m novoles v. Številka 14 novoles September 1979 LESNI KOMBINAT NOVO MESTO - STRAŽA URESNIČEVANJE PLANA V PRVEM POLLETJU V TEJ INFORMACIJI PRIKAZUJEMO USPEŠNOST GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU 1979. PRIKAZUJEMO URESNIČEVANJE NAČRTOVANIH CILJEV, PROBLEMATIKO URESNIČEVANJA CILJEV, USTVARJENA SREDSTVA IN NJIHOVO DELITEV TER IZVAJANJE UKREPOV. NA PODLAGI GOSPODARJENJA V PRVEM POLLETJU OCENJUJEMO MOŽNOSTI URESNIČITVE CILJEV OB KONCU LETA. I. URESNIČEVANJE CILJEV V prvem polletju smo realizirali celotni prihodek 79,5 %, ali za 20,5 % manj, kot smo načrtovali. Vkljub doseganju dinamičnega plana proizvodnje, je na nedoseganje vplival predvsem neizpolnjen plan prodaje, ki ni sledil proizvodnji in pa cene. Vsled tega nismo dosegli načrtovanega dohodka, mase sredstev za osebne dohodke in akumulacije. Da bi ob koncu leta načrtovane cilje dosegli, bomo v drugem polletju vskladili prodajo dinamiki proizvodnje in upoštevali spreminjanje cen vhodnih materialov. TOZD TKO 1. DOSEGANJE DOHODKA V obdobju I. — VI. smo realizirali dohodek 67,6 %, kar pomeni, da nismo uresničili načrtovanega cilja za 32,4 %. Na nedoseganje načrtovanega dohodka so vplivali predvsem naslednji vplivi: naraščanje cen materialov nad predvideno stopnjo, manjša prodaja naših izdelkov, kot smo jo načrtovali, prepozno dvigovanje cen našim izdelkom, ki jih zahteva dvigovanje cen materialov. Za drugo polletje ocenjujemo, da bomo vsaj deloma presegli omenjene probleme ter le dosegali vsaj manjše odstopanje od načrtovanega dohodka._______________________________________________________________________ 32,4% 2. DOSEGANJE SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Načrtovano rast mase sredstev za osebne dohodke smo dosegli 85,2 %, kar je za 14,8 % manj, kot smo načrtovali. Načrtovane rasti nismo dosegli zaradi nedoseganja dohodka in še ne dosežene predvidene dinamike zaposlovanja v tem letu. Vkljub temu smo vrednost enote dela izplačevali po 19,00 din, kar je v primerjavi z lanskim letom za 10,8 % več. Tako smo v tem obdobju povečali povprečne osebne dohodke v primerjavi s povprečjem leta 1978 za 16,0 odstotkov. Tudi do konca leta upamo, da bomo to višino osebnih dohodkov ohranili. 3. SKUPNA IN SPLOŠNA PORABA Za skupno in splošno porabo smo v prvem polletju odveli za 27,6 % manj sredstev, kot smo načrtovali. To je posledica že opisana problematike nedoseganja načrtovanega dohodka in dinamike zaposlovanja. Ne pomeni pa to, da se nismo držali zakonskih predpisov in samoupravnih sporazumov. Če bomo v drugem polletju dosegli z ukrepi zastavljeno doseganje dohodka, bomo ob koncu leta skladno dosegli nivo načrtovanih sredstev za skupno in splošno porabo in tako omogočali razvoj družbenega standarda, ki je enako pomemben kot naš osebni standard. 4. DOSEGANJE SREDSTEV ZA AKUMULACIJO Akumulacijo smo v prvem polletju realizirali 63,9 % ali za 36,1 % manj kot smo načrtovali. Na tolikšno nedoseganje je vplivalo nedoseganje dohodka, kar je povzročilo to, da smo vtem obdobju razporedili več sredstev za osebne dohodke kot pa v akumulacijo, ki je razporejena samo v višini minimalne akumulacije, to je 5 % od vseh sredstev, kar je v skladu z našimi samoupravnimi sporazumi o delitvi čistega dohodka. Do konca leta bomo v sklopu s pričakovanim gibanjem dohodka bistveno več razporedili tudi v akumulacijo. Opomba: številke, procenti in znaki (+—) na desni strani pomenijo, za koliko odstotkov smo uresničili načrtovane cilje. r v ----------------------------------------- N II. POGOJI GOSPODARJENJA __________________ J Pogoji gospodarjenja v prvem polletju niso bili naklonjeni boljšim doseganjem gospodarskih razultatov. IMa področju povečanja zmogljivosti v tem obdobju nismo mogli storiti ničesar, kar nam povzroča dodatne stroške, na področju tržnega povpraševanja smo zabeležili sicer ugodne rezultate, vendar nismo zadostno uskladili proizvodnje s potrebami trga, na področju izbrane strukture proizvodnega programa smo ugotovili nekoliko preširok asortiman, na področju cen pa prekomerno rast nabavnih cen, ki jim nismo sledili Tako so pogoji močno vplivali na doseganje dohodka, zato moramo v drugem polletju hitro ukrepati, da bi te pogoje izboljšali. 4. ŠKARJE CEN V prvem polletju so mednarodna gibanja cen naftnih derivatov povzročila neprestano rast cen vhodnih surovin in materialov, cene so bistveno povečale, kot smo jih s planom predvideli. S prodajnimi cenami naših izdelkov pa tem gibanjem nismo mogli pravočasno slediti. To je povzročilo večje odpiranje Škarij cen, kot smo predvidevali in sicer v negativno smer, kar je vplivalo na naš dohodek. V mejah, ki jih dovoljujejo predpisi, bomo v drugem polletju bolj vsklajevali končne prodajne cene naših izdelkov z nabavnimi in na ta način omogočili boljše doseganje dohodka. 1. ZMOGLJIVOSTI Močno povečanje obsega proizvodnje nam je glede na obstoječe tako prostorske kot tudi strojne zmogljivosti povzročalo dokajšnje probleme, ki se kažejo v naraščanju dodatnih stroškov, predvseni zaradi večanja števila režijskih delavcev, najemnine skladiščnih prostorov in v zmanjše vanju produktivnosti. Da bi te probleme rešili, bomo v drugem polletju pristopili k čim hitrejši izpeljavi priprav za gradnjo novih prostorov. 2. TRŽNO POVPRAŠEVANJE Tržno povpraševanje po naših izdelkih je ugodno in narašča. V tem obdobju pa nismo uspeli opraviti vseh reklamnih možnosti, ki bi nam omogočile vskladitev proizvodnje s potrebami trga. Posledica je bila, da nismo uspeli pravočasno prodati vseh izdelkov, kar je vplivalo na doseganje dohodka. Z dodatnimi ukrepi bomo v drugem polletju morali te probleme odpraviti, kar nam bo omogočalo boljše doseganje dohodka. 3. STRUKTURA PROIZVODNEGA PROGRAMA V tem obdobju smo ugotovili, da je struktura našega proizvodnega programa nekoliko preširoka. To je povzročilo motnje pri organizaciji proizvodnje in prodaje. Zato smo zmanjšali proizvodni program (ogledalne omarice, ogledala, luči, kopalniške omarice). Pokazalo pa se je, da je naš proizvodni program, gledano v celoti, tako v pogledu proizvodnje kot tudi povpraševanja in ekonomske donosnosti, ugoden. V prvem polletju načrtovanega plana proizvodnje tako vrednostno kot fizično nismo v celoti dosegli. Na področju optimalizacije nismo dosegli načrtovanih rezultatov. Na področju povečanja učinkovitosti dela smo zabeležili slabše rezultate pri povečanju prisotnosti na delu, nekoliko boljše — glede na to, da je TOZD še vedno v konsolidaciji — pa smo dosegli na področju delovne učinkovitosti. Na področju zmanjševanja proizvodnih stroškov pa smo dosegli ugodne rezultate. Za drugo polletje načrtujemo dodatne ukrepe, da bi zgoraj omenjene probleme omilili, če že ne odpravili. 1. POVEČANJE PROIZVODNJE V prvem polletju smo načrtovano vrednost proizvodnje dosegli 95,7 % oz. za 4,3 % manj, kot smo načrtovali. Rezultati so ugodni, ker smo izpolnjevanje dinamičnega plana vrednosti proizvodnje presegli celo za 7 %. Fizični plan proizvodnje smo uresničili po posameznih skupinah proizvodov različno: obseg proizvodnje nam IZPOLNJEVANJE PLANA PROIZ. I POLLET. 