90,6 95,1 953 IO«
I*
■ r-- , v. v .
Tudi na Celjskem spolne m zlorabe živali
ST. 12 - LETO 65 - CELJE, 12. 2. 2010 - CENA 1,25 EUR
Vsak dan »kidamo«
Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvirn
Srečko Meh: »Klančnik naj si ustanovi svoje podjetje! u	^^
Prebolel novo gripo - počuti se, kot bi zadel na lotu
Valentinov horoskop
I Gt-h TCHRRSKR 84. 3000 C€UE aHO TEL: 03/4S5-6100, FMC: 03/42M124 SERVIS IN TRGOVINA ujuiuj.blrobll.il, e-moll:kom.rdakiebirobitsl
MULTIFUNKCIJSKE NAPRAVE
Tlskanje-Kopiranje- Skeniranje
IPS®) SOTiHM panmnnHin IPM HMMP mn FKMEH
f Mercator Center Celje
Opekarrtiška A1 CelrÊ, tal. á: 03/426 80 00
Sobota, 13. februar ob 9.30 uri
2
DOGODKI
NOVI TEDNIK
UVODNIK
Dva svetova
TATJANA CVIRN
Tragična zgodba o uglednem ljubljanskem zdravniku in njegovih bulmastifih, ki te dni še vedno buri Slovenijo, je povzročila vsaj tri šoke. In razprave vseh vrst in ravni. Za nekaj trenutkov smo pozabili, da imamo v tej državi še vedno globoko gospodarsko krizo, da je skoraj sto tisoč ljudi brez službe in da ne kaže, da bo kmalu kaj bolje. Naslednji trenutek pa smo se morda prav ob tej zgodbi bolj kot kdaj prej zavedli, da je vse bolj slabo samo v svetu, v katerem živimo navadni smrtniki, medtem ko v tistem vzporednem, ki je le za peščico, veljajo drugačna pravila.
Najprej je bil šok, kako lahko pes stori kaj tako grozljivega svojemu lastniku. Psi so vendar pametna, čudovita bitja, brezmejno navezana na lastnike, spremljevalci in pomočniki človeka že od pradavnine. Lastniki psov so naenkrat postali osovražena vrsta, potencialno vsi neodgovorni in nesposobni, da obvladujejo svoje pse in jih primerno vzgojijo. Oglašali so se »čuvaji« javne varnosti s predlogi, da naj bi »pasjeljubcem« z zakonom prepovedali določene pasme, jih preverili, preden bi lahko nabavili psa ... Kot da je en ekstremen primer lahko vzorec za splošno vedenje psov in njihovih lastnikov!
Kmalu je sledil nov šok. V nekaterih medijih so se pojavile informacije o domnevnih zlorabah bulmastifov. Sledila so vprašanja, kako lahko lastnik povzroči kaj tako grozljivega svojemu psu, kako da tega ni nihče uspel preprečiti, sploh ker so psi napadalnost pred leti že povsem jasno pokazali. Vprašanja, ki še čakajo na prave odgovore. Ko gre za mrtve, ki se ne morejo braniti, so takšne razprave vselej etično vprašljive. Kje je meja poseganja v zasebnost? In kje meja, ko zasebni interes ogrozi javnost, kot se je zgodilo v tem primeru? Prav to, da je mogoče kljub nasprotovanju vseh mogočih strokovnjakov, ustanov ter komisij doseči teko rekoč nemogoče, čeprav na račun varnosti ljudi, je tretji šok v tej žalostni zgodbi. Ta lahko nas navadne smrtnike še najbolj skrbi. Razkriva namreč strašljivo ozadje sistema uslug in bližnjic za izbrane. Dvojna pravila, dvojna vrsta ljudi. Mislite, da bi se z vami in vašimi psi kar nekaj let ukvarjale ustanove in strokovnjaki vseh vrst? Dvomim. Politika je tudi tokrat zadevo izrabila za nove obračune, odgovornosti noče prevzeti nihče in bolj ko se odkrivajo nova dejstva, bolj smrdi do neba. Tisti, ki nimamo »pravih zvez«, se lahko samo držimo za nos.
TATJANA CVIRN
Projekti rešeni, Tehnopolis pa ...
Klančnik se je uklonil volji županov, zdaj se boji za sredstva, namenjena Teh-nopolisu - Tokrat o asfaltiranih vinskih cestah namesto o delovnih mestih
Medtem ko so se v sredo župani ves dan mudili pri ministru za lokalno samoupravo in regionalni razvoj Henriku Gjerkešu, je direktor Regionalne razvojne agencije Celje (RRA) Boris Klanč-nik novinarjem ponovno, le da tokrat še bolj podrobno, razložil zakulisje zgodbe potrditve 39 lokalnih projektov, ki bi zgolj na papirju radi bili regionalni. Podoben scenarij pričakuje tudi pri razpisu, na katerem se bodo evropska sredstva razdeljevala za gradnjo tehnoloških središč. Obenem je odgovoril še na vrsto očitkov, ki jih je na račun delovanja objektov na Kidričevi cesti slišati v javnosti.
Po štirinajstih dneh se je potrdilo, da so se župani regije 26. januarja z odvzemom statusa RRA prenaglili. Menjave izbranih agencij se ne morejo zgoditi tako na vrat na nas. Kljub vsemu je Boris Klančnik, zato da se mu ne bo kdaj očitalo, v torek prevzel vlogo poštarja ter 39 projektov, za katere je prepričan, da so sporni, dostavil službi vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj. Sporni predvsem zato, ker so strogo namenjeni regionalnim in ne lokalnim projektom gradnje občinskih infrastruktur. »Bomo v regiji imeli več asfaltiranih vinskih cest kot delovnih mest?«
Ta zgodba je zanj končana, s tem pa tudi 26 milijonov evropskih sredstev, ki bi se lahko po njegovem kako drugače porabila. Precej pa ga skrbi drugi polčas te iste tekme z določenimi župani. V tem polčasu je v igri od 18 do največ 26 milijonov ne-
Boris Klančnik je na »boj« z župani zaradi regionalnih projektov že »pozabil«. Ga pa skrbi, da mu bo isti lobi speljal tudi sredstva, namenjena Tehnopolisu.
povratnih evropskih sredstev, namenjenih gradnji tehnoloških središč v regiji, na katere so čakali zadnja štiri leta. »Nas skrbi, da nekdo, če uporabim prispodobo, teče 10 kilometrov. Ko je pol me-
tra pred ciljem, nekdo pride pred ciljno črto in jo preseka. Kar tako. Zato želimo le, da se postopek vodi v skladu z zakonom. Mi smo devet let pripravljali vse, da lahko kandidiramo za ta sredstva. Glede na način, kako se pri nas po lobijih delijo ta evropska sredstva, se seveda bojimo, da bomo na koncu izločeni, nekdo, ki je še bil včeraj v pepelu, pa bo vstal kot feniks in bo pri teh sredstvih lahko participiral,« opozarja Klanč-nik. Predsednik sveta regije Branko Kidrič naj bi Tehno-polis že nagovarjal, naj se poveže z novo nastalim gospodarskim središčem X iz Saša regije ... Tudi tak neposluh naj bi bil eden od razlogov za odvzem statusa .
»Le še vojske nismo imeli«
In zakaj naj bi se določeni spravili ravno na RRA, Rits in Tehnopolis? Zato ker občine kot 10-odstotne lastnice RRA opažajo, da ni nadzora v lastniški strukturi? »Lastniška struktura je popolnoma jasna,« odgovarja Klančnik. »Vsaka družba ima nadzorni svet, ki družbe ne nadzira od včeraj, ampak že devet let. Podjetja so imela vse možne zunanje nadzore, od davčnih, finančnih, pravzaprav le še vojske nismo imeli.«
Drug zelo pogost očitek: zakaj bi dajali evropska sreds-
tva v prazne stavbe? »Tu, kjer je bila prej le zemlja, so zdaj stavbe. Mogoče arhitekturno komu niso všeč, pač nismo vsevedi. Res pa je, da je na tem območju zdaj 130 podjetij, ki zaposlujejo 140 ljudi.«
Spet očitek: v Tehnopoli-su ni visokotehnoloških podjetij! »Drži, ni jih. A osnovno vprašanje je: kako lahko iz nič sredstev v štirih letih rojevaš visokotehnološka podjetja? Kdo je lahko tak genij? Mi tega nismo znali narediti. Zdaj, ko je kriza, se nam zdi najpomembneje vsaj zapolniti prostore, da niso prazni. To je sicer velik odmik od strateške usmeritve. Upamo, da bomo s temi obljubljenimi sredstvi lahko naredili kvaliteten premik v tej smeri.« Klančnik namreč trdi, da za objekte Tehnopoli-sa še niso prejeli niti enega evra nepovratnih sredstev. S tem tudi zavrača očitek, da so javna sredstva šla v zasebne žepe. »Kako, če pa sredstev ni?« A ker je država razpise najavila (in jim jih že tako rekoč obljubila), so se gradnje, čeprav na račun kreditov, vseeno začele. Zdaj ko se bo po štirih letih delil denar, pa se bi iz velenjskih koncev »vzelo« še eno tehnološke središče, ki bi na lahek način pobralo denar.
ROZMARI PETEK Foto: GrupA
Klančnik kot sodobni tajkun?
Komentar in oceno doga janja je dal velenjski župan Srečko Meh, ki je že kar nekaj časa kritičen do dela RRA z direktorjem Borisom Klančnikom na čelu. Če ne drugače, so bili že pred leti med razlogi za želje po lastni, Savinjsko-šaleški pokrajini tudi očitki, da RRA ne dela v dobro vseh občin.
»Zdi se mi, da bi lahko Klančnika na nek način imenovali za sodobnega tajkuna. On je privatiziral RRA, v kateri imamo občine 10 in država 15 odstotkov, ostalo je zasebni kapital treh zasebnih družb in morda še koga, za katerega ne vem, a me tudi ne zanima,« je ocenil župan Meh. »31 občin je soglasno sprejelo sklep, da Klančniku odvzamejo pooblastila, saj RRA ne dela v interesu občin in razvojnih partnerstev. Kar Klančnik zdaj počne, kaže, da ščiti svoj interes. Vlaganje v zidove ne pomeni pravega razvoja, in če bomo v Tehnopo-lis vlagali še naprej, ne bomo vlagali v programe in produkte, temveč v zidove, ki so last Klančnika in treh družb, ki
»Mogoče se gre Klančnik volitve, njega je treba to vprašati,« odgovarja župan Meh.
Srečko Meh
so lastnice RRA. Če Klančnik govori, da je to v imenu gospodarstva, za to nima pooblastil. Ne govori v imenu gospodarstva, govori pa v imenu lastnikov, zato je njegovo ravnanje nepošteno do občin - namesto da bi delal zanje, dela proti. Tudi to, da je takoj po seji sveta zaklenil pisarno za-
poslenima, ki ju plačujejo občine, je nepošteno, podlo dejanje in kaže njegov lasten interes.«
Da je v bistvu Boris Klanč-nik ostal popolnoma sam, ocenjuje župan Meh, saj so predlagane sklepe o odvzemu pooblastil potrdili soglasno. »Priporočil bi mu, da si ustanovi svoje podjetje za svoj denar, potem pa naj dela, kar hoče. Zdaj dela z našim, državnim in regionalnim denarjem. Mi bomo zagotovo oblikovali novo regionalno razvojno agencijo. Preprosto pa je potrebno Klančnika tožiti, da bo vrnil naš denar, ki je vložen v Tehnopolis. Rits in Tehnopolis sta bila na začetku zgrajena izključno iz regionalnega razvojnega denarja, danes pa so v več kot 75 odstotkih njuni lastniki zasebniki.«
URŠKA SELIŠNIK
Kidrič zavrača očitke in meni, da sklepa ne bodo spreminjali
»Občine podpiramo projekt Tehnopolis. Sam sem vodil delegacijo k ministru Lahovniku, kjer je bilo jasno rečeno, da je treba projekt Tehnopolis redefinirati, torej spremeniti nekatere vsebine,« drugo plat zgodbe razlaga predsednik sveta regije in slatin-ski župan mag. Branko Kidrič.
»O projektu Tehnopolis smo na svetu regije že razpravljali in sprejeli sklep, naj ga RRA dopolni in na naslednji seji predstavi. A se to ni zgodilo. Nam se zdi pomembno, da se projekt vendarle realizira. Če se zraven realizira še kak drug projekt v Savinjski regiji, je to lahko le pozitivno.«
Na povsem konkretno vprašanje o tem, ali je sam kdaj od Klančnika zahteval, naj se projekt Tehnopolis pripoji velenjskemu gospodarskemu središču, odgovarja: »Nikjer nisem rekel, da se mora s kom povezati. Pri ministru Lahovniku nam
je bilo rečeno, da se moramo v regiji dogovoriti, katera gospodarska središča
Branko Kidrič
bomo imeli in katere vsebine so prioritetne razvojne panoge v Savinjski regiji in kdo jih bo izvajal. Tukaj stavimo na Tehnopolis in verjetno še na katero dru-
go središče, v kolikor bodo projekte pripravili do te mere, da bodo skladni z usmeritvami in s kriteriji ministrstva za gospodarstvo. Nikdar pa nisem zahteval kakršnokoli spojitev.«
Glede na to, da je zdaj 39 občinskih projektov že v Ljubljani, »poštar« pa je bil prav Klančnik, se nekateri sprašujejo, ali bodo župani status znova zaupali RRA. »Zaenkrat nimam nobenega takšnega namiga od kolegov županov, ki so soglasno potrdili sklep odvzema statusa, da bi to spremenili. Prej nasprotno. Sistem komuniciranja preko tiskovnih konferenc in ugotavljanja, da ne znamo brati zakonov, se nam ne zdi pravilen. Zato ne verjamem, da bomo ta sklep spreminjali,« pravi Kidrič. »In še tole. Pri 39 projektih ne gre za gradnje lokalnih cest. Projekti bodo prinesli več kot sto novih delovnih mest.«
ROZMARI PETEK
Sreča ali ubijalec na vrvici?
Nobena druga tragična zgodba ne polni časopisov tako množično kot nesrečna zgodba Saša Baričeviča in njegovih bulmastifov. Pa čeprav skorajda ne mine dan, da ne bi kdo tragično preminil na cesti. Ne mine mesec, da ne bi kdo roke usodno dvignil nad svojega bližnjega ... Pri prvem primeru uboja, ki so ga zgrešili psi, pa marsikdo na drugi strani pasje vrvice že vidi potencialnega ubijalca. Nismo pri tem šli predaleč?
Star pregovor pravi: kakršen lastnik, tak pes. »Ključno je, kdo je na drugi strani pasje vrvice,« opozarja podpredsednica Društva reševalnih psov Celje Eva Gologranc. »Vedno obstaja razlog za ugriz.
Naloga lastnika je, da znake, ki jih pes pokaže, prepozna. Psi namreč ne znajo govoriti, očitno pa pokažejo, da se nečesa bojijo, da jih kaj boli in podobno. Svojega psa moraš spoznati in ugotoviti, kaj mu ustreza in kaj ne.« »Lastniki psov zaradi incidenta ne delajo nepotrebne panike. To počnejo tisti, ki psov sploh nimajo. Lastniki pa vedo, da pes sam po sebi nikakor ni nevaren. Vedno je kriva izključno človeška napaka.
»Ne verjamem, da obstajajo nevarni psi. Obstajajo samo nevarni vodniki oz. skrbniki živali,« meni veterinar Rok Krajnik. »Napaka, ki jo nekateri delajo, je tudi ta, da želijo žival počlovečiti. Če se bomo do psa primerno obna-
»Vaš pes bo najbolj srečen, če mu boste jasno postavili meje,« pravi Eva Gologranc, ki s svojim štirinožcem redno vadi zato, da bo v ključnih trenutkih nekomu lahko rešil življenje.
S šotori pred vlado, lastnico!
Ogorčeni delavci Steklarske nove v stečaju spet ne vidijo drugega izhoda, kot da gredo v Ljubljano. Najprej se bodo ustavili na sedežu sindikalne organizacije KNSS Neodvisnost, če bodo znova ostali brez konkretnih rešitev, pa še pred vlado, lastnico. »Če bo treba, tudi s šotori,« napoveduje predstavnik delavcev Stjepan Miklaužić.
»Deset mesecev po stečaju se še vedno ne ve, kdo in kdaj bo poplačal naše prispevke, ki nam jih delodajalec pet let ni plačeval. Obenem nismo prejeli še niti centa odpravnine, januarja pa se nam je iztekla pravica do nadomestila za brezposel-
nost,« razlaga Mikalužić. »Delavci Industrije usnja Vrhnika, Mure, LTH-ja, podjetij, ki niso bila izključno v državni lasti, so dobili poplačan del prispevkov in odpravnin, mi pa popolnoma nič. Zato gremo najprej na sedež sindikata, da izvemo, ali je
sindikat naredil vse, kar je lahko. Če ne, pa se lahko vsi slovenski delavci vprašajo, čemu potem sploh biti član sindikata. Kateregakoli.« Delegacija se bo nato preselila pred vlado. Vlado kot lastnico. Pričakujejo, da bodo dobili odgovore, zakaj so delavci Steklarske nove izjema v državi. Ne le v državi, celo v Evropi. 180 delavcev je še vedno brez dela. Kar nekaj tudi brez socialnih nadomestil.
RP
Vsak se bo moral znajti sam
šali, bomo imeli tudi primerno vzgojenega psa. Ne glede na pasmo. Si pa seveda moramo omisliti pasmo, primerno svojim sposobnostim.« »Psa si moramo izbrati na podlagi karakterja, in ne na podlagi videza, kar počne večina. Paziti moramo tudi na sebi primerno velikost psa,« dodaja Go-logrančeva. »Nekatere pasme so že v osnovi bolj karakterno zahtevne kot druge.«
»Vse je odvisno od lastnika. Začne se že pri izbiri psa. V konkretnem primeru ni garancije, da do tragedije ne bi prišlo, če bi pse evtanazirali. Ni namreč garancije, da si omenjeni gospod ne bi omislil drugih psov, ki bi mogoče povzročili še hujšo tragedijo, da bi poleg lastnika poklali še koga drugega,« razmišlja Krajnik.
Večkrat rešujejo, kot jemljejo življenja
Psi večkrat pomagajo v življenju, kot pa ga jemljejo. Poznamo pse, ki lahko dovolj hitro prepoznajo, da bo njegov lastnik dobil epileptični napad. Poznamo vodnike slepih. Sploh pa so reševalni psi tisti, ki mnogokrat rešujejo življenja. Olajšajo tudi veliko bolezni. »Naše živali so zelo dobro sredstvo proti stresu, ki je dokazano kriv za veliko obolenj. Če nič drugega, stres slabi naš imunski sistem,« pravi Krajnik. »Poznam starejšo gospo, ki je pred desetimi leti iz zavetišča posvojila psa. Od takrat se ženska sploh ne stara. Iz leta v leto celo bolje izgleda.«
Zato, ko naslednjič srepo pogledate psa, ki vas moti, raje srep pogled namerite v lastnika. Za vse »napake« psov je kriv lastnik. Tako za sprehod brez povodca kot za kakec, v katerega ste stopili.
ROZMARI PETEK
Klub zgornjesavinjskih študentov je v soboto v na-zarski športni dvorani pripravil sejem izobraževanja, na katerem so se predstavile srednje šole, fakultete in nekatere organizacije, ki pomagajo dijakom in študentom pri tako pomembnih odločitvah, kot so izobraževanje, obšolske dejavnosti in zaposlovanje.
»Za nami je trimesečni projekt, v katerega je vodstvo kluba vložilo precej truda. Tudi zato smo nekoliko razočarani zaradi slabega odziva, končno smo v vsa gospodinjstva v Zgornji Savinjski dolini poslali več kot 4.200 ob-
vestil,« je povedal predsednik KZSŠ Radenko Tešano-
vić. Zgornjesavinjski klub je med manjšimi v Sloveniji, vseeno pa poskušajo s subvencijami pomagati in pritegniti dijake in študente.
»V klubu smo želeli s sejmom pokazati možnosti za študij in kadrovske štipendije, saj gre država s svojimi ukrepi v smer, da se bo moral vsak znajti po svoje. Želeli smo usmeriti mlade, veliko poudarka smo namenili naravoslovju, ob tem smo skušali spodbuditi k razmišljanju o službi. Kot vemo, jo je danes težko
dobiti, o čemer bi morali tako dijaki kot študentje razmišljati že ob izbiri poklica.«
Tudi zato so v okviru sejma pripravili okroglo mizo o štipendiranju in zaposlovanju v Saša regiji. Na njej so med drugim predstavili poklice, ki imajo v tej regiji največ perspektive. Gre predvsem za usmeritve v energetiki, varstvu okolja, medicini, glasbi in turizmu. Sicer je po podatkih mozirskega urada za delo v dolini med 830 brezposelnimi skoraj tretjina mlajša od 26 let oziroma so iskalci prve zaposlitve..
US
V	urah sneženja sicer je zgodilo nekaj nesreč, a so se vse končale z gmotno škodo.
V	Črnovi se je sprožil snežni plaz
V močnem sneženju je na Celjskem od srede do včeraj popoldne zapadlo od 35 do 40 centimetrov snega, v višjih legah še več. Medtem ko so v nekaterih predelih Slovenije zaradi sneženja ostajale ceste neprevozne, številne hiše pa brez elektrike, takšnih težav na našem območju ni bilo. Zaradi debelejše snežne odeje je promet potekal počasneje, zaradi neupoštevanja varnostne razdalje in neprimerne hitrosti se je v urah sneženja sicer zgodilo nekaj nesreč, a so se vse končale z gmotno škodo. Le v eni nesreči se je ena oseba lažje poškodovala. Sneg se je včeraj zaradi višjih temperatur sproti tudi topil, zato je bilo na cestah v včerajšnjih popoldanskih urah snežna brozga in ne poledica. Kljub slabšim voznim razmeram vozniki na celjskih cestah niso bili nestrpni.
Na cesti Celje-Velenje se je včeraj sprožil snežni plaz, ki pa so ga hitro odstranili in ni povzročil večjih težav.
SŠol
Foto: SHERPA
AKCIJA!
Paket T19 že od fQz
na mesec!
(televizija +
(telefonija
Mariborska 86 3000 Celje 03 42 88 198 www.turnsek.si
lektro
TURNŠEK
J
4
GOSPODARSTVO

