirani faktorji delali na tem vprašanju, bo mogoče kaj doseči. Izrazil je željo zastopniku kraljevske banske uprave, da naj banovina zneske, ki so bili votirani v proračune za sanacijo zavarovanja, čimpreje izplača. Od 800.000 Din, ki je za to določenih, je bilo izplačanih do sedaj samo 100.000 Din. Ugotavljal je, da bi se take akcije morale že veliko preje začeti, ker bi bile gotovo učinkovitejše, kot so danes. Kritiziral je, da se zastopniki tisJta, kljub temu, da so bili vabljeni, te ankete, razen dveh, niso udeležili. Ako je kje kaka senzacija, je takoj dovolj reporterjev, ki skrbno vse beležijo, za tako važna so-cialno-gospodarska vprašanja, ki režejo v meso in kri, ne samo delavstvu, marveč narodu kot celoti, pa ni razumevanja. Naš tisk nas ravno v tem boju mora najbolj podpirati in biti največji agitator, da se taka vprašanja uredijo.
Predlagal je, naj bi Županska zveza stopila v stik z občinami na jugu naše države, da bi tudi one to akcijo podprle in bi se tako to vprašanje čimpreje rešilo.
Daljša debata se je razvila potem tudi glede bednostnega fonda, kjer so posamezni govorniki zelo kritizirali način razdelitve tega denarja. Ugotavljali so, da delavstvo prav za prav od tega nima nič in da celo rudarski kraiji, ki so najbolj pasivni, ne pridejo pri tem na svoj račun.
Soglasno se je nato sprejelo kot resume te ankete naslednjo resolucijo, ki je bila poslana na odločilno mesto:
Zavarovanje na robu propada. Edina rešitev davščina na rudniške proizvode
Županska zveza v Ljubljani je sklicala dne 7. decembra 1934 v Ljubljano predstavnike zainteresiranih občin, rudarskega pokojninskega zavarovanja, predstavnike rudarskega delavstva in rudarskih podjetij na
anketo o sanaciji pokojninskega zavarovanja
rudarjev.
Na tej anketi se je ugotovilo, da bo znašal primankljaj pokojninske panoge Glavne bratovske skladnice v Ljubljani v tekočem letu nad 1 milijon dinarjev.
Predvideti je, da bodo rezerve te panoge, ki znašajo le okrog 14 milijonov dinarjev, mesto 430 milijonov dinarjev, kolikor bi morale po načelih kapitalnega kritja znašati, v nekaj letih izčrpane.
Pomembna dneva
W	®	<8>	©
Ustanovni občini zbor Mladinske zveze	***	^	^	>«mi	^^ ^
JSZ c Ljubljani	fICISC	OfgCIfllZCICf	f	C?
V	soboto popoldne, na praznik Brezmadežnega spočetja Device Marije, se je vršil v mali dvorani Delavske zbornice ustanovni občni zbor Mladinske zveze JSZ. Občnega zbora se je udeležilo nad sto tovarišev in tovarišic iz Ljubljane, Št. Vida, Vevč, Sostrega, Litije in Škofje Loke. Delegate so poslale tudi skupine v Kranju, Tržiču, Zagorju in Hudi jami. Skoro polnoštevilno je bilo zastopano načelstvo JSZ z načelnikom tov. Žumrom.
Občni zbor je vodil najstarejSi pokretaš krščansko socialističnega gibanja in sodelavec pokojnega J. E. Kreka tov. Jože Gostinčar.
Uvodoma je tov. Gostinčar v lepo zasnovanem govoru označil potrebo in namen novoustanovljene mladinske organizacije. Med drugim je izvajal: Kapitalizem je s svojim brezmejnim pohlepom po dobičku zaostril gospodarsko krizo, ki je zajela ves svet, do vrhunca. Krivičen družabni ustroj, ki je najpreje prizadel delavski stan, kriči po remedurah. Na obzorju se pojavljajo obrisi nove, pravičnejše družbe. Naša mladinska organizacija si je nadela nalogo, vzgojiti proletarsko mladino za to novo družbo, kjer bosta vladala red in pravičnost. Vzgojiti hočemo dobrega človeka, ki bo prežet idej krščanskega socializma, znal podrediti svoje interese interesom skupnosti. Tov. Gostinčar je bil za svoje izvajanje nagrajen z burnim aplavzom.
Nato je sledilo poročilo o delu pripravljalnega odbora, ki ga je podal tov. Rozman Jožko. V svojem poročilu je povdaril nujno potrebo po ustanovitvi mladinske organizacije v kršičansko socialističnem strokovnem pokretu.
Sirša seja načelstva JSZ
V	nedeljo, 9. t. m. se je vršila širša seja načelstva JSZ. K širšim sejam prihajajo tudi namestniki izven Ljubljane. S tem vrši organizacija živ stik z delavskimi revirji in se organizacijski, pa tudi miselni tok pravilno pretaka iz Ljubljane navzven in iz zunanjih delavskih okrajev v Ljubljano ter postaja organizacija živ delujoči organizem.