79 NAjiV EM ! IPP0LLET. 79 IZPOLNITEV I POLLET79 INDEKS PROIZ v 000 din j 30131 28.840 95,7 je narekovala prodaja na tržišču. S tem se je spremenila tudi struktura načrtovanega proizvodnega programa. Obseg proizvodnje smo v primerjavi z lanskim letom močno povečali, pri tem pa še nismo dosegli predvidenega števila zaposlenih. 2. DOSEGANJE OPTIMALIZACIJE Kot smo že omenili je prišlo v prvem polletju do prestrukturiranja proizvodnega programa. To pa je povzročilo, da nismo v tem obdobju dosegli načrtovane vrednosti proizvodnje na zaposlenega. Le—to smo doseigli 97,9 % ali za 2„1 % manj, kot smo načrtovali. Spremenjeno sturkturo proizvodnega programa, ki je vplivala tudi na doseganje dohodka, je zahtevalo povpraševanje na VREDNOST PROIZ. NA ZAPOSLENEGA v 000 din 79____________________ PLAN 669,6 IZPOL 655,4 % 97,9 trgu, ker nismo izkoristili vseh reklamnih možnosti. Tako smo n. pr. v mokrem oddelku proizvajali namesto kadi in umivalnikov ogledalne omarice, ki jih v planu celo niti predvideli nismo. S tem se nam je zmanjšala tudi produktivnost. V drugem polletju bomo skupaj z BLP težili k taki proizvodni strukturi, ki bo tržno idoča in bo omogočala večje doseganje dohodka, kar smo tudi načrtovali. 3. DELOVNA UČINKOVITOST V prvem polletju smo iskali najboljše možnosti in načine, da bi dosegli pričakovano delovno učinkovitost, vendar vkljub temu nismo v celoti naloge izpolnili. Odsotnost z dela je narasla, medtem ko smo učinkovitost dela začeli uravnavati z vpeljavo meril delovne učinkovitosti. Prisotnost V plan smo si zadali cilj ohraniti prisotnost na delu na nivoju iz lanskega leta. Cilj nismo dosegli, saj senamje odsotnost povečala kar za 2,6 % nad načrtovano. Pri tem gre še za naraščanje bolniških, ki so posledica nezgod doma in neupravičenih izostankov ter za samovoljno krojenje dopustov. Da bi te pojave zajezili bomo v drugem polletju pristopili k globalni raziskavi odsotnosti, na podlagi katere bomo ukrepali, da bi izboljšali odnos do dela. IZOSTANKI Z DELA' Delovna učinkovitost Da bi povečali delovno učinkovitost in stimulativno nagrajevanje po delu, smo v prvem polletju vpeljali merila učinkovitosti dela. Čeprav še nimamo znanih podatkov o vplivanju meril, upamo, da bomo dosegli pričakovane rezultate, seveda bomo merila še naprej izpopolnjevali. 4. ZMANJŠANJE PROIZVODNIH STROŠKOV Za doseganje dohodka je zelo pomembno, da izkoristimo vse možnosti in čim boi j zmanjšamo proizvodne stroške. V prvem polletju so se gibali proizvodni stroški v planiranih okvirjih, dosegli smo le za 0,4 % prekoračitev. Na D IS smo dosegli 1 £ %° prihrankov v primerjavi s planiranimi, iščemo pa še naprej boljše tehnološke rešitve, da bi DIS še zmanjšali. Na FIS smo pa v primerjavi s planiranimi dosegli prekoračitve za 1,4 %. Na prekoračitev so vplivali predvsem zunanji vzroki, ki jih nismo mogli odpraviti, predvsem velja to za organizacijo transporta in skladiščenje. r v Plana celotnega prihodka v prvem polletju 1979 nismo dosegli, dosegli smo samo indeks 79,5 %. Materialni stroški so rastli hitreje kot cene naših izdelkov, zato tudi plana dohodka nismo dosegli in znaša indeks le 67,6 %. Ker je od višine dohodka odvisen tudi čisti IZRAČUN DOHODKA PLAN I PD! I . 79 IZPOL. 1 POII 79 INDEKS CELOTNI PRIHOD. 