cetis
Se bo v težavah znašla še zadnja steklarna?
Nekateri delavci Steklarne Rogaška se bojijo, da se jim utegne zgoditi enaka usoda kot sosednji steklarni. Tudi v Steklarni Rogaška skoraj dve leti niso plačevali prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Dolg, ki je bil sicer dovoljen, naj bi znašal dobre tri milijone evrov. Po nekaterih informacijah ga mora uprava poravnati do konca meseca. A če bo to storila, podjetju ne bo ostalo dovolj denarja za izplačilo plač, ugibajo nekateri. »To so le zlobni jeziki,« je zgrožena predstavnica za odnose z javnostmi Judita Vrečar, ki je posredovala povsem drugačne podatke. Bistvo, koliko so sploh dolžni, pa je zamolčala. Na enem od neuradnih se- ni,« je bil na naše poizve-
stankov naj bi nekateri delavci Steklarne Rogaška izvedeli, da je matično podjetje dolžno precej več za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, kot v javnosti priznava. To naj bi nekateri, ki so preverili stanje, opazili. »Luknja« zeva od julija 2008 do konca leta 2009.
»Glejte, kriza je, saj vendar živimo v Rogaški Slati-
dovanje prvi komentar predsednika podjetniškega sindikata Štefana Križnika. »A vseeno zaenkrat plače so, naročila tudi, odlog plačil davčni upravi pa tudi. Naloga uprave je, da tudi za dolg zagotovi sredstva, sicer res lahko pride do kakšnega drugačnega scenarija. Vseeno menim, da ni razloga za preplah. Če uprava pravi, da bo zadevo rešila,
potem verjamem, da jo tudi bo.«
»V Steklarni Rogaška imamo vse zadeve in dogajanja pod nadzorom,« so bile prve besede, ki so nam jih poslali v odgovor. »V letu 2009 in tudi zdaj poslujemo skladno z zastavljenimi načrti. Znesek, ki ga vi navajate iz naslova neporavnanih obveznosti, kategorično zanikamo. Kot večine gospodarstva se je recesija dotaknila tudi nas, in sicer v obliki manjše prodaje in slabše plačilne discipline kupcev, kar je vplivalo tudi na našo likvidnostno situacijo. Tako so v obdobju od januarja do maja 2009 zaostale obveznosti iz naslova prispevkov. Prvi del imamo odložen do januarja 2011, ostali del bomo poplačali v tem mesecu.«
Durs želi tajnost?
Za kolikšen znesek gre in kakšen del obveznosti morajo poravnati v tem mesecu, Vrečerjeva ni želela povedati. Kot pravi, davčni urad ne želi, da podjetja te podatke dajejo v javnost. Je pa poudarila, da ima steklarna zaposlenih 908 delavcev. »Od tega smo v zadnjih mesecih zaposlili 46 delavcev iz Steklarske nove, ki je šla lani v stečaj. Načrtujemo še dodatno zaposlovanje steklarjev steklopihačev. Trenutno se dogovarjamo o zaposlitvi 20 novih sodelavcev omenjenega profila. Bi to počelo podjetje brez vizije in konkretnih naročil?«
Steklarna, ki se danes ravno odpravlja na sejem v Frankfurt, je imela že pred tem po-
membnim sejmom dovolj naročil za najmanj šest mesecev. »Imamo celo težave s pomanjkanjem prostih kapacitet, da bi lahko zadovoljili vse kupce.«
Kakšno je bilo konkretno lansko leto, ki je bilo v obsegu pričakovanj, v podjetju niso izdali. »Poslovanje v letu 2009 je bilo boljše kot v 2008. Kljub temu, da so prihodki zaostajali za 14 odstotkov, smo uspeli veliko narediti na področju stroškov, ki smo jih uspeli znižati za 30 odstotkov. Posledično je izguba iz poslovanja manjša, kot je bila v letu 2008.« So pa poudarili, da letos načrtujejo 30 milijonov evrov prihodkov ter pol milijona evrov dobička.
»Ker imamo vizijo in realno zastavljene cilje, načrtujemo tudi določene investi-
Steklarna Rogaška namerava letos tehnološko prestrukturirati proizvodnjo. To vključuje novo elektro peč, dodatno avtomatizacijo proizvodnih procesov. Predvidene so tudi naložbe v ekološke prilagoditve pogojem dela znotraj IPPC-direktive. Predviden znesek naložb znaša 5,7 milijonov evrov.
cije. Predvsem nas v investiranje silita pospešen razvoj in zanimanje trga za izdelke lastne blagovne znamke. Prestižna nagrada Design Plus, ki sta jo v Frankfurtu prejela Tihomir Tomič, naš vodja oblikovanja, in Steklarna Rogaška potrjuje, da smo na pravi poti, ki pomeni intenziven razvoj lastne blagovne znamke in s tem povečanje prodaje,« so ob koncu sporočila poudarili v steklarni. Še vedno rahlo užaljeni, da o tej steklarni sploh lahko kdo kaj tako grdega natolcuje.
ROZMARI PETEK
Lidija Jerkič, predsednica Skei: »Za geslo >Bodimo realni, zahtevajmo nemogoče< velja relativna ocena: 600 evrov najnižje plače je bila nemogoča zahteva, vendar se je s pomočjo delavcev Gorenja, generalne stavke in protestnega shoda izkazalo, da ni tako nerealna. Verjetno bomo morali v prihodnje včasih delovati manj pametno in mogoče bolj provokativno, pri čemer računan, da bomo pri tem uspešni. Največja problema, ki ju čutimo v tem trenutku, sta naraščajoča brezposelnost in v nekaterih podjetjih neizplače-vanje plač. Po uspešnem dvigu najnižjih plač nas čakajo še ostali tarifni razredi, vsekakor pa industrijski preboj, torej nek pogled v novo industrijo, nove odnose in drugačna razmerja med kapitalom in delavci.«
REKLI SO
dikate. Kaj vse se je zgodilo, koliko tovarn propadlo, koliko je bilo poskusov za znižanje pravic! Če sindikati ne bi delali, delavci zagotovo ne bi imeli teh pravic oziroma bi bile na nižji ravni. Nobena pravica ni podarjena in nobena ni za večno. Delavci, povezani v sindikate, dajejo upanje, da ne bo slabše, kot je bilo. Letos bo sploh hudo, saj življenje delavcev krojijo lastniki kapitala in politiki. Bojim se, da mnoge od teh bolj skrbi, kaj bo s kapitalom, z dobički in s konkurenčnostjo, kot da iščejo odgovor na vprašanja, kaj bo z delavci, kakšno življenje imajo, kaj je z njihovo družino in prihodnostjo. Na vprašanje, kakšna družba naj bo, naj ne bi odgovarjali samo politiki in lastniki, temveč bi morali odgovor iskati tudi sindikati.«
dar se dajo stvari reševati z dogovori.«
Dušan Semolič, predsednik ZSSS: »Jubilej Skei je pomemben dogodek. Minulih 20 let je predstavljalo izjemno težko obdobje za delavce in sin-
Žan Zeba in Ivo Vidako-vič, sindikalista Skeia v Gorenju: »Dogajanja in dogovora v Gorenju ne ocenjujemo kot svojo zmago - vedno je treba zadovoljiti zaposlene in lastnike. Smo pa v zadnjem času ogromno pozornosti posvetili dialogu. Ogromno hodimo med ljudi, posredujemo jim takojšnje informacije. Vendar je težko iskati probleme po proizvodnji, pričakujemo, da nas bodo nanje opozorili zaposleni. Podaljšanje dogovora o najnižjih plačah je velika stvar, zdaj moramo odpraviti uravnilovko. Kot kaže, se bomo verjetno uspeli dogovoriti. Treba je gledati na delovna mesta in normalen zaslužek, kar sicer ne bo enostavno, ven-
Sindikati kot cunami
Dve desetletji sindikata kovinske in elektroindustrije
Mirko Hirci, regijski sekretar Skei: »Pod črto mislim, da smo sindikati odigrali svojo vlogo in ohranili raven pravic, vendar nas zagotovo čaka boj, da bomo nadaljevali vsaj v tej smeri kot doslej. Dogajanje na Celjskem je podobno kot v dr-
žavi v kontekstu krize, tudi problemi se rešujejo v tej luči. Poskušamo se dogovarjati, v podjetjih se pogajamo za dogovorjeni 5-odstotni dvig plač in ponekod smo že naleteli na nerazumevanje. Seveda slišimo tudi o drugih problemih, specifičnih za posamezna podjetja, in včasih se je treba pogajati bolj na trdo, po potrebi pa bomo uporabili kakšno obliko pritiska. Tudi celjsko območje čaka težko leto, delodajalci se celo bojijo, da bodo posledice krize še hujše. Za Celjsko bi opozoril, da največji problem ostaja likvidnost tekočega poslovanja, pri čemer tu velja apel vsem, ki lahko na tem področju kaj naredijo.«
Sindikat kovinske in elektroindustrije Slovenije (Skei) je v torek v Velenju, kjer je bil tudi ustanovni zbor, slovesno obeležil 20-letnico delovanja. Danes ima sindikat razvejano lastno regijsko organiziranost in organe, na terenu delujejo tudi njegove strokovne službe.
Leta delovanja je na slovesnosti preletela predsednica Lidija Jerkič, ki je izpostavila, da so se v minulih letih morali pogostokrat zoperstavljati različnim pritiskom. »Včasih je izgledalo nemogoče, vendar smo kot voda - najdemo vsak prostor, in če je treba, udarimo kot cunami. Težko smo izbojevali vsak kos kruha. Nismo vsemogočni, v času obstoja smo ravnali najbolje, kot smo znali. Zavedamo se realnosti, ki prinaša izgubo klasičnih delovnih mest, nekatere panoge odmirajo, brezposelnost narašča, pred nami je tudi industrijski preboj,« je opozorila Jerkičeva. V naslednje desetletje vstopajo z geslom »Bodimo realni, zah-
V kolektivni pogodbi za kovinsko industrijo Slovenije je določen dvig najnižjih osnovnih plač po kolektivni pogodbi dejavnosti za 5%, najnižja izplačana plača v višini 724 evrov bruto in regres za letni dopust v višini 750 evrov.
tevajmo nemogoče«. Ena nemogočih zadev je bilo zvišanje minimalnih plač na 600 evrov neto.
Skei šteje malo več kot 38 tisoč članov, je del Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) ter član evropske in svetovne zveze kovi-
narjev. Kot je poudarila Jer-kičeva, zdaj ni dovolj sindikalni boj za ohranjanje pravic in odzivanje na dogodke, temveč je treba te dogodke soustvarjati. »Kjer se le da, nas izganjajo iz aktivne udeležbe, radi bi nas ukinili, a ker ne morejo, nas napadajo. Tudi poslanci, ki so 20 let samo čakali na upo-
V Skei je vključenih več kot 38 tisoč članov, pri čemer ima na Celjskem (brez Velenja) Skei več kot 2 tisoč članov.
kojitev, pogosto rohnijo o nedelu sindikata. Nas to ne skrbi, saj imamo kaj pokazati, oni pa ne,« je izpostavila Jerkičeva in dodala, da si v državi, ki izgleda kot napaka, želi več optimizma. »Nismo vsemogočni, po svojih najboljših močeh pa zastopamo pravice in interese delavcev, se borimo za plače in delo ter skrbimo za varno delo, izobraževanje, tudi za mlade, ženske in invalide.« Kot so pokazali lani, zanjo tudi stavkati, če je treba.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
nadzor oseb, avtomobilov, sredstev
upravljanje poslovnega procesa optimizacija obhodnih poti
varnostne in dostavne službe, poštne storitve, komunalne in prevozne dejavnosti, izposoja avtomobilov ipd.
i-Rose, d.o.o., t: 03 733 82 50 www.i-rose.si
Ajda, Jernej in Alenka Brilej se bodo s Planine še zmeraj vozili v Maribor, ne glede na to, ali jim bo uspelo doseči povrnitev stroškov.
Ajdin primer brez pravne podlage
Potni stroški le, če bi Ajda morala bivati v zavodu oziroma rejništvu - Brile-jevi bodo še razpletali pravne zanke
Pred časom smo predstavili zgodbo družine Brilej s Planine pri Sevnici, še posebej deklice Ajde s cerebralno paralizo. Od diagnoze dalje si je dekličina bolezen povsem podredila življenje družinice. Velik del vsakdana vzame vožnja v mariborski vrtec s posebnim programom, ki Ajdi nudi optimalne pogoje za psihofizični razvoj. Težava pa je v tem, da Brilejevi glede na zakonodajo niso upravičeni do povračila stroškov za vožnjo. Na to temo je že lani poslansko vprašanje v državnem zboru postavil poslanec in šentjurski župan Štefan Tisel, a dani odgovori niso ravno vzpodbudni. Brilejeva se sprašujeta, koliko je še staršev s podobnimi problemi, ter menita, da bi skupaj dosegli več.
Ljubka Ajda bo ravno v tem mesecu dopolnila tri leta. Torej jo še več kot cela tri leta loči do vstopa v osnovno šolo. Verjetno bo zanjo najprimernejša šola s prilagojenih programom, ki jo imamo tudi v Celju (OŠ Glazija), vendar to trenutno za njena starša Alenko in Jerneja ni ključ-
no vprašanje. Ključnega pomena, kot pravijo zdravstveni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z Ajdo, je, v kolikšni meri bo napredovala do sedmega, osmega leta. Ajda ima namreč cerebralno paralizo 3. stopnje, kar pomeni precejšnji zaostanek v razvoju glede na njene vrstnike. Spomnimo, da
niti strokovnjaki ne znajo natančno napovedati napredovanja bolezni oziroma Ajdi-nega telesnega in psihičnega razvoja. Kljub ne ravno rožnatim napovedim pa je Ajda že večkrat presenetila. Res, da samostojno ne more govoriti, vendar zna govoriti, na kar zdravniki in starša niso preveč upali.
Izbira
mariborskega vrtca
Alenka in Jernej Ajdin razvoj pripisujeta tudi svoji odločitvi, da sta jo jeseni vpisala v mariborski vrtec, v enoto Vrtca Otona Župančiča, ki ima poseben razvojni oddelek. Sicer ima podobno enoto tudi eden od celjskih vrtcev, vendar se zanjo Brilejeva nista od-
Št. 12 - 12.
ločila, saj nudi zgolj varstvo, ne pa tudi terapij, poleg tega so vpisani le trije otroci s še hujšimi motnjami, kot jih ima Ajda.
Ajda ima v Mariboru zagotovljeno vsakodnevno delo z logopedi, delovnimi terapevti ter fizioterapevti, ki se pridružijo vzgojiteljicam, očitno pa zelo dobro nanjo vpliva tudi družba vrstnikov, saj se od njih ogromno nauči. Zato Brilejeva sploh ne pomišljata, ali Ajdo voziti v vrtec, ki ga delno subvencionira matična, torej šentjurska občina. Vendar ne dobita povrnjenih potnih stroškov za okoli 140 prevoženih kilometrov dnevno, saj zakonodaja tega ne predvideva. Številnim staršem sicer potne stroške plačujejo občine, za kar so se odločile same, je pa res, da poznata večinoma primere iz krajev, ki so blizu Maribora in so stroški zaradi tega bistveno nižji.
Jernej je po dolgem in počez prečesal zakonodajo. »Otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju imajo po ustavi pravico do izobraževanja in usposabljanja v družbi, ki se financira iz javnih sredstev. Hkrati pa niti zakon o vrtcih niti zakon o starševskem varstvu ne ureja povrnitve stroškov za vrtčevske otroke. Obvezna je namreč šele vključitev v osnovno šolo, ko morajo za te zadeve poskrbeti občine,« ugotavlja Jernej, ki mu nič ne pomaga niti potrdilo zavoda za šolstvo oziroma komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, da je za Ajdo izbrani vrtec ustrezen in naj v njem ostane. Zato se je odločil poiskati še odgovore s pomočjo župana,
februar 2010 -
poslanca Tisla - a ti niso ravno spodbudni.
Šolsko
ministrstvo o enakopravnosti
Iz zgoščenega in kompleksnega odgovora ministrstev na več tipkanih straneh smo še sami komaj izluščili bistvo. Kot pravijo na ministrstvu za zdravje, niso pristojni za tovrstne odgovore. Kaj pa na ministrstvu za šolstvo? Odgovarjajo, da se »pravica do brezplačnega prevoza oziroma povrnitve potnih stroškov na podlagi zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami priznava otroku, ki je usmerjen v zavod za vzgojo in izobraževanje, katerega ustanoviteljica je država.« Sledi pa tisti »pod pogojem«, zaradi katerega je Ajdin primer izvzet, saj bi bili Brilejevi upravičeni do povrnitve potnih stroškov le, »če bi zaradi oddaljenosti prebivališča otrok moral biti hkrati vključen v celodnevno bivanje ali oddan v rejništvo, da bi lahko obiskoval program, v katerega je usmerjen z odločbo. V takem primeru se lahko staršem na njihovo željo namesto vključenosti v zavod ali rejništvo prizna pravica do brezplačnega prevoza.« Ali če obrnemo, zakonodaja dejansko ne opredeljuje pravice do brezplačnega prevoza v primerih, če je otrok vključen v prilagojen program, ki ga izvaja razvojni oddelek javnega vrtca. Kot še navaja ministrstvo, so vsi otroci do 6. leta, ki so v javnih vrtcih, enakopravni, saj
vsi potrebujejo spremstvo staršev ali skrbnikov za prevoz v vrtec. Dodaja še podatek, da je po njihovem za otroke s posebnimi potrebami dobro poskrbljeno, saj zakonodaja ureja oblikovanje razvojnih vrt-čevskih oddelkov, kjer se jim nudi ustrezne storitve, vsi dodatni stroški za otroka, ki je vključen v redni oddelek vrtca, pa se krijejo iz javnih sredstev.
Težava ostaja torej v tem, da sta se Brilejeva odločila za mariborski vrtec ... Vendar je Jernej prepričan, da bi bilo treba zakonodajo ustrezno dopolniti ali popraviti. Verjame tudi, da z Alenko nista edina starša, ki sta se v otrokovo dobro odločila za drug, matičnemu kraju bolj oddaljen zavod, kjer dobi deklica temeljito in ustrezno obravnavo.
»Želela bi spoznati te starše in slišati še njihove izkušnje. Rada bi orala ledino, da bo morda komu zaradi tega kasneje lažje in ne bo od začetka tako obupan in nemočen, kot sva bila z Alenko,« še dodaja Jernej, ki še zmeraj razmišlja o ustavni presoji zakona. »Bolj kot premlevam, bolj se mi zdi, da imam prav in da zakon dejansko vseh otrok ne obravnava čisto enakopravno.« Za primer se zanima tudi pravnica iz Ljubljane, ki je prebrala naš prispevek, v Novem tedniku objavljen v decembru, in je Bri-lejevim ponudila pravno pomoč. Morda pa bo vendarle sledil kakšen nov razplet .
POLONA MASTNAK
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Pomoč tudi hmeljarjem?
Zadružna zveza Slovenije po različnih slovenskih krajih že sedmo leto pripravlja izobraževanja za svoje članice, v torek pa sta bila na vrsti šaleški in celjski konec. Osrednje teme posvetov so ukrepi kmetijske politike 2010, poslovanje zadrug v regijah in možnosti za izkoriščanje zadružnih potencialov, seveda pa se niso izognili aktualni problematiki v regijah.
Glede na organizacijo sodi Savinjsko-šaleška regija h Koroški, na tem območju pa delujejo tri zadruge, ki skupaj
ustvarijo desetino celotnega prometa zadružne zveze ali več kot 72 milijonov evrov. Sodijo med večje slovenske zadruge in uspešno poslujejo. Največji delež pri odkupu zadrug predstavlja odkup mleka, govedi, lesa in jajc. Zadružniki so opozorili predvsem na slabšo likvidnost ter podaljševanje plačilnih rokov.
V Celjski regiji deluje 10 zadrug, ki letno ustvarijo več kot 80 milijonov evrov prometa, združujejo 2.094 članov in zaposlujejo 345 delavcev. Promet ustvarjajo pretežno z odkupom mleka, govedi, hmelja, drobnice in le-
sa. Zadružniki so poudarili pomen slovenske pridelave mleka in se zavzeli za ohranjanje in krepitev lastništva v živilsko predelovalnih podjetjih. Kritični so bili do sistema gerkov (grafične enote rabe kmetijskih zemljišč) ter pozvali k sprejemljivejšim pogojem za zavarovanje kmetijskih pridelkov. Zavzeli so se za pravično porazdelitev pomoči kmetijskim gospodarstvom, ki se ukvarjajo s pridelavo mleka, pričakujejo pa tudi finančno pomoč vlade za promocijo prodaje hmelja.
US
Sodoben raznos tiskanih edicij
Laški i-Rose je v sodelovanju z družbo Izberi, ki se ukvarja z distribucijo tiskanih edicij na naslove naročnikov, razvil informacijsko komunikacijski sistem i-Track Personal, ki omogoča bistveno učinkovitejši način ra-znosa in lažje spremljanje celotnega poslovnega procesa.
Po besedah direktorja Izberi Sama Čoka so bili poglavitni motivi za uvedbo takšnega sistema izboljšanje kvalitete storitve, znižanje stroškov poslovanja, večja preglednost nad poslovnimi procesi ter ureditev in izboljšanje podatkovnih struktur. Poleg merljivih dejavnikov uporaba nove tehnologije pripomore k povečanju konkurenčnosti in boljšemu kontaktu z naročniki ter posledično omogoči bistveno višjo dodano vrednost.
i-Track Personal sestavljata programska in strojna oprema. GPS sledilne naprave zagotavljajo verodostojnost in zanesljive informacije s terena. Zelo zmogljiva programska oprema ima številne funkcionalnosti. GPS sledenje v odmerjenih intervalih, pregled zgodovine in trenutnega sledenja, beleženje poti, urniki raznosov, vodenje publikacij, kontrola realizacije raznosov, seznam obiskanih naročnikov so le najpomembnejše funkcionalnosti, ki so zdaj na voljo poslovnim partnerjem.
Sodobna modularna zgradba programske opreme je prilagojena posameznim uporabnikom. Informacijski sistem poleg sledenja omogoča upravljanje poslovnih procesov pri distribuciji tiskovin. Prav to ter močna analitična orodja, ki poskrbijo na podlagi pridobljenih podatkov za vpogled na dogajanje na terenu, so bistvene pridobitve in prednosti, pove vodja projekta Tom Slapar.
Zasnova in uporaba rešitve posledično ustvarjata obsežne podatkovne zbirke. Zajeta je celotna evidenca hišnih številk (EHIŠ), raznos se namreč spremlja do vsake hišne številke, vzpostavljena je evidenca gospodinjstev po naseljih, možen je raznos materialov po izbranih kriterijih za pravne osebe in samostojne podjetnike (na primer klasifikacija dejavnosti, število zaposlenih, obseg poslovanja ..). Zelo pomembno je, da z le nekaj kliki dostopamo do zgodovine celotnega poslovanja, dodaja Čok. Naročnik lahko zdaj v živo preko spleta spremlja uspešnost raznosa. S širokim naborom poročil in analiz pa je možno natančno spremljati učinkovitost storitve.
i-Rose ima dolgoletne izkušnje pri izdelavi programskih rešitev in sledenja. i-Track Personal je rezultat njihovega bogatega tehničnega znanja ter poslovnih potreb naročnika informacijske storitve.
6
INTERVJU
NOVI TEDNIK
Zdravnica, ki si ne zatiska oči
Otroška kirurginja Majda Janež Bizjak je neustavljiva v boju proti spolnim zlorabam in trpinčenju otrok
»Že na fakulteti bi morali študentom več povedati o teh poškodbah trpinčenih in zlorabljenih otrok, pripravljati simpozije in druga srečanja. Dotaknil se me je simpozij leta 1979 v okviru Derčevih dnevov, na katerem je predaval prof. Pavle Kornhauser. Na kliniki je zbral primere hudo pretepenih otrok in prvi opozoril na trpinčene otroke. Na simpoziju so bili tudi pravniki, sodniki, tožilci, socialni in pedagoški delavci z vseh področij. Pokazalo se je, da vsak s svojega področja veliko vedo, a žal si marsikdo, še danes, zatiska oči. Več občutljivosti bi pričakovala predvsem od socialnih služb.«
»Najlepše je, da gre otrok, ko ga operiramo, srečen in zdrav domov in da so zadovoljni tudi starši. Zelo smo se trudili, da smo odprli otroški oddelek tudi staršem. Več kot 15 let je že, odkar lahko bivajo s svojim otrokom v bolnišnici. V tem smo bili pionirji in še danes nas kličejo starši iz cele Slovenije, da bi mi operirali otroka. Zato, da lahko z njim ostane tudi mama. Zdaj je to normalno, v začetku pa smo preko noči starše dobesedno >švercali<. Še predstojnik ni vedel zanje.«
Kirurginjo na otroškem oddelku kirurških strok v celjski bolnišnici Majdo Janež Bizjak poznajo številne generacije. Nekoč njeni mali bolniki danes k njej vodijo svoje otroke, morda celo vnuke. Z zaupanjem, ki izhaja iz dobrih izkušenj. Ljudje prepoznamo, če nekdo dela s srcem.
Še bolj kot tisti, ki so se z njo srečali zaradi operacij slepiča, fimoz, zdravljenja poškodovanih kosti in podobno, se je spominjajo nekoč trpinčeni in zlorabljeni otroci. Zato, ker si pred tem žalostnim delom življenja ni nikoli zatiskala oči. Nasprotno. Naredila je vse, da bi take otroke prepoznala in jim pomagala. »Takega otroka sprejme v bolnišnico tudi samo zato, da ga umakne od tistih, ki ga zlorabljajo, nato pa sede za telefon in prekliče prav vse, ki lahko pomagajo. Če je treba, gre k družini domov, pa tudi (ne prav redkih) groženj se ne zboji... Prepričana je, da bi zdravniki za to, da pomagajo trpinčenemu otroku, potrebovali več znanja in podpore, a jih nič ne bi smelo odvezati odgovornosti, da to storijo vedno, takoj in po vseh svojih močeh,« so o njej zapisali v obrazložitvi za nominacijo za Slovenko leta 2009.
Ta nominacija je priznanje, ki ga je bila vesela, a vesela
je prav vsakega, tudi najmanjšega uspelega posega. Ker ima preprosto rada otroke in jim želi pomagati.
Ste že od začetka vedeli, da je otroška kirurgija vaš poklic?
Ko sem se iz Ljubljane preselila v Celje (vzrok je bil seveda njen izvoljenec, znani urolog Igor Bizjak, op.p.), sem 1. decembra 1971 prišla v celjsko bolnišnico na specializacijo iz kirurgije. Prim. Janez Jenšterle me je vzel za specializantko iz splošne kirurgije, a me je že na začetku predstavil prim. Edu Lak-nerju, ki je takrat organiziral otroško kirurgijo. Prim. Lakner je bil prvi otroški kirurg v Sloveniji. Specialistični izpit je opravil v Beogradu, bil pa je tudi specialist splošne kirurgije. Vzljubila sem to delo in sodelavce. S kolegico prim. Boženo Berk Medved sva skupaj delali kar 36 let, potem se je upokojila. Edini stalni zdravniki na otroški kirurgiji smo bili vrsto let prim. Lakner, prim. Medvedova, Jovan Đorđević in jaz. Kasneje je prišel Jože Robida, ki se je posvetil predvsem poškodbam.
Druge bolnišnice v Sloveniji ne poznajo otroških kirurških oddelkov, kajne?
Drži. Tudi mi ga ne bi imeli, če ga ne bi organiziral prim. Lakner. Vedno je poudarjal, da
otrok ni pomanjšan organizem odraslega, ampak ima svoje zakonitosti tako pri psihičnem kot fizičnem razvoju. Otrok je drugačen. V to smo se poglobili, čeprav v Sloveniji ni bila priznana specializacija iz otroške kirurgije in je še vedno priznana le specializacija iz splošne kirurgije. Znanje, potrebno za delo z otroki, smo pridobivali na kongresih, veliko pa smo se v to poglabljali tudi sami. V Ljubljani je otroško kirurgijo oziroma otroško intenzivno terapijo organiziral prof. dr. Pavle Kornhauser, ki pa je bil pediater.
Delo z otroki je drugačno kot z odraslimi - ne le iz strokovnega, temveč iz čisto človeškega vidika.
Zelo drugačno. Majhni otroci ne znajo povedati, kaj jih muči. Potrebnega je veliko potrpljenja, diagnozo pa moraš ugotoviti z opazovanjem in v kontaktu s starši. Pri naših bolnikih so tudi velike razlike zaradi njihove starosti, ki sega od 0 do 18 let.
Ob lepem srečujete marsikaj težkega. Tudi stvari, pred katerimi si vaši kolegi zatiskajo oči.
Otroka moraš gledati v celoti. Pogosto vidimo, da otrok na našem oddelku išče zatočišče. Da ga nekaj teži, vidiš samo, če ga skrbno opazuješ. Velikokrat se na primer zgodi, da otrok noče domov. Potem vprašuješ, kako je doma, in marsikaj izveš.
Vi ne ostanete le pri ugotovitvi, da nekaj ni v redu.
Ko ugotovimo zlorabo ali nasilje nad otrokom, se v zadnjem času povežemo z Belim obročem in z Vlasto Nussdorfer, ki ima za otroke neverjeten občutek. Potem se sprožijo potrebni postopki. Sedaj so tudi med tožilci ljudje, ki se ukvarjajo s takšnimi primeri in vse gre hitreje. Včasih je trajalo od odkritja do zaključka postopkov desetletje in več. Vsak, ki je bil zlorabljen, hoče dobiti zadoščenje, hoče, da se razčisti doma in na sodiščih.
Če se predolgo vleče, otrok, mladostnik zelo trpi. Dolgo smo na to opozarjali in tudi dosegli, da sedaj postopki tečejo hitreje.
Kot izvedenka pričate v dobro otrok tudi na sodiščih, kajne?
Tudi. Včasih to prinese tudi razočaranje. Človek, ki je spolno zlorabljal svojo pastorko, je bil obsojen le na 2 leti in 8 mesecev zapora. Ko sem vse povedala, so mu podaljšali kazen le za 4 mesece. Zdaj je verjetno že zunaj in spet zlorablja.
Poleg zlorab - kaj se še dogaja?
Fizično nasilje nad otroki. Je pa tega zadnje čase malo manj. Pred leti je bilo hudo. Ne morem pozabiti dveh pretepenih otrok, ki sta za posledicami umrla. Je pa značilno, da pretepene otroke pogosto pripeljejo v bolnišnico ponoči, ko delajo mlajši kirurgi, ki niso tako pozorni. Vseeno jih odkrijemo. Že po načinu poškodbe vidiš, da je bil otrok pretepen. Otrok sicer tega ne prizna, a pogled, s katerim se obrne k staršem, vzgojiteljem, veliko pove.
Gredo v takih primerih od vas otroci vseeno domov?
Če nasilja ne moremo dokazati. Pri težjih poškodbah otroka sprejmemo in pokličemo psihologe ali psihiatre, ki se ukvarjajo z otroki. Skupaj ugotovimo resnico. Sodelujemo tudi s kriminalisti. V Celju imajo posluh, pridejo, poslikajo, napišemo poročilo o poškodbi in vse gre naprej, na institucije.
Prepoznavanje ni vedno preprosto. Se kdaj tudi zmotite?
Ne bi rekla, da se zmotimo. Mogoče jih najdemo premalo. To je največja napaka.
So nasilni predvsem očetje ali tudi matere?
Bolj so nasilni očetje. Mame se bojijo partnerjev, bojijo se, da bi jih izgubile in veliko skrivajo. Nočejo povedati, kaj se dogaja v družini. Zlasti to velja pri spolnem zlorabljanju. Mati se pogosto skrije v svoje delo.
Kaj pa alkohol? Je pogosto zraven?
Ne bi rekla. Alkoholik uživa alkohol, lahko je nasilen, a ne zlorablja.
Navzven, od daleč, torej družine, v kateri se dogajajo zlorabe in nasilje, ni mogoče prepoznati?
Navzven je vse videti v redu. Spomnim se ene izmed takih družin. Deklico smo operirali zaradi bolečin v trebuhu. Po operaciji je še kar tožila o bolečinah in ni hotela domov. Šele psiholog je ugotovil, da je bila žrtev zlorabljanja. Čez pol leta je prišla k meni domov njena mama in se zahvalila, da smo
odkrili zlorabo in ukrepali. Mamo sem poznala. Tako se je zatopila v delo, da ni videla, kaj se dogaja.
Slišala sem, da tudi vi kdaj obiščete svoje bolnike na domu.
Šla sem že tudi na dom, drži. Marsikaj doživim. Spominjam se dekleta, ki me je želelo obiskati doma. Zato, ker jo je bilo sram, da bi o tem, kar se ji je dogajalo, govorila v bolnišnici. Spet drugo dekle je iz enakega razloga želelo priti k meni v bolnišnico šele ponoči, po 23. uri. Bila sem dežurna in sem jo sprejela. Na vprašanje, zakaj je prišla tako pozno, je povedala, da mora povedati, kaj se ji dogaja.
V kakšni starosti je največ zlorabljenih otrok?
Največ spolnih zlorab je od 9. do 16. leta starosti. Potem se večinoma neha. Otroci potem niso več otroci. Tisti, ki zlorablja, se ali boji upora, ali pa ima afiniteto samo do mladih. Tudi dekleta so to potrdila, dveh se spomnim: »Ko sem dobila menstruacijo, pa nisem bila več zanimiva.« Torej je šlo za pedo-filijo.
Kaj pa nasilje? So mu izpostavljeni že dojenčki?
Žal, tudi s poškodovanimi dojenčki se srečujemo. Vzrok je lahko tudi poporodna psihoza matere. Tega ne moremo vedeti, zato v takšnih primerih ukrepamo, kot da gre za poporodno psihozo in mamice pošljemo na zdravljenje v Ljubljano, kjer so za to usposobljeni psihiatri. Je pa hudo. Spomnim se otročka, ki je imel poškodovano glavo. Še danes ne vem, ali je šlo za pravo nasilje ali za poporodno psihozo.
Vaše delo je zahtevno. Kako se sprostite, napolnite baterije?
Nič posebnega ne delam. Koristi mi že sprehod. Še najbolj se sprostim v družbi svojih petih vnukov. Uživam v njihovi družbi, ko jih gledam, ko pripovedujejo, kako je v šoli . To je najlepše.
Z otroki preživljate tudi službeni čas. Vam je bilo kdaj žal, da ste se tako odločili?
Nikoli. Z velikim veseljem delam. To delo mi daje energijo, še zlasti, kadar kaj od-krijem. Veste, zdravniki moramo biti tudi raziskovalci. Sem pa vesela vsake operacije, po kateri gre otrok zdrav domov. Sploh ni pomembno, za kakšno operacijo gre. Tudi če samo lulčka lepo operiraš, si vesel. Saj bo moral imeti ta deček celo življenje tudi ta organ v redu. Vsak, še tako majhen poseg, ki je dobro narejen, ti da zadovoljstvo.
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA
»Že dvajset let spremljam neko družino, v kateri je bilo doma nasilje. Tisti, ki so ga kot otroka pretepali, je sedaj sam nasilen. Nihče ni posegel v ta začaran krog.«