Predsednik tov. Žumer Srečko se je uvodoma dotaknil splošnih neurejenih razmer izven organizacije, ki bi po svojih nestrokovnih tokih mogle kvarno vplivati na posameznika, ali na po-edine skupine ter tako škodovati celoti. — JSZ ostane zvesta dosedanji strokovni liniji in se zato noče vmešavati v druga kratkotrajna gibanja, ki nimajo nobenih direktnih zvez s strokovnim delom. Strokovni tajnik tov. Lombardo je poročal o mezdnih gibanjih, ki j.ih vodi naša organizacija. Splošne gospodarske razmere, še bolj pa profitaželjnosti delodajalcev vedno huje pritiska delovne sloje, ki morajo zato vedno tesneje združeni tudi vedno krepkeje braniti in zahtevati svoje pravice. JSZ vrši v tem oziru izmed vseh najživah-nejšo in tudi uspešnejšo borbo. Dalje je poročal o zadržanju kluba kršč. soc. v Delavski zbornici. Naša stvarna, objektivna kritika dela sedanje večine v DZ. je sicer »rdečim« in »plavim« zelo neprijetna, ker jih postavlja v jasno luč koritarstva in partizansta, vendar JSZ od te linije ne bo prav
Poročilo tov. Rozmana so sledile volitve načelstva, nadzorstva in razsodišiča: Lavrenčič, Mohar, Pavlič, Seme in Kovač.
Po pravilih ima Jugoslovanska strokovna zveza pravico poslati v načelstveni odbor dva delegata. Delegirana sta bila tov. Langus in Rozman.
V	nadzorstvo so bili izvoljeni: Rutar, Koprivec, Velkavrh. — V razsodišče pa: Žumer Srečko, Gostinčar Jože in Toman.
Nato so bili, po daljši debati, sprejeti sledeči predlogi:	1) Članarina znaša za zaposlene člane
3 Din, za brezposelne in one, ki so člani strokovne skupine 1 Din. Pristopnina pa znaša 2 Din. Oni pa, ko so člani že obstoječih mladinskih odsekov JSZ so te pristopnine prosti. Za to članarino (3 Din) bodo dobivali člani »Delavsko pravico«, za vse člane pa, ki plačujejo samo 1 Din članarine, se bo pošiljalo vsaki skupini po dva izvoda »Delavske pravice«. — 2) Občni zbor pooblasti načelstvo Mladinske zveze, da izdela poslovnik. — 3) Društveno glasilo je »Delavska pravica«. — 4) Vsaka skupina Mladinske zveze je obvezana, da se naroči na publikacijo Krekove knjižnice.
Tov. Rozman je nato prečital še nekaj paragrafov iz pravil, ki se tičejo krajevnih skupin.
K zaključku se je oglasil k besedi še načelnik JSZ tov. Žumer Srečko, ki je v lepeon nagovoru pozdravil v imenu JSZ Mladinsko zvezo.
Nato je zaključil tov. Gostinčar lepo uspeli občni zbor s pozivom, naj se tovariši in tovarišice z intenzivnim delom takoj lotijo zastavljenih nalog in ciljev.
nič odstopila. Radi poštenosti v upravljanju delavskega denarja, radi čiščenja vsakega partizanstva v delavskih institucijah in radi splošnih koristi vsega delavstva mora JSZ stopati po dosedanji poti in tudi bo. Nadalje je seja obravnavala volitve obratnih zaupnikov in napravila potrebne sklepe.
Tov. Rozman Jožko je poročal o gibanju organizacije, ki razveseljivo raste, kar je uspeh resnega stvarnega dela in enotne usmerjenosti organizacije. Posebej je še omenjal sejo eksekutive krščanskih sindikatov v Zagrebu. Ta seja je zavzela enotno stališče vseh krščanskih strokovno organiziranih delavcev v Jugoslaviji k perečim vprašanjem v materijalnem in načelnem oziru.
Blagajnik tov. Langus je poročal o finančnem stanju organizacije, ki je razmeroma zadovoljivo.
V	debati so zlasti zunanji člani pojasnevali potrebe delavstva.
Seja je izrekla na predlog tov. Lešnika popolno zaupnico ožjemu načelstvu JSZ in še prav posebno na zadržanje organizacije napram pojavom in željam skupin, katerih miselnost in cilj je kakorkoli drugačen kot strokovni, kakor tudi za stvarno in splošno koristno zadržanje kršč. soc. delegacije v Delavski zbornici.
Stvarnost referatov in debaterjev kakor tudi zaupljivost in resnost, ki so vladali na seji, 60
Na področju te Bratovske skladnice se kaže očitno — velja pa to v latentni obliki tudi za ostale bratovske skladnice v državi — da stoji rudarsko pokojninsko zavarovanje v naši državi pred pravo katastrofo in da so bili vsi dosedanji sanacijski ukrepi nezadostni.
Napori neposrednih interesentov za sanacijo rudarskega zavarovanja so bili v Dravski banovini ogromni.	,
Prispevek za pokojninsko zavarovanje znaša v Dravski banovini že 14% od kategorijsikega zaslužka in je dosegel letno povprečno višino 1251 Din, kar pomenja vpričo skrajšanega dela v teh rudnikih še več kakor 14% dejanskega zaslužka.
Povprečne dajatve pokojninskega zavarovanja so Bratovske skladnice stalno nižale: danes odgovarjajo pri dokazani popolni onemoglosti le najnujnejšim vzdrževalnim stroškom upokojenca.
V	rudniških revirjih Dravske banovine vzdržuje danes preko bratovske skladnice ali preko
občine vsak delno še zaposlen rudar še po enega onemoglega ali brezposelnega rudarja ali svojca. Bremena pa še vedno rastejo in postajajo neznosna. Stojimo pred katastrofo rudarskega zavarovanja.
