at. 246 ^fiSa^a HitllllKlntl [HTŽUttttltt im Soliste, vsak dan riutrai. Uredništvo: o,: -« F' v Trstu, v nedeljo 18. oktobra 1929. Posamezna številka 20 cent. Letnik L rzhai*. izveemii p«nđ«3i€k, vsak dan zjutraj. Uredništvo: o'" A«Hke*a St. 20, L Ljnistrdpie. pisma se ne sprc$eroaio, roki. Prof. F. Peric. Littivk tiskaT ino*t. Tisk snaSa ra mesec L 7—-, ' 50. pol leta L Za inozemstvo mesečno 5 L *efon uredništva m uprave It. 11-57. nai se poiiljajo ^iaej ** nc JBUAHA» » DINOST Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Otflail se računajo v Sirokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 50 cent. osmrtnice, zahvale, poslanice iif vabila po L 1.20, oglati denarnih zavodov mm po L 2.—. Mali oglasi po 30 cent. beseda, najmanj pa L 3.—.Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, ulif* sv. Frančiška AsiSkega štev. 20. I, nad. — Telefon uredništva in uprave I i-57, GARANCIJSKI PAKT Takoimenovani garancijski pakt je seaa, gotovo dejstvo. Angliji se je prečilo pridobili za to mednarodno pogodbo tudi Italijo a Francija je uspela v toliko, da ie prodria s svojo zahtevo, da se imajo skleniti istočasno tudi posebne garancijske pogodbe med Nemčijo na eni ter Čehoslova-ško in Poljsko na drugi strani. Na ta način se je vsaj začasno odvrnila pna nevarnost, katere so se zapadnoevropski držvniki največ bali, nevarnost, da bi nova pogodba med zavezniki in Nemčijo vrgla Cehoslovaško m Poljsko v naročje sovjetski Rusiji. Ako bi se bilo to zgodilo, bi bila izgubila rcnaka pogodba že ob svojem rojstvu veli'k del one svoje važnosti, s katero računa predvsem Anglija. Že v enem izmed prejšnjih članico v o tem vprašanju smo naglašali, da je garancijski pakt med Nemčijo in zapadnimi državami delo Anglije, katera hoče na vsak način napraviti trdno fronto zapadnih držav proti Rusiji. Zato mora Nemčija stopiti v Diu-štvo narodov. Da se to doseže, pa je potrebno, da se zagotovi Franciji sigurnost njenih mej ob Renu. Anglija se obvezuje z novo pogodbo, da bo te meje ščitila, Nemčija, da jih bo za razne ugodnosti na drugih straneh spoštovala. To je bistvo garancijske pogodbe, katera pomeni brez dvoma največji diploma-tični uspeh Anglije po vojni. Kakor rečeno, pa bi bil pomen garancijskega pakia zelo rabljen, ako bi se b:lo dopustilo, da dobi Rusija pod svoj vpliv Poljsko in Ćehcslo-\a^ko. Posledica bi bila ta, da bi v Evropi uveljavljal prvič v zgodovini Slo-ansivs oni politični panslavizem, ki je bil večni strah za Evropo pred vojno, ko je še obstojala carska Rusija. In to kljub temu. da je bile viseslovansko gibanje vedno le čustvene narave, nekak slovanski narodni konfesijonalizem (vera) brez vsake politične podlage. Garancijski pakt pa bi bil rodil povsem drugačen panslavizem, panslavizem, ki bi, — da ponovimo — prvič v zgodovini slonel nc le na nar odnem sorod-niškem čutu, temveč tudi na podlagi konkretnih političnih interesov posameznih slovanskih držav. V interesu Anglije je bilo in je, da se prepreči tudi ta možnost, in zato je privolila brez vsakih težkoč, da bodo zavezniki podpirali tudi istočasno sklenitev arbitražnih pogodb in-ed Nemčijo ter Čehoslovaško in Poljsko. S (slovanskega stališča ie ta druga stran renske garancijske pogodbe še posebno važna. Ne more biti nobenega dvoma, da pomeni to toliko za Čehoslova-ško kolikor za Polisko znaten diolomati-čen in tudi političen uspeh. Stalnost položaja, kakor so ga ustvarile mirovne pogodbe na vzhodni meji Nemčije, bi se po enostranski garancijski pogodbi nevarno omajala. To je bil splošni vtis že tedaj, ko so prišle v javnost prve vesti o tozadevnih namenih Anglije in Nemčije. Ta neprijetni v lis se je moral v Locarno za brisati, ako naj sprejme evropska in posebno ameriška javnost locarm?ko pogodbo kot novo jamstvo za ohranitev miru, ako naj .se ves svet končno enkrat le malo oddahne od one napetosti, ki jo je pustila za seboj svetovna 'vojna. In ta potreba je brez dvoma odločilno vplivala na Anglijo in Nemčijo, da sta pristali na obe sporedni ^garancijski pogodbi >► s Cehoslovaško in Poljsko. Kljub temu pa liči -»ajvažnejši razlog vendar le v bistvu proiiruske poteze, kr jc je zamislila Anglija. Položaj po garancijski pogodbi bo posebno v srednji Evropi tak, da bo polje za vsemogoče politične spletke med posameznimi nasledstvenimi državami še mnogo plo-dnejše, nego je bilo do sedaj. Rusiia bo morala — hočeš nočeš — že iz ozirov do svojih živij. interesov gledati, cla odgovori na angleško potezo s kako primerno protipotezo. Glavna tla za tako protiakcijo so podana že -cd narave v Aziji. Na drugi strani pa se bo morala brigati v ~'ii meri nego do sedaj tudi za rm Irtfčn 1ce v Srednji Evropi in na Balkanu. T na bo njena akcija — pri tem mislimo predvsem na diplomatično akcijo — na teh že larcer zelo vročih tleh? Na drugem mestu pišemo o upih in sa- JO n Lr * crk n mfrf tli I« L ^ J_f fc./f _ J *___f • sedaj se lahko reče, da je zadnja svetovna 5 vojna resnično zaključena, da bo prenehalo vojno stanje v pravem in polnem pomenu te besede ne samo ob Renu, temveč tudi v srednji Evropi. Po vsej pravici se torej pripisuje lokarnski celo večja zgodovinska važ-sprotni smeri,'ne gcTbi"bilo pričakovati "na "ost mirovnim pogodbam samirn^ prvi pogled. Tt> se pravi, da bo tudi Rusija j d*_f_e z ^otavijajo za dolgo v bližnji bodočnosti vso svojo di- jo je treba tudi pričakovati. Kar pa se tiče bodočih odnošajev med srednjeevropskimi državami in Rusijo, je zelo verjetno, da se „ . bo tu vršila njena protiakcija v ravno na- ! P°£0CIbi založila plomatično spretnost, da doseže s -srednje evropskimi državami čim bolj prijateljske stike, bodisi v obliki novega sistema po- dobo let meje ob Renu, odpravlja vsaj za bližnjo bodočnost nevarnost novih vojn in utrjuje veljavnost mirovnih pogodb. Pomembnost tega dejstva je tem večja, ker je sebnih garancijskih ali pa prijateljskih po- ravn? °<* stalnosti teli pogodb odvisna tu* godb. Vsaka drugačna politika Ru^je v usP«šna go^podarska -bnovitev Evrope n novem položaju bi bria le voda na mlin i ^a sveta. Seje seda, se bo namreč mo-njene zgodovinske tekmice Anglije. ^ z<>Pft vzpostaviti trden mednar. kredit, Ako promatramo posledice garancijske kl ^ edfn najneobhodnejših predpogojev pogodbe s tega stališča, je razvidno, da bo!za popolno gospodarsko ozdravljenje Ev- ta pogodba povišala ugled in veljavo na-,rope' sledstvenih držav v precejšnji meri. Toliko I*1 na dlani je, da se bo dobra stran ga-zapadne države kolikor Rusija se bodo rancijskega pakta čuUa v prvi vrsti v go-morale potegovati za njihovo prijateljstvo spodarskem pogledu, medtem ko bodo po-in zavezništvo, ki bo postajalo z vsakim litične posledice vedr:> odvisne od števil-letom dragocenejše, čim bolj se bodo ure-»n& neznank, med katerimi zavaemlje prvo jevale in utrjevale notranje prilike in zuna-! mesto rusko-angleška napetost v Aziji, kanja moč posameznih držav. (tere garancijski pakt ne odpravlja, temveč Z vseh teh stališč bo imela renska ga- I še poostruje. rancijska pogodba najdalekosežnejše po-' To dejstvo je vidna črna točka na tem sledice za bodoči razvoj vse Evrope. Še le [pomembnem mednarodnem činu. Locarnska konferenca se je zaključila Rsiski varnostni pikt in arbitražne pogodbe parafirane .Zaključna seja fooarnske konference zvana legitimha vojna, ako posredovanje šistovskih listov «Rivolta Ideale* in «Im- Društva narodov ostane brezuspešno. LOCARNO, 17. Mesto Locarno je radi sklenitve pakta in arbitražnih pogodb slavnostno okrašeno. Na javnih poslopjih »o izvešene zastave. NemiUa se soelano odreka AizaclJI in LotarlngiJI PAR1Ž, 17. Agencija Havas objavlja: Locarnska konferenca, ki se je zaključila včeraj zvečer, predstavlja izredno važen dogodek v zgodovini evropske diplomacije. pero» Cristiana Pocearillija. Poccarilli je znatno poškodovan. Težava za izvoz poljedelskih pridelkov na italijansko-nemških pogajanjih RIM, 17, «Giornale d'Italia» poroča, da so se na pogajanjih za sklenitev trgovinske pogodbe med Italijo in Nemčijo pojavile nove težave. Zdi se namreč, da Nemčija ne misli ugoditi željam italijanske delegacije glede izvoza poljedelskih pridelkov. Ker po-Iaga Italija na ta izvoz največjo važnost, smatrajo krogi italijanske delegacijo Nemčiia Te oodoisala oakt za katere <*a ' Krogi , v«iUrl r.