DOGODKI - AKCIJA
Danes in jutri
mm	m m
po informacije
Vse srednje in visoke šole v državi danes in jutri pripravljajo informativna dneva, na katerih bodo bodoči srednješolci in študenti lahko podrobneje spoznali programe oziroma šole, v katerih želijo septembra oziroma oktobra nadaljevati svoje izobraževanje.
Informativna dneva bosta praviloma danes ob 9. in 15. uri ter jutri, v soboto, ob 9. uri, vendar pa imajo posamezne šole lahko tudi drugačen urnik predstavitve svojih dejavnosti in progra-
mov, zato velja slednje preveriti na spletnih straneh šol, ki jih bodoči srednješolci in študenti želijo spoznati. Nekatere šole, zlasti tiste, ki se zadnja leta srečujejo z manjšim vpisom
novincev, pripravljajo še dodatne dneve odprtih vrat.
Zadnja leta se na informativne dneve dobro pripravijo v študentskih in dijaških organizacijah, kjer za bodoče člane pripravijo dodatno informativno gradivo in novince usmerjajo do izbranih šol, pa tudi v šolah poskrbijo za dijake oziroma študente - tutorje, ki od-
govarjajo na vprašanja. Povečanega obiska srednješolskih in visokošolskih središč se zavedajo tudi v javnem potniškem prometu, kjer so tudi letos zlasti na Slovenskih železnicah poskrbeli za dodaten prostor v vlakih. In prav slednje -odhod na informativni dan z javnim potniškim prometom je danes in jutri tudi najbolj primerno, saj je glede na povečan promet v teh vremenskih razmerah pričakovati zastoje na cestah, v vseh večjih mestih pa opozarjajo tudi na težave s parkiranjem, saj je zaradi zasneženih površin na voljo manj parkirišč.
IS
SE VEDNO
NEKAJ PROSTIH STANOVANJ V STANOVANJSKEM OBJEKTU LIPA ŠTORE
INFORMACIJE 0 PRODAJI:
CMCeUe
Naslov: Lava 42,3000 Celje Telefon: 03/42 66 586 Telefaks: 03/42 66 305 E-pošta: marketing@cm-celje.si CESTE MOSTOVI CELJE d.d. Internet: www.cm-celje.si Družba za nizke in visoke gradnje
www.radiocelje.com
HUJSAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Še zadnja možnost
Še zadnjo možnost imate, da pošljete izpolnjen kupon za sodelovanje v akciji Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Akcija zdravega hujšanja bo letos že sedmič in je ena prvih, ki je v slovenskem prostoru začela osveščati ljudi o nevarnosti prekomerne teže. Mnogim smo iz slabega počutja in celo depresivnih stanj pomagali do polnega življenja.
Dolgotrajno nezadovoljstvo s samim seboj, z videzom in z odnosi z drugimi lahko sprožijo depresijo. Ta je poleg tesnobnosti najpogostej-
ša duševna motnja. Prizadene lahko vsakogar. »Še vedno se prevečkrat zgodi, da depresijo spregledamo tako laiki kot tudi strokovnjaki. Nepre-
poznana ali nepravilno obravnavana depresija pomeni trpljenje za posameznika in njegove svojce. Obvladati jo je mogoče s spremembo v načinu razmišljanja, z obvladovanjem čustev, učenjem socialnih in čustvenih spretnosti, s telesno aktivnostjo, z zdravili ali s psihoterapijo oziroma največkrat s kombinacijo vsega trojega,« poudarja predstojnica oddelka za so-
f
Ne pustite se žejne peljati čez vodo,


zala

cialno medicino in promocijo zdravja na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje Nu-ša Konec Juričič, dr. med., spec. socialne medicine. Mnogo ljudi o težavah še vedno težko spregovori. Izkušnje pa kažejo, da je treba o težavah spregovoriti, saj pogovor razbremenjuje in vodi k iskanju rešitev. Pomembno je tudi širjenje informacij o depresiji. Konec Juričičeva bo na delavnici predstavila vzroke za depresijo, kje se dogaja, njene znake, možnosti pomoči, oblike zdravljenja, udeleženci bodo izvedli tudi nekaj kratkih vaj za obvladovanje misli in čustev. »Običajno izpostavijo veliko vprašanj in dilem, mnogi s skupino de-
lijo tudi svoje izkušnje, kar predstavlja največjo vrednost delavnice,« o dosedanjih izkušnjah pravi Konec Juriči-čeva, ki že nekaj let sodeluje v naši akciji.
V času hujšanja je še posebej potrebna tudi skrbna nega telesa. Zaradi izgubljanja kilogramov postaja koža mla-hava, zato jo je treba učvrstiti. Najbolje to dosežemo z ročno masažo, saj s prsti najbolje pospešimo pretok krvi. Na tržišču je mnogo različnih preparatov za nego obraza in telesa. Še vedno pa velja, da so najbolj učinkoviti naravni izdelki in tisto, kar je zdravo za v želodec, je dobro tudi za našo kožo. Naši udeleženci
se bodo na eni od delavnic spoznali s pravilno nego telesa in se naučili imeti svoje telo radi.
MATEJA JAZBEC
Naslednji teden bomo pregledali prejete kupone. Tisti, ki ustrezate pogojem za sodelovanje v akciji, vas bomo povabili na razgovor, o čemer vas bomo pisno obvestili po pošti. Na razgovoru bomo spoznali vaše želje in pričakovanja in vas seznanili s pogoji dela. Tudi tokrat bo po končnem izboru skupina štela 20 udeležencev.
Nuša Konec Juričič bo na delavnici tudi letos predstavila vzroke za depresijo, njene znake in možnosti pomoči.
Ime in priimek
Naslov
Telefon, starost, teža, višina
Izobrazba
Ali imate kakšne zdravstvene težave?
Kupon pošljite na Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje.
8
REPORTAŽA
NOVI TEDNIK
»Sedmico sem že zadel!«
Dušan Britovšek ne bo več igral lota - Glavni dobitek, življenje, je zadel ob prebolevanju nove gripe
»Začelo se je 28. novembra lani z vročino 39,5 stopinj Celzija. Trajala je štiri dni, nato je malce popustila. Mislil sem že, da sem iz najhujšega, a se je v resnici šele začelo,« opisuje začetek bolezni 35-let-ni Dušan Britovšek iz Griž. Kasneje so pri njem potrdili okužbo z virusom gripe A H1N1, torej s pan-demsko gripo. Kaj se je potem dogajalo z njim, smo lahko spremljali tudi v medijih. Bil je eden od bolnikov s težkim potekom bolezni. Ko je bilo najhuje, so ga zdravili na oddelku za intenzivno interno medicino v celjski bolnišnici.
»Spomnim se bolečin v prsih, potem pa dolgo ničesar več. Prva polovica decembra je potopljena v temo,« pove, pri čemer mu roke še vedno, več kot dva meseca po začetku bolezni, rahlo drgetajo. Kaj se je dogajalo z njim, so mu povedali domači. Da bo tako hudo, ni pričakoval nihče. Pred njim je zbolel mlajši 7-letni sin, za njim žena in starejši sin. Pri vseh treh je bolezen prišla in minila brez zapletov. Pri Dušanu ne.
Ko se je njegova telesna temperatura dvignila v nebo, so poklicali dežurnega zdravnika, a temu se ob informaciji, da gre za moškega v najlepših letih in sladkornega bolnika, obisk ni zdel nujen. Ko so pomoč poklicali drugič, so ga odpeljali naravnost na oddelek za intenzivno interno medicino. »Dali so me v umetno komo. Če tega ne bi naredili, se danes ne bi pogovarjal z vami,« je hvaležen zdravnikom na tem oddelku. Pravzaprav takrat nihče ni vedel, kako se bo razpletlo. Ženi so rekli, naj bo pripravljena na vse. Zanjo in za družino je bilo najtežje. »Ko si v komi, ne čutiš bolečin. Nič ne čutiš,« je edino, kar lahko pove o teh osmih dneh, ko je bil v komi. Pravzaprav o desetih, saj se tudi dveh naslednjih dnevov ne spominja.
Preživel s pomočjo aparatov in zdravnikov
V tem času je imel akutni respiracijski distres sindrom oziroma ARDS (angleško Acute respiratory distress syndrome). To je izraz za akutno pljučno okvaro, ki onemogoča delovanje pljuč. Brez pomoči aparatov ne bi preživel. »Lahko bi mi odpovedali še drugi organi: ledvica, jetra ... Ker sem sladkorni bolnik že od devetega leta, je bila nevarnost še toliko večja. Moja družina se je tega zavedala,« zavzdihne in pripomni, da se to vidi tudi po tem, da so vsi po vrsti krepko shujšali.
Za življenje Dušana Britovška so se borili na oddelku za intenzivno interno medicino v celjski bolnišnici.
Ko je bil iz najhujšega, so ga premestili na infekcijski oddelek. »Desetih dni, ki sem jih preživel pri njih, se dobro spomnim. Vse me je bolelo, kot bi me povozil vlak. Ko me je zbil avto, ni bilo tako hudo. Vseeno sem hitro napredoval in danes lahko rečem, da so se zdravniki v celjski bolnišnici res potrudili, da so me spravili nazaj na noge. Dobri so,« zaključi bolnišnični del zgodbe.
Ko so ga 24. decembra odpustili iz bolnišnice in je lahko odšel domov, ga je bilo strah. »Tolažil sem se z mislijo, da me ne bi spustili domov, če bi bili v dvomih.« Počasi, zelo počasi je vendarle šlo na bolje. Še vedno hodi na preglede, tudi v Topolšico, in je v bolniškem staležu, a pričakuje, da bo v kratkem lahko odšel nazaj na delo. Rad ima svoje delo CNC-programerja in pogreša sodelavce.
Na videz bo torej kmalu vse tako, kot je bilo pred boleznijo. A le na videz. Težka izkušnja ostaja z njim. »Prijatelj mi je rekel, naj igram loto, ker imam očitno srečo. Ne, ne bom ga igral. Svojo sedmico sem že zadel!« pove in takoj doda, da gredo bolj kot sreči zasluge zdravnikom. In kako zdaj razmišlja o pandemski gripi? »Gripa kot gripa. Nikoli ne veš, kdaj jo boš dobil in kako se bo razpletla. Sem imel smolo ali veliko srečo? Kdo bi vedel ... Vem
pa, da strah ostane. Da te lahko virus takole spravi na kolena.«
Od gripe se še ne moremo posloviti
Dušan Britovšek je novo gripo dobil takrat, ko je v Sloveniji obolelo tudi veliko drugih ljudi. Konec prejšnjega in začetek tega leta pa je vse potihnilo. Novih obolenj skoraj ni, ljudje so se prenehali cepiti. Bojazen pred novo gripo so zamenjali očitki, ki segajo vse do svetovne zdravstvene organizacije, češ da je pandemijo razglasila brez potrebe, in do naših zdravstvenih oblasti, ker da so kupile preveč cepiva. Svetovna zdravstvena organizacija je svetu že pojasnila svoje argumente za razglasitev pandemije, naše ministrstvo je uspelo nekoliko zmanjšati količino naročenih cepiv, a še vedno ni razkrita pogodba z dobaviteljem, kar zahteva informacijska pooblaščenka.
Pomeni vse to, da je bil preplah nepotreben, da je nevarnost nove gripe dokončno mimo? »Počakati moramo še vsaj dva meseca. Prejšnja leta smo sredi februarja zabeležili največ obolelih, ki so imeli sezonsko gripo. Letos je krožil nov virus, vse je bilo drugače. Zdaj so nizke temperature in nizko število obolelih. A od gripe se še ne moremo posloviti. Bi bili pa veseli, če bi se lahko,« pra-
vi vodja oddelka za epidemiologijo na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje dr. Alenka Trop Skaza.
Strokovnjakinja ne dvomi v upravičenost razglasitve pandemije: »Lani smo se prvič srečevali z gripo poleti. Nazadnje je bilo tako pri španski gripi. Novice o obolelih in umrlih so bile alarmantne. SZO je pande-
mijo razglasila na osnovi dokazov in pripravili smo se na najhujši scenarij. Narejeni so bili pandemski plani, kupila so se cepiva, preverili smo delovanje zdravstvene službe . Na srečo ni bilo tako hudo,« našteva dr. Skaza in doda, da je po bitki lahko biti pameten. O velikih količinah cepiva je kratka: »Kaj bi bilo,
če ga Slovenija ne bi kupila? Sicer pa ne pozabimo, da ima cepivo rok trajanja tri leta in da ne vemo, kaj bo s tem virusom v prihodnji sezoni. Saj še za letošnjo ne vemo.«
MILENA B. POKLIČ Foto: SHERPA (arhiv NT)
Peter Svet razstavlja v Termah Zreče svoja likovna dela, ustvarjena v zadnjih letih. Dela bodo na ogled do konca februarja. Vabljeni, da si razstavo ogledate.
Peter Svet, rojen 5. aprila 1949, je naklonjenost in ljubezen do likovne umetnosti kazal že v zgodnjih otroških in mladostniških letih, vendar ga je življenjska pot ponesla v druge vode, med drugim v atletske, kjer je dosegel odlične rezultate. Zadnjih deset let pa se je ponovno posvetil likovnemu ustvarjanju. Vedno bolj je spoznaval, da brez strokovne pomoči pri pridobivanju znanja ne bo šlo. S skupino Prijatelji se vključuje v
Peter Svet s slikarjem Stanetom Petrovičem
tečaje znanih slikarjev: Ivane Andrić-Todić, Narcisa Kantar-džića, Toneta Račkega, Du-
šana Amanovića in Staneta Petroviča ter se izpopolnjuje na likovnem področju.