Katastrofa rudarskega zavarovanja je za stare rudarske revirje, kjer predstavljajo rudniki skoro edini pridobitni vir celih občin, istovetna s katastrofo ubožnega skrbstva sploh.
V	tej obupni situaciji apelira anketa na pomoč širše javnosti in vidi edino rešitev v tem, da se uvede v celi državi v svrho sanacije rudarskega pokojninskega zavarovanja čimprej specialne davščine na produkte rudarske in topilniške industrije, ki naj nadoknadijo manjkajoče kapitalno pokritje rudarskega starostnega zavarovanja.
Ljubljana, dne 7. decembra 1934.
Predsednik Županske zveze g. župan Babnik je nato anketo zaključil z željo, da bi rodila kar največ uspeha.
dokaz, da se kršč. soc. delavstvo dobro zaveda težkih nalog, ki jih čas stavi nanje, zaveda se pa tudi odgovornosti, ki jo nosi, a pri tem prav nič ne pozablja na svojo moč in pomen.
Seja strokovnega odbora kovinarjev
Dne 9. decembra ob 14 popoldne se je vršila seja strokovnega odbora kovinarjev JSZ. Seji so prisostvovali zastopniki strokovnih skupin kovinarjev, kot gostje pa tudi člani strokovnega odbora rudarjev, Sejo je vodil tov. Gasiser, predsednik jeseniške skupine. Obravnavala so se naslednja vprašanja: seja predsedstva krščanske kov. internacionale, stanje in delo skupin, naše delo na sanacijskem vprašanju bratovske skladnice, predlogi, sklepi in raznoterosti. Poročila k posameznim točkam dnevnega reda je podal tajnik tov. Rozman. Poročal je, da se je v dneh 6. in 7. septembra 1934 vršila seja predsedstva kovinarske internacionale, v kateri imamo tudi mi svojega delegata in sicer v Luzernu v Švici. Seja je obravnavala vsa važnejša vprašanja, ki se tičejo kovinske stroke, njene zaposlitve, brezposelnosti itd. Obravnavalo se je tudi vprašanje 40 urnega delavnika in je bila tozadevno sprejeta daljša resolucija. V letu 1935 se bo vršil kongres in sicer v Bruslju (Belgija).
Stanje posameznih skupin in njihovo delo je v splošnem zadovoljivo. Najbolj šibko delo je pri kovinarjih v Ljubljani, ker so to po večini kleparji, kateri so pa skoraj 60% brezposelni.
Po sklepih zadnje širše seje načelstva JSZ so se vršili shodi po posameznih rudarskih in kovinarskih revirjih glede sanacijskega vprašanja pokojninske blagajne bratovskih skladnic. Shodi so lepo uspeli. Sprejete resolucije so bile poslane na odločilna mesta, tako tudi na Župansko zvezo, ki je nato sklicala anketo dne 7. decembra 1934 v Ljubljani. Anketa je v toliko, da se zainteresirajo za to vprašanje tudi naše občine, gotovo dosegla svoj namen in tako pritegnila k delu na tem vprašanju tudi naše občine.
Seja je soglasno sklenila, da se naj v feodoče vršijo seje tega odbora po vsaki širši seji načelstva JSZ. Sprejetih je bilo še več predlogov za interno poslovanje in izboljšanje dela v strokovnih skupinah kovinarjev. Ob 5 popoldne je bila seja zaključena.
Za Evharistični kongres v Ljubljani
Pripravljalni odbori za Evharistični kongres
so se začeli snovati. Vsi župni uradi ljubljanske škofije so prejeli okrožnico z listkom za kartoteko s prošnjo naj v vsaki župniji ustanove pripravljalni odbor. Ti odbori so zelo potrebni in njihovo delo bo važno. Skrbeti bodo morali, da se bo župnija začela takoj pripravljati.
Za lavantinsko škofijo se je 26. septembra oisnoval lavantinski škofijski odbor za Evharistični kongres v Ljubljani. Predseduje mu mil. g. dr. Franc Cukala, st. dekan. Odbor ima svojo pisarno v Mariboru, Slomškov trg.
Po vseh deželah Jugoslavije je zanimanje za II. jugoslovanski Evharistični kongres v Ljubljani zelo veliko. Ljubljanski Pripravljalni odbor je dobil poročila iz Dalmacije, iz Hrvatsike, iz Bosne in iz Srbije odkoder pišejo, da je verno ljudstvo z veseljem sprejelo novico, da bo leta 1935. v Ljub-ljani Evharistični kongres za vso Jugoslavijo. Tudi Slovenci v Zagrebu in Belgradu so se pričeli že pripravljati, prav tako tudi katoliški Slovenci in Hrvati v inozemstvu.
V	Belgradu se je ustanovil pripravljalni odbor za belgrajsko nadškofijo. Ta odbor bo vodil vso organizacijo za Evharistični kongres v Ljubljani.
Zbirajte darove! Evharistični kongres in priprave zanj bodo mnogo veljale. Zato katoliškim vernikom toplo priporočamo, da po možnosti kaj darujejo, da bo slovesnost Kristusa Kralja v Ljubljani leta 1935. bila čim bolj veličastna in za vso Jugoslavijo posebno pa za nas Slovence kar najbolj častna.
Volitve obratnih zaupnikov
Kako se pravilno izvedejo volitve po skrajšanem volivneni postopku?
