RAZPRAVE B Razvoj modela življenjskih situacij v okviru e-uprave Domen Cukjati. Mirko Vintar, Ljupčo Todorovski, Anamarija Leben, Mateja Kunsteij Fakulteta za upravo Univerze v Ljubljani, Gosarjeva 5. Ljubljana (domen.cukjati, mirko,vintar, ijupco, todorovski, anamarija,leben, mateja,kunsteljj@fu.uni-lj.si Povzetek Življenjska situacija je metafora, ki opisuje specifično situacijo ali dogodek v življenju posameznika ali življenjskem ciklusu podjetja, katerih reševanje zahteva uporabo storitev javne uprave. Povsod po svetu se gradijo portali javne uprave, ki temeljijo na konceptu iivljenjskih situacij. Želja |e, da bi bili ti portali aktivni, kar pomeni, da bi bili sposobni ponuditi uporabniku tiste in sama tiste storitve, ki jih uporabnik v danih okoliščinah potrebuje. Nujni pogoj za to je dovolj natančen model življenjskih situacij. V prispevku je tako prikazana področje življenjskih situacij, obstoječi pristopi k mini a Iran ju življenjskih situacij, razvoj ter sam model življenjskih situacij, kot ga predlagajo avtorji. Poleg tega bo model življenjskih situacij zapisan na način, ki bo omogočal poenoten ter od aplikacij neodvisen zapis znanja, s čimer bo rešen problem večkratnega modeliranja istega področja. Ključne besede: model življenjskih situacij, predstavitev znanje, e-uprava, e-sto rite v, vse na enem mestu Abstract Life event is a metaphor used to denote specific situation or event in the life of a citizen or a life cycle of an organization that requires a set of public services to be performed. There are many e-government portals, which are based on the concept of life events, under construction nowadays Those portals are going to be active, which means that they will be able to offer the user only those services, which ore needed regarding user's specific circumstances. Exact life-event model is prerequisite. In this paper life-event field, lifeevent model and life-event model development are presented. The model will also solve the problem of multiple modelling of the same thing, because it will be implemented in software independent way Key words: life event model, knowledge representation, e-government, e-service, one-stop-shop 1 UVOD Razvoj javne uprave je v zadnjih desetletjih močno pod vplivom novega razumevanja njenega poslanstva. Težišče njenega delovanja se usmerja od izvajanja oblastne funkcije k servisiranju državljanov in podjetij, ki jih z eno besedo imenujemo uporabniki. U ospredje se postavljajo njihove potrebe in koristi. Javna uprava se trudi vzpostavljati stik z uporabniki, se jim prilagajati ter jim pomagati v njihovih situacijah. Med glavne koncepte, katerih namen je približati javno upravo uporabnikom, spadajo koncept »vse na enem mestu«, koncept »življenjska situacija« ter uporaba sodobnih informacijsko-komunikacijskih tehnologij IIKT). Koncept «vse na enem mestu« pomeni, da uporabnik ne hodi od okenca do okenca, ko rešuje svojo situacijo, temveč opravi vse potrebne korake na enem mestu. Uslužbenec javne uprave na drugi Strani okenca naj bi bil zato sposoben opraviti vse delo, ki se je prej opravilo na različnih Okencih [17], [25], 114j, [1(1]. Razumljivo je, da se v tem primeru od uslužbencev zahteva veliko širše poznavanje področja, kar zahteva dodatna izobraževanja ali pa nove pripomočke v obliki hitro dostopne baze znanja. »Življenjska situacija« je prav tako koncept, ki služi približevanju javne uprave uporabnikom. Sam pojem življenjska situacija je metafora, ki opisuje specifično situacijo ali dogodek v življenju posameznika, katerega reševanje lahko zahteva uporabo storitev javne uprave, Uporaba koncepta življenjska situacija je le eden od načinov za urejanje in grupiranje informacij in storitev, ki jih ponuja javna uprava [32], vendar se zdi Evropski komisiji najprimernejši [ 13], ker najbolje pomaga pri implementaciji koncepta »vse na enem mestu«, Med sodobnimi komunikacijskimi potmi izstopa internet, ker je omogočil popolnoma nove načine komunikacije ter poslovanja in ker je med različnimi novimi komunikacijskimi potmi najbolje sprejet s strani uporabnikov [24]. Na podlagi interneta so se v devetdeset ili letih prejšnjega stoletja najprej pojavile spletne predstavitve posameznih institucij javne uprave. Kasneje so se pojavili še osrednji državni portali, ki služijo kot enotne vstopne točke do vseh informacij povezanih z javno upravo [1|[2]|3]. Zadnji 2008 - številka 1 - letnik XVÍ u i- d fi * u » . informatika 33 Domen Cgkjati, Mirko Vinl,ir, Ljupčo Todorovski, Anamarija Leben, Malejd Kllnstelj; Razvoj modela življenjskih situacij v okviru en prave trend pri gradnji