H'OiH'HIIN
CEUE I ŠTORI j
9
Prihaja Celjski
norčavi pust
Pust bo knežjemu mestu vladal od jutri in vse do srede, ko ga bodo pokopali - Vrhunec celjskega pustovanja tradicionalna torkova pustna povorka
Celjski pust bo tudi letos poskrbel za veselo pustno vzdušje. Pustne prireditve bodo v naslednjih dneh na različnih prizoriščih. Pustno rajanje se bo tudi v Celju začelo jutri, v soboto, in vrhunec doživelo na pustni torek, ko bodo po ulicah starega mestnega jedra pripravili že tradicionalno pustno povorko.
HOTEL CASINO
V
FARAON
Veliko otroško pustovanje v soboto, 13. februarja, ob 15.1
Malo večje maske pa se bodo na ogled postavile ob 19.00, ko bo za zabavo skrbel ansambel Azelea.
r
NAROČILO
ZABOJNIKOV ZA KOSOVNE ODPADKE
(odsluženo pohištvo, bela tehnika, gradbeni material...)
Za informacije o dostavi in ceni pokličite na tel.: 425 64 00 ali GSM: 041 669 362 (do 14. ure)
Tradicionalen bo tudi sredin pokop pusta pred muzejem novejše zgodovine. Organizator Celjskega pusta (Zavod Celeia Celje) pričakuje, da se bo pustovanja v Celju udeležilo več tisoč obiskovalcev.
Maškare bodo Celje zavzele že jutri dopoldne. V mesto bo ob 10.15 prispela pustna povorka učencev OŠ Lava, ki se bodo predstavili s posebnim programom. Učence bodo spremljali tudi kurenti s Ptuja. Popoldne (ob 17. uri) se bo dogajanje preselilo v celjski Narodni dom, kjer bodo pripravili tradicionalno Brezovo metlo. Ta prireditev je nastala kot poskus avtorice projekta Ane Vovk Pezdir, da otrokom v urbanih okoljih nadomesti izgubljeni čar otroškega pustovanja, ki danes še vedno živi ponekod na podeželju.
Vrhunec bo Celjski pust dosegel v torek, ko se bo ob 9. uri začelo ocenjevanje pustne urejenosti gostinskih in trgovskih lokalov. Ob 14.30 se bo na odprtem odru pred Muzejem novejše zgodovine Celje začela zabava z ansamblom Vitezi celjski, sledilo bo zbiranje mask ob 15. uri, pol ure kasneje pa se bo začela tradicionalna pustna povorka. Vila se bo od Trga celjskih
Organizatorji Celjskega pusta 2010 obljubljajo nepozabno večdnevno pustno rajanje na različnih prizoriščih. Svoj prihod so napovedali tudi kurenti. Z leve: Jerneja Kolar in Snežana Gabrovec iz Zavoda Celeia Celje, Živko Beškovnik iz celjske izpostave JSKD in Srečko Mastnak iz KUD Svoboda Zagrad
knezov, po Prešernovi, Sta-netovi in Gubčevi ulici ter nazaj na Prešernovo ulico do Trga celjskih knezov, od koder se bodo člani povorke odpravili na prireditev, ki bo na odprtem odru pred Muzejem novejše zgodovine Celje. Tam bodo tudi podelili nagrade za najboljše posamezne in skupinske maske ter za najbolje pustno urejene gostinske in trgovske lokale v centru mesta.
V Celju tudi letos pripravljajo otroške maškarade, in sicer v soboto ob 15. uri v kulturnem domu v Trnov-ljah ter v nedeljo ob 14. uri v gasilskem domu na Lju-bečni, ob 16. uri pa še v domu krajanov v Zagradu. Pusta bodo v Celju pokopali v sredo pred muzejem novejše zgodovine, žalostni dogodek pa pripravlja KUD Svoboda Zagrad v sodelovanju z Zavodom Celeia Celje.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
V Štorah bo pustovanje v torek ob 16. uri, ko se bodo maske zbrale pred Domom Lipa. Sledila bo pustna povorka s Pihalnim orkestrom štorskih železarjev, ob 16.30 bo pustno rajanje v Partizanovi telovadnici ter ob 17.30 izbor najlepših in najizvirnejših mask, s podelitvijo nagrad. Prireditev pripravljajo občina, TD, ŠKD Rudar Pečovje ter pihalni orkester.
Številna pustovanja v Celju pripravljajo trgovski centri, gostinski lokali in razna društva. V celjskem Citycentru bodo zimo preganjali s pisanimi kitajskimi prazničnimi kostumi. Kitajsko pustovanje s predstavitvijo tradicionalnih plesov in napevov, ki izhajajo iz tisočletne tradicije, pripravljajo jutri, na pustno soboto, ob 11., 15. in 18. uri. Na pustni torek ob 17. uri pa v Citycentru pripravljajo Pustni vrtiljak. Vse maske čakajo slastni krofi.
Krčma TamKoUčiri v Gosposki ulici v Celju se bo jutri ob
20.	uri prelevila v Cafe Rene, saj pripravljajo pustovanje na temo humoristične nanizanke Allo, allo. Najizvirnejše maske bodo tudi nagradili.
Klub študentov občine Celje tudi za letošnji zaključek zime pripravlja noro zabavo za vse pustne maske. Pustova-nje pod že znanim imenom Pust si žurat se bo zgodilo jutri v prostorih Celjskega mladinskega centra z začetkom ob
21.	uri. Za prijetno in energično glasbeno vzdušje bo poskrbel didžej Igorski, obiskovalci pa se bodo lahko ob rajanju prijetno posladkali. V tekmovanju za najboljše maske bodo podelili lepe nagrade. Ob vstopu bo možnost maskiranja pod profesionalnim čopičem vizažistke Anje Farčnik.
Jutri ob 20. uri na tradicionalno pustovanje vabi tudi celjski Local. Tudi tam bodo najboljše maske nagrajene, vstopnine pa ne bo.
BJ, BA
Ples knežjega mesta drugič
Zavod Celeia Celje in Plesni klub Flamenco po izjemno uspešnem prvem Plesu knežjega mesta, ko se je na plesnem parketu vrtelo okoli 200 parov iz različnih koncev Slovenije, nadaljujeta organizacijo plesnih večerov v Celjskem domu. V Celju se bo spet plesalo jutri ob 20. uri. Za prave plesne ritme bo tudi tokrat poskrbel ansambel Oliver Twist.
Z organizacijo plesnih večerov želijo v Zavodu Celeia Celju obuditi plesno tradicijo v Celju, ki je bila nekdaj zelo bogata. Ljubitelji plesa bodo na svoj račun spet prišli jutri. V ospredju večera bo ples na tisoč in en način, plesna pedagoga Plesnega kluba Flamenco Polona Siussi Podergajs in Branko Podergajs pa bosta poskrbela tudi za nepozabno plesno animacijo.
Ker je zanimanje za jutrišnji plesni večer veliko, število mest pa omejeno, je treba s prijavo pohiteti. Cena vstopnice v predprodaji je 5 evrov (za par), na dan plesa pa 8 evrov.
BA
ZSAM - SOLA Z NAJBOLJŠIM USPEHOM V B-KATEGORIJI
Pokličite na brezplačno telefonsko številko
080 20 86
Ob vpisu v tečaj CPP ena ura vožnje zastonj. Seminar za izbris kazenskih točk 18.2.2010 ob 16. uri
Tečaj CPP A, B, C, D, E in AM-kategorife v ponedeljek, 15.2.2010, ob 16. uri.
www.zsam-celje.si
10
TABOR
VRANSKO
Načrti s slabima dvema milijonoma
V Taboru bodo letos razpolagali z 1,8 milijona proračunskih sredstev. Večino denarja bodo namenili za gradnjo devetletke in ureditev dokumentacije za začetek gradnje doma starejših in varovanih stanovanj. Velik del sredstev zahtevata tudi gradnja primarne kanalizacije za območje Tabor - jug in Ojstriška vas ter dograditev čistilne naprave v Kasazah. Gradnja kanalizacije naj Osnovne šole Vransko-Ta-
bi se končala do leta 2013, naložba pa je ocenjena na 800 tisoč evrov. Pri tem naj bi se gradnja devetletke začela konec marca. Devetlet-ka ne bo samostojen javni zavod, temveč bo še naprej delovala v okviru matične
bor. 54 učencev zadnjega triletja, ki se dnevno vozijo na Vransko, bo tako pouk obiskovalo v domačem kraju. Za pouk bo treba zgraditi prizidek k sedanji podružnični šoli, adaptirati vrtec in povečati jedilnico.
Projekt je ocenjen na milijon evrov, naložbo pa bodo odplačevali v naslednjih dvajsetih letih. Devetletko bodo zgradili s pomočjo jav-no-zasebnega partnerstva, pri čemer so razpis že objavili na portalu javnih naročil. V Taboru je sicer šoloobveznih 131 otrok. Eden od razlogov za ustanovitev šole so stroški, ki jih občina namenja matični šoli.
Do jeseni Taborčane čaka tudi sprejemanje podrobnega prostorskega načrta za
3,6 hektarja veliko območje Tabor - jug. Na njem naj bi zrasla dom starejših in varovana stanovanja. Investitor gradnje naj bi bilo štor-sko podjetje LŠ Projekt. Kdo bo opravljal storitve, zaenkrat ni znano, enako tudi ne, kdaj se lahko nadejajo podelitve koncesije za opravljanje storitev v domu. V domu naj bi bilo prostora za 130 postelj, poleg tega pa še 20 varovanih stanovanj.
MJ
Cestnikove Motnje v raju
V Medobčinski splošni knjižnici Žalec so predstavili nov potopis popotnika, pisatelja, urednika, domačina Mareta Cestnika Motnje v raju.
Knjiga je izšla pri založbi Didakta, prinaša pa iz-
bor dvajsetih zapisov, s katerimi nas avtor popelje od
tihomorskih Cookovih otokov prek jugovzhodne Azije in Šrilanke čez Atlantik v ZDA, od tam pa še na Češko in v države bivše Jugoslavije. Na večeru, kjer je
Predstavitve v žalski knjižnici, sploh kadar sodelujejo domači avtorji, so vedno dobro obiskane.
Imenitni mladi citrarji
gosta in zbrane nagovorila Irena Štusej, sta v kratkem pogovoru sodelovala avtor Mare Cestnik in urednica pri Didakti Lidija Petek. Ta je povedala, da se v izboru zgodb razpojejo značilne Cestnikove pisateljske lastnosti, kot so poigravanje s čutnostjo, duhovitost in kritičnost brez moraliziranja. Zgodbe prinašajo izbran in literarno skrbno pretehtan razgled v daljne in bližnje svetove.
V nadaljevanju večera je avtor ob predvajanju svojih fotografskih posnetkov s potovanj prebral nekaj odlomkov iz zgodb. Na koncu je povedal, da se v kratkem odpravlja na daljše potovanje v tropske kraje, ki bo najbrž prineslo nove zgodbe, nove posnetke in nova srečanja z obiskovalci na potopisnih predstavitvah.
TT
V glasbeni šoli v Žalcu se je v soboto zbralo 31 mladih citrarjev iz vse Slovenije na 11. državnem tekmovanju.
Regijski predizbor, na katerem se je pomerilo 68 tekmovalcev, so že prej pripravili na Jesenicah in v Radljah ob Dravi. Vsi, ki so na pred-tekmovanjih osvojili zlato plaketo, so se uvrstili na državno tekmovanje, ki so ga prvič pripravili v Žalcu. Mladi virtuozi na tem lepem inštrumentu so pokazali zavidljivo glasbeno znanje, ki ga je ocenjevala mednarodna žirija.
novitednik
V kategoriji 1A do 10 let je slavila Venessa Vrečič z Dobrne, v 1B Izidor Tojnko iz
Rogaške Slatine, v 2. kategoriji 13 in 14 let Tajda Kranjc iz Šentjurja, v 3. in 4. kategoriji (od 15 do 18 oziroma nad 18 let) pa domačinki Karmen in Neli Zidar Kos. Nagrajenci so se že včeraj, v ponedeljek, predstavili na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani. Nastop citrarjev v prostorih bivše srednje glasbene in baletne šole je imel tudi simboličen pomen ob prizadevanjih za uveljavitev citer v srednješolskih programih.
TT
www.novitednik.com
Venessa Vrečič, ki je zmagala v kategoriji do 10 let in si znanje nabira v Glasbeni šoli Rista Savina v Žalcu.
NOVI TEDNIK
Med zahvalo Roka Hrženjaka za podelitev štipendije
Roku štipendija
Rotary klub Ljubljana je v Grand hotelu Union priredil že 21. dobrodelni rota-rijski ples. Štipendije v skupni vrednosti 20 tisoč evrov so letos prejeli trije študenti, med njimi tudi absolvent veterinarske medicine, 24-letni Rok Hrženjak s Polzele.
Štipendija bo Roku pomagala pri raziskovalnem delu s področja ekotoksikologije. Študent s Polzele se trenutno posveča raziskovalnemu delu na Inštitutu za patologijo, sodno in upravno veterinarstvo, in sicer v laboratoriju za
forenzično toksikologijo in ekotoksikologijo. Ti dve področji ga zanimata predvsem v povezavi z veterinarskimi zdravili. Rok je doslej že prejel študentsko Prešernovo nagrado, nagrado za trajnostni razvoj družbe in nagrado za najboljšo ekološko inovacijo za leto 2009 v okviru natečaja Eureka! Inovacije. Rotarijce pa je razveselila tudi njegova ljubezen do domačega kraja Polzele in z njim povezane knjige o malteških vitezih, katere avtor je.
TT
Vranski pustni karneval je postal tradicionalna prireditev, ki vsako leto pritegne več tisoč obiskovalcev, letošnji bo na pustno soboto, 13. februarja, ob 14. uri. Pustne skupine se bodo na Vransko pripeljale iz širše Savinjske doline in drugih krajev. Za dobro izvedbo karnevala je zelo pomembno povezovanje s sosednjimi kraji, kjer ima pu-stovanje tradicijo, saj na tak način prihaja do izmenjave pustnih skupin. V pustnem sprevodu vedno sodeluje tudi Osnovna šola Vransko - Tabor. Vsi razredi se predstavijo z izvirno skupinsko masko, priključijo pa se tudi najmlajši iz Vrtca Vransko. Na Vranskem se potrudijo, da vse skupine za udeležbo nagradijo, najbolj izvirne z denarnimi, ostale pa s praktičnimi nagradami.
Kot pravijo na Vranskem, bodo tudi letos na čelu po-
vorke vranski pustni generali, ki bodo takrat predstavljali glavno oblast v občini, sodelovale bodo godbe na pihala, manjkali pa ne bodo niti ptujski »koranti«.
V žalski občini se v pustno dogajanje vključujejo v več krajih. V soboto bo ob 14. uri na parkirišču KS v Migojni-cah hokej v maskah, pustni pohod po Gotovljah pa bo v nedeljo po 11. uri. Osrednji pustni karneval v Žalcu bo na pustni torek ob 16. uri, dogajanje pa bo na Šlandrovem trgu. V sredo bodo ob 15.30 pusta pokopali v Vrbju.
Pustno rajanje v Braslov-čah pripravlja tamkajšnje društvo prijateljev mladine v soboto ob 15. uri v dvorani Partizan, na Polzeli pa bo v organizaciji turističnega društva velika otroška maškarada v nedeljo ob 14.30 v športni dvorani.
TT, US
H'OiH'HIIN
MOZIRJE
11
Pust, maske, maškare, povorka - vse to so značilnosti torkovega karnevala v Mozirju. Lani so »domače« buče na sobotni gala maškaradi osvojile 3. mesto.
Pustno obarvana Šoštanj in Mozirje
Pust šoštanjski in Pust mozirski pripravljena na pustne norčije - V Šoštanju karneval v soboto, v Mozirju na pustni torek
V	dveh krajih Savinjsko-šaleške regije, v Mozirju in Šoštanju, je pust velika stvar. Oba kraja sta namreč člana združenja evropskih karnevalskih mest, tako da so »pustnaki« na delu že od 11. novembra lani, v obeh krajih pa pripravljajo večji povorki oziroma karnevala.
V	Šoštanju bo pust kraljeval jutri, v soboto, ko bo od 15. ure mestne ulice preplavil tradicionalni pustni karneval z največjo mednarodno udeležbo do zdaj. Pustno rajanje se bo nadaljevalo v športni dvo-
rani bivše OŠ Bibe Rđ6cka. Turistično olepševalno društvo Šoštanj neguje in ohranja pustno kulturo kraja ter vsako leto poskrbi za izvedbo pustnih prireditev in karnevala pod skupnim imenom Pust šoštanjski. Od leta 1986 društvo uspešno uveljavlja avtohtoni pustni lik koši šoštanjski, ki je kot krajevni lik zastopan na vseh večjih karnevalih po Sloveniji, kjer je zaradi izvirne oblike deležen simpatij in pozornosti ter dobitnik nagrad.
V goste vsako leto povabijo tudi kneza Tresimirja, ki je
pred mnogimi leti s svojim ljudstvom naselil območje v bližini današnjega Šoštanja, kasneje pa se je po njem imenovala vas Družmirje. Vsako leto Pust šoštanjski opozarja na aktualno ožjo in širšo druž-
V Velenju bodo tudi letos na pustni torek pripravili veliko otroško pustno rajanje. Na prireditvi, ki bo v velenjski Rdeči dvorani ob 17. uri, bodo organizatorji prireditve priredili izbor najizvir-nejših družinskih mask.
beno problematiko, zadnja leta pa privablja vse več obiskovalcev.
Bandera in pustni orkester
V Mozirju so pustni čas naznanili lani z glasnim pokom, hkrati pa so se začeli pripravljati na pustne norčije. Da so evropsko usmerjeni in ne poznajo meja, dokazujejo z udeležbo na karnevalih v drugih državah, seveda pa ne manjkajo tudi v Šoštanju. Prvi pisni viri pričajo, da so mozir-ski »pustnaki okol'ofirali« že leta 1891. Od tridesetih let prejšnjega stoletja »pustnaki« v Mozirju nosijo visoke klobuke (cilindre), frake in bele hlače. Pust mozirski ima tudi svojo zastavo (bandero) in pustni orkester z imenom Boj se ga.
Na Rečici ob Savinji bo otroška maškarada, ki jo pripravljajo tamkajšnji gasilci, vrtec in občina, v nedeljo ob 15. uri.
Tudi letos bodo vse prireditve pripravljali v šotoru na parkirišču pred Mozirskim gajem, še vedno pa je slišati mnenja, da bi mogoče njihovo dogajanje sodilo v športno dvorano. »Pust je cirkus, cirkus pa spada pod šotor,« odgovarja Pust mozirski. V soboto bodo mo-zirski »pustnaki« z godbo Boj se ga gostovali na nekaterih drugih karnevalih, zvečer pa pripravljajo gala maškarado z zanimivi gosti in bogatimi nagradami. V nedeljo se bo ob 15. uri v šotoru začela otroška maškarada, v ponedeljek pa bodo »pustnaki« »okol'ofira-li« po trških hišah.
Glavnina dogajanja bo tudi letos na pustni torek, ko bodo zjutraj prevzeli oblast v Obči-
ni Mozirje, nato pa se bodo odpravili po podjetjih in po pustno urejali probleme tudi po drugih občinah. Pust mozirski se ni dal omejiti v meje mozirske občine, ampak je neke vrste povezovalec občin, ki so nastale na območju nekoč »velike« občine. Mednarodni karneval se bo začel ob 15. uri na mozir-skem trgu, spet pa napove-
dujejo zanimive maske, s katerimi predstavijo pustne običaje in šege po Sloveniji in tudi v tujini.
Tudi letos bodo ostanke preminulega pusta na pepel-nico položili na ogled na mo-zirskem trgu, popoldne ob 16. uri ga bodo kremirali v Pekovih lavah.
US
Foto: SHERPA (arhiv NT)
Smučanje in streljanje
V soboto so na Golteh pripravili 16. državno prvenstvo slovenskih častnikov in podčastnikov ter 7. državno prvenstvo veteranov vojne za Slovenijo, skupno pa je v smučanju in streljanju merilo moči 150 tekmovalcev.
Kljub slabemu vremenu se je tekmovanje odvijalo brez nezgod in ob veliki tekmovalni vnemi. Na smučarski progi Beli zajec so tekmovalci opravili hitrostno preizkušnjo v smuku, v dolini Morava pa še streljanje v tarče z malokalibrsko puško. Ob sodelovanju tekmovalcev Slovenske vojske,
20. motoriziranega bataljona SV Celje ter ekipe PVD Sever za celjsko območje, so s tem preizkusili kondicijo ter strelske veščine.
Zbranim so spregovorili polkovnik Miha Butara, major Janez Pajer ter major Boštjan Baš, poveljnik celjskega 20. Motoriziranega bataljona SV. Med najboljšimi posamezniki sta se s Celjskega odlikovala Matej Mavrovič in Darko Repen-šek, ekipno pa sta 2. oziroma 3. mesto dosegla PVD Sever za celjsko območje ter Območna organizacija ZVVS Slovenske Konjice.
JM
Med veterani vojne za Slovenijo je v kategoriji od 41 do 55 let slavil Nazarčan Darko Repenšek.
Občanom odprta vrata
V	torek so v Občini Rečica ob Savinji povabili občane na dan odprtih vrat, v okviru katerega so predstavili delo občinske uprave in dodatno dograjene prostore, ki so jih zaposleni nujno potrebovali.
Vrednost naložbe, s katero so pridobili sejno sobo, prostore za arhiv in tri nove pisarne, ocenjujejo na 120 tisoč evrov. Kot je povedal župan Vinko Jeraj, so z odzivom občanov na dnevu odprtih vrat zadovoljni, saj so lahko v okviru dogajanja odgovorili na mnoga vprašanja.
V	eni najmlajših občin na Celjskem, Občina Rečica ob Savinji je zaživela pred dobrimi tremi leti, za letos napovedujejo več večjih projektov. V ospredju je sprejem no-
vega občinskega prostorskega načrta, saj je v občini veliko interesa za novogradnje, poleg tega bodo z novim mostom čez Savinjo povezali celotno občino, država pa naj bi začela graditi krožišče na Reneku. Načrtujejo tudi gradnjo sekundarnega dela kanalizacije ter pridobivanje dokumentacije za ureditev trškega jedra, Tavčarjevega dvora in številnih drugih projektov, s katerimi bodo poskušali zmanjšati razkorak med občinami. »Verjetno so bila ob ustanovitvi občine pričakovanja občanov večja, vendar sem prepričan, da smo na pravi poti, saj se bo večina opravljenega dela šele zdaj začela kazati,« je napovedal Jeraj.
US
www.noyitednik.com