1. Stari zaupniški odbor, kjer pa lega ni, ena '^med strokovnih organizacij, stavi, predlog za skrajšan volilni postopek in da potrditi ta predlog prvič od v podjetju zainteresiranih strokovnih Organizacij, drugič od podjetja.
a) To stori z dopisom (obrazec 1 A), kateremu Priloži en izvod razglasa (obrazec 2 A) ter zapisnik (obrazec 3 A) o skrajšanem volilnem postopku, kar oboje strokovne organizacije in podjetnik Podpišejo;
b) pozove delavce in nameščence z javnim razglasom, da se izjavijo o predlogu o skrajšanem volilnem postopku.
2. Vodi z razglasom (obrazec 2 A) sklicano zborovanje zaposlenega delavstva - nameščencev, ki ima sklepati sledeče:
a) Izvoli z dviganjem rok in relativno večino Predsednika in člane volilnega odbora, ki mora Šteti toliko članov, kolikor se voli zaupnikov v dotičnem podjetju, najmanje pa tri člane. To pa le v slučaju, ako ni sklical zborovanja dosedanji zaupniški odbor. Če pa ga je sklical dosedanji, za-upniski odbor, je volilni odbor ta odbor, njegov predsednik pa dosedanji starešina obratnih zaupnikov;
b) ugotovi, da tri petine zaposlenega delavstva - nameščencev, delodajalec in zainteresirane strokovne organizacije ne ugovarjajo skrajšanemu volilnemu postopku, kakor je bil ta razglašen;
c) predsednik sprejema in prečita vložene kandidatne liste, ki morajo imeti, toliko kandidatov in namestnikov, kakor je bilo to objavljeno v razglasu;
d) nato izvede predsednik glasovanje. Če je predloženih več kandidatnih list, se voli z glasovnicami, na katere ima zapisati vsak volilec številko liste, za katero glasuje. Volilni, upravičenci se pozivljejo od predsednika h glasovanju po volilnem imeniku, volilci. pa oddajajo glasovnice v zato pripravljeno posodo. Če je vložena samo ena |ista, glasovanje z listki odpade in se kandidati ,f> njihovi namestniki proglasijo za izvoljene;
e) o izvršenih volitvah se sestavi zapisnik v petih izvodih. Če je bila samo ena kandidatna lista, se sestavi zapisnik po obrazcu 4 A; če je bilo
Mladinska zveza Jugoslovanske strokovne
več list in se je glasovalo z glasovnicami, se sestavi zapisnik po obrazcu 5 A. Zapisnik je treba sestaviti v petih izvodih. Od petih izvodov je poslati: 3 izvode Delavski zbornici, katera bo vročila dva izvoda Inšpekciji dela, ki bo zopet en overovljen izvod vrnila starešini obratnih zaupnikov; en izvod delodajalcu in en izvod izvoljenim zaupnikom.
zveze v Ljubljani
vprizori v soboto, dne 15. decembra 1934 ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti
DUŠE
Drama iz kmečkega življenja v 3 dejanjih.
Spisal: P. Petrovič.
Režiser: D. Godec.
Cene sedežem: 8, 6, 4 Din, stojišča 2 Din.
Vabljeni osi, ki ljubite delavsko mladino, da jo tako pri njenem stremljenju po izpopolnitvi in gradnji novega časa kar najbolj podprete.
Viničarski vestnik
Važna beseda
Največji škodljivci za uspehe v naši borbi so neorganizirani viničarji. Prav pri takih viničarjih, ki iz svoje nevednosti ali iz drugih razlogov še niso člani svoje strokovne organizacije, najdemo največ medsebojne needinosti, nizkotnega hlapčevstva in Kajnove zahrbtnosti. Kdo drugi kot neorganizirani so tisti, ki izpodkopavajo svoje tovariše, ki so pripravljeni delati tudi za najnižjo plačo in neorganizirani so zopet tudi tisti, ki za kupico jabolčnika rajši svoje pravice teptajo, kakor da bi se postavilii v borbo za nje. Celo tako daleč se taki spozabijo, da z lastnoročnimi podpisi prevzamejo obveze, da ne bodo nikdar zahtevali svojih zakonitih pravic po viničarskem redu, da ne bodo pristopili k organizaciji in nikdar tožili svojih delodajalcev. Da taki judeži viničarskega delavstva svoje stališče, v katerem hlinijo klečeplastvo pred svojimi gospodarji tudi praktično pokažejo, ne zamude nobene prilike, da ne bi obrekovali’organizacije in tovarišev, ki so organizirani. Zato pa se ni čuditi, ako doživljamo, da gre viničar svojega soviničarja, nahujskan od vinogradnika, celo metat ven iz stanovanja, da pri tein niti ne pomisli kako sramotno delo s tem opravlja in da se more to tudi njemu enkrat zgoditi.
Vzrok temu je napačna družabna vzgoja, ki jo imajo do danes delovni stanovi v tem kapitalističnem družabnem redu. Delovno ljudstvo niso vzgajali k lastnemu in medsebojnemu spoštovanju k skupni vzajemnosti, samozavesti, da bi se tako’ to delovno ljudstvo dvignilo na višjo stopnjo srčne kulture in s tem tudi do boljšega gospodarskega položaja. Kapitalistična vzgoja uči samo spoštovati in častiti bogataše, »iti njim do zadnje potankosti pokoren, ne (la bi se pri tem smel sklicevati na dostojanstvo človeka in delavsko zakonodajo. Smoter kapitalistične vzgoje je vedno bil to, da delovne stanove, kakor posamezne delavce, odvračajo od delavske skupnosti, da se delavstvo čimbolj deli in cepi na vse mogoče drobce in ostane v
nevednosti, v uboštvu in v brezpravnosti. Samo tak delavec in tak delovni razred je potem vsestransko upogljiv ter uporaben za »vzvišene« cilje kapitalističnega dobičkarstva, tako v malem, kakor v velikem. Ker pa je tu vmes vendarle prišlo spoznanje delavstva samega, da se mora strokovno organizirati in se tovariško z ramo ob rami boriti za pravice vseh in posameznika, je to pri posedujočih ljudeh postalo neljubo. Zato skušajo potem tiste delavce, ki še niso prišli do svojega pravega spoznanja, obdržati v tej temi in nevednosti za vsako ceno.