-u-JL P* teh pogajanjih, da ne bo prišlo do skle- sta porok Velika Britanija in Italija in na podlagi katerega se Francija in Nemčija medsebojno obvezujete, da se ne bosta posluževale vojne in da jamčita nedotakljivost renskih mej. Tako je preteklo Sest let, ctfkar je bila sklenjena versailleska pogodba, in Nemčija »e ponovno svečano odreka Alzaciji in Lotaringiji. Važnost tega dogodka ne sme prezreti noben nepristranski opazovalec evropskega političnega življenja. Cfaamberlain fa Painlevć bosta razpravljala glede izpraznitve renskega ozemlja Agencija Havas pravi: Jako verjetno je, da se bo Chamberlain na svojem povratku iz Locarna ustavil v pondeljek par ur v Parizu v svrho obiska ministrskega predsednika Painleveja. Ob tej priliki bosta razpravljala o tehničnih vprašanjih izpraznitve renskega ozemlja. LOCARNO. 17. Včerajšnji razgovori se bo vračal iz Locarna preko Italije in med zavezniki in nemškimi ministri so "bili; Jugoslavije, da bo mogel z jugoslovenskim končani pozno praoči. Splošno se meni Musscjini bo poročal o Rotra da je hotela Nemčija s svojkn korakom doseči izboljšanje okupacijskega režima na renskem ozemlju Državni kancelar dr. ™™ ^ Nlneiaem na jug- ^ »'^T^^Z^* ^ slov enskili tleh razpravljati o uspehih konference. Dr. Beneš je bil iz Locarna vedno v brzojavni zvezi z dr. Nineićem in ro- Luther je izjavil, da je to vprašanje sedaj; munskim zunanjim ministrom Duco, da je "končnoveljavno rešeno. Tudi v francosk;h i mogel na ta način nastopati vedno spora-krogih se -je podala slična 5xjava. Zastop- j zumno z ostalima državama Male antante. nilci zaveznikov so odklonili, da bi sej LOCAi^NO. 17. Kakor ?c doznava, ob-sklep renskega pakta spravil tudi le indi-isega sporazum naslednje pogodbe: rektno v zvezo s kompenzacijami v korist i Renski pakt, ki ga zaključujejo Nemčija, Nemčiie. Čeprav se držijo določb versail-leske mirovne pogodbe, so izjavili, da je vendarle njthova odkritosrčna želja izpre-meniti značaj zavezniške zasedbe, čim se Francija, Belgija, Velika Britanija in Italija v svrho jamstva za meje, ki -so bile določene z versaiilesko mirovno pogodbo. S tem paktom je določeno novo jamstvo Ve- bodo izboljšali oanošaji med interesiranimi; like Britanije in Italije poleg ostalih 3 dr-narodi. j žav. ki so vezane že z versaiilesko po- Pogajanja jwljskih in čehoslovaških za-! ostalih treh ekržav, Jci so veumlh mlh mlh stopnikov z nemškimi delegati so dosegla i godbo. Rensk? pakt stopi v veljavo z vsto- sporazum o končnoveljavm formuli razso-diščne pogodbe. Italijanski ministrski predsednik Aiusso-lini je danes dopoldne poselil nemškega državnega kancelarja dr. Luthra. Poset, ki je trajal nad eno uro, ni imel značaja običajnega poseta iz vljudnosti. Švicarska brzojavna agentur-' poroča: Dopoldanska posvetovanja vo-due i je v de- pom Nemčije v Društvo narodov. Zaradi RIM, 17. Na sestanku osrednjega odbora fašistovske stranke, kateri je bil radi odhoda ministrskega predsednika na konferenco v Locarno odgoden na prihodnji pondeljek, bo vodja fašizma poročal o notranjem političnem položaja ter bo dal zveznim fašistovskini tajnikom točna navodila za vzpostavitev popolnega reda v posameznih pokrajinah in stroge discipline v vrstah fašistovskih mas. Smernice ministrskega predsednika bo potem potrdil glavni tajnik fašistovske stranke Farinacci, ki bo tudi s svoje strani z.aukazal pokrajinskim tajnikom, da se morajo odredbe glavnega tajništva povsod točno izvrševati. Razen tega bo v tem smislu podučil še notranji minister Feder- tega se je moral v Locarnu določiti način zotni prefekte, ki so bili te dni pozvani v vstopa četudi pripada zadnja odločitev o tem Društv.u narodov. Kakor znano, se je Nemčija izrekla proti čl. 16. pakia Društva narodov, ki določa skupen nastop držav Društva narodov proti kršitelju miru Ker se je zahteval od Nemčije brezpogojni vstop v Društvo narodov, so se njeni Rim. r.jah, ki so navdajale te dni Madžarsko. Mttssolini v Milanu MILAN, 17. Ministrski ^jedsednrk Mus-solini je prispel semkaj včeraj zvečer v avtomobilu ter se je podal na prefekturo. Kmalu za njim sla prišla iz Locarna ttjdi italijanska delegata Scialoia in Grandi. Nadaljevala sta pot v Rim z brzim vlakom ob 20.45. ___ Sestanek direktorija fašistovskih cehov RIM, 17. Sinoči se je sestal v zveznem sedežu na trgu Colonna direktorij fašistovskih sindi kalnih korporacij pod predsedstvom Rossoni^a. ki je podal poročilo o pogajanjih in o sklepu dogovora med Splošno zvezo industrijalcev in fašistov-skimi sindikati. Direktorij je izrekel Ros- teden bodo zavezniške vlade odredile do-j jih vojaških čet preko njenega Zemlja. Z ■ «voje priznanje za njegova prizade- legacij so trajala do opoldne. Juristi so J pomislek? upoštevali od strani v L.ocarnu končali svoje delo. Razpravljali so o osmih j navzočnih članov Društva narodov: Fran-razsodiščnih pogodbah ter o konvenciji cije. Velike Britanije, Italije, Belgije in Če-med Francijo in Cehoslovaško. Ob 4. uri hoslova.ške v toliko, da izjavljajo, da se popoldne se sestanejo delegati k plenarni ima pri morebitnih akcijah Društva naro-seji, na kateri se bo vzel na znanje uose-; dov upoštevati1 posebno geografski in voženi splošni sporazum. Nato se bo seja za jaški položaj Nemčije. V ostalem pa se kratek čas prekinila, nakar se bo še nocoj i opozarja Nemčija na dejstvo, da morajo vršila zadnja seja. ! biti sklepi sveta Društva narodov soglasni. V vprašanju takozvane vzvratne veljav- j Ker bo Nemčija v bodoče stalna članica nosti sklepov locarnske konference se je sveta Društva narodov, bo lahko onemo-dotsegel pro'vrzorični sporazum. Prihodnji gočila neljube ji ukrepe, n. pr. prehod tu- I PriPt> Knn r\ '/a o v! ano I.o» rln - ' iih VrtiocLriK Aat t\roL-rv MIam/V^« ________7 ' ločbe vojaškega in upravno-tehničnega! renskim paktom je v direktni zvezi tudi vprašanja v Porenju, ki bodo pokazale, da . razmerje Francije napram vzhodnim za-gre pri dogovorih glede Porenja za končno- veznikom, oziroma jamstvo za vzhodne veljavne obveznosti. Vsi državniki onih ! meje. Renski pakt določa, da se ž njim ne držav, ki so se udeležili konference, bodo, izpreminjajo nobene obstoječe splošno ve- n r <> rl cvivi trni narla tt» »n f i nfvrlal! onalfn rfla- liavtio n 1 m a A rtAcamA-mlm.' ----; pred svojimi parlamenti podali enako gla seče se izjave glede omenjenih dispozicij. PARIZ, 17. Ministrski svet je soglasno odobril v Locarmi določeno besedilo varnostnega pakta ter je Briandu poslal čestitke. LOCARNO. 17. Švicarska brzojavna ■ agentura poroča: Tik pred 8. uro zvečer se je včeraj končala zadnja seja locarnske konference. Parafirano je bilo sedem paktov m pogodb in sicer renski varnostni pakt, nemško-fran-coski belgijsko-nemški, nemško1-poljski in - , - - -----------, nemško čchoslovaški raz sodiš čn i pakt ter Cehoslovaška in Poljska krepko ! francosko-poljska in francosko-čehoslo- vaška konvencija. Dr. Stresemann, Briand, Chamberlain, Vandervelde in Musso-lini so imeli nagovore, v katerih so soglasno izražali svoje zadovoljstvo o doseženem uspehu. Ako se strneta z zapadom v enoten protiruski blok, ali ni potem naravno, da bo skušala Rusija podpirati v Srednji Evropi tiste elemente, ki zidajo največ na »spremembe obstoječih mirovnih pogodb? In Madžarska je brez dvoma ona srednjeevropska država, ki bo sprejela vsako zavezništvo za uresničenje svojih političnih sanj, katere ji na-5 ekuje njen imperijalizem. vko bi se stvari razvijale v tej smeri, poiem bi bil du-ežen namen Anglije v polnem obsegu. Nasledstvene države — in s.cer v prvi vrsti slovanske — morajo vi-defa v vsaki državi, ki bi skušala doseči kakršnekoli tcntorijalne spremembe v Srcdn,, Evr^ svojo najhujšo isovražnico. Taka ruska polit,ka v srednji Evropi bi trajno zapečatila antagonizem med zapadnim S!ovanstvom m Rusijo, antagonizem ki b, se uveljavljal v praksi v obliki nepo-jinrljivega političnega sovraštva, kateremu ' s« marala umakniti tudi najmočnejša za-Vest slovanske narodne -kupnosti. -asno je torej, 'da bi šla Rusija s tako po-iKiko slepo na iste limanice, ki ji jih poslavlja Anglija. Že zato je v Evropi izključena vsaka prava protipoteza Rusije proti garancijski pogodbi. Uspešna bi mogla brli u;ena protiakcija le na azijskih tleh in tam 1 javne, niti med posameznimi državami sklenjene separatne pogodbe. Francosko-po4jska ter francosko-češko-slovaška zveza ostaneta torej neizpreme-njeni. Za event. konflikt veljajo določbe, vsebovane v paktu Društva narodov in s tem tudi obveznosti ostalih držav. Ako katera država prelomi zvezo in ovire, da ne bi proti njej nastopile ostale države navzlic obstoju vzhodnega pakta. Ako katerakoli država započne vojno, so ostale države takoj osvobojene obveznosti. S tem zapadni pakt ne ustvarja ni kakega položaja, ki bi presegal pakt Društva narodov, in bo vprašanje avtomatičnega jamstva urejeno v okviru pakta Društva narodov. Opomniti pa je treba, da bo Nemčija kot stalni član sveta