^ POPUsTA
»okuDU nad 50€.
Ob enkratnem naK P	^.^e ga ta
\$\\£
1 ^ I torek
V n6
^avvse^-.....-	JEJ J^
■„ahTuSzUiemof™15'1-
12
ŠENTJUR I LAŠKO
NOVI TEDNIK
Grajska pravljica in kuharska fantazija
Evropski kuharski prvak, Šentjurčan Primož Vodeb, kuha na laškem gradu!
Za laški grad Tabor smo bili nekaj časa vajeni, da pogosto menja najemnike, a ima velikokrat zaprta vrata. Poleti smo dočakali ponovno odprtje, saj je grad v upravljanje prevzela Kaja Žonta. Svoj izziv je tam našel tudi njen sonajemnik ter naš stari znanec še iz sramežljivih časov njegovih šolskih klopi, obetavni kuhar Primož Vodeb.
Čeprav za laške gostinske graščake zdaj ni ravno »top sezona«, saj mimo pride nekoliko manj pohodnikov kot poleti, prav tako na toplejše mesece raje počakajo mladoporočenci. Grad
dovi pričaka rosno mlada ekipa. Tako Kaja kot Primož in tudi ostalo osebje večinoma štejejo le malo več kot dvajset let! Zato pa jim ne manjka samozavesti in načrtov.
nje šole za gostinstvo in turizem Celje je pred nekaj leti namreč vidno izstopal v svoji generaciji in kot za šalo pobiral medalje na srednješolskih tekmovanjih, gostinsko-turističnih zborih, obvladoval je tako kuhanje kot kuharsko artistiko, dozorel za uvrstitev v ekipo slovenske mladinske nacionalne kuharske reprezentance ter leta 2007 v Innsbrucku postal evropski kuharski prvak.
Kdaj je pogled na laški grad Tabor najlepši? Mi se ne moremo odločiti, a zimska idila je gotovo med favoriti ...
ima povsem proste roke pri oblikovanju menijev, kombiniranju z vini, zato je njegova kuhalnica postala prepoznavni znak jedilnega lista na laškem gradu. To mu preprosto ustreza.
Vendar se s Kajo zavedata, da samo odlična hrana po dostopnih cenah ne bo privabi-
la želenega števila obiskovalcev. Zato že kujeta načrte, kako bosta zasnovala sezono, ko bo lahko zaživel letni vrt. »Že lani smo videli, kako so Laščani in obiskovalci ter turisti željni prireditev v Laškem, saj je bil ob glasbenih dogodkih vrt nabito poln in ljudje so še kar prihajali. Brez
gradu ni Laškega, zato mu je treba vrniti blišč in prepoznavnost ter ga spet narediti za znamenitost, ki jo preprosto morate videti, sicer ne morete reči, da ste bili v Laškem,« sta prepričana Kaja in Primož.
POLONA MASTNAK Foto: SHERPA
Primož Vodeb, Šentjurčan, ki je s kuho prepričal na največjih kuharskih tekmovanjih, je izziv poiskal v kuhinji laškega gradu. Kot pravi, bo ta konec tedna, ki bo seveda v znamenju romantike in valentinovega, kuhal še posebne dobrote in to s posebej veliko mero ljubezni!
Tabor, ki kraljuje nad starim mestnim jedrom ter naredi njegovo veduto prepoznavno, je tudi sicer priljubljena destinacija številnih obiskovalcev, predvsem turistov. Zanimivo pri tem je, da goste za starodavnimi zi-
Virtuoz s kuhalnico in z načrti
Kar nekajkrat smo se spraševali, kam je življenjska in profesionalna pot zanesla Primoža Vodeba iz Gorice pri Slivnici. Nekdanji dijak Sred-
Prepričani smo bili, da bo nasmejanega, ne ravno zgovornega mladeniča, ki iz kuhanja dela umetnost, zaneslo kam v tujino. »Možnosti sem res imel kar nekaj, a odločil sem se, da ostanem tukaj,« skromno pravi. V Laškem
Na grad po obnovljeni cesti?
Da bi čim več obiskovalcev prišlo na laški grad, si želijo tudi v laški občini, hkrati pa se zavedajo, da je dostop po starodavnih stopnicah ter po javni moti mimo Urankarjev ter po travnatem zemljišču do parkirišč na gradu precej problematičen, namesto da bi bil prijeten sprehod. Zato so že naročili pripravo projektne
dokumentacije, v kateri bodo nakazane možnosti za primerno izboljšavo poti, da bo ta sprejemljiva in zanimiva za potrebe krajanov ter turistov. Če bi do gradu vodila lepa in najkrajša pot, so prepričani, bi se več ljudi odločilo za vzpon ter uživanje v panorami. Hkrati se v občini zavedajo, da bo treba razširiti odsek ceste na Svetino,
tako da bo grad dostopen tudi avtobusom. Aktivnosti in usklajevanja za projektno dokumentacijo so se že začela. Uskladiti se bodo morali še z lastniki zemljišč ter pridobiti gradbeno dovoljenje, kar želi občina storiti čim prej, nato pa projekt prijaviti še na ustrezne razpise za pridobitev evropskih sredstev.
Literarni in Anin večer
V Šentjurju se nocoj obetata kar dva tematska, kulturno obarvana večera. Ob 19. uri Društvo Zgornji trg v svojih prostorih v Ulici skladateljev Ipavcev 30 pripravlja literarni večer, ki ga posveča slovenskemu kulturnemu prazniku in spominu na največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Sodelovali
TKO
bodo literarni ustvarjalci Ivanka Uduč, Rado Palir in Jože M. Mastnak, mlada glasbenica Alja Lesnika ter člani MePZ Društva Zgornji trg.
Kulturno društvo Prevorje nocoj pripravlja 5. Anin večer, ki se bo v prostorih POŠ Prevorje začel ob 19.30. Tokrat se bodo pogovarjali o narečjih, gostja večera z naslovom V narečje rojeni pa bo dr. Zinka Zorko.
Na Valentinov nočni pohod
>W?a s plinom h toploto
Pustne šeme bodo iz laške občine zimo poskušale pregnati v nedeljo, 14. februarja, ko laški Stik z občino in s turističnim društvom pripravlja pustni karneval. K udeležbi pozivajo vse, ki želijo izkoristiti najbolj nor dan v letu, ko je vse dovoljeno. Pridružijo se jim lahko šeme vseh generacij, posamezne in skupinske maske, zaželene pa so čim bolj izvirne ideje, morda celo tradicionalne maske iz krajev laške občine ... Pustne šeme se bodo zbrale v nedeljo ob 14.30 na zbirnem me-
stu pri tehtnici Pivovarne Laško, nato bo pustna povorka krenila po ulicah Laškega.
V Šentjurju se bodo pusto-vanja začela jutri, v soboto, ko pustovanje za otroke in starše pripravlja Društvo prijateljev mladine Ponikva. Ob 14. uri se bo začelo v Kulturnem domu Ponikva. Pustovali bodo še v torek, 16. februarja, ko bo prireditev Pust je masten okrog ust ob 15. uri na šentjurskem Mestnem trgu pripravilo društvo prijateljev mladine.
PM

Snubač v Rimskih Toplicah
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje, t).o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: info@energetika-ce.si
Kulturno društvo Antona Aškerca Rimske Toplice pripravlja jutri, v soboto, proslavo ob slovenskem kulturnem prazniku. V prostorih Aqua Rome v Rimskih Toplicah se bo ob 18. uri začela prireditev, na kateri bo upri-
zorjena komedija Snubač, v programu pa bodo sodelovali Prosvetno društvo Dominika Hriberška iz Šmartnega v Rožni dolini, člani MoPZ, vokalni sestav Rimljanke in recitatorji KD Antona Aškerca.
PM
Društvo Izviri Dobrina pripravlja jutri, v soboto, tradicionalni, že 14. Valentinov nočni pohod. Po-hodniki se bodo tudi tokrat podali iz Dobrine proti Ža-merku in Žusmu.
Valentinovi pohodniki se bodo ob 18. uri zbrali pri gasilskem domu v Dobrini, na poti pa si bodo, kot je že navada, svetili z »lahterna-mi«. Za štartnino bodo odšteli simbolične 3 evre, za otroke je udeležba na pohodu brezplačna, pohodni-ki pa se bodo na pot podali v vsakem vremenu. Najprej bodo nagradili najstarejšega in najmlajšega pohodni-ka ter Valentino in Valentina, proti Žusmu pa bodo
stopali za vodičem, ki bo nosil luč v obliki srca. Za romantično vzdušje bo poskrbel soj svetilk, pohodniki se bodo na postojankah lahko okrepčali s toplim čajem in z vinom in se končno povzpeli na vrh Žusma oziroma na 669 metrov visoko Krnico. Tam jih bo čakalo presenečenje v obliki Valentinovega srca in domačega peciva. Kot vsako leto se bodo udeleženci tudi tokrat na poti v dolino ustavili v cerkvicah sv. Jakoba in sv. Valentina, kjer bodo tudi pomolili. V gasilskem domu v Dobrini bo sledil Valentinov ples do zgodnjih jutranjih ur, igrali bodo člani ansambla Odmev.
PM
www.novitednik.com
H'OiH'HIIN
POPĆETRTEK| ŠMARJE P. J.| ROGAŠKA S.|
13
Bo ubilo
kakšnega turista?
V hudi zimi se je zrušil del strehe kašče gradu Podčetrtek - Zečević na sodišču
Velika grajska kašča pod gradom Podčetrtek je ostala pred kratkim brez dela strehe. Poleg tega, da propada slovenska kulturna dediščina, je postala kašča zelo nevarna za mimoidoče ter avtomobiliste. Bo ubilo kakšnega človeka, recimo nevednega turista, ter se bo lastnik moral zagovarjati zaradi uboja iz malomarnosti?
Grajska kašča je komaj dober meter oddaljena od ceste čez Gastrož ter ob turistični sprehajalni poti, po dve desetletji stari kupoprodajni pogodbi pa je v stoodstotni lasti poslovneža Geor-ga Zečevića iz Švice (v zemljiški knjigi je kot imetnik pravice uporabe še vedno vknjižen nekdanji Hmezad Žalec). Na nevarnost, da se bo kaščina streha začela rušiti, je inšpektorat za kulturo in medije, ki deluje v sklopu ministrstva za kulturo, opozarjal že pred štirimi leti v svojem letnem poročilu za leto 1996. »Na podlagi izrečenih opozoril s strani inšpektorata naj bi se v kratkem začela izvajati nujna dela pri sanaciji ostrešja grajske kaš-
če gradu Podčetrtek,« je od takrat ostalo zapisano v listinah, nujnih del pa ni bilo. »Inšpektor je v letu 2006 na pobudo župana Občine Podčetrtek Petra Misje lastniku objekta res izdal opo-
zorilo po določbah Zakona o inšpekcijskem nadzoru -v smislu odprave nepravilnosti - vendar je šlo za ukrep preventivne narave. Ker objekt grajske kašče nima statusa kulturnega spomenika,
V vrtcu so že gasili požar
Hočejo nov vrtec, saj je obstoječi brez uporabnega dovoljenja
Vrtec v Podčetrtku, ki do-muje v zgornji etaži zdravstvene postaje, je brez uporabnega dovoljenja že poldrugo desetletje. V njem je celo prišlo že do manjšega požara, zato namerava občina še letos zgraditi nove prostore.
Na to, da deluje vrtec v Podčetrtku brez uporabnega dovoljenja, opozarjajo občino tudi državni organi, je povedal župan Peter Misja. Da bi obstoječe prostore uredili, ta-
ko kot zahtevajo predpisi, se občini finančno ne izplača, zato so se v četrtek odločili za gradnjo prizidka k osnovni šoli. Vrtec nameravajo zgraditi do začetka novega šolskega leta, torej do septembra.
Po prvem predlogu je občina načrtovala, da bi za gradnjo vrtca sklenila javno-zaseb-no partnerstvo, po katerem bi vrtec zgradil na javnem razpisu izbran zasebnik, ki bi mu občina nato plačevala najemnino. Svetniki in občinska
uprava se nato na četrtkovi seji občinskega sveta, kjer so odločali o obliki financiranja gradnje, za javno-zasebno partnerstvo niso odločili, saj strokovnjaki opozarjajo na različne pasti, ki jih prinaša. Tako so se med drugim zbali, kaj bi se zgodilo v primeru, če bi pri zasebniku prišlo do stečaja ter bi imeli opravka z bankami.
Vrtec bo tako zgradila občina sama, ki je kljub velikim lanskim naložbam v veliko
Vrtec v Podčetrtku, ki je dolga leta brez uporabnega dovoljenja, domuje v zgornjih prostorih zdravstvene postaje. V njem je že prišlo do požara.
čo bo torej treba uradno razglasiti za kulturni spomenik.
Grad Podčetrtek ter njegova kašča sta širši problem, ki dela pristojnim že dolga leta sive lase. Občini Podčetrtek vsekakor ni mogoče očitati, da se za rešitev problema gradu ne trudi. Georg Zečević ter Dimitrije Djokić, ki sta skupaj kupila grad Podčetrtek leta 1989, od takrat nista vanj vložila ničesar, čeprav sta se obvezala s pogodbo, da ga bosta prenovila. Občina je pred štirimi leti prejela od ministrstva za kulturo intervencijska sredstva, s katerimi je graščino na novo prekrila ter vsaj začasno ustavila njeno nadaljnje hitro propadanje. Prav tako se je lotila pogajanj z lastnikoma ter pravde proti njima na celjskem sodišču, kjer je Djo-kić svoj petinski solastniški delež prepustil v last občini, ki se je zato odpovedala odškodninski tožbi zaradi
propadanja kulturnega spomenika. Sodni mlini med občino in Zečevićem še vedno meljejo, saj ga je občina tožila zaradi določila iz ku-po-prodajne pogodbe, po katerem bi moral v petih letih začeti obnavljati grad Podčetrtek. Občina je obenem opozorila, da je njen najvidnejši kulturni spomenik po prodaji novima lastnikoma tako propadel, da ima danes veliko škodo. Pred kratkim je bila na celjskem sodišču obravnava, po kateri naj bi Zečević svoj nekdanji nakup gradu Podčetrtek ocenil v današnji, evrski vrednosti.
Kot smo že večkrat poročali, imajo zelo slabo izkušnjo zaradi nakupa gradu Jelšingrad tudi v sosednjem Šmarju pri Jelšah, kjer Ze-čević svoj večinski delež trenutno prodaja, Djokić pa ga hoče obdržati.
BRANE JERANKO
Del mogočne grajske kašče v Podčetrtku s sprednje strani. Tik ob njej je nova dvopasovna cesta skozi Gastrož.
ukrepa po določbah Zakona o varstvu kulturne dediščine ni mogoče izreči, je v sredo odgovorila vršilka dolžnosti glavnega inšpektorja inšpektorata za kulturo Tamara Javornik. Kaš-
V	Šmarju pri Jelšah so se po nekaj letih odločili za obuditev Šmarskega pusta, ki ga za jutri, v soboto, pripravljajo v sodelovanju med TD, TIC in občino. Ob 15. uri se bo sprehodila povorka po ploščadi pred kulturnim domom, maske pa bo ocenjevala komisija. Sodelovala bo tudi pihalna godba.
V	Rogaški Slatini pripravlja občina v torek ob 15. uri pustno rajanje s povorko, ki bo na Evropski ploščadi.
Na trgu vasi Lipa v Termah Olimia v Podčetrtku pripravljajo jutri, v soboto, ob 15.30 Veselo pustovanje, ki bo v sodelovanju z različnimi društvi iz občine. V nedeljo ob 15. uri bo sledilo pustovanje na Virštanju s pustno povorko za otroke in odrasle, ki ga pripravljata TKD in KS. Zbrali se bodo pri domu krajanov. V torek ob 15.30 bodo nadaljevali s Pustnim ringaraja na trgu vasi Lipa v Termah Olimia.
BJ
V vrtec v Podčetrtku, ki ima enoto v Pristavi pri Me-stinju, je vključenih več kot 120 malčkov. Pristavško enoto so zgradili pred nekaj leti kot prizidek podružnične šole. Na lokaciji v Podčetrtku imajo trenutno štiri oddelke.
večnamensko dvorano ter štadion, skoraj brez dolgov. Tako si najetje kredita vsekakor lahko privošči, menijo v občinski upravi ter občinskem svetu. Nov vrtec s petimi oddelki, v katerem bi bili tudi nekateri prostori za potrebe osnovne šole, bi stal po prvi oceni okoli dva milijona evrov, občina pa namerava najeti največ do 1,5 milijona evrov kredita. Zaradi te odločitve se bo moral občinski svet Podčetrtka danes sestati na izredni seji, saj morajo svetniki zaradi gradnje vrtca »v lastni režiji« sprejeti rebalans proračuna. Razpis za izvajalca naj bi objavili takoj po seji, prihodnji mesec pa naj bi že izbrali izvajalca, napoveduje občinska uprava.
BRANE JERANKO Foto: TimE
Objavlja prosto delovno mesto
tajnik/tajnica vodstva podjetja
Od kandidatov/kandidatk pričakujemo:
-	da imajo končano VI. stopnjo strokovne izobrazbe poslovni sekretar oz. druga ustrezna smer,
-	aktivno znanje angleškega jezika (govorno in pisno),
-	zaželeno znanje nemškega jezika,
-	3 leta delovnih izkušenj,
-	poznavanje računalniškega orodja (MS Word, Excel, PowerPoint, Outlook),
-	odgovornost, zanesljivost, pripadnost, komunikacijsko sposobnost.
Delovno razmerje z izbranim kandidatom/kandidatko bomo sklenili za določen čas 6 mesecev z možnostjo kasnejše zaposlitve za nedoločen čas.
Vaše pisne ponudbe za sodelovanje pričakujemo v 8 dneh po objavi na naslov: Cinkarna Celje, d.d., Kidričeva 26, kadrovsko-splošna služba, 3000 Celje.
14
NOVI TEDNIK
Svetovni potapljaški vrh v Konjicah in Zrečah
Pred zbranimi potapljači jadranske regije so nastopili ljudje, kakršen je Paul Rose, avtor dokumentarne serije BBC Oceani in človek, ki je 10 let vodil raziskovalno postajo na Antarktiki.
Mednarodni simpozij Potapljanje AST 2010, že osmi po vrsti, je v petek in soboto pritegnil v Slovenske Konjice in Zreče preko 1200 obiskovalcev. Med njimi so bili potapljači iz širše jadranske regije, ki so želeli zvedeti, kaj je novega na področju potapljanja na svetu in prisluhniti pionirjem s področja potapljanja, znanstvenikom in trenutno najboljšim potapljačem na svetu.
Petek je bil v znamenju 2. mednarodnega festivala filma in videa Sprehodi pod morjem. V Kulturnem domu sta ga pripravila Občina Slovenske Konjice in Plavalni klub Slovenske Konjice v povezavi z Mednarodno zvezo IAHD Adriatic, ki je sicer osrednji organizator simpozija. Del filmov so si že preko dneva ogledali učenci konjiških osnovnih in srednjih šol, zvečer pa je bila na ogled celotna pale-
ta raznolikih filmov, posnetih v različnih jezikih. Večina izbranih je že bila nagrajena na velikih svetovnih festivalih. Na ogled so bili filmi priznanih podvodnih snemalcev, kot so Marino Brzac, Danijel Frka, Marko Kraševec, Paul Rose, Fabio Ruberti in Bojan Švabič. V Slovenskih Konjicah je bila tudi delavnica Ocenitev potapljaških računalnikov.
Osrednji potapljaški dogodek je bil v soboto v Zrečah in ga je podprla tudi Občina Zreče. Program simpozija je bil razdeljen na tri sklope. Govorili so o potapljanju na vdih, z jeklenko na stisnjen zrak ter o tehničnem potapljanju. V prvem sklopu predavanj je najbolj pritegnil Jure Daič, ki je predstavil svojo udeležbo na svetovnem prvenstvu v globinskem potapljanju na Bahamih, kjer se je kot prvi Slovenec na vdih potopil do 101. metra. Drugi
sklop sta kot moderatorki ob Marinu Brzacu vodili članici društva paraplegikov Barbara Slaček in Klavdija Poropat, svoje osemletno delo pa so prvič sami predstavili tudi potapljači s poškodbo hrbtenjače na čelu z Damjanom Peklarjem.
Organizatorji so bili ob zaključku simpozija več kot zadovoljni tako z udeležbo kot z vsebino. »Z nami so bili izjemni ljudje, ki sodijo v sam svetovni potapljaški vrh. Ljudje, kot so profesor Alf O. Brubakk, oče zadnje izdaje medicine potapljanja, Paul Rose, ki je 10 let vodil raziskovalno postajo na Antarktiki, in Ana-toly M. Sagalevich, prvi človek, ki se je potopil pod severni tečaj,« je z vidnim zadovoljstvom naštel nekatere od njih predstavnik organizatorjev, Branko Rav-nak.
MILENA B. POKLIČ Foto: MIHA MATAVŽ
Kaj bo grelo Konjičane?
PGD Nova Cerkev prireja jutri, v soboto, tradicionalni pustni karneval, na katerem bo sodelovalo rekordno število mask. Začetek bo ob 15. uri v centru Nove Cerkve. V povorki bo sodelovalo 50 skupin, kar je največ do zdaj, od tega 270 mask iz OŠ Frankolovo, Nova Cerkev, Socka in iz Vrtca Mavrica iz Vojnika. Motorizirane skupine, ki jih bo več kot 30, prihajajo z Dobrne, iz Celja, Vojnika in nekaterih vasi iz kS Nova Cerkev. Skupno bo na povorki sodelovalo 580 mask. Za boljši razgled bodo tudi letos za obiskovalce postavljene tribune. Pustno rajanje se bo od 21. ure dalje nadaljevalo na plesu mask v dvorani gasilskega doma, kjer bo zbrane zabaval Trio Pogladič. Ob polnoči bodo najizvirnejše maske prejele tudi nagrade. Organizatorji pričakujejo tudi obisk
»najvišjih svetovnih politikov«.
V	Zrečah bo tradicionalna pustna povorka s pustnim rajanjem v nedeljo, 14. februarja. Zbor maškar bo ob 14. uri na tržnici, od koder se bodo maškare v povorki odpravile na ploščad pred Termami Zreče, kjer bo pustno rajanje. Prireditev pripravljata turistično društvo in Društvo prijateljev mladine Zreče.
V	Slovenskih Konjicah pripravlja tradicionalno pu-stovanje na Mestnem trgu društvo prijateljev mladine. Maske se bodo začele zbirati na pustni torek ob 15. uri, pol ure pozneje pa se bo začel tudi program. Tudi letos so poskrbeli, da bo vsaka maska dobila krof in čaj, najbolj izvirne in doma narejene maske pa bodo tudi nagradili.
MK MBP
Kotlovnico Prevrat je treba v celoti obnoviti. Kako jo bodo obnovili in kateri ener-gent bodo v njej po obnovi uporabljali, se še niso odločili.
Stanovanjsko podjetje Konjice, ki z njo upravlja, pripravlja študijo, ki predvideva šest različnih možnosti. O tem, katero možnost bodo izbrali, bo odločil konjiški ob-
^_éĚl
Tomaž Rihtaršič
činski svet. Od njega je tudi odvisno, če bo za ogrevalni sistem v občini še naprej skrbelo to podjetje v lasti občine, ki je septembra lani nastalo s preoblikovanjem iz javnega nepremičninskega zavoda oziroma pred tem Stanovanjskega sklada Občine Slovenske Konjice.
Poleg pridobitve koncesije za ogrevanje je pred njimi še dokapitalizacija, ob tem pa seveda načrtujejo tudi gradnjo novih stanovanj. »Glede na razmere na trgu letos načrtujemo le eno večjo naložbo,« pojasnjuje direktor stanovanjskega podjetja Konjice Tomaž Rihtaršič. Skupaj s podjetjem VMB bodo na Mestnem trgu zgradili objekt, pravzaprav prizidek, s 13 stanovanji s približno 200 kvadratnimi metri poslovnih prostorov ter
34 garažnimi parkirnimi mesti. Za naložbo, ocenjeno na 1,5 milijona evrov, bosta prispevala partnerja vsak polovico denarja.
Če bodo razmere ugodne, nameravajo proti koncu leta
začeti tudi z gradnjo stanovanj na Spodnjih Prelogah. Predvidenih je več manjših stanovanjskih blokov, za katere v tem času še pridobivajo gradbeno dovoljenje.
MBP
V spomin
frankolovskim žrtvam
V soboto, 13. februarja, ob 11. uri bo na ploščadi ob grobovih stotih talcev v Grabnu pri Stranicah spominska slovesnost ob 65-letnici fran-kolovskega zločina. Pripravljajo jo Mestna občina Ce-
lje, OZ ZB za vrednote NOB Slovenske Konjice ter Spominsko društvo 100 franko-lovskih žrtev. Po slovesnosti bo še občni zbor spominskega društva.
MBP
Q