Po pravici rečeno, so torej vsi neorganizirani viničarji največji in pomilovanja vredni reveži In v tem se najbolj vidi, kako velika ter dvakrat težavna je tu naloga prave strokovne organizacije Na eni strani se ima boriti proti močnefšim dX dajalcem, na drugi stran, pa proti vsem napakam v vrstah nezavednega viničarskega delavstva samega. Zato bo za nas in za naše uspehe vedno najvažnejše to kokko bomo mogli vzbuditi pri svojih sotovariših predvsem spoznanja, da moramo biti organizirani vsi do zadnjega. Kadar bomo to dosegli, potem smo vse dosegli. Tedaj ne bo noben vinogradnik mogel izbirati samo neorganiziranih viničarjev. Potem nam bodo tudi priznane našepra-vice, tedaj bomo postali enakovredni Člani človeške družbe. Torej vsi viničarji v organizacijo! Potrebujete ze danes njeno podporo ali ne, samo da ste na straži. Organizirani tovariši, agitirajte povsod za nove člane, dajajte tudi drugim čitati naš časopis!	______
Tekstilno delavstvo
Škofja Loka. Tovarna Intex na Trati že tri; tedne ne obratuje. V zadnji »Delavski pravici« smo naznačili vzrok ustavitve dela. V podjetju je samo par delavcev in delavk, ki so zaposleni pri čiščenju strojev in drugih postranskih delih. Od neke strani se sliši, da bo podjetje dobilo delavce od drugod, in da teh ki so zapustili delo, ne bodo
sprejeli v delo. Če take vesti razširja podjetje, potem moramo poudariti, da se delavstvo takih vesti prav nič ne straši. Delavstvo je itak trdno odločeno, da ne gre na delo, dokler mu podjetje ne da popolnega zagotovila, da ne bo nikogar preganjalo radi organizacije. Pa ne samo to. Delavstvo vztraja odločno na zahtevi, da se tudi delovne in plačilne razmere tako urede, da bodo odgovarjale zakonom in potrebam delavstva. Če pa j)odjetje dobi delavce od drugod, potem s tem se ni rečeno, da bodo drugi delavci zadovoljni s takimi delovnimi pogoji. Gospodje naj vedo, da gre delavstvo zato na delo, ker hoče od dela živeti'. Plače ki so dosedaj obstojale v tem podjetju, pa še za pasje življenje ne zadostujejo, ne pa za človeka, ki ima pravico do sebi primernega življenja. Nekateri bi radi tej delavski borbi naprtili politično obiležje, češ, saj delavstvo nima nikakih utemeljenih razlogov, da se upira podjetju. To je sicer dober trik za preganjanje organizacije, vendar ni vselej uspešen. Pa tudi, če bi imela ta borba politično obeležje, bi s tem, da ščiti določbe obstoječih zakonov in socialne interese delavstva ničesar ne zagrešila, nasprotno bi ji šlo priznanje in to prav iz nacionalnih interesov države.
Jugoslovanska strokovna zveza pa ni politična, temveč prava delavska strokovna organizacija, v kateri se organizira delavstvo v zaščito svojih go-sjiodarskih, socialnih in kulturnih interesov ne glede na to, kaki ljudje imajo podjetje v rokah. Jugoslovanska strokovna zveza je strokovno bojna organizacija in taka bo tudi ostala, čeprav ni to P° volji vsem tistim, ki imajo interes da jo preganjajo iz upravičenega razloga, ker se je boje.
Lesno delavstvo
Duplica. Naša strokovna skupina je priredila 9. dec. pop. v Društvenem domu na Homcu nadvse lepo uspeli Miklavžev večer. Dvorana je bila nabito polna mladih in odraslih. Zastopnik centrale je v kratkih besedah orisal namen te prireditve. V naslednjih točkah so člani in članice izvajali več pomenljivih delavskih deklamacij, ki so segle globoko v duše prisotnih. Z .burko »Bucefe v strahu« pa je bilo poskrbljeno za smeh, katerega v resnici ni manjkalo. Končno se je pojavil na odru Miklavž v spremstvu dveh angelov. Prihod Miklavža je vzbudil v dvorani mnogo vznemirjenja, zlasti med mladino, ki doslej še ni imela priliko videti Miklavža. Po zbranih poučnih besedah je Miklavž obdaroval 65 delavskih otrok pri čemer se je oziral le na najpotrebnejše. Nato se je Miklavž prijazno poslovil in obljubil, da bo čez leto dni zopet prišel z boljšimi darii za vse one, ki bodo ostali pridni in pošteni. Za prireditev gre v prvi vrsti zasluga našim požrtvovalnim članom in članicam, posebno odboru, ki je kljub vsem težkočam in oviram skrbel, da se je prireditev lepo izvedla. Vsem sodelujočim izreka skupina najlepšo zahvalo in priznanje. Posebno zahvalo smo dolžni onim, ki so z darili pripomogli, da se je vsaj malo veselja napravilo delavskim otrokom.