portalov javne uprave pa je na konceptu življenjska situacija temelječi aktivni po rta! javne uprave [ 19]120][311. Izraz aktivni pomeni, da portal prek aktivnega dialoga z uporabnikom personi-ficira reševanje življenjske situacije, upoštevajoč uporabnikove specifične okoliščine. Pomaga mu torej sprožiti vse tiste in samo tiste storitve znotraj življenjske situacije, ki so v dani situaciji relevantne za uporabnika in so obenem v pristojnosti javne uprave. Pri tem je cilj, da bi bil porta! tako zasnovan, da bi uporabnik rešil svojo življenjsko situacijo na enem mestu, prek ene vstopne točke, kljub temu da bi različne storitve znotraj ene življenjske situacije seveda reševali različni ponudniki storitev. Nujni pogoj za uspešno implementacijo takega porlala pa je podroben model življenjske situacije. Pregled stanja na področju modeliranja življenjskih situacij pokaže, da obstaja mnogo pristopov k modeliranju le-teh. Različnost pristopov izhaja i/, različnih namenov njihove uporabe. Zaradi tega prihaja do nepotrebnega podvajanja dela in s tem stroškov, modeli sami niso poenoteni, so nepopolni, ozko usmerjeni in mnogokrat neažurni, poleg tega pa ne podpirajo implementacije aktivnega portala javne uprave. Prispevek opisuje razvoj modela življenjske situacije, ki bo podpiral aktivni portal, temelječ na konceptu življenjskih situacij in bo zapisan na način, ki bo omogočal večkratno uporabo tega znanja. Povečal bo pregled nad obstoječimi življenjskimi situacijami, zago- tavljal ažurne informacije o življenjskih situacijah ter zmanjšal stroške razvoja novih elektronskih storitev, V nadaljevanju prispevka je drugem razdelku najprej podana definicija življenjske situacije, pregled obstoječih pristopov k modeliranju življenjskih situacij ter tipologija modelov življenjskih situacij, V tretjem razdelku je opisan zajem znanja s področja življenjskih situacij, konceptual izacija tega znanja, področja možne uporabnosti modela ter primerjava predlaganega pristopa z ostalimi, 2 MODELIRANJE ŽIVLJENJSKIH SITUACIJ 2.1 Življenjska situacija Življenjska situacija je metafora, ki opisuje specifično situacijo ali dogodek v življenju posameznika ali življenjskem ciklusu podjetja, katerih reševanje zahteva uporabo storitev javne uprave [3U|[29|. Po drugi strani pa je uprava osredinjena na posamezne storitve, ki jih mora po zakonu ponuditi uporabnikom. Med tema dvema pogledoma je razkorak, ki ga čuti uporabnik. Po eni strani želi rešiti svojo življenjsko situacijo, po drugi strani pa uporablja posamezne storitve javne uprave, ki so popolnoma nepovezane med seboj [28] [slika l]. Zaželeno je, da bi uporabniki na preprost način izrazili svoje potrebe oz. namere, pri tem pa bi jim koncept življenjskih situacij pomagal identificirati vse tiste storitve javne uprave, ki bi jih bilo potrebno uporabiti glede na specifične okoliščine, v katerih se uporabnik nahaja. Storitve javne uprave tako niso več Področje tiporabmku /■'tihin it" trnih' tiprmr tc-nml Področje un>rtibni)ui Potiročje javnv upnivr Model >rv!j#n]'.ke r>rtuoc^e 0*q«iii mcij« jrti«v» upravni Slika 1 Uvedba koncepta življenjske situacije v javno upravo olajša uporabniku identificirati storitve javne uprave, ki so potrebne za reševanje njegove Življenjske situacije. 34 UPOHAIIMA INFORMATIKA 2QO0 - številka 1 ■ letnik XVI Domen CukjaLi, Mirko Vinter, l jupi.o Todoiovski, An.imijrija Leben, ■1 K. 11-^.t:■ :|■ Razvoj modela življenjskih situacij v okviru e-uprave najvišja enota v ponudbi javne uprave, temveč le koraki pri reševanju življenjskih situacij uporabnikov. Koncept življenjske situacije pomaga javni upravi, da se približa uporabnikom ter da laže razumeta drug drugega [Slika 1], Glede na to, katere storitve zajame pojem življenjska situacija, se v literaturi pojavljata dva različna pogleda na življenjske situacije, ožji in širši. Življenjska situacija v širšem pogledu zajema celotno situacijo uporabnika, kar pomeni, da so za reševanje njegove situacije potrebne storitve tako javnega kot privatnega sektorja. Primer je življenjska situacija »poročim se«, pri reševanju katere je treba uporabiti storitve javne uprave (prijava sklenitve zakonske zveze), kot tudi privatnega sektorja (rezervacija gostilne, najem poročne obleke ...). V ožjem pogledu pa življenjska situacija zajema le storitve javne uprave. V prispevku je uporabljena ta možnost. Primer življenjske situacije je »poročim se« [29], ki se zgodi dvema, ki se želita poročiti. Ta življenjska situacija je v Sloveniji dokaj preprosta, ker vključuje le dve storitvi javne uprave, ki se morata izvesti, da bo življenjska situacija