Društva narodov v bodoče tudi tu lahko uplivala na sklep sveta. paktom sta se sklenili "dve ar bitražni pogodbi: med Nemčijo in Francijo, ter Nemčijo in Belgijo. Juridični spori pridejo obvezno pred stalno mednarodno razsodišče v K a agu. politični pa obvezno pred pomirjevalno instanco, odnosno, če ta nič ne doseže, bo o njih razpravljal svet to predvideva , o------------------------- Zunanji minister dr. Stresemann je med Zapadne razsodiščne pogodbe. Sporedno drugim je izvajal: ^Nemčija je z iskrenost- z renskim paktom sta se sklenili dve ar-po sprejela varnostni pakt; želi, da prinese locarnska konferenca trajen evropski mir. Locarnska pogodba pomeni odločilen korak k medsebojnemu zbližanju narodov i« držav ne le na političnem, temveč tudi na gospodarskem polju. Nemška delegacija je prevzela odgovornost za parafiranje po- Pruštva narodov, kakor godb, ker je trdno uverjena, da zamore le j pakt Društva narodov, miroljubno sodelovanje zagotoviti uspešen' Vzhodne razsodiščne pogodbe. Na vzho-razvoj narodov, ki so toliko trpeli. Naj j du se ne sklene nikaka pogodba ki bi bode važnost locarnskih zaključkov taka izrecno jamčila meje, marveč se samo ali taka, blagodejne posledice se bodo go- j skleneta dve arbitražni pogodbi: med tovo pojavile, ako pomeni Locarno ne .Nemčijo in Čehoskvvaško, -ter Nemčijo in konec sodelovanja vlad, temveč začetek j Poljsko. Prva se sklene po vzorcu zapad-iskrenega sodelovanja narodov. In to žeH.nih pogodb, dočtm je pogodba med Nem-v prvi vrsti nemška delegacija. ! čijo in Poljsko bolj pravne kakor politične Mussolini je takoj odpotoval iz Locarna prirode ter se v tihem sporazumu med domov, dočim so ostali delegati šli v svoje obema pogodba nikakor ne dotika ter it o-hotele. Na povabilo je načelnik mesta Lo- rijalnih vprašanj. Naravno pa tudi tu sub-cama Rusco stavil na pogodbo pečat sidijarno ostane pri političnih sporih v ve-mesta. , ijavi pomirjevalno postopanje v smislu Čehoslovaškf zunanji minister dr. Beneš 1 pakta Društva narodov in s tem tudi tako- vanja na teh pogajanjih ter se v posebni resoluciji zahvalil Mussolini ju r katerega vplivna beseda je pripomogla, do priznanja «de jure>- fašistovskih sindikatov. Fašistovske skvadre v Piemontu raz-puščene ALEKSANDRIJA, 17. Radi incidentov, do katerih je prišlo te dn? v raznih pokrajinah Italije, je Gianferrari, izredni komisar fašistovske stranke za Piemont, izdal na vse sekcije stranke v svoji pokrajini in vsem zvezam Piemonta okrožnico, v kateri odreja razpustitev fašistovskih škvader v Piemontu. Člani razpuščenih škvader se lahko vpišejo v fašistovsko milico. Komisar nadaljuje v svoti okrožnici, da so pre povedana vsa nasilja s strani fašistov, za katera ne da on sam dovoljenja. Kršiteljem teh predpisov obljublja komisar stroge kazni _ Zboljšanje trgovske bilance RIM, 17. Italijanski uvoz v preteklem mesecu je znašal 1718.6 milijonov lir, izvoz pa 1586.9 milijonov lir. Napram mesecu avgustu t. 1. se je tedaj uvoz zmanjšal za 164.9 milijonov lir, medtem ko se je v razmerju z istim mesecem izvoz zvišal za 166.9 milijonov lir. Htine preiskave in arttatlje v Parmi Boj policije s četo šivilj PARMA, 17. V teku številnih aretacij in hišnih preiskav, ki so bile te dni izvršene v prevratnih krogih, so agenti javne varnosti aretirali tudi skupino mlaJeničev. V obrambo teh poslednjih pa je nastopil roj šivilj, ki so s kričanjem in tudi dejanski skušale osvoboditi aretirane mladeniče. Policija je pograbila razburjene šivilje ter jih odvedla na k ves turo, kjer so pa bile pozneje izpuščene. Fažistovskt novinar pretepen v Franciji od komunistov RIM, 17. «Idea Nazronale* poroča iz Pariza: Sinoči so nekateri komunisti pre- /litve, ako bo Nemčija vztrajala na svojem stališču. StfeSoa železniška nesreča pri Paviji ,12 mrtvih in 50 ranjenih — Strojevodja in kurjač zbežala MILAN, 17. Ponoči se jc pr'pet'-la na postaji Bressana-Bottarone, kakih 10 km od Pavfje, na progi Milan-Genova \elika nesreča. Osebni vlak št. 1391, ki odhaja iz Milana v Genovo ob 23.40, je prisopihal na postajo Brcssana z lO-mir.ulno zamudo, nekaj pred 1. uro po po'noci. Vlak se bi smel uslavrti: na postaji le 3 minute, a je radi nekega popravila pri stroju ostal na postaji nad 10 minut. Istočasno je prihajal v isti smeri nek tovorni vlak, ki se bi moral ustaviti izven postaje, a strojevodja menda ni opazil signala in je zavozil na postajo z navadno bizino ter treščil od zadaj v osebni vlak. Strojevodja in kurjač sta še pravočasno skočila s stroja ter zbežala preko polj. Pri trčenju je bilo več vagonov osebnega vlaka popolnoma zdrobljenih. 12 potnikov je bilo» na mestu mrtvih. 50 oseb je ranjenih, od katerih jih bo nekoliko najbrže podleglo zadobljenim ranam. Uvedena je bila preiskava. Sein narodna skupštine Ukaz o imenovanju, novih državnih pod-tajnikov BEOGRAD, 17. (Izv.) Na današnji seji Nar^ine skupščine je vladalo neznatno zanimanje. Seja je bila bolj formalnega značaja, prisostvovalo ji je 50 radikalov, 40 radičevcev in okoli ^>0 davidovičevcev. Sejo je otvoril drugi podpredsednik Narodne skupščine dr. Subctič ob 5. uri popoldne, nakar je bil prečitan ukaz o imenovanju novih državnih podtajnikov. Po prečitanju ukaza je piišei v zbornico ministrski predsednik Pašič, kateremu so poslanci vladnih strank priredili prisrčne o-vacije. Pi ihodnja seja bo v pondeljek ob 10. uri dopoldne. Vr-raša^je rekonstrukcije vlade od£odonrt BEOGRAD, 17. (Izv.) Vprašanje rekonstrukcije vlade >>e je definitivno odgodilo. Notranji minister Maksimović je še vedn» bolan. Pred jutrišnjo konferenco radikalnega kluba bo Pašič imel na svojem stanovanju razgovor s predsednikom radikalnega poslanskega kluba Živkcvičem. Za kooperacijo Hrvatske pučke stranke in SLS ZAGREB, 17. (Izv.) Danes je prišel v Zagreb načelnik SLS dr. Korošec. Na sestanku Hrvatske pučke stranke je iincl dolg govor, v katerem jc pojasnjeval politični položaj. Na sestanku so razpravljali glede skupnega delovanja Hrvatske pučke stranke in SLS. M6ltm Izlaue novinenem glede sestanka s Pašićem BhOGRAD, 17. (Izv.) Dane^ popoldne je Stjepan Radić sprejci novinarje v hotelu «Paris» ter jim podal nekatere izjave £lede včerajšnjega razgovora z ministrskim predsednikom Pašičem. Radič jc naglašal, da je bil razgovor s Pašičem zelo prisrčen. Pašič mu je razlagal zgodovino radikalna stranke, nakar sta prešla na vprašanje vstopa v vlado. Radič je izjavil Pašiču, da ne zadostuje, da vstopi le on v vlado, temveč da se morajo vsi voditelji HSS pritegniti v vlado. Stjepan Radič se je nocoj odpeljal v Zagreb, kjer ima jutri važno sejo s svojimi pristaši. Umor litenliega diplomatskega terja tekom vožnje Iz Rise v Moskvo Odkritje ogrske špijonažne družbe v Moskvi — Aretacije ogrskih naseljencev BERLIN, 17. Ob pribedu riškega vlaka v Moskve so ugotovili, da je litovski diplomatski kurjer skrivnostno izginil. Diplomatski kovčeg in osebna prtljaga litovskega kurjerja so biK najdeni v kupeju v po1-polnem redu ter so bili oddani litovski delegaciji. Sovjetska policija jc takoj uvedla natančno preiskavo. V zadnjih dneh so bili aretirani v Moskvi številni ogrski naseljenci. Kakor zatrjuje «Vossische Zeit>ung», je sovjetska policija izsledila niti dobro organizirane špijonažne družbe, ki je prišla v Moskvo iz Budimpešte po nalogu ogrske vlade. MOSKVA, 17. Včeraj je tekom vožnje iz Rige v Moskvo skrivnostno- izginil litovski diplomatski kurjer. Danes je bilo njegovo truplo najdeno na železniški progi Zebš-Moskva, 140 km od Moskve. Trupi d je bilo preneseno v Moskvo. Sovjetska • a« uv>M»»v>t nviuuuuu pit fC WUU tllCStJIU V I'IUSJVVO. OOVJl tepK na ulici posebnega poročevalca f a-1 sodnijska oblast je uvedla preiskavo. «ewfw)sr> Priprave za osesoRolskr zlef v Pragi Kad 50.000 Sokolov ▼ krofu se udeleži pteta — Tekme za slovansko sokolsko prvenstvo PRAGA, 17. Načelnik COS Jindra Va-Ftfček je izdal na čehoslovaško Soko1wtvo obziren manifest, v katerem se obrača tako na stare sokolske borce, kakor tudi ca sokolski naraščaj. da se že sedaj s požrtvovalnostjo začno pripravljati na vse-»okc^ski zlet, ki> se vrši prihodnje leto od H. do 6. julija v Pragi. Čehoslovaški Sokol Je leta 1889. nastopil prvikrat v telovadni areni v Vimcennesu, Ta njegov korak je bil prvi korak k pravi svobodi naroda. Na seda nfi zlet naj pride Sckolstvo pripravljeno, da pokaže na zunaj svetu, kako je čeho-slovaški narod zaslužil svojo svobodo. Načelnik Vani ček je že o V Rccolu. zdravstvenih razlogov stavijo. To je tem tovne vojne. Se vedno ne morejo priznati, da i — M. «Pr osveta* - Opčine manjeizključeno, ker bt mogK razen zdrav- Slovaika pripada in bo