Ceijsko okrožje
Celje. Šestnajst let že ni več Cankarja. Šestnajst let že tako zelo pogrešamo tega velikega človeka. Zato ga pogrešamo, ker bi bil prav sedaj še bolj potreben, da udari s svojo besedo po nas. Na eni strani po tistih, ki v blatu rijejo, na drugi pa na nekatere nosilce današnje kulture ...
Temu Cankarju so postavili v celjskem gledališču spomenik. V redu. Samo nekatere stvari človeka bodejo ob pogledu nanj. Kaj neki bi bilo, če bi: stal na tistem mestu Cankar živ? Kaj pravite, kako dolgo bi ga gledali in poslušali prav tisti, ki so ga postavili? Morda bi bilo danes zanj še hujše kot nekoč, ko je: vkljub vsem naukom, kljub zmerjanju in natolcevanju služil najvišji ideji — resnici. O, da! Koliko jih je še danes, ki bi šli mimo njega prezirljivo in si mislili: kaj bo revež, ko mu kruli po želodcu... Da, danes imamo sto in tisoč Kraljev na Betajnovi in vsi mečejo na cesto izmozgane Hlapce Jerneje. In ko da se rogamo s samim seboj mu postavimo spouenik, ko Cankarju še do pasu nismo zrasli, še več, ko se Cankarji vsak dan znova preganjajo in so vsi obsojeni, da živijo in umrejo kot reveži! Duh njegove besede, to je prvo, dokler pa tega ni, se vsaj ne norčujmo iz onih, ki so dali menda vse!
Povedali smo kot mislimo mi delavci o tej »kulturni gesti« s Cankarjevim kipom v celjskem gledališču.
Celje. Člani naše skupine pripravljajo božično igro misterij Ks. Meška »Henrik gobavi vitez«. Igrali bodo na praznik sv. Treh Kraljev in tako danes naše občinstvo na to že v naprej opozarjamo.
Delavska kultura
P. Petrovič: Duše. Drama v 3 dejanjih. Pisatelj P. Petrovič je eden najboljših srbskih ozir. slovanskih ljudskih pisateljev. Petrovič slika člove-ka v njegovih osnovnih naravnih elementih. V >Dušah« poudarja ljubezen do zemlje, katera druži tudi duše, ki na njej prebivajo. Igro bi mogli razdeliti v dva dela. Kakor divjajo naravni elementi okoli hiše, tako se »duše«, ki prebivajo pod isto streho trgajo, mučijo in iščejo rešitve (1. in 2. dej.).
V	drugem delu (3. dej.) se »duše« sprostijo, pozabijo na temni del svojega življenja in začno znova živeti.
Navedeno igro bodo igrali, člani dramatskega odseka Mladinske zveze JSZ v Ljubljani v soboto, 15. decembra, ob 20 v dvorani Delavske zbornice.
—	K obilni udeležbi vabi odbor.
Čevljarji
Tržič. Delavstvu tovarne »Peko« naznanjamo, da se bo vršil v sredo 19. dec. ob pol 6 zvečer v dvorani Rokodelskega doma sestanek, ki ga sklicujeta obe obstoječi organizaciji dogovorno z obratnimi zaupniki. Na sestanku se bo poročalo o dosedanjih ukrepih za sklenitev kolektivne pogodbe. Z ozirom na to, da se naslednji dan nadaljujejo pogajanja, ki se bodo predvideno tudi zaključila, je važno, da se sestanka udeleži celokupno delavstvo.
Hrvaški tovariši
»Socialna Pravda«, glasilo naših hrvaških tovarišev, prinaša v 7. številki v celoti resolucijo, katera je bila sprejeta na seji eksekutive krščanskih sindikatov Jugoslavije v Zagrebu dne 7. X. 1934 kot načelno prav posebno važno odločitev krščanskih sindikatov nasproti korporativni organizaciji gospodarstva, kakor tudi kot načelno izjavo krščanskih sindikatov nasproti narodno-socia-listični in marksistični zamisli družbe. V resoluciji posebej podčrtava, da morajo gospodarske in družbene organizacije sloneti samo na gospodarskih in socialnih vidikih in nikakor ne na strankarsko političnih. Dalje priobčuje daljši članek o naši internacionali. V celoti pa priobčuje referat našega tov. Langusa, ki ga je imel v Zagrebu k zakonu o minimalnih mezdah.
Naši hrvaški tovariši imajo silno težke boje-Na eni strani nimajo delavci še nobene tradicije in ne prave delavske zavesti, na drugi strani jim pa delajo velike težave »komunaši«, to so marksisti, ki vse delo za delavstvo gledajo iz svojih osebnih koristi in s stališča pljačkanja delavskih zbornic (tudi pri nas že poganja popke ta žlahtna cvetka), z nedelavskim, nedemokratičnim in naravnost fašističnim postopanjem. Pa vseeno se dobro drže. Mi jim želimo uspeha in skorajšnjega prodora.
To in ono
Hud« jama. Na praznik, 8. decembra je prišel na delo na separacijo Bratko Martin. Kmalu '|>o prihodu se je zgrudil in ni več vstal. Nesli so ga ik izdraivnifcu, ki je |»a ugotovili smrt. Že. prejšnje dni je tožil, da ga v prsih nekaj tišči. Pri tukajšnjem rudniku je delal 15 let. Zapuišča ženo ki dva otroka. N. v in. p.!