rešena. Prva od njiju je »prijava sklenitve zakonske zveze«, pri čemer se preveri upravičenost bodočih zakoncev do zakonske zveze, druga pa je »registracija zakonske zveze«, ki vključuje tudi samo ceremonijo sklepanja zakonske zveze. Omeniti je treba, da postopek poteka tako le za običajna sklepanja zakonske zveze, medtem ko je v drugih primerih treba izvesti še druge postopke, tako je npr. v primeru, ko je eden od bodočih zakoncev mladoleten, treba pridobiti dodatni dokument »dovoljenje za sklenitev zakonske zveze mladoletnika«. Tega pridobimo z izvedbo postopka javne uprave »pridobitev dovoljenja za sklenitev zakonske zveze mladoletnika«. Različnih okoliščin uporabnika, ki povzročijo take posebnih situacije, jc lahko celo več in lahko nastopajo v poljubnih kombinacijah, npr. mladoletnik, bližnji sorodnik, tujec itd., kar lahko zelo poveča nabor različnih variant postopka oz. zelo zaplete reševanje določene življenjske situacije. Primeri drugih življenjskih situacij so »preselil sem se«, »otrok se je rodit«, »izgubil sem dokument«, »želim voziti avtomobil«, »upokojil sem se«, »izgubil sem službo« itd. Uporabniki se nahajajo v resničnih življenjskih situacijah, javna uprava pa po drugi strani uporablja modele teh življenjskih situacij. Zaželeno je seveda, da bi bilo ujemanje med prvimi in drugimi čim večje, Česar pa ni vedno lahko doseči. Zato so se razvili različni pristopi k modeliranju življenjskih situacij, ki jih predstavljamo v nadaljevanju. 2.2 Pristopi h modeliranju življenjskih situacij Obstaja več različnih pristopov k modeliranju življenjskih situacij. Razlog je v različnih namenih uporabe modelov življenjskih situacij, v različnem razumevanju koncepta življenjskih situacij in v različnem obsegu razpoložljivih sredstev. Pred leti je bilo veliko pozornosti in sredstev namenjenih povezljivosti storitev javne uprave. Več raziskovalnih projektov Evropske komisije je podalo svoje predloge rešitev za povezovanje storitev, vendar je večina teh pristopov zanemarila informacije o povezovanju storitev v življenjskih situacijah. Primer takega pristopa je uporaba GEA-e (Governance Enterprise Architecture) za gradnjo panevropskih e-upravnih storitev (PEGS Pan European eGovernment Services). Pristop je bil implementiran s tehnologijami semantičnega spleta (SWS - Sema n tic Web Service) v okviru projekta IST EU-Publi.com [22], V to skupino spadajo še raziskovalni projekti, kot so IST eGov [27], IST lnfo-citizen [81, IST OntoGov [9] in IST SmartGov [151. Prejšnjo pomanjkljivost, to je povezovanje storitev v življenjskih situacijah, želijo nekateri pristopi odpraviti z veriženjem dokumentov, ki se pojavljajo v postopkih znotraj storitev javne uprave [ 12]. Pomanjkljivost tega pristopa je, da se zaradi obsežnosti področja ne da zagotoviti potrebne gotovosti pri sprožanju in izvajanju storitev javne uprave. Nekateri raziskovalni pristopi sicer omogočajo modeliranje življenjskih situacij, vendar za potrebe aktivnega pórtala življenjskih situacij ne dovolj podrobno, ker se osredinjajo na vidike, ki so zanimivi za sorodna področja, kot je npr. področje umetne inteligence in jim je izčrpnost informacij, ki jih zajamejo s področja življenjskih situacij drugotnega pomena [11]. V praksi se modeliranje življenjskih situacij za potrebe osrednjih upravnih porta lov po navadi rešuje na dva načina. Prvi je enostavno naštevanje in opisovanje storitev, ki so potrebne pri reševanju posamezne življenjske situacije 1181. Pri tem so ti spiski storitev ali preobširni, če so v spisek vključene vse storitve, ki bi lahko nastopale v posamezni življenjski situaciji, ali pa nepopolni, če se navajajo zgolj tiste storitve, ki pridejo v poštev za najbolj običajne uporabnike in se manj pogoste variante posamezne življenjske situacije pač ne pokrijejo. Primer takega zapisa življenjske situacije je »poročim se« na portalu e-Uprava [5], 2ÜÜ8 štovilku 1 - telmk XVI uporab«* informatika 35 Domen Cgkjati, Mirko Vinl,ir, Ljupčo Todorovski, Anamarija Leben, Malejd Kllnstelj; Razvoj modela življenjskih situacij v okviru en prave Drugi pristop v praksi predstavljajo rešitve, ki ven-» darle vključuje vse mogoče okoliščine, v kateri li se lahko nahaja uporabnik. V teh primerih se zaradi kompleksnosti problema za vsako življenjsko situacijo izdela posebna računalniška aplikacija. Znanje o poteku reševanja življenjske situacije je zapisano znotraj računalniške aplikacije. Primer take rešitve je »spletno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja« |4). Slabost tega pristopa je v tem, da znanje ni dostopno drugim uporabnikom, zaradi česar prihaja do večkratnega modeliranja istih življenjskih situacij. Obstajajo namreč različne skupine ljudi, ki bi rade uporabljale znanje o istih življenjskih situacijah, vendar na različne načine. Podrobnejša primerjava med obstoječimi in predlaganim pristopom je podana v razdelku 3.3. Kot je razvidno iz tega pregleda, obstaja več pristopov k modeliranju, ki se razlikujejo med seboj zaradi namena, za katerega se bo izdelani model življenjskih situacij kasneje uporabljal. Zaradi tega se razlikujejo tudi sami modeli življenjskih situacij, o čemer govori naslednji razdelek. 