30.131 23.964 79,5 - MATER. STROŠKI 20.204 17.028 84,3 - AMORTIZACIJA 702 702 100,0 PORABLJENA SREDSTVA = 20.906 17.730 84,8 =DOHODEK 9.225 6.234 67,6 dohodek, lahko zaključimo, da tudi plana čistega dohodka nismo dosegli Čisti dohodek brez sredstev rezerv smo razporejali v skladu s san.oupravnim sporazumom. Razporedili smo ga na osebne dohodke za živo delo in na minimalno akumulacijo. Zaradi nedose- J ganja dohodka nismo razporejali čistega dohodka tudi na osebne dohodke na podlagi minulega dela Kot je razvidno iz tabele smo razporedili v primerjavi s planom relativno več za osebne dohodke in manj za akumulacijo. Kljub takemu razporejanju smo dosegli v prvem polletju vrednost enote dela le 16,05 din, ki je nižja od akontativne predvidene z letnim OBRAČ. OSNOVE IN DEJAN RAZD ČISTEGA DOHOD OBRAČUNSKE OSNOVE 0 • .O " VE AN Riz:j.p ĆD 1 NAMEN v 000 din plen ! DO.1. n9 deiur 1 de.: 72 V 000 An ? ZA NAMEN m:n OS doh 4.675 83,5 89,3 4.636 SRED ZA OSEB DOH SKUP POR OSNOVE ZA AKUMULACIJO 7o vseh sredst 557 12,5 10,7 557 ZA AkOMj_AC ZA OSEBNE DOH NA PODL MINUL DELA 7o od posl skl. - 4,0 - — ZA OSEBNE DOHODKE NA PODL MINUL DELA SKUPAJ OSNOVE 5.232 100,07« 100,0% 5.193 SKUPA 1 ĆP planom v višini 18,00 din. Tudi za drugo polletje znaša akontativna vrednost enote dela še naprej 18,00 din, ki pa je bo potrebno z dodatnimi napori, ukrepi in prizadevanji vseh v TOZD in tudi izven nje doseči in tudi poloviti v največji možni meri razliko iz prvega polletja. IV. CELOTNI PRIHODEK, DOHODEK IN RAZPOREJANJE ČISTEGA DOHODKA l-VI 1979 IZVAJANJE UKREPOV Ukrepov, da bi povečali produktivnost za 15% nismo uspešno izvedli zaradi več že opisanih problemov. Da bi se cilju do konca leta vsaj približali, načrtujemo naslednje ukrepe: — zmanjšali bomo odsotnost z dela, pristopili bomo k globalni raziskavi tega pojava, — zagotovili boljše vsklajevanje vseh sil tako v TOZD kot na nivoju delovne organizacije, da dosežemo stabilizacijo proizvodnega programa. Ukrepov za izboljšanje organizacije dela nismo v celoti uresničili, v drugem polletju bomo zato bolj skrbeli za: — izvajanje priprav povečanja proizvodnih prostorov, — boljšo oskrbo s surovinami in repromaterialom, — planiranje proizvodnje na daljša časovna obdobja (3 mesečni plan). Normative časa in kontrolo kvalitete smo uvedli, moramo ju pa še spremljati in dograjevati Ukrep zmanjševanja proizvodnih stroškov smo izvajali dokaj uspešno, saj smo dosegli le 0,4 % prekoračitev, kar je posledica zunanjih vzrokov (organizacija transporta in skladiščenja). Na področju razvoja samoupravljanja moramo še dokaj narediti, predvsem moramo: — izpeljati prihodkovne odnose med našo TOZD in TOZD, ki nam dobavljajo surovine in materiala; — vzpostaviti samoupravne delovne skupine in jih akvitirati; — izpeljati izobraževalni proce. Da bi dosegli načrtovano in konsolidirano strukturo proizvodnega programa, bi morali skrbeti za: — vsklajevanje nabavnih in prodajnih cen, — vsklajevanje prodajnih in proizvodnih planov. OPOMBE: Ureja uredniški odbor: Bojan Bencik, Stanko Hodnik, Ana Košmerl, Jože Novinec, Igor Slak, Emil Trampuš, Martina Volf in Boris Vovk. Predsednik uredniškega odbora: Franc Redek. Glavni, odgovorni in tehnični urednik Vanja Kastelic. Izdaja delovna organizacija „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža Naklada 2650 izvodov. Stavek, filmi in montaža: ČZP DOLENJSKI LIST. Tisk: KNJIGOTISK Novo mesto. — Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka na podlagi mnenja Sekretariata za informacije pri IS SR Slovenije št. 421 — 1/72 z dne 31. januarja 1978.