Hrastnik. Današnja številka je prišla na razne naslove z željo, da si list naročijo. Tudi obrtnike vabimo, da imajo naš list za goste na razpolago. Mislimo na gostilne in brivnice. — Vsein naročnikom »Del. pravice« vesele božične praznike!
Hrastnik. Po razpustu Krekove mladine so se naši fantje udejstvovali pri Prosvetnem društvu. Ko je bilo to razpuščeno so se zatekli pod Dobrodelno društvo Vi.ncencijevo konferenco. Kmalu pa je banska uprava umaknila razpust Prosv. društva in tako smo se vedno tu zbirali. Največja težava je bila za društvene prostore. Imeli smo jih, dokler je mogel kak član najemnino kriti, ko to ni bilo mogoče, smo bili brez strehe. Pred tremi leti smo naredili nabiralno akcijo ter s pomočjo raznih dobrotnikov začeli s prenovitvijo opuščenega Logarjevega mlina, kjer smo naredili lepo dvorano. Kmetje so nam z lesom pomagali in fantje so brezplačno naredili vse drugo, razen zidarskega dela. Imamo knjižnico, klavir za pevski zbor, za igre kulise. Manjkajo nam pa še stoli. Za te Bog ve kako bomo delali. Ustanovljeno je bilo neko društvo pod imenom sv. Barbare, ki pa nima nič pozitivnega in razen ustanovitelja niti enega zmož-
nega člana. Javnosti se predstavi le z eno ali dvema igrama letno. Društvo je imelo nogoinetaški odsek, ki, pa je prenehal. Socialisti imajo močno zaslombo v konzuinu in redno prirejajo sestanke in predavanja, ki pa so navadno med drugo sv. mašo dopoldne. Da ne pozabim, povem, da smo imeli skromno Miklavževo prireditev.
Delavsko zadružništvo
Vabilo
na izredni občni zbor Gradbene zadruge „Delavs^i dom"
Gradbena zadruga »Delavski dom«, r. z. z o. z. vabi na izredni občni zbor, ki se bo vršil v nedeljo, dne 23. t. m. ob 9. uri dopoldne v uradnih prostorih na Miklošičevi c. 22/1. s sledečim dnev nim redom:
1) Poročilo načelstva in nadzorstva.
2) Posvetovanje in predlogi za spremembo pravil § 3 odgovarjajoč sedanjim razmeram.
3) Sklepanje in določitev besedila § 3 Pravil.
4) Slučajnosti.
Za obilno udeležbo zadružnikov se priporoča
—	načelstvo.
Važno za rudarje, njih vdove in sirote
Upokojeni rudarji, oziroma -njih vdove in sirote, ki so jim bile pokojnine iz Nemčije s 1. julijem 1932 na podlagi zasilne naredbe drž. predsednika z dne IG. junija 1932 znižane, oziroma so jim bile ustavljene, ker so bile prvotne pokojnine manjše, kot pa zneski, za kolikor so se pokojnine v splošnem znižale, naj zaprosijo zavarovalni zavod v Nemčiji, od katerega prejemajo, oziroma so prejemali pokojnino, da jim na podlagi izvršilne naredbe z dne 9. januarja 1933, ki določa, da počiva od odrejenega zuižka samo tisti del, ki odgovarja razmerju med člansko dobo v Nemčiji in skupno člansko dobo pri nemških in pri naših bratovskih skladnicah, s 1. februarjem 1933 zopet obnovi pokojnino, oziroma izplača od tega dne dalje preveč odtegnjene zneske.
Za one, ki so jim bile pokojnine odklonjene, bodisi zaradi tega, ker so bili pri nas upokojeni, preden je stopila v veljavo socialno - zavarovalna pogodba med Jugoslavijo in Nemčijo, ali ker niso bili aktivni člani naših bratovskih skladnic vsaj tri leta po uveljavitvi pogodbe, ali pa ker jim je članstvo ugasnilo, to ne velja.
Natančnejša pojasnila glede tega jim bodo lahko dale krajevne bratovske skladnice in Glavna bratovska skladnica v Ljubljani.
Zdravstveno skrbstvo vajencev v Zagrebu
V Zagrebu obstoji pri mestnem načelništvu poseben zdravstveni oddelek. Ta urad ima za obrtne vajence in vajenke nastavljene v ta namen tri zdravnike, ki imajo opravka zgolj z vajenskim vprašanjem. Takoj ob nastopu učenja obrti se vajenec zdravniško preišče in se ugotovi, če je sposoben za tisto obrt. Ugotovi se njegova teža, velikost in širina prsi in vse to se vpiše v zdravstveni list, ki je za vsakega vajenca posebej. Ti zdravniki pregledujejo va-jenčevo stanovanje, delavnice in vse prostore, ki pripadajo k obrti, če odgovarjajo higijen-skim razmeram in zdravju. Če se vajenec preseli ali delavnica premesti drugam, mora biti o vsem tem obveščen imenovani zdravstveni oddelek takoj ob preselitvi. 7.a te zdravnike obstoja poseben pravilnik s 23 paragrafi. Že prvi paragraf pravi:	»Zdravniki za vajenske šole imajo dolžnost, da vrše zdravstveno nadzorstvo iiiad vajenci ter da skrbe za izboljšanje njihovih zdravstvenih razmer. Nadaljnji paragrafi pravijo: Ako i|X)stoji sumnja. da živi vajenec v nezdravih razmerah, če ima slabo ali zanemarjeno stanovanje in delavnico, jili mora zdravnik pregledati. Če najde kaj, kar je v škodo zdravju vajenca, mora takoj naznaniti mestnemu fizikatu in ta potem obrtni oblasti. Na vajenskih šolah morajo učitelji v posameznih razredih voditi natančen popis novih učencev, vajencev in vajenk in mesečno sporočati ravnateljstvu šole. Za tiste vajence, ki so bili že v poprejšnjih šolali pod zdravstvenim nadzorstvom in bili spoznani za bolne, se mora ■voditi posebna evidenca njegove bolezni in še nadalje zdraviti vajenca. Delokrog teh treh zdravnikov v Zagrebu je za vajence jako obsežen in tudi v zdravstvenem oziru velikega pomena za zaščito delavske mladine.