2.3 Tipologija modelov življenjskih situacij Model življenjskih situacij je formalen opis same življenjske situacije. Zaradi različnih motivov za gradnjo modelov življenjskih situacij, ki so bili predstavljeni v prejšnjem razdelku, se tudi modeli sami razlikujejo med seboj. Todorovski in ost. (2006) [29| ločijo Štiri ravni, na katerih se lahko nahaja posamezni model življenjske situacije (sliki 2). Modeli življenjskih situacij na prvi (identifikacijski) ravni vsebujejo le kratek opis življenjskih situacij. I,e- Pogled državljana (tronl-otfice) raven identifikacije življenjska situacija 1 raven specifikacije statitna listo storilov in dokumentov ---- ----- I okon« > raven interakcije aklivno vodenje skozi storitve in dokumente Zaledni pogled [bacfr-office) raven transakcije Slikii 2 Tipologija modelov življenjskih situacij (Vir: Todoravski in ost., 20061 ta omogoča uporabniku preprosto identifikacijo življenjske situacije, v kateri se trenutno nahaja in ki jo želi rešiti. Opisi življenjskih situacij so po navadi v obliki prostega besedila ter urejeni po področjih (npr. finance in davki, zdravje in nega) in/ali po ciljnih skupinah uporabnikov (npr. otroci, zaposleni, starejši,/..., majhna in srednja podjetja, velika podjetja, zavodi...). Uporabniku sicer pomagajo pri identifikaciji življenjskih situacij, vendar vsebujejo premalo informacij, da bi mu lahko resneje pomagali tudi pri njihovem reševanju. Modeli življenjskih situacij na drugi (specifikacij-ski) ravni vsebujejo poleg informacij, ki jih vsebujejo modeli na identifikacijski ravni, Se informacije o vseh storitvah javne uprave, ki so povezane z reševanjem določene življenjske situacije. Informacije o storitvah po navadi vsebujejo kratek in neformalen opis storitve, informacije o ponudniku storitev, spisek potrebnih dokumentov, tipičen Čas reševanja zadeve, stroške za uporabnika ... Modeli na tej ravni vsebujejo dovolj informacij za vzpostavitev pasivnega portala e-uprave, Vsebujejo namreč statično listo storitev, ki se nanašajo na določeno življenjsko situacijo. Če obstajajo elektronske različice storitev, e-storitve, vsebujejo ti modeli tudi povezave nanje. Po navadi vsebujejo Se statično listo dokumentov, ki so potrebni pri sprožanju posameznih storitev javne uprave, in povezave nanje, če obstajajo njihove elektronske različice. Kljub vsem tem informacijam pa modeli življenjskih situacij na specifikacijski ravni ne morejo aktivno pomagati uporabniku pri reševanju njegove življenjske situacije. Ti modeli namreč ne vsebujejo informacij o vseh uporabnikovih okoliščinah, ki bi lahko vplivate na reševanje življenjske situacije. Zato ne morejp prilagajati seznama storitev in dokumentov konkretnim okoliščinam, v katerih se trenutno nahaja uporabnik. Modeli življenjskih situacij na tretji (interaktivni) ravni odpravljajo omejitve modelov na prejšnji ravni in tako omogočajo razvoj aktivnih portalov e-uprave. Pogoj za to je, da se v model in opis posameznih storitev vključijo informacije O vseh možnih uporabnikovih okoliščinah, ki lahko kakor koli vplivajo na izvajanje storitev in s tem posredno na reševanje življenjskih situacij. Uporabnikove okoliščine lahko vplivajo na reševanje življenjskih situacij na dva načina. Prvič, že nabor storitev, ki so potrebne za reševanje določene življenjske situacije, je odvisen od okoliščin, v katerih se uporabnik trenutno nahaja. V 36 uporabna informatika zona šlevilka t - letnik XVI □umen Cukjiili, Mirko Vinlar, Lfupio Todoravski, Anomalija Lebcn, Mateje Klim-.Ii-Ii Razvoj modela življcnjikih situacij v okviru e-uprave primeru življenjske situacije »poročim se« mora mladoletnik, ki se želi poročiti, uporabiti dodatno storitev, da pridobi dovoljenje za poroko od centra za socialno delo. Po drugi strani pa okoliščine uporabnikov vplivajo na to, kateri dokumenti morajo biti priloženi vlogi za posamezno storitev. V primeru življenjsko situacije »poročim se« mora tujec, ki se želi poročili v Sloveniji, priskrbeti dodaten certifikat, s katerim dokazuje, da je tudi v svoji državi