pripadala Cehoslova- j danes nepreklicno vrsi tek na 5 km "'»ki. da Vojvodina ostane z& vedno ozeml e ° stvenih sodelovati pri odločevanju tudi drugi razlogi. Zato je nujno potrebno, da se v tej stvari nekaj ukrene, Z veseljem pozdravljamo zato vest, ki nam je bila danes pfiobčeoa, da «e namreč že vršijo v tem pogledu predpriprave mogoč te, če na to pristane HSS. Ta prista- in da se bo že danes teden vršil v to svrho ................" * " važen sestanek, na katerem se bo govorilo o naših gospodarskih vprašanjih, ki tičejo okolico tržaško, v prvi vrsti vprašanje mlekarske zadruge, pa tudi vprašanje zadrug upravičenih posestnikov, oziroma razdelitve dosedaj skupnih zemljišč. Natančneje o tem sestanku, k|e in kdaj se bo vršil, bomo poročaS v teku tedna, ko bo stvar dozorela. nek ni čisto izključen, toda' bo zelo težak. Ni pa še niti odločeno stališče radikalne stranke. Res je, da ima SDS okoli 40 radikalnih poslancev (od 140), ki simpatiziraj© z njo. Vse pa kaže, da je tudi SDS za-ffiudiia svojo uro. Vehementna ataka Pribi-čevića na radikalno stranko je zelo poslabšala ođnošaje med radikali in samostojnimi demokrati in «Samouprava®, glavno gla'silo radikalov, je to tudi odkrito povedala. Vsled teh PriHičevičevih napadov je nastala med radikalnim in sam. demokratskim tiskom silna polemika in zadnja «Samotiprava» je priobčila že uvodnik o «harlekinadah g. Pribiče^vrca^, da ne omenjam niti «Pomfrkega Glasn*ka», ki je že zahteval za SDS obznano. Iz vsega tega se vidi, da nima radikalna stranka nobenega pravega vzroka, mencati sedanjo situacijo, še tehtnejši pa ao drugi državni cziari. V vsej tujini je naredil sporazum najboljši vtis in Jugoslavija je silno pridobila na ugledu, ker jo je zastopal v Ženevi tudi St. Radić. Ali more državnik sedaj nakrat Pragi nudi! sliko ne samo notranje in zu- zaigrati ta uspeh? Kak utis bi bil v tujini, nanje sUe Če kosi ova ske. marveč tudi inozemske telovadno vzgojne kulture. Po dosedanjih informacijah in poročilih je pričakovati, da bodo na zlet odposlani posebni oddelki jugoslovanske in angleške vojske. V zvezi s tem je treba misliti tudi na udeležbo čehoslovaške vojske. Junija meseca pred vsesokolskim zleiom je v Pragi velik sestanek sok o Irskega naraščaja. če bi mogel Radić v tujini reči: Glejte, kako so me ukanili, kako so izigrali mojo dobro voljo' Sodobni Italijanski tisk Ameriški novinar Nortor U. Aibrefc je pred nekoliko časa napisal zanimiv članek o italijanskem sodobnem tisku, iz katerega je razvidno-, koliko je italijanski tisik raizvit v primeri z drugimi državami. Italijanski lisk je — piše Norton U. Aibret — črtrti po svoji važnosti v Evropi, to je: po Angliji, Nemči.i in Franciji. Toda kvalitativno so italijanski listi mnogo' slabši, nego bi moraii b.ti. Ko čita ^najvažnejše in najfbolj razširjene italijanske liste, si človek ne more predstavljati prave civiln«, industrijalne, finančne, intelektualne ki umetniške , da mu je bil ta le vsiljen m da bi najraje obnovil Pašić koalicijo s samo-»tojnimi demokrati Po povratku Pašića so se izkazali vsi ti glasovi kot neresnični. Predvsem si treba zapomniti, da so ee mesece trajajoča pogajanja med radikali in radičevci za sporazum vršila z vednostjo In pod patron anco- Pašića. To se ne da tafiti. Doseženi sporazum je nato radikalna »tranka propagirala med svojimi pristaši in ,v ta namen uporabila dolgo počitniško dobo skupščine. Jasno ie, da bi radikalna stranka silno čudno izgledala pred svojimi vali I c i, če bi «edaj nakrat nastopila s trditvijo, da je biJ sporazum zmota in da je bila vsa tro mesečna agitacija napačna. Če bi zakrivili radićevci kako večjo nelojalnost bi to že še nekako &lo, popolnoma neimo*-goča pa je taka sprememba, če »o radićevci lojalni, in da so bili, je neovrgljivo. Končno pa je treba pomistiti še to, da se radikalom ne nudi nobena boljša koalicija. Davidovićevi demokrati ne srideio v po- udarno silo, kakor še nikoli. In sedaj naj bi jugoslovenski generali izpustili to velikansko pridobitev iz rok? Popolnoma izključeno in zalo vidimo da brani Politički Glasnik, glasilo najvišjih vojaških in dvorskih krogov, z vso silo Radića, pa čeprav ga je tedaj, ko je bil Radić nada separatistov, z vso silo napadal. In kralj? V Dalmaciji, v radićevski ko "v radikalni, ali lepše rečeno: v hrvatski ko erbski, je doživel take ovacije, da so bili beograjski ministri presenečeni. In pred narodom Dalmacije je jasno izpovedal kralj svojo pripadnost k sperazumu. Ti državni argumenti so najmočnejši kit sedanje vladn^Jkoalicije in ni na obzorju merodajnega politika iz- vladnih vnst, ki bi si upal ta sporazum razbiti. Zaradi tega je gotovo, da bedo vsa nesoglasja — in še tako prijateljske stranke ne morejo biti brez teh, vedno' sigurno likvidirana, S pevratkom Pašića se je njih likvidacija tudi pričela. Najprej bo rešeno vprašanje vstopa St. Radića v vlado. Da do» tega vstopa pride, je izven dvoma. Ze zaradi tega, ker so radikali od nekdaj mnenja, da mora biti šef vladne stranke tudi v vladi, ker samo tako je tudi formalno odgovoren za politiko, ki jo vodi njegova stranka. Poročal sem že, da po zakonu ne more postati Radič podpredsednik vlade. Zato je sklenjeno, da se izpremeni zakon o obći upravi v tem smislu, da se ustvari mesto podprecisedništva vlade. Obenem s tem bi se izvedla tudi redukcija ministrstev. V zvezi z vstopom Radića v vlado se govori tudi o rekonstrukciji kabineta. Za enkrat pa se namerava izvesti le manjša izprememba in bi izpadel iz vlade samo prcmetni minister. C« se to tudi v resnici zgodi, še ni sklenjeno, ker odloči v tej stvari — kakor v mnogih drugih — Pašić. Politični položaj je torej čisto jasen in ni računati z nobenimi presenečenji in nobenimi izpremembami. Politika Jugoslavije se imenuje vsaj za bližnjo bodočnost — politika sporazuma in za konsolidacijo države je to dobro. To pa je glavnea R, S. Evolucija v sovjetski Rusiji fe dni so se napolnile sovjetske vofa&rce z novinci, rojenimi leta 1903. Predteednvk vse-ruskega centralnega izvršilnega odbora Kamnin je izdal novincem poseben man lest, kli pravi med drugim: «Dokler smo obdani od sovražnikov, moramo imeti močno vojsko, a vi, mlade moči, ki stopate v s:ja;tne vrs:e sovjetske vojake, se morate popolnoma emredati njene pomembnosti.* Če se spominjamo, da j« bil med glavnimi točkami programe zasnovateljev velike ruske revolucije — protimrlitarizem, in če s tem spominom sporejamo dejetvo, da ima danes sovjetska Rusija morda najmodernejšo vojsko v Evropi ne le po Številu, ampak laidi po strogi disdpimi, 0 je urvedena v flfi: nsa sedajte nagJašanie potrebe močne vojske kaže, kako se je sovjetska Rusija v tecn razmemo kratkem času, reldi bi, evrcpeizirala. Istotako, kakor kažejo vsa njena stremljenja za politično in gospodarsko uveljavljale napram evropskemu in tudi izvenevropsIoemNi svetu. Danes čšče sovjetska Rusija stike z mednarodnim kapitalom, stremi po čim večji iiadttstrijaliza-ciji države, po organizacij vseh gospodarskih sil v Bfi, po moderniziranju vse poljedelske produkcije, a se zaveda pri tem, da je za vse to potrebno sodelovanje z vnanjim svetom. V ta namen stopajo nye državniki v razgovore z diplomacijo drugih držav ter zavzemlje'o svoje stališče napram vsem mednarodnim dogodkom hi vprašanjem. Po revoluciji' s« razvija evofacFa v ideologa in stremljenj ifc, ki jo mora slovanski avst le s tiati. umetnosti, znanosti, kroniki, sportu itd. V tem je menda tudi glavni razlog, da imajo italijanski listi razmerno nrzko naklado, «Cor-riere della Sera», ki se smatra kot ikaibolj čitan list v Italiji, nima nad 400—500 tisoč §tevilk naklade, a to je le malino Število v pi^ meri z naklado angleških, nemikijh in fran-coslkib Jistov, to tem bolj, ker 9i.eje Italija danes nad 40 milijonov prebivalstva. Ma'fhno zanimanje rzz ti^k v Italiji tolmačijo ne kateri tudi s tem, da je v nekaterih pokrajinah še dosti analfabe-tov. Za «Corriere della Sera» prihaja po nakladi turinska «Stampa» z okroglo 250.CČ0 izvodov dnevno Potem «11 Mondo\» «Oiornale dltalia® in «Messa^gero» s povprečno nekaj nad 100 tisoč izvodov dnevne naklade. Zanimivo je tudi to, da se tuidi socijalistični listi malo čitao, čeprav Halija mnogo tovarniškega delavstva. Čudno je, da nima Italija niti ene tovarne stroiev za tisk in so radi tega prisiljeni, se obračati v inozemstvo s tozadevnimi na-roč-bami. V Italiji so skoro nepoznana novinarska izdanja z več nego 8 strani d oči m ameriške novine izhajajo na 20—40, pa tudi na 80 straneh. Lastništvo listov v Italiji ni v rokahi raznih izdajateljskih podjetjih, marveč je skoro ves tisk v rokah — industrijalcev! Milanski «Čine - Trebče *t obratno za vse v S. U udružen« atlete; 2) vpisnina vsakega tekmovalca znaS? L 2; po vrnitvi kontrolne številke se povrne L 1; 3) vpisnina se plača pol ure pred odhodom; 4) vpisnina sc povrne le v slučaju, da bi bil tek prepovedan; 5} Odhod in cilj pri gostilni Fabčič, in sicer ob 130 uri; 6) eventuelne pritožbe naj se vložijo pismeno najkasneje po4 ure po teku; 7) društvo si pridržuje pravico pravilnik z dovoljenjem komisarja S U pred tekom po potrebi spremeniti. — Dar !a so nas'ednja: t) vel ka vermelfasta svetin a, ?) velika srebrna, 3) mala srebrna 4), 5} in 6J spominske bronaste svetinje. Ker je ta tek prvi, katerega priredi slovensko društvo, se nadejamo, da se £a bodo udeležili naši tekači v lepem številu. — M. «Čitalnica^. Danes ob 10 3* zjutraj sestanek nogometašev v dvorani DKD. Kadi važnosti sestanka, zlasti z ozirom na lekmo, ki se bo vršila danes popoldne, je navzočnost vseh igralcev obvezna, — Hazena. Danes bosta merila svoje moči družini hazenc M. d Zaria* in S. d. «A,Jiria-» ob 4.30 na društv igrišču v i»l. Calvola. Po tekmi hazene bo prijalei>5ka no^oui. tekma med A.S.C ^S. Vito in I. Če-to Adr:je», Kdor ljubi našo ml?dino, naj' pride na igrišče Adri-je» in gotovo mu ne bo žal. Iz mednarodnega športne ia življenja. Nogomet: Mecmarodrte tekme: Beograd -Buk are št o:0. Tekma se jc odigrala v Beogradu in s cer za krasno kupo /u^oslov. kral,ice Marije, Kupa jc po tej tekmi prišla v definitivno last Beograda. Redovanje prvenstvenih tekem: Ćehoslova-ška : profesi onisti: 1, Viktoria 2 ž^tov, U. Sparta. III. Sl^vija; diletami: Rapid — An-g eška: Huddersf eld Taon; — Belgija: Bru-eois, Racinjj Club Mal nes; — Švica: Jonuy e1lowii, Joung Boys, Biel; — Jugoslavija: Hašk, Korikordija; — Avstrija: Slovan, Ama-teure; diletanti: B. V. T. Kakor že javljeno, bo igrala 4. novembra Jugoslavija proti Ita^ji v Padovi; 8 novembra se srečata v Neaplju Jugoslav ja in rapre- potom z vljudno prošnjo na tistega svojih zentanca italijanske južne lige. prijateljev in dobrotnikov, ki bi razpolagal; Avtomobilizem: V Brookland-u in s kakim rabljenim pisalnim strojem, da ji i Monthery sia major Howoy in Elar dge, prvi ga brez-plačno odstopi v umevanju potreb prvi na avtomobilu Tliomas Leyland in drugi in nalog društva. V upanju-, da najde ta poziv blagohotnega odziva, se D. M. takemu dobrotnik« najiopleje zahvaljuje. — No-v urnik na borzah. «Gazzetta Ufiicr ale > je dbjavila niso izvršile sledeče dolžnosti napram blaga niku S. U., se ne bodo morale udeležiti prvenstvenih tekem: vpisnina in letna članarina L 30, za vsajkega ndružeruega člana L 2, vpisnina v I. diviz.jo L 30, v II. divizijo L 15 in L 50 ikavcije, vse za vsako posamezno društvo. Isto velja za tajnika, in sicer: pismena prhava v prvenstvo z oznečbo igrišča, prav.lno dopolnjene priglasnice članov z 2 slikama. Vse to se mora covrsiti nepreklicno do 23. tm. Razreditev nogom. čet. I. divizija: Burja. Sparta Gorica, Jadran Herpel^, Otvzor, 01ymp, Adria, Prosveta Opčine, Postojna. Zarja, Volga, Starta Trst, Menkur, Prosveta Trst, Tommaseo. — II. divizija: Grad, Jadran Dekani, Magdalena, Adrija, Primorje, Rocol, Tabor in event. H, čete druStev, ki igrajo v I. diviziji. — Prizivi proti tej razdelitvi se aprejema o isto do 23 t. m. Pupaafkl na objavah T. V. N.: točka 7. se glasi: Ćeta I. div., ki bo dobila največ točk, bo progla&ena za prvaka Jul. Kranne, čerta II. div., ki bo dobila največ točk, bo proglašena za prvaka H. divizije in preide brez druzega v I. (Izjema v slučaju, da je I-a klasi-ficarana II. div. U. četa društva, ki že igra v I div. V tem slučaju pride v poMer l.a v kla-sifikaciji aamoetojna četa); točka 13: rrizivi, . do 20. ure naslednjega dne. Plenarna seja: V četrtek. 22^ t. m plenarna seja v DKD Navzočai naj bodo Ofi».Y,f l.V. Črtanje članice: Crta se članica *Zora». Ro lan Vrnitev izdanih legitimacij: Član'ce naj skrbijo, da člani, ki so že v posesti od S. U. izdanih legitimacij, vrj»ejo isto v svrho vidiranja do 23. i. m. V nasprotnem slučaju bodo iste raz velja vi jene. Dovolitev tekne«. M d Rocol - Adria F. C. 25. t. m. O. S. V, na lastnem, zboljšala svetovne rekorde 5, 10, 50, 100 ki'omeirov in 5, 10, 50, 100 milj, vse v povprečni brzini 186 -km na uro. — Isto v MontJhery sta Gartfield in Pless er z avtomobilom Renault potolkla 6 svetovnih rekordov, in sicer: 6. ur in 1000 km, 12. ur in 2000 km v povprečni brzin.i 160 km na uro Dirkači Hariz je v Salme (Amerika) prevoz i 2011,62 m' v 33" 2'100, to je v povprečni brzini 220 km' na uro. M o t o c i k 1 i z e m: Najhitrejši dirkač sveta, je brez dvoma Amenjkanec Anderson Pred kratkim je prevozil miljo v 22" 63/100, to pomeni, da je vozil z vratolomno brzino 256.015 km na uro. Pri nekem prej£n em poizkusu je prevozil isto progo v nasprcln smeri z brzino 218.42 km na ti*-«^. Na kilometru je An-dersc-n izvozil z brzino 195 km na uro. Osvo-,jil si je svetovne re.k-crc*: na teh pro^^h. Aeronavtika: V Ameriki se je odigrala te Jura Pultzer Trophy. Zmagal je poročnik Beltis, ki je preletel progo v povprečni brzini 400.625 km na uro (novi svetovni rekord brzine za letala). Ženski s^port: V Pragi se je vršil atle't čen meetmg med reprezentancama Brna in Prage Zmagala e raprezentauca Brna. V tem meetirtjgu je hmška alle'mia Vidakova potolkla svetovni rekord v metanj diska z desno roka. Dosegla je m 31.15, Težka atletika: Francoz Cadine je potolkel svoj prednji svetovtni rekord v dvi-gan u teže s tal. Dvignil je kg 268.300. b. p. Ez tržsiksga iivlienja — Lftarjeve nez goda. 47-lelni urar Iviin Co-plovich iz Umaga si je vičera^ popo«dne ogledoval cirkularno žago pri nekem sosedu. Pri tem se je neprev dno preveč približal z desno roko vrteči se iklini, kf. mu je na mali odrezala kazalec. Po prvi pomoči, ki o je dobil od tamošnjega zdravnika, se je Coslovich podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurg) čni oddelek, — Draga ljubezen. 33-lekni trgovec Viljem Sandro iz Aten r«a Grikem, je prebil predpreteklo noč v ljubeznivi družbi neke mlade ženske, stanujoče v neki zloglasni hiši v ul Beccherie, Z utraj, predno «e je po-slovil i^d svoje gostoljubne prijateljice, ii je izročil ^an-kovec za 1000 lir, rekoč, naj ga gre izJijenj-at. črez nekaj časa se ie ženska vrniTa zžaloslno novico, da je izgubJa denar. Sandru pa le^a ni hotel verjeti, zato je javil dogodek na policijskem komisar!1atu v ul. S™ Kmalu potem je iznajdl iva Evina h^akije 24-letna Ama bi le Gerretino, sedela pod zamrežen.m oknom. ____ Razprava proti Collarichu Žalosten konec Collarichevega pajdaša o spopadu z orožniki Včerafšnja razprava se je začela z zaslii*-n;em gostilničar a Gabrijela Kopitarja, ki je imel pričati o spopadu med Battistrgem. njegovim pajdašem Štefanom Ciakom ter orožniki, pri čemer je bil Cia.k ubit. To se je zigo-drilo 20. septembra 1923. pri vas* Letne v Istri Glasom obtožnice je Battist g tečaj Btreljal proti orožnikom, zato je obdolžen zločina poskida nega umora. Kopitar je povedal, da sta usodnega dne vstopila v njegovo gostilno v Sosrčih pri Kanfanaru dva neznanca, ki sita se izdajala za vintfka trgovca. Kupila sta si cigaret l«r se nato napotil v Leme Ker sia reikia da ne poznata poti tja, ju je Kopitar iz prijaznosti spremil kos poti. Medpotoma sta ga V Trstu, dne 18. oktobra 1925. 