Dobrota opogumlja že trinajstič
Župnijska Karitas Zreče pripravlja že trinajstič dobrodelni koncert Dobrota opogumlja. Koncert se bo začel v nedeljo, 14. februarja, ob 17. uri v športni dvorani v Zrečah.
Na koncertu bodo nastopili številni že uveljavljeni in perspektivni ansambli in posamezniki, ki so se odrekli honorarju v korist župnijske ka-
ritas. Ta vsako leto porabi izkupiček za pomoč ljudem v stiski, zlasti tistim, ki ne zmorejo več plačati položnic. Poleg tega člani obiskujejo bolne in ostarele po domovih in v Lambrechtovem domu v Slovenskih Konjicah ter jih obdarijo. Del denarja porabijo še za Miklavževo obdaritev 300 otrok.
MBP
VABLJENI
na Partizansko 12 v Velenje
www.gorenje.si
Celje dobilo kulturno info točko
Celje je od tega tedna bogatejše za kulturno info točko, ki deluje v Linhartovi ulici 18, v bližini celjske tržnice. Ustanovil jo je Zavod za razvoj in promocijo kulture, kulturne dediščine in turizma Porta B ob pomoči Mestne občine Celje z namenom informiranja ljudi o kulturi, kulturni dediščini in možnostih, kako s kulturno dediščino upravljati.
»Nova kulturno informacijska točka je za Celje pomembna pridobitev, saj bo oživila ta del mesta, hkrati pa bo predstavljala stičišče informacij s področja kulture,« je na odprtju poudaril Vlado Kožel z Mestne občine Celje. V njej bodo obiskovalci dobili informacije in nasvete, občudovali različne tematske razstave (trenutno so na ogled grafike Jožeta Žlausa o umetnici Doroteji Hauser) ter se udeleževali neformalnih strokovnih srečanj in demonstracij domače umetne obrti. »Marca bomo organizirali izdelova-
»Ugotavljamo, da zelo veliko ljudi zbira različno premično dediščino. In v osnovi imajo ljudje do kulturne dediščine zelo dober odnos. Mi jim pri tem pomagamo, tako da jim svetujemo, na kakšen način naj pravilno varujejo in hranijo svojo dediščino, ter jim pomagamo pri pridobivanju nepovratnih sredstev,« pravi Tanja Čaje-vec iz Zavoda Porta B.
nje >pirhov<, pripravili bomo tudi njihovo razstavo, sledila bo demonstracija grafik, lončarske obrti ...« napoveduje projektna koordinatorica v Zavodu Porta B Tanja Čajevec, pri čemer dodaja, da so delavnice kot tudi vse ostale storitve kulturne info točke brezplačne.
Osnovna dejavnost Zavoda Porta B je sicer pridobivanje nepovratnih sredstev za projektne ideje ter pomoč in svetovanje posameznikom, na kakšen način pravilno varovati in hraniti kulturno dediščino. Zavod Porta B ima za seboj že precej uspešnih projektov. Med njimi velja omeniti projekta
Revitalizacije kulturne dediščine in Po poteh dediščine. »Kar se tiče restavratorskih in konservatorskih načrtov ter investicij v kulturno dediščino, smo pomagali investitorjem z Vranskega in Občini Mozirje, sodelujemo tudi z Občino Štore ter z laško občino pri obnovi kartuzije Jurklošter. Delamo pa še dva velika projekta -prvi je prenova velike kmetije v bližini Celja in drugi revitalizacija Trebežnikove kmetije na Šmohorju,« našteva Tanja Čajevec. Prav tako Zavod Porta B sodeluje z Muzejem novejše zgodovine Celje. Skupaj z njim pripravlja projekt revitalizacije kulturne dediš-
NE ZAMUDITE ...
... dneva kitare, ki ga danes (petek) od 14. ure naprej pripravljajo v Mladinskem centru Velenje. Od te ure
naprej bodo na velikem platnu v dvorani na ogled DVD-projekcije koncertov: Roy Buchanan, Jimi Hendrix, Ste-vie Ray Vaughan, Jeff Beck. Ob 19. uri bodo odprli razstavo kitar Davorina Severja, možen bo preizkus vseh razstavljenih modelov kitar in basov. Pripravili so še delavnico, na kateri lahko vsi obiskovalci na pregled prinesejo svojo kitaro ali bas, ob pregledu inštrumenta ponujajo še svetovanje o tem, kako ga vzdrževati. Ob 21. uri se začne koncert. Igrali bodo Tribute, Uroš Planinc Group, Barska muha, Kolektiv 69, po koncertu napovedujejo še jam session. Vstopnine ni ...
... predstave Kuba libre - kabaret zlatih let, ki jo bosta v laškem kulturnem centru v petek ob 19.30 uprizorila Lara Jankovič (na sliki) in Gregor Strniša. Gre
za z nostalgijo in glasbo prežet kabaret, ki ga je napisal Marko Vezovišek, režiser je Jaša Jamnik, skladatelj Moj-mir Sepe. V zgodbi igralka z novim pianistom obuja spomine na svojo življenjsko pot, ki jo je iz socializma, ko so pirhe barvali za 1. maj, vodila preko panka in borbe za lastno svobodo do šansona, v katerega se je zaljubila pod vplivom Mojmirja Sepeta. Kubo libre napovedujejo kot nostalgičen spomin na čase mesnih »doručkov«, Titove štafete, stoenk, bratstva in enotnosti, v glasbi pa je predvsem spomin na zlata leta slovenske popevke. Vstopnina 17 EUR ...
Kulturna info točka v Linhartovi ulici 18 v Celju vabi vsak delavnik: ob ponedeljkih, torkih, četrtkih in petkih med 8. in 14. uro, ob sredah med 12. in 18. uro ter ob sobotah (občasno) med 10. in 12. uro.
čine celotnega območja, ki ga muzej pokriva. »Od ljudi želimo izvedeti, kakšno dediščino imajo, ter jim pokazati, kako se njihove zbirke obdelajo, kako se prezentirajo in varujejo. S tem bo tudi muzej dobil pregled nad dejanskim stanjem na terenu. In ko bo pripravljal kakšno zanimivo razstavo, bo lahko pozval lastnike, naj posodijo svoja dela za ogled. Sicer delamo tudi na digitalizaciji in e-arhivih - želimo torej, da se večji del dediščine, tudi nematerialne (običaji, šege, glasba ...) digitalizira,« dodaja Čajevčeva.
BOJANA AVGUŠTINČIČ Foto: SHERPA
. dveh zanimivih plesnih prireditev. V soboto bo v Celju že 17. Brezova metla, unikatna plesno pustna prireditev, na kateri bo tudi letos sodelovalo okrog sto otrok. Prireditev organizira plesno društvo Harlekin in bo trajala celo pustno soboto. Za javnost se predstavitev otroških plesnih stvaritev začenja ob 17. uri v veliki dvorani Narodnega doma v Celju. Vstopnine ni ... V Kulturnem centru Rogaška Slatina pa bo v soboto ob 20. uri Valentinov Pegazov večer. Društvo baletnih umetnikov Slovenije, ki združuje že več kot 280 članov, pripravlja zanj najlepše odlomke iz zakladnice klasične baletne umetnosti. Vstopnina 15 EUR ...
Mi2 so občinstvo v Metropolu že po dveh »komadih« dvignili na noge.
Mi2 »stresli« Metropol
Predpromocija bližnje nove plošče Dečkov s Sotle pred nabito polno dvorano
Mi2 so po daljšem času v soboto s koncertom v dvorani Mestnega kina Metropol spet razveselili Celjane. Koncert, ki je trajal debeli dve uri, je bil eden takšnih, kot si jih v Celju lahko le še želimo.
Zvok je bil odličen, občinstvo razpoloženo in že po uvodnih taktih je stekel med ob-
činstvom in prepričanimi ro-kerji fluid, ki je le redko katerega od bistveno več kot 200
obiskovalcev, na kolikor je organizator omejil število občinstva, obdržal na stolih. Ob znanih uspešnicah se je na stolih tudi pelo, plesalo in rajalo. »V skupni smo se odlično počutili in z dolžnim spoštovanjem do Celjanov in dvorane s sedeži odigrali enega bolj sproščenih, a glasbeno in sploh izvajalsko točnih koncertov,« je bil po nastopu zadovoljen frontmen skupine Tone Kregar.
Mi2 so odigrali svoj standarden repertoar nepozabnih uspešnic, a velik del koncerta namenili tudi težko pričakovani plošči, ki jo napovedujejo v dobrem mesecu dni. Odigrali so vseh šest pesmi z novega albuma, ki jih že poznamo, Gretico celo dvakrat -v novi preobleki. Za dodatek pa so izbrali novo pesem, ki je občinstvo še ne pozna. Štajersko nebo, odličen z energijo in rokom nabit »komad«, pravijo sami, bo nosilna pesem nove plošče.
Tudi sicer zanimanje za Mi2, po izidu njihove biografije, zelo narašča. »Koncerti se bodo kar vrstili, zanimanja je veliko, kar nas posebej veseli, zlasti za maj in junij, ko bomo promovirali novo ploščo,« pravi Kregar.
BRST Foto: GrupA
Lišanin se poslavlja
Končal se je 15. mednarodni razpis revije Likovni svet in Galerije likovnih del mladih Celje za likovna dela avtorjev do 20 let na temo Etno oblačila in folklora mojega naroda. Na razpis je prispelo več kot 10 tisoč del iz 46 držav, kar razpis ponovno uvršča med deset največjih na svetu.
Likovna dela je pregledala mednarodna strokovna žirija, ki je v vsaki starostni skupini določila po pet najboljših likovnih del, ki si delijo prvo mesto, in še po 100 do 130 likovnih del za priznanja v vsaki starostni skupini. Slav-
nostna podelitev priznanj in razstava nagrajenih likovnih del bosta 7. maja v Galeriji likovnih del mladih Celje.
Z zaključkom tega razpisa se od vodenja mednarodnega razpisa poslavlja njegov ustanovitelj in vodja Mihailo Lišanin. Ker se bo upokojil, želi vodenje in organizacijo razpisa prepustiti mlajšim. Kot pravi, se s predstavniki Mestne občine Celje že pogovarja, da bi razpis pod svoje okrilje prevzel Zavod Celeia Celje, vendar končne odločitve o tem še ni.
BA
Hmw4wMm>îm
)
Že v marcu, ki je tradicionalno vaš mesec, se vam zvezde na področju ljubezni kar najbolj prijazno nasmihajo. Izjemno vam je naklonjeno tudi poletje zaradi kratkotrajnega vstopa dobrotnika Jupitra v vaše znamenje. Junij je mesec, ki si ga boste mnogi zapisali z zlatimi črkami v svojo knjigo življenja. Mogoči so tudi začetki novih, dolgotrajnih zvez. Izjema v poletnih mesecih bo julij, v katerem se vam svetuje večja previdnost. Mogoče je celo, da vam bo kdo zavidal ali oviral vašo srečo na najbolj neprimeren način. Preostanek leta vam je naklonjen, z izjemo oktobra in novembra, ki nista dobra za nove začetke. Vsi prijetni dogodki na čustvenem področju bodo uvertura v tiste, ki jih boste v obilici deležni v prihodnjem letu, ko boste gostili Jupitra dlje časa.
Zanimivo, pestro in dinamično ljubezensko leto je pred vami. Še pred začetkom pomladi lahko občutite močne vibracije Venere. Nekateri se boste odločili svoja razmerja poglobiti, drugi lahko poskusite srečo z novo osebo. Možnosti, da se v vaše življenje vrne oseba iz preteklosti, celo iz daljne, so zelo velike. V zadnji tretjini maja in prvi polovici junija boste blesteli. Od jeseni dalje pa vse do konca leta bo strastno, razburljivo, pripravljeni bodite na še tako nemogoče scenarije, ki vam jih lahko prinesejo planeti. Vedite, da ne bo vse tako, kot je videti, zato se ne prenaglite, vzemite si dovolj časa za premislek. Kajti mogoče je, da še sami ne boste točno vedeli, kaj ali koga si želite ob sebi. Prav zaradi tega se ne prenaglite!
Vse, kar se vam bo dogajalo na ljubezenskem področju v tem letu, bo imelo predznak trajnosti. Zveze, sklenjene na novo, bodo osnovane na skupnih interesih. Prav zaradi tega obstaja velika možnost, da kakšno prijateljstvo preraste v veliko ljubezen. Sprostite se, uživajte v vsem, kar vam življenje ponuja. Kljub dobrim napovedim pa velja previdnost v mesecu juliju in avgustu, ko lahko nastopijo napetosti ali kakšni nesporazumi. Ne prehitevajte dogodkov, ne sodite po prvem vtisu - resnica ima več obrazov. V pozno jesenskih in celo zimskih mesecih lahko občutite strast, za katero si še sami niste predstavljali, da jo premorete. Dovolite si jo izživeti, saj slovite kot znamenje, ki je zaljubljeno v ljubezen samo.
Za mnoge Kozoroge se je leto začelo precej stresno, kar je tudi posledica Sončnega mrka v vašem znaku v sredini meseca januarja. Pluton, ki potuje po vašem znamenju, vam sporoča, kaj je dobro preobraziti, da boste zaživeli bolj polno in skladno s svojo osebno usodo. Življenje vam bo ponudilo kar nekaj lepih priložnosti in zagotovo jih ne boste prezrli. Ker premorete disciplino, vam ne bo težko opustiti nekatere svoje principe, ki so vam že odslužili. Mnogi si boste ustvarili nova razmerja, ki vas bodo navduševala in napolnjevala s srečo. Mogoče boste deležni nekaj nasprotovanja v zadnjih mesecih leta, vendar boste uspešno rešili tudi ta. Želja po umirjenosti in kvaliteti v medo-sebnih odnosih se vam lahko uresničiti, samo dovolj močno si morate želeti.
Bolj kot ljubezni se boste v letu 2010 posvečali eksistenčnim vprašanjem, karieri in delu. To sicer ne pomeni, da bo vaše ljubezensko življenje popolnoma postranska stvar. Vaši čuti se bodo prebudili ob začetku pomladi, april bo krasen mesec. Tudi julij je čas, v katerem boste blesteli, osvajali z lahkoto in se bili tudi pripravljeni posvetiti ljubljeni osebi bolj kompleksno. Če ste v stalnem razmerju, bodite pozorni na to, da partnerja ne postavljate preveč pogosto na drugo mesto, saj ste lahko v tem primeru deležni kritike in očitkov. To pa lahko vodi v začaran krog užaljenosti, trme in nepripravljenosti sklepanja kompromisov. Lepa beseda vedno pravo mesto najde, zato je odkrita komunikacija nujnost, da vaše razmerje preživi.
Od pomladi dalje boste zelo privlačni, končno se pričenja tudi leto Leva, vašega znamenja. Direktno gibanje Marsa v vašem znaku bo vse do začetka poletja prižigalo iskrice v očeh vaših oboževalcev, saj boste izžarevali krasno, privlačno energijo. Mogoče boste ob začetku poletja zelo izbirčni, komu nameniti svojo pozornost. Tudi vezani Levi ste lahko občasno muhasti, nezadovoljni ali celo kritični do partnerja. Vendar posebnih zamer ne bo. Poletje bo krasno po zaslugi naklonjenega Jupitra. Jesensko obdobje prinaša drugačno, resnejšo energijo. Med septembrom in decembrom skušajte krotiti svoj ponos in ego ter sklepati tudi kompromise, čeprav bo to težko. Bodite pripravljeni, da vedno ne bo obveljala vaša beseda.
Pomladanski meseci so lahko za mnoge Škorpijone čas novosti. Še posebej boste tega veseli tisti, ki ste sami in čakate na svojo sorodno dušo. Ostali lahko vnesete veliko svežine v svoja razmerja in jih odenete v novo preobleko. Jupiter bo v tem letu poskrbel tudi za zelo romantična čustva, ki jih bodo najbolj veseli vaši izbranci. Jesensko obdobje prinaša zelo močne energije, povečane strasti, ki se lahko občasno odrazijo tudi razdiralno. Kaj hitro se lahko pojavijo dvomi, ljubosumje, tudi posesivnost. Takšno omejevanje lahko naleti pri vašem partnerju na prav obratni učinek od želenega. Veliko tega se bo dogajalo v vaši notranjosti, v zunanji situaciji pa bodo okoliščine popolnoma drugačne. O tem se boste lahko prepričali že pred koncem leta.
Večina leta vam je v ljubezni naklonjena, zato pridno kujte načrte, kako omrežiti svoj objekt oboževanja, če ste še sami. Če pa ste že oddani, vam ne bo manjkalo idej, kako ponovno prevzeti stalnega partnerja.
V celotnem letu izstopa kot bolj naporno, občasno celo stresno, obdobje poletnih mesecev. Lahko, da bo na preizkušnji prav tisto, kar vam pomeni največ - vajina zasebnost. Pričakujete lahko, da se bodo v vaše razmerje zaradi spleta okoliščin vmešavali družinski člani in drugi ljudje, kar vas lahko spravlja ob živce. Bodite pripravljeni tudi na tak scenarij, da boste pravočasno reagirali.
Jesenski meseci prinašajo bistveno drugačno, vama bolj prijazno in naklonjeno energijo.
V planetih imate na čustvenem življenju kar nekaj dobrih zaveznikov, ki vas bodo ščitili skozi leto 2010. Mnogi Dvojčki se boste zaljubili na novo in se odločili za skupno življenje, čeprav svojo svobodo zelo cenite. Vendar tokrat ne boste imeli občutek, da nekaj pomembnega žrtvujete, da na drugi strani pridobite.
Zelo srečni in spontani boste že februarja, nepozaben bo maj, očarljive počitnice lahko pričakujete v avgustu. Vaša dobra volja in pozitivna energija se bo prenašala tudi na druga življenjska področja, kjer boste prav tako uspešni. Vse, kar se vam bo dogajalo v ljubezni v tem letu, bo imelo predznak trajnosti, zato tvegajte tudi tam, kjer sicer ne bi.
Pomlad bo tudi vam dobro razgrela čute in v mesecu aprilu se boste počutili čudovito. Ustaljene zveze bodo pridobile na svoji kvaliteti, rojevajo se lahko tudi nove ljubezni. Tudi julij je mesec, ki si ga boste zapomnili, zato si skušajte v tem času rezervirati čas za počitnice.
Mnogi med vami se boste odločili zapustiti samski stan in se ustaliti v svojih razmerjih ter jih kronati s skupnim bivanjem. Ta poteza se bo odlično obrestovala.
Vaša dobra volja se bo prenašala tudi na ostala življenjska področja. Z veliko pripravljenosti, da si uredite svoje življenje po svojih predstavah, vam lahko uspeva doseči tudi nekatere dolgoročne cilje. To vas bo še posebej osrečevalo.
Pomlad bo zelo zanimiva, še lepše v ljubezni bo poletje. November, ki je vaš mesec, prinaša zanimive dogodke na čustvenem področju. Samski Strelci lahko doživite na svojih počitnicah ali potovanjih nepozabno ljubezensko avanturo, zato ne ostajajte doma! Rodila se bodo nova znanstva, nekatera obstoječa pa tudi razpadla. Točno boste vedeli, kdo je vreden vaše pozornosti in časa in kdo ne! Vezani Strelci boste polni načrtov, kako preživljati čas skupaj s partnerjem. Idej vam ne bo primanjkovalo, poletje je čas, v katerem lahko uresničite še tako drzne zamisli. Strast, ki jo znate vnesti v razmerje, se bo v tem letu še okrepila in izboljšala kvaliteto vaših medosebnih odnosov. Mnogi boste imeli tudi naraščaj, kar vas bo še posebej osrečilo.
Po zaslugi Jupitra, ki bo (skoraj) večino leto potoval po vašem znamenju, ste ljubljenec zvezd na vseh področjih, tudi v ljubezni. Mnogi se boste na novo zaljubili, mnogi v zvezah odločili za skupno življenje in starševstvo. Večji del leta boste uživali v občutku, da se uresničujejo vaše dolgoletne želje.
Tudi vi boste naleteli na občasna neodobravanja ali nasprotovanja, vendar s strani okolice. Razlogi za to so lahko različni, vendar tokrat si ne boste dovolili kratiti svoje sreče. Partner vas bo podpiral, cenil in spoštoval, kot si lahko samo želite. In to bo edino, kar bo za vas važno. Vse, kar boste prejemali, boste dvakratno vračali in ugotavljali, da brezpogojna ljubezen ni le fraza, ampak dejstvo, ki ga živite.
LJUBEZENSKE ZVEZDE ZA VAS GLEDATA ASTROLOGINJI DOLORES, KI JE DOSEGLJIVA NA 090 43 61 IN 090 14 28 27 TER GORDANA NA 090 14 24 43 in 041 404 935.
OGLEJTE SI TUDI WWW.DOLORES.SI IN WWW.GORDANA.SI
»Potniki me velikokrat pohvalijo in se zahvalijo za vožnjo. To je dober občutek,« pravi Renata.
A danes pa ženska vozi?
Voznic večjih avtobusov ne videvamo prav pogosto. »Kar nekaj voznikov je, ki skoraj pozabijo voziti, ko zagledajo za volanom velikega avtobusa žensko,« je hudomušno začela pripoved o svojem delu Renata Menart iz Arje vasi, ki ima vožnjo preprosto v krvi. »Brez avtobusa najbrž ne bi mogla več živeti.«
»Tudi sama voznic ne srečujem pogosto, kar pomeni, da jih ni veliko,« pravi Renata, ki vozi za slatinskega prevoznika Flucherja. Ravno v teh dneh se Renata prevaža po nemških avtocestah, sicer pa je s svojim avtobusom v zadnjih štirih letih obredla že kar lep kos sosednjih držav. »Največkrat sem bila v Italiji, ki mi je tudi najljubša. To je topla država, z urejenimi avtocestami in razvitim turizmom, pa tudi drugače mi je všeč njihov način življenja. Prevozila sem tudi Avstrijo, Francijo, Belgijo, Poljsko ... Seveda s turisti >vandram< tudi po naših krajih. Večinoma vozim
Na klepetu z voznico avtobusa Renato Menart iz Arje vasi
za agencije, ponavadi gre za organizirane izlete. Vožnjo v Gardaland, na primer, imam v malem prstu.«
Del tega sveta si je tudi podrobneje ogledala, čeprav ponavadi v času, ko so izletniki na ogledu, Renata poskrbi za parkiranje ali za malce počitka. »Zame je največji užitek vožnja po Rimu ali kje drugje, kjer je >ful gužva<, in ko iz dveh vrst narediš eno. Res, težja je vožnja, bolj uživam.« Renata obvlada vse: »rikverc, špegle, fure« pri čemer smo se odločili, da teh šoferskih izrazov ne bomo »prevajali«.
Renata pravi, da se na vožnje ne pripravlja posebej. Na daljših izletih je prisoten vodič, sicer pa šoferska praksa pomaga, da se znajdeš. Da ne boste mislili, da Renata samo vozi. »Ko pridem s >fure<, je treba očistiti avtobus in ga pripraviti za naslednjo vožnjo, malo se pa tudi spoznam na >mašino<. Nisem ravno mehanik, ampak nekaj le znam.«
Da ne bo pomote: ko gredo Menartovi na morje, je voznica v avtomobilu Renata.
Avtobus namesto rož
Izpit za avtobus je opravila takoj, ko je bilo mogoče, pri 23 letih, saj so imeli tudi doma avtobuse. Že takrat je imel oče, ki se še danes ukvarja s prevozi, obrt in Renata je praktično zrasla z avtobusi. »Ko sem opravljala izpit, sem zvečer doma vzela avtobus in v praksi utrjevala, kar sem se naučila. Ampak že v avtošoli sem prosila, naj me veliko naučijo, ker sem vedela, da bom vozila ljudi.« K opravljanju izpita jo je nagovoril pokojni prijatelj, zdaj pa ima Renata v vozniškem dovoljenju žige na vseh kategorijah, razen za motor. »Ne maram čelade, pa tudi vožnja z motorjem me ni nikoli veselila.«
Sicer je za današnjo voznico avtobusa precej pestra življenjska pot. Med drugim je dolga leta poučevala kandidate
ca B-kategorije, znanje in izkušnje iz tistih let pa so ji še danes dobrodošli. »Potem sem si ustvarila družino in ker sem se želela umiriti in biti več doma, sem naredila šolo za vrtnarja cvetličarja.« Pod rokami podjetne Renate je zrasla vrtnarija v Arji vasi, kjer so se deset let ukvarjali z rožami. Vendar je vmes posegel izziv oziroma že omenjeni prijatelj, ki je pred štirimi leti prosil Renato, naj pride »flikat« vožnje. To »flikanje«, čeprav se je vmes delo tako »spremenilo, da sem v bistvu začela na novo«, traja še danes kot Renatina služba in konjiček, vrtnarijo pa so tudi zaradi spletov drugih okoliščin zaprli.
»Danes so boljši avtobusi, še izleti, se mi zdi, so lepši. Najprej sem malo vozila po Sloveniji, zdaj pa sem noter in praktično ne morem več ven. Če svoje delo opravljaš z veseljem, vse nekako lažje poteka in mene vožnja niti malo ne utruja.« Renata je rada v družbi z ljudmi, pri čemer pravi, da na vožnjah ni sitna. »Ne prepiram se rada. Zavedam se, da se vsak potnik izleta udeleži z veseljem in dobro voljo ter želi, da bi se >fajn< imel. Ne gre, da bi jih jaz obremenjevala in spravljala v slabo voljo. Res je, da se včasih začudijo, da ženska vozi, tudi gledajo, če bo ali ne bo, vendar bi rekla, da so na koncu večinoma zadovoljni z mano. Sama pa tudi mislim, da če se ne dela škoda, je vse drugo v redu. Tudi z otroki se vedno lepo dogovorimo. Na splošno so potniki v redu, sama pa zraven njih uživam. Je pa tudi res, da gledam, da predvsem dobro opravim svoje delo, sicer pa se s potniki ne družim preveč. Tako in tako se je treba spočiti za naslednji dan.«
Lep poklic
Ko jo povprašam o kakšnih posebnih doživetjih, prostodušno prizna, da se na vsaki »fu-ri« kaj zanimivega zgodi, čeprav ni imela še nikoli »defekta« niti ni kje obstala. Zanimivo je opisala svojo prvo vožnjo na Vršič. Drugi šoferji so ji omenjali, da verjetno ne bo prišla gor, »jaz pa bolj kot je bilo ovinkasta in ozka cesta, raje sem imela. Brez težav sem pripeljala na vrh, ko pa smo
se spuščali, sem le popravila en ovinek. Takrat se mi je noga res malo zatresla.« To, tresenje nog, ni nič posebnega. »Nikoli nisi in ne smeš biti ravnodušen, saj voziš ljudi.« Doslej je, še v mladih letih, doživela le eno nesrečo z osebnim avtomobilom, ko jo je voznik zrinil s ceste. Takrat se je precej poškodovala.
Seveda Renata, podobno kot drugi šoferji, obnavlja svoje znanje z različnimi izobraževanji, kot zanimivo izkušnjo pa je opisala tudi trening varne vožnje na vranskem poligonu. Ko se spomnimo nestrpnih voznikov, seveda ne moremo mimo vprašanje, če kdaj zarohni nad njimi. »Zelo redko, nisem živčna. V bistvu se z drugimi vozniki ne obremenjujem, predvsem je treba predvidevati njihove reakcije. Naj povem, da se mi še prehitrih voznikov ne da opozarjati z lučmi, če jih čakajo policisti - če je divjak, naj plača. Je pa res, da vidim marsikaj, kar počnejo ljudje za volanom - jedo, pijejo, telefonirajo, skoraj v vsakem avtomobilu se kaj dogaja. Ljudje res delajo vse, samo vozijo ne!«
Seveda bi Renata težko zmogla brez podpore moža in hčerke. Res je, da večino delovnega časa preživi v moški družbi, a kot ponosno pove, je niso nikoli zafrkavali in se kako drugače šalili z njo. »Pazijo me kot >sokolovo oko<. Sicer pa je to lep poklic, drugačen kot vožnja s tovornjakom. Med šoferji ni poniževanja ali zaničevanja, pozdravljamo se in si pomagamo. Sicer pa drugače ne bi mogli delati. Velikokrat pridem utrujena domov. Ko pa se pošteno naspim, komaj čakam na klic, kdaj bom spet kam šla. Res, nič mi ne manjka.«
Kot je že omenila voznica, si življenja brez voženj ne zna povsem predstavljati. »Verjetno bom vozila tako dolgo, da potnikov ne bo strah, ko me bodo zagledali,« se je za konec klepeta prešerno nasmejala Renata, ki se potem, ko ji bo volan »padel iz rok«, vidi v kakšni pisarni, tako ali drugače povezani s prometom. In seveda: da bi vožnje le minevale brez nesreče!
URŠKA SELIŠNIK Foto: arhiv Menartovih
KUHALNI APARATI gorenje
Pečica po zgledu krušnih peči
v avtošoli, bila je inštruktori-
V napetem vsakdanjiku se zdi prava odrešitev najnovejša generacija pečic HomeMADE iz Gorenja, pri katerih se vse dogaja le z dotiki. Pregledna grafika inovativnega modula DirecTOUCH omogoča, da s pritiskom le treh simbolov zaženete aparat, ki sam opravi vse delo. Bistveno je, kar se dogaja v inovativno oblikovani notranjosti pečice, ki spominja na krušno peč.
Notranjost HomeMADE pečice z obokanim stropom in zaobljenimi stranicami ter premišljeno namestitvijo grel PerfectGrill omogoča enakomerno zapečenost jedi in učinke krušne peči. Lahko vključimo obe greli ali pa uporabimo samo eno, odvisno od tega, kaj pripravljamo.
www.gorenJe.sl
Notranjost pečice HomeMADE z obokanim stropom in zaobljenimi stranicami ter premišljeno namestitvijo grel PerfectGrill za učinke krušne peči.
HomeMADE
18
ŠPORT
NOVI TEDNIK
»Še mene so zelo presenetili«
»Najprej zmaga, potem razlika ...«
Zvonimir Serdarušić bo jutri prvič vodil rokometa-še Celja Pivovarne Laško na mednarodni tekmi, na prvi tekmi osmine finala pokala EHF, proti slovaškemu Tatranu.
Strasten ribič priznava, da raje lovi na rekah kot na jezerih, toda o tem trenutno ne razmišlja: »Dan v Celju mi je prekratek. Šele pred desetimi dnevi sem opravil prvi trening. Sledila je prva tekma v Škofji Loki, po kateri smo bili vsi razočarani.« Moštvo iz Prešova je v šestnajstini finala izločilo Du-naferr ob domači zmagi za 8 golov in z minimalnim porazom v gosteh. »Še mene so Slovaki zelo presenetili s hitro igro. Veliko golov dosegajo iz protinapadov ali po hitrem izvajanju s sredine igrišča. Njihova obramba je
zelo trda, često vsebuje nedovoljene prijeme. Čaka nas izjemno težka naloga. Ogledal sem si pet njihovih tekem, nameravam še tri.« Mi-ladina Kozlino je dolgo mučila poškodba rame, na EP je igral le v obrambi. »Zdaj
je zdrav, torej je njegova rama pripravljena na napore. Toda ni še sproščen, ni samozavesten. Njegov met ni tako silovit, kot je bil, toda iz dneva v dan napreduje.« Serdarušić bo celjsko ekipo dobro spoznal in ugotovil, kaj ji manjka za naslednjo sezono, a še vedno meni, da bi bilo bolje, če bi jo prevzel šele poleti. »Ko opravim šest do sedem tednov priprav in odigramo od 15 do 20 tekem, potem lahko zanesljivo vodim moštvo. Tako pa ne. Na prvem treningu ni bilo nobenega nasmeha, vse igralce je bilo strah.« So njegovi varovanci po remiju z Merkurjem spoznali, da njihov trener ni čudodelec in da je večina zadev odvisna od njih? »Skoraj vsi so dovolj stari in izkušeni, da se tega zavedajo,« je poudaril
Serdarušić, ki je potrpežljivo odgovarjal na vsa vprašanja, le na eno ni hotel, tako kot vselej doslej. Deželno sodišče v Kielu je namreč izdalo obtožnico, ki jo bo najprej obravnaval kazenski senat. V roku treh mesecev bo znano, ali bo prišlo do sojenja na državnem sodišču. »Noka« je namreč osumljen nečednih poslov na mednarodni klubski ravni, ko je bil trener Kiela ...
DEAN ŠUSTER Foto: GrupA
Uroš Zorman je že nekaj let najbrž najbolj znan slovenski rokometaš.
»O tekmi v Škofji Loki ne bi želel izgubljati besed. Ta teden je vzdušje že boljše, v prejšnjem se je utrujenost po evropskem prvenstvu še poznala. Proti Slovakom bomo storili vse, da zmagamo. Če pa bo možno, bomo skušali uloviti čim višji naskok pred povratno tekmo.«
DŠ
»Gajič do konca
sezone
brazplačno«
v	■ ■ ■ i ■
Sneženje jih je pregnalo od doma
Nogometaši CM Celja bi v sredo morali odigrati pripravljalno tekmo z Bravom v Šenčurju, vendar je zaradi vremenskih nevšečnosti odpadla.
Dober teden pred začetkom spomladanskega dela državnega prvenstva se bodo Celjani vendarle odpravili v toplejše kraje, toda le za dva dni. Danes se bodo v Biljah pomerili s srbskim Javorjem, jutri pa še v Rovinju z Interjem iz Zaprešića, desetouvrščenim klubom 1. hrvaške lige.
Poleg poškodb je četo Milana Đuričića načela tudi viroza. Na seznamu bolnih celjskih nogometašev so Aleš Kačičnik, Denis Popovič in Slaviša Dvorančič, med poškodovanimi pa so Dejan Krljanovič, Iztok Močivnik in Dejan Purišič. Z ekipo pa spet vadijo kapetan Rajko Rep, Dejan Urbanč, Matic Kotnik in Boris Mijatovič.
DŠ, foto: SHERPA
Nov športni direktor RK CPL Roman Pungartnik je bil izjemno samozavesten že kot igralec, takšen pa je tudi v novi vlogi, seveda ne pretirano.
Priznava zadovoljstvo ob vrnitvi v rojstni kraj in matični klub. »Sanje vsakogar so, da že takoj po igralski karieri dobi priložnost in pomembno vlogo tam, kjer je začel.« Jutri bo zaradi poškodbe manjkal Miha Gorenšek. »Renato Vugri-nec je s poškodovano levo roko igral že v Škofji Loki, Aleš Pajovič pa ima težave z odriv-no nogo. V rokometu so ves čas prisotne bolečine, ko pa
pride pomembna tekma, jih je treba pozabiti. Pomoč navijačev bo jutri zelo dobrodošla.» Ekipa pa ne bo deležna pomoči Dragana Gajiča . »Trenutno zaradi poškodbe še ni pripravljen za igro. Prijavili smo ga za vsa tekmovanja. Prekinil je pogodbo z Zagrebom in nato imel nekaj zanimivih ponudb. Kljub temu se je pridružil nam, brezplačno. Sezonski proračun kluba je že davno zaprt. Njegova poteza je hvale vredna, njegova pogodba, ki je podpisana za dve leti, pa bo začela teči ob koncu sezone.«
DŠ
Slaviša Dvorančič (v skoku) je zaradi bolezni izpustil nekaj treningov, Romana Bezjaka (desno) pa je selektor slovenske reprezentance do 20 let Tomaž Kavčič tako kot tudi Rajka Repa uvrstil na seznam za zadnjo tekmo v pokalu Mirop v sredo proti Italiji.