še neporočen. Vse te informacije so sicer prisotne že v modelih na speci-fikacijski ravni prek povezav na zakonodajo, ki ureja področje posamezne življenjske situacije. Prednost modelov na interaktivni ravni je, da so tukaj te informacije formalno in eksplicitno zapisane. Zato lahko tudi računalniški algoritem uporabi te informacije in z njihovo pomočjo prilagodi generično življenjsko situacijo ter spisek potrebnih dokumentov specifičnim uporabnikovim okoliščinam. Medtem, ko se modeli življenjskih situacij na prvih treh ravneh posvečajo vidiku uporabnikov (front-office), pa modeli na četrti (transakcijski) ravni upoštevajo še zaledni vidik storitev (back-office). Na tej ravni vsebujejo modeli vse potrebne informacije, da se lahko storitve pri ponudnikih storitev tudi izvedejo. Ker posegajo na samo zaledno poslovanje znotraj ponudnikov javnih storitev, so zelo kompleksni, po drugi strani pa niso nujno potrebni za razvoj aktivnih portalov e-uprave. Zaradi tega se v prispevku in v svojem pristopu avtorji omejujejo na modele življenjskih situacij na prejšnji, interaktivni ravni. 3 MODEL ŽIULJENJSKIK SITUACIJ V tem razdelku bo predstavljen pristop h gradnji modelov življenjskih situacij, kot ga predlagajo avtorji in ki je primeren za gradnjo modelov življenjskih situacij na interakcijski ravni. Najprej bo predstavljen zajem znanja s področja življenjskih situacij, nato konceptu-ali/.acija tega znanja, naštete možne uporabe tako zapisanega znanja ter podana primerjava tega pristopa s pristopi navedenimi v pregledu stanja na področju modeliranja življenjskih situacij, 3.1 2ajem znanja s področja življenjskih situacij Metodologija za zajem znanja s področja življenjskih situacij [291 ki je potrebno za implementacijo aktivnega portala življenjskih situacij, je bila razvita v okviru projekta OneStOpGov [21 j. Prvi korak pri gradnji modela, ki ga predlaga omenjena metodologija, je analiza življenjskih situacij, v kateri se zbere vse po- trebne informacije o življenjskih situacijah, ki nas zanimajo. Pridobljene informacije se zapisujejo v tri vrste tabel (tabela 1). Tabele so prilagojene načinu razmišljanja uslužbencev javne uprave, ki poznajo področje in ki tabele tudi izpolnjujejo. Na ta način jim je olajšano izpolnjevanje tabel, je pa kasneje treba paziti, ker se nekateri podatki v tabelah podvajajo. Prva vrsta tabel se nanaša na opis življenjskih situacij, druga na opis posameznih storitev javne uprave (S[U), ki so potrebne pri reševanju življenjskih situacij, tretja pa na opis dokumentov. Za vsak dokument, ki je potreben ali pa nastopa kot rezultat postopka, se izpolni svoja tabela. Tabela 1: Tabele za opis življenja kiti situacij, storitev javne uprave ter dokumentov Tabela 1: Življenjski situacija (ŽS) Tabela 2: Storitev javne uprave (SJU) EZa vsako SJU znotraj posamezne življenjske situacije svoja tabela! Tabela 3: Dokument [Za vsak dokument, ki ne sto pa v posamezni storitvi javne uprave, svoja tabela) ID ID ID Ima Ime Ime Kratek opis Ponudnik Vloga Povezana zakonodaja Kompetence ponudnika Izdajatelj Povezane SJU in ŽS Pravne podlage Uporabnikove okoliščine Uporabnikove okolištine Uporabnikove okoliščine Interesent Časovne odvisnosti Sprožite 11 Prejemnik izhodov Informacij o stroških Čas izvajanja storitve V tabeli, ki opisuje življenjske situacije, so navedeni naslednji atributi: ID je enolična oznaka življenjske situacije, ime je kratko ime življenjske situacije, kratek opit pa služi hitri predstavitvi življenjske situacije, povezana zakonodaja našteva zakonodajo, ki določa reševanje življenjskih situacij, povezane S/U in ŽS pa so vse tiste storitve javne uprave in življenjskih situacij, ki jih je morda treba izvesti pri reševanju določene življenjske situacije. Atribut uporabnikove okoliščine so liste okoliščine uporabnika, ki lahko vplivajo na potek reševanja življenjskih situacij. 2008 - številka 1 - letnik XVI upotflsna informatika 37 Domen Cgkjati, Mirko Vinl,ir, Ljupčo Todorovski, Anamarija Leben, Malejd Kllnstelj; Razvoj modela življenjskih situacij v okviru en prave V tabeli, ki opisuje storitev javne uprave (SJU), ki mora biti sprožena pri reševanju določene življenjske situacije, so atributi: ID storitve, ime, ponudnik pa je organ, ki storitev ponuja. Kompetenceptmudnika so pomembne, če je več potencialnih ponudnikov, pravi pa je le eden, ki je vdanem trenutku in okoliščinah pristojen za izvedbo storitve. Pravne podlage določajo zakonodajo, ki ureja posamezno storitev. Uporabnikove okoliščine pa podobno kot pri tabeli življenjskih situacij tudi tukaj opisujejo okoliščine, ki lahko spremenijo izvajanje