V septemberski prilogi zagrebškega Zdravniškega vestnika je izšla razprava o hi-gijenskih, socialnih in zdravstvenih razmerah zagrebških vajenk, ki jo je napisal tir. Pavel čepulič. Ta publikacija je velikega pomena tudi za nas, ker so iste razmere tudi pri nas nedvomno podobne zagrebškim. Dr. čepulič ugotavlja predvsem, da je življenje vajencev in vajenk zelo težko. S 14. letom (po novem obrtnem zakonu smejo stopiti v obrt že otroci z 12. letom) se prične za te otroke križev pot, ki je brez sonca, zraka, dopusta in brez najmanjše zabave. Saj so določbe obrtnega zakona o zaščiti vajencev še dokaj dobre (čeprav pomanjkljive), ali kaj to pomaga, ko jili nihče ne izva-
Vsakomur brezplačno
pošljemo pri Ministrstvu nar. zdravja pod Sp. br. 611 od 21. IV. 1933 registrirano poučno knjigo št. 42 za zdravljenja vseh vrst ran, hrast, lišajev, turov in ostalih kožnih bolezni s preizkušenim zdravilom »Fitonin«. Pišite dopisnico na »Fiton« dr. s. o. j., Zagreb 1-78.
ja. Dr. čepulič je preiskal življenje 647 vajenk in ugotovil sledeče:
Od 64" vajenk stanuje pri starših 592 vajenk, 14 privatno in 41 pri mojstricah in od teh pri krojačicah 38 vajenk. Delovni čas zagrebških vajenk znaša n. pr. pri 79 vajenkah 8—9 ur dnevno, pri 215 vajenkah 9—10 ur, pri 182 vajenkah 10»—'II ur, pri 107 vajenkah II—42. pri 15 vajenkah 12—13 in pri 2 vajenkah 14 ur dnevno. To velja za one vajenke, ki stanujejo pri starših in sorodnikih. še slabše sc godi onim, ki stanujejo pri delodajalcih. Pri teh so ugotovili, da delajo nekatere do 18 ur na dan. Mnogo vajenk dela tudi ob nedeljah. Ogromna večina jih je brez vsakega najmanjšega za* slitžka. Dalje so ugotovili, da stanujejo v prenatrpanih prostorih, da so slabo hranjeni in zato pogosto bolni. Dr. čepulič je v XV. tabelah obrazložil za vseh 647 vajenk v raznih slučajih in tudi glede odškodnine navaja v XI. tabeli, da 480 vajenk nima nikake plače, hrano samo
3,	stanovanje in hruno ima 41 vajenk. 5 vajejik ima 10—20 Din tedensko, 30 vajenk 20—30 Din,
13	vajenk 30—40 Din, 24 vajenk 40—50-Din, 10 vajenk 50—60 Din, 19 vajenk 70 Din, 1 vajenka 80 Din, 2 vajenki po 90 Din, 18 vajenk po 100 Din, 1 pa ima 200 Din na teden.
Bilo bi zelo umestno, ako bi se tudi pri nas ugotovilo, kakšno odškodnino imajo naše vajenke. V to sta poklicani v prvi vrsti Borza tlela in Delavska zbornica. Obstojajo tudi nekaki Okrožni odbori za obrtnike in trgovce, ki bi lahko sestavili nekakšen pregled naših vajencev in vajenk v Dravski banovini.
Razno
Javornik. Ponesrečil se je 9. novembra pri ravnanju hlodov Mševav Franc iz Jav. rovtov. V tovarniškem gozdu mu je hlod zlomil nogo; prepeljali so ga v tukajšnjo bolnišnico »Bratovske skladnice nakar je v ponedeljek, 12. nov. umrl. Pokojnik bi moral spomladi k vojakom. Bil je splošno priljubljen in pošten fant.
^Ob Božičnih praznikih, vsi na agitacijo za pridobivanje novih naročnikov za »Delavsko Pravico«.
Uredništvo »Jutra« in »Večernika« v Mlaribo-ru je s 1. decembrom prevzel g. dr. Franc Vatovec. Iz Maribora nam poročajo tovariši, da je g. dr. Vatovec zelo znan v naših vrstah v Mariboru za časa zadnjih volitev v Delavsko zbornico, ker se je z vso silo vrgel proti kandidatni listi Jugoslovanske strokovne zveze na strani zelenih.
[ Ali si že naročnik Krekove knjižnice?
Urejuje ia za uredništvo odgovarja: Peter Lombardo. - Za Jugoslovansko tiskarno: K. Ceč. - Izdaja za konzorcij »Delavske Pravice*: Srečko Žumer.