Brez
odločitve le še v 2. ligi
V	ligah nogometa na odboj na Skalni kleti bo jutri zadnji igralni dan.
V	1. ligi so na vrhu spet »špagetarji«, med veterani pa so najboljši Kremenčkovi. V 2. ligi imata na čelu dve ekipi enako število točk, vendar je v prednosti AH Škorjanec Hoch-kraut zaradi zmage v medsebojnem dvoboju s Chip Monacom.
Izidi v 1. ligi: 8. krog, Špagetarija&Pizzeri-ja Koper - Mar-Pog 8:3, 9. krog Down-
town&Šargi - Marinero 7:3, www.javnadraz-ba.si - Mar-Pog 8:7, Špagetarija&Pizzerija Koper
-	Caffe del Moro 9:2. Špagetarija&Pizzerija Koper ima 22 točk, www.javnadrazba.si 16, Caffe del Moro 11 .
Izidi 9. kroga v 2. ligi: Amaterji Občina -AH Škorjanec Hochkraut 4:6, SBIT - FC Hu-dinja Champion pub 9:6, Chip Monaco - Splošna bolnišnica Celje 8:5, Agadir - Elektro Celje 10:6, SIM Schiki - Hladno pivo 5:6.
Izidi veteranske lige: 7. krog, Črički - Schiki 6:1, 9. krog, Janezi - Kremenčkovi 1:17, Črički
-	Klateži Taverna Carraro 5:9, Schiki - www.jav-nadrazba.si 5:10. Kremenčkovi imajo 24 točk, Klateži Taverna Carraro 19, www.javnadraz-ba.si 18 .
Jutrišnji spored: Downtown&Šargi - Mali Pariz (13.10), Caffe del Moro - Mar-Pog (14), www.javnadrazba.si - Črički (15.40), Klateži - Janezi (16.30), Kremenčkovi - Schiki (17.20), Agadir - Elektro Celje (18.10), Amaterji - Hudinja (19), SB Celje - SBIT (19.50), Špagetarija&Pizzerija Koper - www.javnadraz-ba.si (20.40), Škorjanec - Hladno pivo (21.30).

Kuharjevim Hopsom šesta zmaga v nizu!
Polzelski košarkarji so v 18. krogu 1. slovenske lige na Kodeljevem premagali domači Slovan z 81:78. To je šesta zmaga v nizu varovancev trenerja Boštjana Kuharja, s katero so skočili med sedmerico najboljših in si še povečali možnosti za nastop v ligi za prvaka.
V Ljubljani so imeli pred koncem tretje četrtine že 14 točk naskoka, a so jih do zadnje minute zapravili, nato pa je odločilni koš po prodoru dosegel Nik Ivanovič. Najboljša strelca Hopsov sta bila Primož Koba-le z 22 in Shawn King z 18 točkami. Polze-lani so pot nadaljevali v hrvaško Istro, kjer bodo obnovili telesno pripravljenost za nastop v četrtfinalu slovenskega pokala, ko bodo čez teden dni skušali presenetiti gostiteljico zaključnega turnirja Krko.
Novo ime na seznamu igralcev Zlatoroga je David Andrew Collins. 24-letni Kand-čan je visok 213 centimetrov. Laščani se bodo
z njim jutri v Novem mestu skušali približati Krki le na zmago zaostanka. Šentjurča-ni bodo potovali na Obalo s ciljem po deseti zmagi v zahtevnem boju za uvrstitev med prvo sedmerico. Od te je že precej oddaljena Elektra. Drevi bo v Šoštanju pričakala Šenčur, ki je izgubil vseh 17 tekem.
Slatinčani v boju za vrh 1. B lige še vedno dihajo za vrat Mariboru Messerju, ki ima zmago več, a je pred njim tudi še pot v Rogaško Slatino. Veliki derbi bo čez 15 dni, jutri pa bo Rogaška gostovala v Grosupljem.
Izvršni odbor Košarkarske zveze Slovenije je potrdil šest novih selektorjev slovenskih reprezentanc. Štirje prihajajo s celjskega konca, članice bo vodil Boris Zrinski, mladinke Damir Grgič, kadete Dejan Mihevc, kadetinje pa Boštjan Kočar.
DŠ
Foto: SHERPA
Na Kodeljevem je z metom iz igre 8-11, s prostimi meti 5-6 in štirimi asistencami blestel Primož Kobale.
Tigru Miheliču
bronasta
medalja
Karateist velenjskega kluba Domen Mihelič je na 37. mladinskem evropskem prvenstvu v Turčiji osvojil tretje mesto v kategoriji nad 78 kilogramov.
V Izmirju je bilo med 738 tekmovalci in tekmovalkami iz 41 držav 26 slovenskih karateistov. Že tretjič se je tega tekmovanja v športnih borbah udeležil Velenjčan Mihelič. Presegel je pričakovanja in se edini izmed naših reprezentantov povzpel na zmagovalne stopničke. Začel je z zmagama proti Angležu Lambertu s 7:1 in Slovaku Kaletu z 9:0, v polfinalu je moral priznati premoč Francozu Serfati (1:4), v napeti repesažni borbi za tretje mesto pa je ugnal Škota Wooda s 4:2.
Po nekaj sušnih letih je to prva medalja generacije mladih slovenskih karateistov, ki se jo je najbolj razveselil klubski trener Bego Tabaković, predsednik KK Tiger. Zadnje odličje na evropskih prvenstvih v mladinski konkurenci je uspelo osvojiti Velenjčanu Omerju Tabakoviću, leta 2006 je bil v Podgorici prav tako tretji.
DŠ
Domen Mihelič (desno) med borbo
Celjske drsalke v Ljubljani
V Ljubljani je bilo mednarodno tekmovanje mlajših kategorij v umetnostnem drsanju Dragon Trophy 2010.
Nastopilo je 231 tekmovalcev iz 13 držav. V kategoriji Junior Ladies je bila Celjanka Daša Grm četrta, na sedmih mestih pa so bile Patricija Juren med Debs girls 96, Maruša Udrih pri Springs girls 99 in Lara Guček med Cubs girls.
DŠ
Najboljši moštvi Savinjske košarkarske lige. Z leve stojijo Nejc Vodovnik, Davorin Govedič, Uroš Godler, Boštjan Štravs, Luc Ocvirk, Primož Bizjak, Boris Kovačič, Rok Vašl, Matej Lukan in Grega Štorman, čepijo pa Žan Ocvirk, Miloš Dernač, vodja ekipe Igor Vogrinec, Matic Marolt in Andrej Podvršnik, ki pa v finalu ni igral.
Kamnoseštvo Vogrinec tretjič zapored!
V nedeljo so bili na Polzeli zaključni boji Savinjske košarkarske lige.
Finalista sta bila ista kot lani, Kam-noseštvo Vogrinec Parižlje pa je tokrat težje prišlo do zmage. S 84:80 je ugnalo moštvo Vrani Vransko. Odločilno je bilo razmerje ulovljenih žog pod obročema (39:23). Za zmagovalce so koše dosegli Rok Vašl 21, Primož Bizjak 20, Uroš Godler 18, Boštjan Štravs 17 in Boris Kovačič 8, za poražence pa Žan Ocvirk 25, Matej Lukan 23, Nejc Vodovnik in Matic Marolt po 9, Luc Ocvirk 7, Grega Štorman 6 in Davorin Govedič 1.
Izidi preostalih tekem končnice: za 3. mesto BSB Otok Celje - Študentski klub Žalec 56:53, za 5. mesto Veterani Zlatorog Laško - Br-glez.com Polzela 63:49 in za 7. mesto Pungi bar Tip-top Polzela - Griže 69:60.
Najboljši strelec lige je bil s 165 točkami Uroš Godler (Parižlje) pred Janezom Zupancem (135, Brglez) in Primožem Kitkom (131, Laško). Sedemnajsta izvedba množične lige se bo začela novembra.
Foto: TONE TAVČAR SHERPA
Žan Ocvirk (Vrani) je bil najboljši strelec finalnega obračuna. Podajo mu skuša preprečiti Primož Bizjak.
PANORAMA
ROKOMET
1. SL, 19. krog: Ribnica -Gorenje 30:35 (15:18); Os-tarčević 6, Ljubanović 4; Rnić 9, Čupić 8, Natek 7, Šimič 5, Bezjak 4, Cehte, Bajram
I.	Vrstni red: Celje 32-2, Ci-mos 28-6, Gorenje 26-8, Trimo 21-15, Slovan 18-16, Ormož 16-18, Škofja Loka 1220, Maribor 12-22, Ribnica 9-27, Krško, Prevent 6-26.
KOŠARKA
1. SL, 18. krog: Geoplin Slovan - Hopsi 78:81; Čigoja 23, Krušič 16; P. Kobale 22, King 18, Thondique 13, Ivanovič
II,	Sviridov 8, Skok 7, Se-bič 2. Vrstni red: Zasavje 31, Krka, Helios, Geoplin Slovan 30, Zlatorog 28, Hopsi 27, Šentjur 26, Parklji 25, TCG Mercator 24, Elektra 23, Koper 21, Šenčur 17.
1. SL (ž), 17. krog: Merkur - Triglav 71:64; Tavić, Barič 21, Turčinović 10, Verbole 9, Klavžar 6, Abramovič, Jago-dič 2; Gortnar 19, Đurić 17, GVT - AJM 57:85; Javornik, Božičevič 12, Šrot 10, K. Klančnik 9, N. Klančnik, Zdovc, I. Klančnik 4, T. Klančnik 2; Dover 28, Furman 19. Vrstni red: Merkur 35, Kranjska Gora, AJM 31, Triglav, Ilirija 25, GVT 24, Ježica, Odeja 22, Domžale, Kozmetika Afrodita 17. (KM)
U)
u'
1-1
so.'
ŠPORTNI KOLEDAR
Petek. 12. 2.
MALI NOGOMET
1. SL, 14. krog, Škofije: Tomi Press Bronx - Dobovec (20).
KOŠARKA
1.	SL, 18. krog, Šoštanj: Elektra - Šenčur (20).
2.	SL - vzhod, 17. krog, Podčetrtek: Terme Olimia - Dravograd (19).
Sobota, 13. 2. ROKOMET
Liga prvakov, skupina B, 7. krog, Sarajevo: Bosna - Gorenje (17.30).
Pokal EHF, prva tekma osmine finala: Celje Pivovarna Laško - Tatran Prešov (17).
1. SL (ž), 19. krog: Celeia Žalec - Zagorje (18), Škofije: Burja - Celje Celjske mesnine (20).
KOŠARKA
1. SL, 18. krog: Koper -Šentjur (18), Novo mesto: Krka - Zlatorog (20).
1.	B SL, 18. krog: Grosuplje - Rogaška (20).
2.	SL - vzhod, 17. krog: Pod-bočje - Pakman (19), Ljubljana: Ježica - Vrani (20.15).
1. SL (ž), 17. krog, Ljubljana: Ilirija - Kozmetika Afrodita (17).
ODBOJKA
1. SL, zelena skupina, 3. krog, Brezovica: Duol - SIP Šempeter (18).
1. SL (ž), modra skupina, 3. krog, Šempeter: Aliansa -Koper (19).
Nedelja, 14. 2.
ROKOMET
1. B SL, 13. krog: Celje Pivovarna Laško B - Ajdovščina (16).
20
KRONIKA
NOVI TEDNIK
Spolna zloraba živali tudi na Celjskem
Na spletu široka ponudba DVD-jev o seksu z živalmi - Posiljevalec krav s »pručko«?
Bedarija bi bilo napisati, da se spolne zlorabe živali na našem območju ne dogajajo. Še več, v Sloveniji smo našli celo spletno stran, kjer bralcem na dolgo in široko pojasnijo vse o seksu s psom, psico, z žrebcem (konjem) in celo s pujsom! Nato bralci lahko na forumu pišejo o svojih izkušnjah, objavljajo videoposnetke in fotografije! In da se ne ustavimo samo tu: že več mesecev vemo za primer zlorabe živali na Celjskem. A ker je zakonodaja pač takšna, kot je, in ker si mnogi pred tem še vedno zatiskajo oči ali delajo usluge znanim, namesto da bi zakone spremenili, takšni storilci vedno ostanejo nekaznovani.
Že lani smo od bralcev dobili informacijo, da morajo predvsem lastniki kmetij v naselju na severu celjske občine paziti na svoje živali. Po hlevih naj bi se smukal moški, ki si želi bližnjega stika s kravami. Ker to menda ni ravno lahek opravek, naj bi s seboj nosil tudi leseni podstavek - »pručko«, ki naj bi izdala njegov namen, ko jo je moral zaradi bega pustiti na »kraju zločina«. Težko pa je pri tem dobiti kakršen koli uradni podatek - ker ga ni. V policijskih evidencah so sicer primeri mučenja živali, vendar ne gre za spolne zlorabe. Da dokazov za takšna dejanja kljub nekaterim podat-
»Moškim najbolj ustrezajo hlevske živali, ženskam psi,« razlagajo zoofili .
kom niso mogli dobiti, nam je povedal tudi vodja oddelka za splošno kriminaliteto na celjski policiji Milan Vogri-nec. Bolj natančno raziskovanje pa pokaže na ironijo pri naših zakonih. Po Zakonu o zaščiti živali je spolna zloraba le prekršek, z drugimi besedami to pomeni, da bi policisti lahko osebo, ki seksa z živaljo, kaznovali le, če bi jo dobili v akciji. Kako so se avtorji Kazenskega zakonika posvetili tej tematiki, kaže 342. člen, kjer so mučenje živali odpravili z eno samo povedjo: »Kdor surovo rav-
Zoofilija je ljubezen do živali, vključno s spolnim odnosom med človekom in živaljo. Vendar zoofili zase pravijo, da »ne bi nikoli ranili, mučili živali in da počnejo le tisto, kar živalim prija. Tisti, ki uporabi žival le za spolno potešitev, pri čemer do nje ne čuti ljubezni, temveč predvsem seksualno privlačnost, pa se imenuje bestia-list ...Takšno ravnanje je za zoofila povsem nesprejemljivo, saj ima s svojo živaljo razmerje, kot da gre za moža in ženo (ali ljubimca), ki v spolne odnose privolita in jima predstavljajo obojestransko ugodje ...« je zapisano na slovenski strani (www.zoo-sola.com), kjer bralcem celovito razložijo spolnost z živaljo .
na z živaljo ali ji po nepotrebnem povzroča trpljenje, se kaznuje z denarno kaznijo ali z zaporom do treh mesecev.« In glede na vse odvetniške prijeme bi bilo prav zanimivo videti, kako bi posiljevalca zagovarjal odvetnik. Je seks s polton-sko kravo res surovo dejanje in ali to sploh žival čuti? Sliši se banalno, toda v kazenskem zakoniku spolna zloraba živali s temi besedami namreč ni omenjena.
Veterinarske izkušnje
Čeprav je glede na to, kakšne fotografije in posnetke je mogoče najti na spletu, še kako lahko verjeti, da se takšne stvari dogajajo in da je stvar resna, pa uradno ostane vse le pri govoricah. Glede na to, da so se mnogi strokovnjaki, ki drugače zelo radi nastopajo v javnosti, zaradi dogodka z bul-mastifi skrivnostno zavili v molk, smo vrtali dalje. Priznanega dolgoletnega celjskega veterinarja Viktorja Što-
kojnika, ki je zdaj že v pokoju, a je še vedno predsednik veterinarske zbornice, smo vprašali, ali se je kdaj v svoji karieri srečal s spolno zlorabo živali. »Bile so govorice, vendar nismo dobili dokazov, ker so tisti, ki so to počeli, molčali, žrtve pa tudi ... Smo pa o tem slišali po vaseh, kjer smo delali, tudi kakšni odkupovalci živali so to večkrat omenjali. Dobivali smo tudi pisma, ki smo jih vedno odstopili inšpekciji. Veterinar praktik mora namreč takoj obvestiti veterinarsko inšpekcijo, ta pa policijo, ki mora ukrepati, da se pač takšna dejanja preprečijo.« Ali se morda da ugotoviti, da je bila večja žival zlorabljena? »Neposredno po dogodku se dajo te stvari ugotoviti s pregledom, z brisom in po poškodbah organov. Po daljšem času pa praktično ne. Veliko ljudi me te dni sprašuje, ali takšne stvari živalim ugajajo ali ne. Večje živali, ki so svojim lastnikom zelo vdane, pre-
Kradli gorivo
V prvih dneh februarja so celjski policisti v Bukovžla-ku prijeli štiri moške, ki jih sumijo tatvine goriva. Gre za moške, stare od 19 do 22 let, iz Celja in Šentjurja. Skupina naj bi imela na vesti tatvino goriva v Zlatečah pri Šentjurju, vsaj dve osebi naj bi zaradi podobnih kaznivih dejanj že obravnavali. Pri prijetju so v vozilu našli kar 80 litrov ukradene nafte. Zoper osumljene bodo šentjurski policisti podali tudi kazensko ovadbo.
nesejo veliko njegovih manipulacij,« še doda Štokojnik. Pogosto se zgodi, da k veterinarjem priroma kakšno pismo z lažnimi obtožbami, da nekdo spolno zlorablja psa, zgolj zaradi sosedskega nagajanja. Tudi teh primerov je kar nekaj, kar ne pomeni, da so vse govorice lažne .
Psi pogoste tarče
Tudi v tujini je zakonodaja na tem področju dokaj nedorečena, saj občevanje z živalmi ni povsod prepovedano. Na spletu je mogoče kupiti raznorazne DVD-je s to tematiko ... Tuji strokovnjaki govorijo, da so najpogostejše tarče spolnih nepotešencev ravno psi in konji, da pa se ljudje, ki takšne stike želijo, ne branijo niti »divjih« živali. Do psov je najlažje priti, saj jih je po vseh zavetiščih mnogo, tam zaposleni pač ne morejo vedeti, kak-
šne spolne navade ima človek, ki »reši« kakšnega psa. Živali, ki so pogosto zunaj, kot so na primer ovce, koze in kokoške, pa so praktično »na voljo« mimoidočim izprijencem. Obširnih raziskav o spolni zlorabi živali ni, kar je smešno, če le malo pobrskamo po internetu in vidimo, da je takšna spolna praksa kar razširjena. V Ameriki so na primer nekatere ankete pokazale, da je 8 odstotkov moških priznalo, da so enkrat v življenju že imeli spolni stik z živaljo. Ljudje, ki so nagnjeni k temu, imajo pogosto težave v odnosih ali so bili podvrženi zanemarjanju ali zlorabam v otroštvu. Nekateri trpijo tudi zaradi duševnih obolenj, nekateri med njimi - predvsem ženske - pa se v takšne igrice spuščajo kdaj pa kdaj na željo svojih partnerjev ... Uboge živali.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Prevrnjen matiz
Takole so morali celjski poklicni gasilci posredovati ob prometni nesreči, ki se je zgodila v sredo nekaj minut po 14. uri na zahodni obvoznici pred izvozom v Vrunčevo ulico. Voznica matiza na srečo ni bila poškodovana.
Foto: SHERPA
E o
u
<ù
u O
"C
®
C
o
Zamislite si, da v času, ko morajo gasilske ekipe na teren zaradi lažne prijave, na drugem koncu mesta pride do resničnega požara ...
Kdo lažno
prijavlja
požare?
Pred časom smo že poročali, da v Operativno-komuni-kacijskem centru Celje pogosto sprejmejo telefonske klice, po katerih ni potrebno policijsko posredovanje. Tako je bila na primer na Celjskem ženska, ki je na 113 poklicala tudi 200-krat po nepotrebnem.
Za večino takšnih klicev so ponavadi posamezniki, ki morda potrebujejo pomoč ali le pogovor. So pa lahko nekateri klici tudi kaznivi. Na številko 112, to je številka Regijskega centra za obveščanje, je bilo na primer lani kar nekaj klicev občanov, ki so lažno prijavljali požare!
Celjski poklicni gasilci so morali zaradi lažnih prijav požarov v letu 2008 na teren štirinajstkrat, lani petnajstkrat. »V večini primerov že v Regijskem centru zaznajo, da gre za lažno prijavo, če pa obstaja sum, da je do požara res prišlo, pa moramo vsekakor na teren,« razlaga direktor Poklicne gasilske enote Celje Janko Požežnik. Lažne prijave požarov zelo vplivajo na delo gasilcev, saj se lahko v tistem trenutku kje drugje res zgodi tragedija. O vsakem takšnem klicu gasilci obvestijo tudi policijo. Ta reagira na podlagi Kazenskega zakonika, kjer lahko klicatelja kaznujejo zaradi kaznivega dejanja zlorabe znamenj za pomoč in nevarnost. Zagrožena kazen je denarna ali celo zapor do šestih mesecev. Gre za isti člen, po katerem kaznujejo tudi tiste, ki kličejo in lažno prijavljajo, da je kje podstavljena bomba.
SŠol