storitve, le da je v tabeli storitev javne uprave treba dodatno /a vsako okoliščino navesti posledice te okoliščine s stališča uporabnika. Časovne odvisnosti so pomembne za gradnjo grafičnih modelov delovnih tokov, opisujejo pa situacije, ko mora biti katera storitev izvedena določen čas pred drugo. Sprožitelj je tisti, ki storitev sproži, prejemnik izhodov pa tisti, ki prejme izhode določene storitve, po navadi dokumente. Informacije o stroških so koristne za uporabnika in so ponavadi sestavljene i/, taks ter morebitnih dodatnih stroškov. Cas izvajanja storitve pa je maksimalni čas, v katerem mora biti storitev po zakonu opravljena. Lahko je dodan še povprečni čas potreben za izvedbo storitve. Tretja tabela opisuje dokument, ki je povezan s storitvijo, ki je bila opisana v prejšnji tabeli. Atributi so: ID, ki je enolična oznaka dokumenta, ime je njegovo ime, vloga pa pove kakšno vlogo ima ta dokument v sami storitvi. Možne izbire so vloga, če je to glavni vhodni dokument za storitev, odločba, če je to glavni izhodni dokument, ter priloga, če je to pomožni vhodni dokument, ki ga je trebil priložiti h glavni vlogi. Izdajatelj pove, kd o d o ku men t i z d a. Uporabnikove okoliščine pomenijo okoliščine, ob katerih je treba dokument priložiti glavni vlogi. Pomen imajo torej le za priloge. Interesent je uporabnik, za katerega je dokument potreben. 3.2 Konceptualizacija znanja s področja življenjskih situacij Na podlagi metodologije za zajem znanja, opisani v prejšnjem poglavju, pogovorov s poznavalci področja uprave ter na podlagi ostalih pristopov k modeliranju življenjskih situacij je bil narejen konceptualni modela področja življenjskih situacij. Na spodnji sliki (slika 3) so na UM L diagramu razredov predstavljeni najpomembnejši razredi ter povezave med njimi. Najpomembnejši razredi na področju življenjskih situacij so ŽivljenjskaSituarija, StoritevJavneUprave, Dokument, PonndnikStoritev ter UporabaikovaOkoliščina. 1'omen posameznega razreda bo razviden i/, opisa povezav med njimi. imaPritoibo PanudnikStaritev -ime -kompetence \ ima IzvomoStoritev Ja vrte Uprave Slori lov J avneU prave -ID -ime -pravnePotilage -sprofilelj -preje mnikRe^ullatov ■stroški -caslivajanja \ imaVlogo Dokument ■ID •ime —— ' jeSlori lev JavneU prave V imaOkohicino ima Prilogo Priloga imaOkoliScino ■"laOki U po rab ni kov aOka h£ ctna -okolišoina 1 r!i •".:I Slika 3 Diagram razredov [UMI ia področje življenjskih situacij: razredi na najvišji ravni ter povezave med njimi 38 op1ii1«* INFORMATIKA 2000 - številka 1 - letnik XVI □ornen Cuk| n m i INFORMATIKA ¿1 Domen Cukjati. Mirko Vmlar. Ljupčo Totforouski, Anjmari|.'j I ebcn. M ih" .i Ktinslelj: Razvoj modela življenjskih situacij v okviru e-uprave prejšnjih pristopov. To doseže tako, da zniža ambicije glede znanja o življenjskih situacijah na interakcijsko raven, s čimer je zmanjšana kompleksnost problema, še vedno pa model življenjskih situacij podpira aktivni portal življenjskih situacij. Večkratna uporabnost znanja je omogočena s primerno tehnologijo zapisa. a SKLEP V prispevku je bil predstavljen pristop k modeliranju življenjskih situacij. Rezultat tega pristopa je model, ki podpira delovanje aktivnega pórtala javne uprave, ki temelji na konceptu življenjskih situacij. Model življenjskih situacij bo zapisan tako, da bo omogočal večkratno uporabo zapisanega znanja, s čimer se bo povečal pregled nad obstoječimi življenjskimi situacijami, zagotovila se bo ažurnost informacij o življenjskih situacijah ter zmanjšali stroški razvoja novih elektronskih rešitev. Púdana je bila definicija pojma življenjskih situacij, pregled obstoječih pristopov k modeliranju življenjskih situacij ter tipologija modelov življenjskih situacij. Prikazani so bili tudi nekateri koraki pri modeliranju življenjskih situacij, kot so zajem znanja s področja življenjskih situacij, konceptu ali za cija tega znanja, področja možne uporabnosti modela življenjskih situacij ter primerjava predlaganega pristopa z ostalimi. Model življenjskih situacij nameravamo avtorji prispevka implementirati kot ontologijo in jo zapisati v jeziku OWL (Web Ontology Language) |7j. V tem trenutku je OWL najobetavnejši in najširše sprejeti jezik za zapis ontologij, ki omogoča tudi preprosto objavo na spletu. Poleg tega se da tako zapisano ontologijo urejati z zelo priljubljenim urejevalnikom Ontologij Protege [2.