'EDINOST* neznanca, ki sta bila pozneje spoznana za. je izdavil prej njegov tovarii Baldassi. Batti-Battistiga in C aka, tekom pogovora nenadoma' stig je tudi n;egorvim izjavam odločno ugo-vprašaLa, če je oborožen. Ker ie Kopitar po j varjal, češ, da je Delise Streljal proti Cialou v tem vprašanju za sumil, da neznanca ne name —*—u —1--- ravata nič poštenega, "?u je pozdravil ter se naglo vrnil v vas kjer je obvestil o zadevi orožnike. Josip Maiocanta, enanec Kopitarja, je povedal. da je srečal omenjena neznanca že prt Železn iki postaji. Natprej sta ga vprašala, katera pot vodi fe Sv. Mihaelu, potem pa. ker ker iima tega ni znal poveda-ti. nai jima pokaže pot v Leme. Povabila sta ga, naj bi ju j ©premM do tja, češ, dLa mu ne bo manjkalo ne jedi ne p jače. ker da gresta nakupovafc vino. feden izmed n?u. Battistig, je nosil pod pazduho precej velik omot. Nato je bil zaslišan orožnik Baklami, ki jc izjavil, da se je potem, ko ga ]e Kopitar obvestil o dveh sumljivih tujcih, odpravil s tovarišem Delise «a njima. Ko s U ju dohitela, ju je Delise ustavil. Tedaj je Ciak potegnil re- Deli razdalje treh korakov. Nevarna steklenica« S tem je bila obravnava dogodka, v katerega je zapleten Battistig, končana. Zato j0 predsednik začel z zaslišanjem prič glede tatvine, ki jo je izvršil Collarich v Škodo trgovca Sbona v Puli; takrat je Collarich tudi streljal ©roti dvema orožnikoma. Voznik Komstantin Btsrba, nameščen pri posestnici Vincenci Puhar, je izjavil, da mu ie gospodinja povedala, da ge naslednje jutro po tatvini pri trgovcu Sbona, zapazila na travniku blizu svoje hiše dva mlada moška, ki sta ležala v travi; eden ie prešteval denar, drugi pa se je igral s steklenico. Na mesta, kjer sta sedela neznanca, je pozneje našla tri revolverske naboje. Z ozirom na ta dogodelk ije orožniSki mare-šal Fran Lo Conte izjavil, da ;e ma podlagi re- volver ter izpalii več strelov Uei!5£ mu je j navedenih besed Puharjeve prišel do baklju« nato odvrnil s strelom iz puške, Idi ga ?e ka dg je h[ eden kme/dVeh neznancev Collarich; drugi je bil najbrž Jugovac. Collarich je na tozadevno vprašanje predsednika priznal, da se je tfeto Jutro nahajal na travniku, da pa ni imel pri sebr nifcakih steklenic; v rokah je pa držal velik revolver, ki takšno pismo meseca jul ja 1923; v njem je bilo rečeno, da mora položiti pod zid pokopališča v Puli znesek 10.000 lir, sicer r'a mu gre za življenje. Ista usoda ga fina tudi doleteti, ako javi zadevo policiji. Mesto podpisa je bila na smrtno zadel. Tudi Battistig je izvlekel volver, a mu je odpovedal. Vročekrven obtoženec. Battistig je živahno protestirat proti tem izjavam priče. Rekel je, da je pri tej stvari, popolno;na nedolžen ter da ie bil Ciak ustreljen brez vsakega povoda. Ubila sta — je vpil. — ker sta mislila, da je CoHarich. K : sta pa spoznala svo o zmoto, sta položila poleg njega revolver, da bi se opravičila, češ, da jc streljal proi> vama, Da bo izgovor bolj zalegelf sta si izmislila, da sem bil tudi jaz ^orožen . Pri teh besedah je Battistig krilil z rokama kot blazen in tako grdo psoval pričo, da ga 'e moral predsedniki posvariti. Incident se jc ,kljub temu ponovil, ko je bil' zasl šan orožnik Gabino Farre, kateremu je j pisnm načečkana mrfcvaSka giava. Batiislig po aretaciji potož i, da orožrtrk ni- Dve probni pismi je prejel trgovec Romeo m.; o s?ca. ker da so xibih Ciaka ka nor psa. ( pcss; v poiet"Ul 1923 V enem so ga neznani Da:je ga je tedaj tudi cbdo:ž;l, da je pobrat lopov: pozivali, da tim prinese na določeno C.aku denar (kakih 50 1 r) in si ga pndržal raedo z.nesek 5000 lir, v drugem pa — ker se Zavoi, ki ga ie Battisiig nosil pod paz- ^ zinenil za prvi poziv — so mu gazili, da je vseboval raznovrstno vlomilsko foo{j0 pomorili' njega ki njegovo družfno, ako | jim v najkrajšem času ne prinese zahtevane i t a 17 u nekaterih zapisnikov in za-j svote, Rossi je zaspal zarlev^ policiji, toda zase duho, orodje. Po prt PRSNI SIRUP, izkušeno sredstvo proti kašlju w)iivur, izjiuseno sreusivo pi Srehlajeniu, influenci izdeluj lek istrici arna v 11. 1403 LEKARNA CASTELLANOVICH «AIlf Ala-barda», Trst, Via Giuliani 42, prodaja sledeče izdelke:Emulzi)0 iz ribjega olja s hipo-fosfiti, izdelano z modernimi Steinbucho-vimi stro;i, posebno priporočljivo za raki-tične in šibke otroke. Steklenica L 9. Železo aromatizirano, sestavljeno, proti malokrvnosti in bledici. Nevroil proti glavobolu in zobobohi. Prsni sirup, proti kaši u in zanemarjenim, kroničnim bronkitam. Balzamično mazilo < Alabarda» za tvore in vsakovrstne rane. 1479 ČEBELE v navadnih ali A. 2. panjih kupuje Jos, Černigoj, Trieste 16, Via S. Marco 15. 1414 POROČNA soba iz orehovega lesa, masivna in obedna soba, moderna, se prodata po nizki ceni. Corso Garibaldr 29, vrata 6. 1491 KLETAR, dober poznavalec vin in sodov, išče službe pri vinski zadrugi v restavraciji alr zalogi vina. Pisati na upravništvo pod 60. 1480 PRIZMATIČNE daljnoglede kupuje Giusto Hirsch, opiik, via Mazzini 36, Trst. 1481 PEKOVSKI pomočnik, mlad, dobro izurjen, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. . 1482 DEKLE pošteno želi vstopiti v službo k slovenski družini. Via S. Lazzaro št. 1, vratar. 1453 SOLA BERLITZ 716 SAMO ta zavod je posebno organiziran za poučevanje _ JEZIKOV ^ VIA TORRE BlflHCfl 21 J JAKOB PERHAUC velika zaloga vina, žganja in likerjev ustanovljena :eta 1378 Trst, Via S. T. XIdia» 6, telefon 2-8« Vedno v as log I in po cenah izven vsake konkurence : pristen istrski troptnovec, kraški brtnjevec, kranjski slivovec. Lastni izdelki s šumeča vina kot šampanjec, šumeči istrski refošk, Lscrinia Cristi in druga. Spe€laii?«ta s Jajčji konjak in Crema maršala ter raznovrstni likerji in sirupi, kakor tudi PRISTNI MALINOVEC itd. (67 i) Nakupite si obleko pri tvrdki «93 Trst Corso V. E. 26 vis-a-vis Zastavljalnice Bogata izbera blaga, izgotovljenih oblek, paletots, dežnih pla-ščev, usnjatih jop, vse lastnega izdelka Govori se slovensko, nemško in rusko. sl'.šan u razn h prič. ki niso povedale nič važ- grozilci 9pe čez Ajdov----- kjer bo imela zvezo s korjero Postojna HIŠA, Via Scalinata 14-16 se proda za 14000 pogono-. Nosi 2570 letno. Pojasnfa daje Doljak, Via del Vento 3. 1488 Veiika skladišča 613 KLAVIR poučuje diplomirana učiteljica za začetnke in. izvežbane. Romagna 26, III., vrata 6. 1489 SLOVENSKA družina, brez otrok, išče po-strežnico. Zaposlenost od 8. zjutraj do 4. - POHISTMA - dunajskega, navadnega in luksuznega v velikanski izberi in po konkur. cenah Na debelo Na drobno f R- CAMPONOVO Tel. 793 - Viale XX Setftemfcrs 33 TRST ZOBOZRAVNIK DR L. MERMOUA specijalist za zobne in ustne bolezni sprejema v Gorici na Tracnlliu št. 5, II. ođ 9—12 in od 3-5 (67) FSESHUM-fS-i Kdor rabi Pohištvo, šivalne stroja „Singer" in druge potreb, za stanovanje nai si ogleda zalogo pohištva (3. BREINER pri Bistrici in Opnffla predno kupi kje drugje 649 pop. Naslov pri upravni&tvti. 1490 BABICA, avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 64 GOSTILNO, stanovanje s 4 sobami, 800 kla-ftrov obdelanega vrta, prodam, dam v najem ali zamenjam pod ugootaimi pogodi. Petronio it. 2, III., Kristan. 1472 j scino, ______________________________ vrata ludi pevska n glasbena šola „Pevskega j Gorica, v Idrijo ob 8. uri zvečer. Ob nedefcah m glasbenega društva v Gorici«, v kateri la-jsc ne bo vršil promet na tej novi avtomobili hiHo črpa vaš otrok iz čistih virov umetnosti. | progi. Ako hoče te, da postanejo vaši ljubljenci ne j __ Ure evanje grobov na goiišidli pofeopaU-samo naobražen-, airpak ttidi plemeniti ljudje, j ^h. Z ozirom na bližajoče se preznike Vseh ledaj vpiiite ,ih v to šolo? Pa tudi negiede naj Svef.;h O?07arj2 g3Ti^k0 f^pansivo, da bo trre-to glasbena naobrazba ,e postala v današnji | jevanje in okraševanje grobov dovoteno W do družbi naravnost zivl enjska potreba omika- , 29. t. m. opoldne. Po tem roku ne bodo več najdragocenejša dota, .katero bi ji zmogl; dati; pevsko-glasbena naobrarba vašega sina jnu liai često pripomore tlo boljšega vsakdanjega kruha, nego bi ga brez nje dosegel. Slovenski s i a r i S i ! Poskrbite tudi za srčno vzgojo vaših otrok, da bosie sami in da vam ne bo-o očitali, da .ih niste zadostno in dovolj skrbno vzfcc. Ii, kakor se to, žal, mnogokrat dogaja. Zatorej vpišite jih v pevsko in glasbtno šolo «Pevskega in glasbenega društva v Gori torej si ne oni pozneje — Cesten? na tovarna ▼ Anhovem. V večernem »piccolus od minulega četrtka je priobčil član uredništva g. Mario Nordio daljši članek o cementni tovarni v Anhovem, o nfye-nem postanku in obratovanju, V svojem obširnem popisu ni pozab:l g. Mario Nordao omeniti tudi pomena tovarne «a italijanizacr o sosednih občin. Ko popisuje izdelavo cementa, pozablja omeniti enega iz najvažnejših faktor-jev, ki sode^ufe pri proizvodnji c«?ncnta, nam-!.c.lT'' j reč delavstvo. G, Mario Nordio prav nič ne G. DOLLINAR, Trst, Via Ugo Polonio St 5 (prej Via Bacchi) Telefon 27-81, uvoz- izvoz. Velika zaloga papirja za zavijanje, pisalnega i. t. d. papirnatih vrečic ter valčkov raznih velikosti lastnega izdelka. 51 BABICA. avtorizirana, diplomirana spre'ema noseče, Adele Emerschitz-Sbaizero, Farneto 10 (podaljšana Ginnastica) lastna vila, te^ fon 20164 1277 VREČE, rabljene, vsake vrste, kupu'em po najvišji dnevni ceni. Via del Bosco 6. 1453 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Ma-donnina 10, II. 1473 MRJASEC Čiisle angleške pasme za spuščanje. Vodopivec Štefan, Kiarbola zgornja 434, Crematorio. 1478 Briljanfe, dragulje platin, zlato, inozemski denar, zobovje kupujemo za zunanje tvrdke in plačujemo po najvišjih cenah. — Kupujemo tudi zastavne listke Via TORRE BiAMCA 28 Brezplačne cenitve v uradu in na domu. Uradne ure od 9 do 13 in od 14.30 do 18; v sobolah od 9 do 15. 