*í|. V nadaljevanju bomo analizirali še nekaj drugih življenjskih situacij, jih modelirali ter znanje vnesli v ontologijo. Nato bo sledila gradnja vmesnikov z različnimi aplikacijami oz. implementacija ontologije v realno okolje ter njeno testiranje. Glavna prednost predstavljenega modela življenjskih situacij je njegova obvladljivost. Iz tega pa izhaja tudi glavna omejitev, ker bodo morali biti problemi povezljivosti storitev e-uprave rešeni zunaj modela življenjskih situacij. Na začetku verjetno prek različnih vmesnikov in ontologije storitev, na koncu pa prek različnih standardov. 5 LITERATURA IN UIRI 111 UK portal, http://www.direct.gov.uk. (2) Austria portal, http://www.lielp.gv.at. [31 USAportal. http://www.tirstgov.gov, [4 J Spletno podaljšanje veljavnosti prometnega dovoljenja, h ttp://e-uprava.gov. si/storitve/pridobi Vlog o. esju?i d = 196. [5| Državni portal Republike Slovenije, http://e-uprava.gov.si/ e-uprava/dogodkiPrebivalci.euprava?zdid=75. [61 eVEM - Državni portal za poslovne uporabnike, http:// evem.gov.si/, [71 OWL - Web Ontology Language, http://www.w3.org/TR/owl-guide/. [81 ADAM, O., WERTH, D., ZANGL. F.: Conceiving and implementing pan-European integrated public services, in: Proceedings zur EGOV 2003 {DEXA 2003) in Prag, September 2003. [91 APOSTOLOU D., STOJANOVIC L,, LOBOT.P., THOENSSEN B.; Towards a Semantic ally-Driven Software Engineering Environment lor eGovernment. M Bohlen et al (Eds.): TCGOV 2005, LNAI 3416, pp.157-166. 2005. [ 101 BENT, S„ KERNAGHAN, K. and MARSON, B. D.: Innovations and Good Practices in Single-Window Service. Canadian Centre for Management Development. 1999. [111 BERČIČ, B . VINTAR, M Simple life-events ontology in SU(M)0-KIF Proceedings of the Third International Conference EGOV 2002, Springer. 2002, str. 112-119. 112J CHUN, S., ATLURI. V. and ADAM, N. Domain Knowledge-based AutomaticWorkfiow Generation, In Proceedings of the 13th International Conference on Database and Expert Systems Applications (DEXA), September 2002. [13| European Commission: The Role of eGovernment tor Europe's Future, COM{2003) G67 final, Brussels, 26. 9 2003. [ 14J FOUNTAIN, J , E. et at.: Customer Service Excellence, Using Information Technologies to Improve Service Delivery in Government. Strategic computing and Telecommunications in the Pubtic Sector Cambridge. MA: Harvard, 1994. [151 GEORGIADIS P., LEPOURAS G.. VASSILAKIS C„ BOUKIS G„. TAMBOURIS E, GORILASS., DAVENPORT E., MACINTOSH A . ERASER J and LOCKHEAD D.: A Governmental Knowledge-based Platform tor Public Sector Online Services. Proceedings of the 1 st International Conference on Electronic Government-EGOV 2002, pp. 362-369. [161 GUGLIOTTA, A , ROBERTO, V„ ROWUTT, M., DAVIES, R.. CABRAL L, DOMINGUE, J.: A Semantic web service-based architecture for the interoperability of e-government services. V. Web Information Systems Modeling Workshop (WISM 2005) in conjunction with The 5th International Conference on Web Engineering (ICWE 2005), 2005, Sydney, Australia. 1171 KUBICEK, H. and HAGEN. M,. One-Stop-Govern me nt in Europe: An Overview In Herbert Kubicek and Martin Hagen (eds), One-Stop-Gov-ernment in Europe. Results from 11 national surveys. Bremen: University of Bremen. 2000. pp. 1-36. [18) LEBEN, A., KUNSTEU. M . BOHANEC. M.. Evaluation of Ute-Event Portals: Trends in Developing E-Services Based on Life-Events. V Proceedings of the Fourth European Conference on e-Government. Dublin: ECEG, 2004, str. 496-480. [19) LEBEN, A., KUNSTEU, M E-portali in življenjske situacije. V: VINTAR, Mirko (ur ), GRAD, Janez (ur ). E-tiprava : izbrane razvojne perspektive, (Upravna misel, 1, 04). V Ljubljani: Fakulteta za upravo, 2004, str, 81 -93, 42 uporabna INFORMATIKA 2008 - številka 1 lotmk XVI Domen Cukjati, Mirko Vi mar, Ljupčo Todorovski. Anamarija Leben, Maleja Kunstelj: Raivoj modela življenjskih situacij v okviru e-uprave (20| MOMOTKO, M., IZDEBSKI, W.. TAMBOURIS. E., TARABAN IS, K. and VINTAR. M.: An Architecture of Active Life Event Portals: Generic Workflow Approach, In: Proceedings ol the Sixth International EGOV Conference 2007, Regensburg (Germany), September 3-7, 2007 [211 OneStopGov - A life-event oriented framework and platform for one-Stop government, 1ST STREP PROJECT OneStopGov. FP6-2004-IST-4-026965. Link: http:// www.onestopgov-project.org/indcx.php, [221 PERISTERAS, V. and TARABANIS K. A. Providing Pan- European E-Government Services with the Use of Semantic Web Services Technologies: A Generic Process Model In Proceedings of the Fourth International Conference. Springer-Verlag, Bortin (2005) 226-236, [231 http://protege.stanford.edu/ 1241 SCHELLQNGA.. MANS D.:Citizens preferences towards One-Stop Government 5th Annual International Conference on Digital Government Research, DG.O. 24.