715 UUfl Tvrcfka GIUSEFFE SP1CHAR TRST, Via S. Caterina St. 7 (Piazza Mazzml) naznanja svojim odjemalcem, da je prejela veliko izbero tu- in inozemskega blaga za moške in ženske obleke. — Najlepše in zadnje novosti po konkurenčnih cenah Specijaliteta angleškega in češkega blaga Velika izbera Paletots, površnikov, dežnih plaščev, izdelanih oblek in telovnikov fantazija Sprejemalo se naročila po mori 45 Naia zavarovalnica „UNION" le Holvečia mttvno zovorminica Delniški kapital Fr. 20 Miljo no v, zav, kapitali v veljavi Cez 70 Miljardov Fr. Ustanovljena 1828. kjer se vrši pouk v sledečih predmetih: kla-: omenjaf kako slabo je preskrbl,ei^ za vamost vir, gos j, violoncello m solo,pet e Vpisnina , delavstva med delom, kar pričajo neprestane znnsa 5 lir, mcsecna šolnina za dvakraten te- *^„t,;; • • ___ de,„M pek pa. 25 Vpisni,,, in .dnina .u ^e™!', tko fgfL&l za svoie skrajno naporno delo. G. Ma- tako skromni, da ]u večina starišev z vzgoje prav laHko | SH^iZ T^ČSZZ biU^onl nli lnit pa' 1 l^V .uC Pisali obširen k: bi bil tak, da bi se /morejo, naj vpiseio svofe otroke v dijaški - - Generalni zastopnik AVGUST RAVNIK - GORICA Via Barzellini št. 2, — Zastopniki se še sprejemajo. — RIJEČKA PUCKA BANK_____ Piazza Dante FIUME (RIJEKA) PiazzaDante RICA ■ Glavnica: Lit. 10,500.000 potpuno uplaćenih. Prima ifadne uloSke uz najpavoijnšj'g uvlafa. Podjeljuje zajmove na vrednosnepapire te se uopće bavi svim bankovnim i iiediuničnim poslovima. 127 Telefon br. 7-34. - Dopisništvo br. 10-49. - Ravnateljstvo br. 6 87. -Interurb. 797 zbor pevske šole. k;er se bodo brezplačno poučevali v glasbeni teoriji in v zborovem .petju lepe slovenske pesmi* Sprejem in vpisovan e se vrši vsak dan od 9—11 predp. in od 2—5 j>op. v prostorih druStva v Trgovskem domu. Odbor pevskega in glasb drnstva v Gorici. Pričetek šolskega leta na goriški tfmna- siji. Šolsko leto na goriška simnaziji se prične dne 20. t. m. Ob 8. uri zjutraj se morajo zbrati VBj di &ki v veži gimnazije. Vsakemu dijaku se pr:poroča, še za časa predloži vse potrebne lis tine ter puravna v ta niš t vu pristojbine za telesno vzgojo v znesku L 30.80 in Selski zalog v znesku L 12. IZ URADA POL. DRUŠTVA «EDINOST« Stanko Dekleva - Gorica: Ni treba se Vam bati. Gre le za sestavo ma uri aIi pozneje domov, se Kozman ze v spomlad leta 1921 h kateremu k , { poscbno po zimi. ko za- viioadfieUntLvP ' navdušeno ste- | ^ ^^ Kakfa>a .g 1 krat, Svo- bo-dov c Poslednji mož* 3 krat. Golaževa!® 'večjna kmetovalcev gnoji svoje trav- k Vdov a Rošiinka» 1 krat, in femer-jeva j superfosfatom aH Tomaževo N žavvj krat ^upno tore, 2-1 piredstav. Od £ ^ ^ ? ^ ^^ teh je bilo 10 piejuitr in lepiiz. : . . f . . j__»u-^-j« Dne 2. lebrua rja 1925 se je vršila 25. slav- j I\e pomislijo pa pri tem, aa, vseaujeia nostn.a predstava s Cankarjevim ' Pohujšanjem imenovana gnotjna le eno onih redilrua v dolini Scatfloransk , ki jo ie režiral g. Aug. Kozman Ob tej priiiki je biia dvorana nabito polna n uprizoritev ie dosegla z vseh stališč sijajen uspeh. Vse druge uprizoritve je režiral o. Ciril Bratuž. Dne 9. maja 1925, fe je vršil njegov častn: večer z uprizori'\; o "V Nižavi», stara .koruza,_____,___________________ V ostalem blagu je tendenca nasproti prejšnjemu tedn.u neizpremenjena. , . , .. , M lansko tržišče je zabeležilo začetkom ted-« . K1ravnateljstva v na poveCaao povpraševanje po ruskem in se-Pcdgradti. Na* gospod ravnatel; je pouk tako veronem$kem ZAU)ubke pa je zadrževalo uredil, da se ne bo mogla poučevati rioveniči- i UWcn|c 3ire> V«led tega se je zvišala cena na v n žph razredih. Zaka,? Vsak uatel, mora | domači pšenici, ki je notirala v pondeljek od imeti najmanj 25 ur pouka, torej tudi itahjan-'- ---- — . . — tednu niso mnogo spremenilet — V Jugoslaviji je bil promet minimalen. Pšenica se je dvignila za 5 dinarjev pri metrskem stotu, ravno tako r ižol je za malenkost nazadoval. izžrebane dne 17. oktobra 1925: Bari 64 52 51 12 19 Firenze 21 3 43 61 42 Milano 8 3 47 54 21 Napeli 43 80 53 12 55 Palermo 81 49 33 73 48 Roma 36 32 67 49 3 Torino 35 47 73 12 31 Venezia 65 83 80 62 7 đt irs^ l¥1 GNOJENJE TRAVNIKOV Pri nas je gnojenje travnikov z umetnimi skoro povsod razširjeno. Vendar snovi, ki so potrebne za pravilno gnojenje, t. j. forsfpr, in da potrebujejo rastline ra-zun fosforja 4trdi kalija in dušika in včasih tudi apna. Le takrat, ako travnik moćno gnO/imo s njegov cestn večer iz ujprij-.uri > .. u * . , , . • . . , , - i i- pri kateri je igral on sam glavno vlogo. Pri(hlevskim gnojem ni potrebno trositi kah-Pohu;san'u» in sicer pri premijeri in pri re-j jevih in dušičnatih gnojil, prizi je g stoval v vlogi Petra gled, igralec g. Kakor je napačno gnojenje s samim su- perfosfatom ali Tomaževo žlindro, tako je buJf napačno gnojenje s samim blevsk m Terčič. Vse predstave so se vršile v dvorani Trgovskega doma» v Gorici in so bile povprečno dobro obis&ane Najbolje pa so bfe jnojem rin-manjkuje ona redilna obiskane n^l'.ke popr^n^ p^ Lov, ki se nahaja v superfosfatu ali T6- občinstva z na širnh slojev našega z:vl,a. Rav- ^^ ^ fosforove kisline. talne travnike lahko gnojimo s samimi no v tem ipa vidi društvo svoj cilj — duševno vzgajati in plemeniti širše sloje :ya'iii«. in msmeiim »"sc »'"i*-. ~ . , , .. Dne 22. mrrca t 1. je gostovala na naiem umetnimi gnojili, ki morajo biti sestavlje-odru s svojim dramsk m krožkom Šentjakob-j na vz fosfornatega gnojila {superfosfat ali ska či a'n.ca iz Trsta z znamenitim Niccodemi- Tomaževa žlindra), kalijevega (kalijeva jevim delom -Scampolo*. Eil je to posre jen j sojj jn dušićnatega gnojila (čilski soliter in uspel gledališki večer, ^e ostal vsem ude- ^ žvepIenokisK amonijak). Ako gnojimo ležencem globoko v spominu Naše društvo je; hlevsW gnojeTn, moramo temu dodati ^ 3 z ttrtv^ fosfor^te^umeSega gnojila. . . m želo mnogo aplavzov in priznala. Dne 21. | Ako gnojimo samo z umc mrru gnoj:U, ma a je g-iovalo naše društvo na povab lo in rabimo: za 1 oral travnika okoh 200 kg su-pod okriljem domačega društva v Šmarjah z perfosiata, okoli 80 kg kalijeve soli m 50 Nebesa m i na zeml i» {reži a C. Braiuž) inv kg amonijevega sulfata ali pa namesto tega spomladi 50 kg čilskega solitra. Ako gnojimo »s hlevskim gnojem, mu dodamo okc-li 150 do 200 kg superfosfata ali Tomaževe žlindre. Ne mislite tedaj, da je dovolj, ako vzamete za gnojenje travnikov sam superfos-j fat, ker je navidezno najcenejši, ker s samim superf osla tom ali fosforovo kislino dosežemo sicer nekaj uspeha, ali nikoli' popolnega. Kalijeva sol in amonijev sulfat — i- — — ------f — _____anje od strani konsumentov za ta- „ojšnjc blago. Cene pa so se napram začetku tedna v glavnem le malenkostno izpremcnile. V koruzi se je zaznamoval porasit za 1—4 lire. Tržaški trg nam ni irudil kaiih pomembnejših izprememb. Zaznamovati je bilo le povpraševanje po stari koruzi, iki se, kakor iz^gleda, ne dobi na trža-š&em žitnem trgu. Tendenca v ovsu je bila ^kozi ves teden mlačna. Fr. Coti-Č. TRŽAŠKA KMETUSKA DRUŽBA V TRSTU Centrala: ulica Torre bianca 19, podružnica -nI. RaHinerie it. 7, Telet. 44-39 ima v zalogi: Semena: spina če Sir okoli stnaie po L 6.50 kg, motovilca, rukle, salatine, ječmen šestovrstnik, zgodnji nizki grah, redkvice, cebulček in razna druga poljska in vrtna semena. Detelje: lucerno in domačo ali triletno de- teljo. Trave: laško ljulko, klagnico, travniško bitnico mačji rep. Krme: Orehove tropine omlete in v kosih, sezamove tropine, otrobi, laneno seme in koruzno moko po L 132.— za 100 kg. Umetna gnojila: superfosfat, kalijevo sol in amonijev sulfat. Kmetifeke s^froje: shunorezcrce z in brez verig orala in razno drugo ročno orode. SLAMOREZNICE. Tržaška kmetijska družba v Trstu naznanja, da so dospele slamoreznice inap^ «Mayfarth> št. 4 m $t. 18 z verigami, katere se nahajajo v naših zalogah v ulici Torre bianca št. 19 tn v ulici Raffineria »t. 7. - Naročnike vabimo, da jih čim prej dvignejo, Nova naročila sprejejnamo v naš! centrali ulica Torre bianca Št. 19. Velika zaloga nemških in čeških slamoreznic*7 0 8. 10. 