-26. May (2004), Seattle, WA. [25) SEIDLE, F, L.: Rethinking the delivery of public services to citizens, Montreal, Institute for Research on Public Policy (IRPP). 1995 [261 STUDER, R . BENJAMINS, V„ FENSEL, D : Knowledge Engineering: Principies and Methods, IEEE Transaction son Data and Knowledge Engineering 25 (1998). str. 161-197. [27] TAMBOURIS, E., 2001. An Integrated platform for Realising Online One-Stop Government: The eGov Projet, in: Proceedings of the DEXA International Workshop "On th Way to Electronic Government", IEEE Computer Soclty Press, Los Alamitos. CA. p. 359-363 (ISBN 0-7695-12305). [28j TAMBOURIS, E„ TARABANIS, K„ IZDEBSKI, W. and MOMOTKO, M.: Life-events revisited: Conceptualization and Representation using Generic Workflows. In: Workshop Proceedings ol the 5th EGOV conference, Universitatsverlag Rudolt Trauner. Austria (2006). [291 TODOROVSKI, L, LEBEN A., KUNSTELJ. M , CUKJATI, D . VINTAR, M.: Methodology for Building Models of Life Events for Active Portals, In A. Groniund el al (Eds ): Communication proceedings of 5th EGOV International Conference, EGOV 06, Trauner Verlag 2006, str 61 -68. [301 WIMMER, M.A. in TAMBOURIS. E. (2002) Online One-Stop Government: A working framework and requirements, tn Traunmuller, R. (Ed J Information Systems; The E-Business Challenge (str, 117-130), Kluwer Academic Publishers, [311 VINTAR, M., LEBEN, A : The concepts of an active life-event public portal. Lecture notes in computer science, 2002. 2456, Str. 363-390. [32 [ Service Pack Definition - Victoria Online Project - Final Report (RS-fO). Domen Cuk|ati je doktorski študent na Ekonomski fakulteti u L|iibl|ani, smer poslovna informatika. Na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani je zaposlen kot asistent za področje informatike pri čemer se poleg pedagoškega dela raziskovalno ukvarja predvsem s predstavitvijo znania v javni upravi. Pred tem je diplomiral na Fakulteti za matematiko in fiziko, smer fizika in bil zaposlen kot razvijalec in programer v podjetju C3M, d. o o Tam je sodeloval pri razvoju računalniških aplikacij za simulacijo in optimizacijo preoblikovalnih procesov ter raziskovalno sodeloval na več razvojnih projektih 5., 6. in 7. okvirnega programa Evropska komisije. m Mirko Vintar ¡e doktoriral iz informacijsko upravljalskifi ved na Ekonomski fakulteti v Ljubljani. Že več kot dvajset let se ukvarja z informatizacijo uprave in v zadnjih letih intenzivno tudi z razvojem e-oprave Je vodja vrste raziskovalnih in razvoj no-aplikativni h projektov Je član več mednarodnih znanstvenih in strokovnih teles IEGPA; 1FIP; WG 0 5, NISPAcee; WG on F-government) Meri leti 1933-2002 je bil glavni in nrigovnrni urednik revi|e Uporabna informatika. Je nacionalni koordinator s področja opravilo-organizacijskih znanosti pri Ministrstvo za visoko šolstvo in znanust. Redni profesor na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani, * Ljupčo Todorovski ie doktoriral leta 2003 na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani Večina njegovih raziskav sodi na ožje področ|R umetna inteligence oz. strojnega učenja Aktivno |a sodeloval pri številnih nacionalnih, evropskih ter mednarodnih raziskovalnih projektih. Sodeloval je z odsekom za tehnologije znanja Inštituta Jožef Štefan v Ljubljani, Inštitutom za biomedicinsko informatiko Medicinske fakultete v Ljubljani ter Laboratorijem za strojno učenje Univerze Stanford v ZDA Od leta 2005 je docent za področje informatike v javni in poslovni upravi ter predavatelj na Fakulteti za upravo Univerze v Ljubljani • A [tarnanja Leben je leta 1990 diplomirala na Fakulteti za organizacijske vede Univerze v Mariboru s področja oblikovanja podatkovnih modelov. Svojo poklicno pot je začela kot programerka in kasneje nadaljevala kot sistemski analitik na področju oblikovanja in izgradnje celovitih informacijskih rešitev. Od leta 1995 ¡e zaposlena kot asistentka za predmetno področje informatike na Fakulteti za upravo v L|ubljani Raziskovalno se ukvarja z razvoiem in uvajanjem «-uprave s prisebnim poudarkom na uvajanju sistemov znanje na tem poriročju M Mateja Kunstelj je leta 1997 diplomirata, leta 2002 pa magistrirala s področja upravljanja oz. prenove procesov v upravi na Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani. Zaposlena ¡e kot asistentka za predmetno področje informatike na Fakulteti za upravo v Ljubljani, k|Er poleg pedagoškega dela raziskuje različne vidike razvoja in uvajanja e-uprave Trenutno se največ ukvarja z merjenjem in vrednotenjem stanja razvoja e-uprave, s prennvn procesov v e-upravi in razvojem integriranih e-storitev 2008 - itevilka 1-letnik XVI uporib»* informatika 43