12 col z verigo in brez iste, vsi nadomestni deli kakor noži, zobna kolesa, vedno v zalogi. — Prodaja tudi na obroke. H. Križe — Postojna AilRODILNICA MARIO FERLIN Sv. Marija Magdalena zgornja 2 BMo. e!. 774 PedFehica Fii Ci.jm 10 (Ysga! Via Nido.iia M m ;) prodaja na debelo in drcbr.o. 63 Barve, laJ-l, čopiči, Sipe, žeblji, cement, žveplo, modra galica itd. — Postrežba na o -Bogata izbera slikarskih vzorcev (Stampc v) - Velika izbera cepilnih pctrebSCin - Zaloga mazila .MIHBONA" za če.lje reglstrovana zadruga z neomejenim jamstvom VIA PIERLUIGI DA PAS.ESTRINA 4, pritličje HiiHiuMii8BKiiHnimaiisaBiiBBiiBi»iie,«r! TRGOVSKO OBRTNA ZADRUGA v TRSTU1 1 m | Večje vloge, vezane na odpoved, po dogovoru. | S Davek na obresti plačuje zavod sam. » I Trgovcem in obrtnikom otvarja tekoče čekovne račune. I s Sprejema tudi vlog« na tekoči račun u Dinarjih ter jih obrestuje naiugodncUe. s I Daje posojila na menično poroštvo, zastavo vrednostnih papirjev, ; ali dragocenosti in vknii/be. Eskomntira trgovske pf?kte. Obrestuje hranilne vloge, počenši s 1. januarjem 1925 po % ^^ 41/ 12 ali dragocenosti in vknjižbe. Eskomptira trgovske efekte. Uradne ure od 9-1 in od llh-Sxh pop. Poštno-hran. račun st 11/1327. Telefon 15-34. DAROVI O priliki druge obletnice smrti blagopokoj-nega * Vladimirja Crurda, daruje Sol. društvu Josip Šturm L 10 Denar hrani upravništvo. G.a Amalija Mlekuž, Bovec, darovala za Dijaško kuhinjo L 15, Najlepša hvala!_ maju pa v Ozeljanu z enodejanko < Medved* {rež ja A. Kozman). Po .končani naši sezoni je g. Cirii Bratu*, na s v o" o odgovornost z nekaterimi drugimi našimi igralci pr redil turnejo po deželi z Bevkovo noviteti- dramo «Smrtno potezo^ in Cehova Snubačem . Premiera se jc vršila v Adov-ščini, . Do ir.inuie^a novega leta je pripravil m ure-j 1 re 5Grtoir g. Kozman, po novem letu pa g. Kozman, g. Ciril Bratuž in g. I>r Trošt. Orne- niti ie treha, da se ]e odbor kljub razn.m teh- j sta v'pr[meri s superfosfalom po teži pre-ničtiim in gospodarskim oviram strogo drzai - - ' * ' začrtanega repertoirja, Za vsako posamezno igro se je imelo povprečno ipo 10 skupnih vaj. Ako računamo, da e bilo 10 prem er in raču-na'oč za vsako reprizo po 1 vayo, dobimo lepo število 114 večerov, pri katerih so se naši igralci vadili za nastope, in če dodamo še ve- Bonna porofila« DEVIZE: Trst, 17. oktobra Ametsrdaaa od 98».— d« 1000 — Bolšja 9d l!2 50dol!4o ; Pariš lil,— do 111.5" Xrf>ml*n od 1.0.10 do l i»). J0 ; New York od 24.70 do 14.S5; Španija oi 350.— do 36).— : 3tic» od 475 -- do 4^.2.— ; Atone cd 32.r»0 do 33 75; Berlin od 5*5.— do 59/.— ; BukaroSt od 11.7r» do 12-25 Pra^a od 73.25 do 74.—: Ogrska od 0.0345 do O.U 55; Dunaj od —.350 do -.360; Zagreb od 4*15 do i4.7r>. BenoAijnk« obvMnic® 66 60. VALUTE: Trst; T7 oktobra. Avstrijske kron« oi 0.0345 do 0.0360; dinarji od 4:t.50 do 44,50; dolaiji od 24.60 do "24.-S0; novci po 20 frankov od 95.— do 9* —; tuut $te;ling od 120.80 do 1^.20, cej dražja, zafco pa je treba teh dveh gnojil veliko manj kot superfosfata, in je njih vrednost tudi večja. Iz tega torej sledi, da kmetovalec, kateri gnoji le s superfosifatom in misli, da je JL^i vo^n u««"'i—, ____________. s tem cenejše odpravil, ni prav nič na bolj- I ko število posebnih vadbenih ur. razvidimo gem kakor oni, ki je vzel manj fosforovega koliko požrtvovalnosti in de1a je b lo treba^ tfnojiia ^ temu dedal tudi potrebno mno-da sc je repertoir izvržil. Žalibog je na§ oder j žinQ ^^^ >m dušičnatega gnojila. NTa-ostal, kljub žrtvam, ki jrh ,e !melo vružtvo Rnrninn ho imel dru^i veliko večii usneh in Trg. obrt. zadruga za notranjo z^rad.tev m ZALOOA ŠIVfelKIH STROJEV „F. R. MUNBLOS" Pietro Cervellini se je preselila Via Mu v alti 4 (prva ulica na levo iz ulice Chiozza 54 sprotno bo imel drug? veliko večji uspeh in koristi kaker prvi. R. C. ČEBELARJEM! Sladkorja za pfU^e čebel nimamo še na razpclago. Kdaj £a dobimo, ne vemo že. Obvestimo p« pravočasno vse pokom časopisja, ko bo že v naši zalogi. Poudarjamo, da se upoštevajo le oni prednaročnlki, ki predpla- čajo dve liri za vsak naročen kg sladkorja, kakor je bilo že zcdnjfč obavljeno. To velja za vse brez izjeme, da nc bo potem, ko se bo sladkor delil, prerekanja in zamere. Pred. naročila se še sprejemajo, a podri'^te se. — To kot dodatek svojemu prejša em« obvestilu In pa v pojasnilo neštetim pismenim vpro-šaajem, ki prihajajo na na*s. — Slovenska Čebelarska Zadruga v Gorici, Via S. Giovan-ni 6 1. Razgled po žitnih tržiičik. Trst, 17. ckt. 1925 Proti koncu predpreteklega tedna je porast-la cena pšenici v Chicatfu in New-Yorku za približno 3 do 4 točke. Njen porast je povzročilo slabo poročilo amerikanskega urada in snežni zameti na severozapadu. Pridružile so se-tudi še nekontrolirane vesti, da je Rusija prestala izvažati svoje žito in nastopila kot kupec na amerikanskih žkniih trgih. Gornje vesti« slabi dovozi in povpraševanje od strani .mlinov so povzročili, da so amerikanske blagovne borze pričele začetkom tetfna svoje poštovanje z izrazito čvrsto tendenco. Decembrska pšenica je porastla za 6 točk in rž za 4 V* medlem ko je koruza popustila za malenkost, ostala pa je tkljub temu stanovitna. Med tednom so cene popustile. Na vseh pomembnejših žitnih tržiščih se smatra, da je amerikanska hausse le začasna, ker položaj svetovne preskrbe w'ka4cor ni -ugoden za široko zamišljeno hausse v žito, Primanjkljaj amerikanske žetve je pa mogoče nadomestiti z ob;lnešo kanadsko žetvijo. V tem tednu niso korakala evropska žitna tržišča za amerikanskimi, ampak stoie neomajno pod vplivom bogate evropske žetve. Zato so odgovorila tržišča v Franc'ji, Angliji, Avstri-Odbor. ii (Dunaj), ČehoslovaŠki, Madžarski in v, Ru- _ Godbeno društvo v Postom naznanja, munil na amerikanske višje tečaje v glavnem da spre ema miaden če, ki so spodobnega ob-|le z malenkostnim poviškom. Kupčija _pa 4tl ifb ■ našan a in im^-jc vese'je do glasbe, vsak dan j temu ni bogvc kako oživela, ker ni bilo zazma-v jfodbcno šolo. Pri aviio naj sc pri g kapel-i movati niti večjih ponudb in niti večjega pov-niku Poliču, ki jih bo preizkusil, ali imajo do- praševanja. Ki^puje se le za konsum oaipo-ber posluh. Dovol en e morajo imeii odt sta-' trebne^e bla^o in Se to z rezervlraikost o. Ce-riSev ali od go^>odariev, da lahko obiskujeta ne na evropskih tržiščih se napram pre dnjemu soopoln tcv istega, tehn-včno nepopcln: radi te ga so ludi včasih nastopile med de anji dol^e pavze Prihoda^ odbor bo moral predvsem resno vzeti v pretres vprašanje tehnične spo-polnlve našega odra. Kakor sem že poprej omenil požrtvovalnost n-ših :gralcev, moram zopet povdarit; njih prk'nost in vztrajnost v delovanju Uspehi, ka-Kor se ie občinstvo tudi samo lahko prepričalo, niso Postali. Nekateri igra'ci beležijo v pre-tekli sezoni vsled -tega naravnost lepe in častne uspehe in napredovanje v igralskih zmož-nostih, ka ti radi svoj'h pogostih nastopov so dosegli veliko igralsko rutino. Poskusno leto s stalno gledališko sezono smo 3 igralskega stališča dobro prebili. Izkušnje, ki smo \h imeli med lelfun ipri va^h in pr^ nastop il bodo prihodnjemu odboru v veliko korist, da bo«ic zamogel odpraviti vse dosedanje nedostatke in povzdigniti naš oder na še /iš-o stopinjo, kar je naša skupna vroča želja. Za 'etošno sez jo 1025-26 je odbor že skoro dovršil vsa pripravljalna dela in bo v kratkem razglas 1 repertoir. Prvo delo, ki bo šlo črez naš oder v letošnji seziji, bo Ivana Cankarja drama v treh dejanjih «Jakob Ruda». Za to uprizoritev se že vršijo vaje ;n so vse predpriprave v naj^pšem teku, tako da bo mogoče v par dneh naznaniti dan uprizoritve._ Iz triaSke pokrajina Iz Postojne, Pevsko društvo ^Postojna* je pričelo zopet z rednimi pevskimi vajami. Opczara se tem potom mladina, 'ki ima vesel e c» petja, da se prijave za vstop v pevs-ko društvo sprejemajo vsak dan. Zglasi naj se pri društv. pevovodji Poliču, ali pri br. tajniku Miru Vičiču. Pozivajo se pa tudi starejši bratje m sestre ter vsi oni, ki jim je na srcu, da ohranimo našo domačo pesem, da pristopijo v naš .krog. Postojna je velika, a pevcev premalo za tako veliko in važno mestece. Časi so so resni, z zaspanci v -kot! Brezbrižnost se maščuje; zato na delo, ker le v delu in napredku je spes Na svidenje v pevski divoranil JAKOB BEVC ttrarna In zlatavna Trst, Ca m po S. Glacomo 9 Zlato kupuje v vsaki množini jk> najvifijih cenah Krona plačuje vi^je kot vsi drugi. Zaloga raznovrstnih ur in zlatenine. (6"»0 □□ □ Giusto Pacor - Trst »i« CMilia de Mttmeyer 20 Manufakturno blago in drobnarij« Bombaževlne — Perilo izdelano in na meter — Pletenine — Nogavice — Drob-(SHD) narije. Poatratfca to&in. □□ □ □ on ■ □ LUIGI GREGORICH TRST — VIA GINNASTICA iT. 15. za zdavllenje in diagnostiko primarija 67 dr. A. de Fiori Predno kaj nakupite, obiščite Veliko skfadiiii po -h ALESSA^D tvrdi< ■ % J šSa.'s j Via Reltorl SI. 1 — Via Maicantan ii. 7-13 Spalne eobe, cbedne sobe. posamezni kosi pohižt^a v vellKi Izberi. Ljubljanska posojilnica —, — registrovana zadruga, a omejeno xavexo Ljubljana, Hesl^I trg š£ev. C i i > k Hranilne vloge na knjižice in tekoči račun obrestuje naj ugodneje Posojila daje le proti popolni varnosti na vknjižbo in proti dobremu poroštvu () Miitoii TRST Uia Carducd št. 20 Telefon 42-33 luksozno in navadno Specijaliteta masivnih sob iz bukovp