ONIKA
S kriminalci zdaj v
rokavicah ...
Slovenska policija je vendarle dobila še več zaščitnih rokavic, ki jih bodo lahko policisti na terenu uporabljali v postopkih in se tako izognili morebitnim nevarnostim. Kot je znano, je bilo dolga leta preslabo poskrbljeno za njihovo varnost, še posebej če so prišli v stik z nekaterimi odvisniki, ki so bili morda okuženi s kakšno boleznijo. Takšen primer se je pred meseci zgodil ravno na našem območju. Po naših podatkih naj bi več prepotrebnih zaščitnih rokavic dobili tudi na celjski policiji.
Celjska policija naj bi tako dobila okoli sto parov zaščitnih rokavic, nekaj jih sicer že imajo, največ rokavic pa so dobili v Ljubljani. Gre za rokavice, ki so atestirane in visoke kakovosti, nudijo zaščito pred rezilom ali ostrim predmetom, trganjem in prebadanjem. Notranja stran preprečuje poškodbe prstov in dlani, ojačane so na predelu palca in kazalca. Vendar tudi te rokavice ne nudijo 100-odstotne zaščite pred vbodi z iglami. V te namene naj bi slovenska policija nabavila še 300 parov rokavic z večjo stopnjo protivbodne zaščite. Predvsem za tiste policiste, ki izvajajo temeljite varnostne preglede oseb na primer pred pridržanjem. Pogosto se namreč zgodi, da so pridržani agresivni in da ne izbirajo sredstev pri napadu na policiste. Pred časom je policist na Celjskem pred samomorom rešil mlajšega moškega in se v postopku pičil z eno od injekcijskih igel, ki jih je moški imel v žepih obleke. Ker je šlo za moškega, ki je bil okužen s hepatitisom, je moral policist več tednov čakati na izvide, ali se je morda pri tem okužil tudi sam. In takšnih primerov ni malo. Je pa nabava zaščitnih rokavic za policiste povezana z ministrico za notranje zadeve Katarino Kresal. Ta je predlani ravno v Celju na ustanovnem zboru Sindikata policistov Slovenije policistom takšne rokavice tudi obljubila.
SŠol
Foto: www.policist.si
Kri za
poškodovance v prometu
V	ponedeljek in torek se bo na Celjskem projekt Alkohol res ubija nadaljeval s krvodajalsko akcijo, ki jo pripravlja Celjska interdisciplinarna akcijska skupina za varnost v cestnem prometu.
V	ponedeljek bo tako med prvimi svojo kri daroval generalni direktor slovenske policije Janko Goršek, nato pa vodilni v vseh inštitucijah, ki so v to skupino vključene. Od celjskega zavoda za zdravstveno varstvo, Psihiatrične bolnišnice Vojnik, celjske bolnišnice, ZŠAM-a, Društva para-plegikov JZ Štajerske do Šolskega centra Celje. Krvodajalska akcija bo tudi v torek in 1. in 3. marca v Transfuzijskem centru Splošne bolnišnice Celje od 7.30 do 10. ure. Kri bo namenjena poškodovancem v prometnih nesrečah. Na Celjskem so skoraj dve tretjini tragičnih nesreč v zadnjih dveh letih povzročili vinjeni vozniki. Lani in predlani je zaradi pijanih voznikov na našem območju umrlo 33 ljudi. »Poškodovanci iz prometnih nesreč so praviloma težko poškodovani, za njihovo zdravljenje pa je treba veliko krvi. Tokratna aktivnost naj torej opozarja na oboje, tako potrebo po tem nesebičnem, anonimnem in brezplačnem dejanju in nesprejemljivost povzročanja prometnih nesreč zaradi alkoholne omame,« so povedali na celjski policiji.
SŠol
HJi»M'IH»lJII!U
živite cenejel
t
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu in ene čestitke na Radiu Celje. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristiti tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
POPUSTI IZ POSEBNIH AKCIJ SE NE SEŠTEVAJO S POPUSTOM NA KARTICI
Trgovina v City centru
—ťTpfr—
GALERIJA
OSKAR KOGOJ
NATURE DESIGN C E LJE
KR^ BAT
MWRSitA DEUWCA
■
S Kl HAUT I
IHUUKMtOU [
ct L J S B. A
iiL[fliinn:ijf ĎÍ!

Mlekarna Celeia
flrfrkníní In ibnntra dau. ,4/jte nu
pizaeua/
^V&uma/
Gabcršeh Milan
——
m

ZDRAVILIŠČEIAŠKC
ITRUf i' finro UEMCIW t WCU-VfSt I I »n»
AVTO CI
O
TATA
goldenpoint
—iTpfr

GALERIJA VOLK

CËL|SRA MUHO K [EVA družba
GORIŠKA BRDA
<1o%»

ravljica
<E2>-
tepýsi
______
golte
Slovenija
6
ESS PARU
mb»; lira i «m
ťTpfr
WELLNESS PARK LASKC
THM mww luni RPHV*
SVZAT^A
—rrp^
ZLATARSTVO GAJŠEK
-^rpv
skttwjmi
rrp^
-	AVTO - MOTO FERJAN, Ferian Milan s.p., avtoservis - vulkanizacija - klima naprave - diagnostika vozil - servis motorjev - servis kosilnic, Mariborska c. 87,
3000 Celje,
tel.: 03 491 66 70, GSM 041 675 010 - 10°/. popusta velje za storitve - CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje -ob nakupu 100 žetonov 10 gratis
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	GALERIJA OSKAR KOGOJ NATURE DESIGN - M.B. DOLINAR D.O.O., Trg Celjskih
knezov 9, 3000 Celje - 10% popust za vse izdelke
-	UOKVIRANJE - STEKLARSTVO GALERIJA VOLK, Ozka ulica 2, 3000 Celje,
Tel.: 03 544 25 35 - 10% popust
-	GOLDENPOINT, Celeiapark Celje, široka izbira nogavic - 5% popust ob nakupu
do 20 EUR, 10% popust ob nakupu nad 20 EUR - KROBAT IVAN S.P., Mizarska delavnica, Medlog 25, 3000 Celje, Gsm: 041/736 272 - Notranja oprema po naročilu + KERROCK PULTI -3% popust na vrednost naročila nad 1251,88 EUR, 7% popust na vrednost naročila nad 2921,05 EUR
-	MLEKARNA CELEIA, prodajalna Golida, Arja vas 92, 3301 Petrovče - 5% popust velja za izdelke lastne proizvodnje, ne velja za akcijske cene
-	MRAVLJICA CVETKA BOHINC S.P., Lilekova 1, Celje, trgovina za ustvarjalne -
10% popust za vse izdelke
-	PIZZERIA VERONA, Mercator center Celje - 10% popust pri nakupu hrane -
kartico predložite ob naročilu!
-	PROTECT SERVIS, Ul. Leona Dobrotinška 27, 3230 Šentjur, Rogaška cesta 19, 3240 Šmarje pri Jelšah - 10% popusta na optično nastavitev podvozja in do
30% popusta ob nakupu zimskih pnevmatik
-	OPTIKA SALOBIR, Levec 38a, 3301 Petrovče - 5% popust ob nakupu sončnih
očal in korekcijskih okvirjev v vseh njihovih PE v Sloveniji
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03
490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
- TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	THERMANA, D. D., Wellness Park Laško nudi 10% popust za bazen, savno +
bazen, solarij
-	THERMANA, D. D., ZDRAVILIŠČE LAŠKO nudi 10% popust za bazen, savno +
bazen, fitnes, solarij ter masaže, kopeli in druge wellness storitve, mesečne in letne vstopnice
- EUROSPORT TRADE D.O.O., Mašera - Spasičeva 8, 1000 Ljubljana -10 % popust na vso obutev; ne velja za akcijske cene.
-	UTVA, Glavni trg 9, Celje, 03 492 68 86 - 10 % popust (razen na izdelke v
akciji)
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA - MOHORJEVA KNJIGARNA, Prešernova ulica
23, 3000 Celje, telefon: 03 490 14 20, e-pošta: knjigarna-ce@celjska-mohorjeva.si,
5% popust na knjižne izdaje celjske Mohorjeve družbe
-	PROJEKT MR INŽENIRING, D.O.O., Bar Club Terazza, Aškerčeva 14 (Celeiapark),
3000 Celje - 10% popusta pri cocktailih
-	ZLATARSTVO GAJŠEK MILAN S.P., Drofenikova 16, 3230 Šentjur 10% popust
na veljavne maloprodajne cene
-	HRUSTLJAVA SKUŠNJAVA - prodajalna Žalec, Savinjska cesta 77, prodajalna v EK centru v Celju, Mariborska cesta 88, Celje - 10% popust na vse vrste kruha
-	LESNINA D.D., Levec 18 - 3% popust na oblazinjeno pohištvo (sedežne grt.,
trosedi, počivalniki ...)
-	VINSKA KLET GORIŠKA BRDA Z.O.O., Ul. Frankolovskih žrtev 17, 3000 Celje
Telefon: 03 425 16 80 10 % popust na naše lastne proizvode.
-	TEPS - Center inovativnega podjetništva d.o.o. Ul. XIV. divizije 14, 3ooo Celje
Telefon: 041 653 378, 03 492 61 68 5 % popust za storitve posredovanja pri prometu nepremičnin in pri prvem računu za računovodske storitve
-	CVETLIČARNA SUZANA, Suzana Moškotelec s.p.,Ulica Frankolovskih žrtev 44,
Hudinja, Celje. Telefon: 03 5410 476 10 % popust
-GOLTE - 5% popusta za nakup vozovnice za nihalko
-AVTO CELJE d.d., Ipavčeva ulica 21, Celje Prodajni center TATA: Prodaja osebnih in pickup vozil TATA Ob nakupu vozila TATA v Avto Celju prejmete popust v vrednosti 4 % vozila.
Telefon: 03/42 61 175/176; fax: 03/42 61 141 ali tata@avto-celje.si.
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.
UREDNIŠTVO
ODMEVI
Blok 6 v primežu lobijev
Pod zgornjim naslovom je v petkovi številki Novega tednika 29. januarja 2010 novinarka Urška Selišnik pripravila prispevek o gradnji šestega bloka v Termoelektrarni Šoštanj. O vprašanjih, ki se v zvezi s to investicijo pojavljajo v javnosti, to je od smotrnosti in gospodarnosti naložbe do njenega vpliva oziroma poseganja v okolje, se je pogovarjala z direktorjem Termoelektrarne Urošem Rotnikom.
Po proučitvi navedenega prispevka sem najprej prišel do zaključka, da od izpraše-vanega prvega moža navedenega energetskega postrojenja ni mogoče pričakovati objektivnosti, kar je bilo zaslediti iz vsakega njegovega odgovora. To je tudi razumljivo, saj kot pravi star pregovor, »vsakdo svojo malho hvali«. Zaradi tega so bili v glavnem vsi odgovori zelo posplošeni, tudi glede tistih vprašanj, ki zanimajo vsakega občana kakor celotno slovensko javnost, ko gre za onesnaževanje našega ozračja. Konkretnih odgovorov, razen glede časovnega vidika izgradnje, vprašani ni navajal.
Zato sem si izoblikoval nekaj vprašanj, ki se ne nanašajo zgolj na opredeljeni pogovor, temveč širše v zvezi s to izgradnjo in tudi s katerokoli drugo pri nas. Tako se moje vprašanje nanaša na to, da se zdaj dogaja nekakšen »vihar v kozarcu vode« o tej izgradnji, ko so glede vseh
izhodiščnih vprašanj vsi vlaki odpeljali, ko se v Teš že gradi, kar lahko vsakdo vidi, če se pelje tam mimo. Komu in čemu je pripisati takšno ravnanje, si ne znam odgovoriti, mislim pa, da je vzrok v pomanjkanju informacij takrat in tam, ko je to potrebno. Drugo vprašanje se nanaša na trditev, da gre pri obravnavanem za zadevo, ki je v primežu lobijev, kot je v naslovu, kakor tudi pozneje, zapisala novinarka. Menim, da to ni posebno presenečenje, vsaj ne bi smelo biti. Ko gre za obračanje takšnih denarcev, želi vsakdo, ki le zmore, pristaviti svoj pi-skrček. Čudno bi bilo, da tega ne bi storili nekakšni neformalni interesni krogi. Nadaljnje vprašanje je tisto glede emisij. Direktor je med drugim le povedal, da »gre za manjše emisije«, pri čemer ni bil nič konkreten.
Tako tudi ni povedal, da morebitna čistilna naprava, takšna kot je pri bloku 5, ne bo zadrževala CO2, temveč samo SO2 in trdne delce, kar ni tako nepomembno. Res lahko sklepamo, če bodo ukinjene nekatere faze elektrarne oziroma bloki, da se bodo emisije zmanjšale, tako tudi, če bi blok 5 bil zgolj rezerva, vendar je takšno pričakovanje še vedno zelo daleč in visoko v oblakih. Da občane to zanima, je zdaj še bolj utemeljeno, ko se bo tega vsak ob registraciji motornega vozila glede prekoračitev hitro zavedal, tudi v svoji denarnici. Zato bi bila zanimiva postavitev primerjave med n-tim številom osebnih in / oziroma tovornih vo-
KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA z.o.o.
Z A P O S L I
POSLOVODJO TRGOVINE
(repro materiali za kmetijstvo, tehnično blago, gradbeni material)
DELOVNO PODROČJE:
-	odgovornost za dosego poslovnih ciljev
-	organizacija procesa dela v poslovalnici
-	nabava, prodaja, aktivno sodelovanje pri delu v poslovalnici
-	razvoj in uvajanje novih blagovnih skupin
OD VAS PRIČAKUJEMO:
-	odgovornost, ciljno usmerjenost
-	nadpovprečno zavzetost za delo
-	vodstvene sposobnosti, komunikativnost
-	končano minimalno VI. stopnjo izobrazbe
NUDIMO VAM:
-	zagotovljeno delovno mesto v uspešnem podjetju
-	dinamično in pestro delo, osebni razvoj
-	stimulativno plačo, dodatno nagrado za učinkovitost
-	mesečno nadomestilo za prehrano in prevoz na delo
Vse, ki vas delovno mesto zanima, vabimo, da nam v roku 14 dni pošljete prošnjo z življenjepisom (ročno napisano) in zaključnimi spričevali na naslov:
KMETIJSKA ZADRUGA POLZELA z.o.o., Polzela 11, 3313 POLZELA ali pokličete po tel. 041 742-915
zil in blokom 6 glede onesnaževanja ozračja.
Vprašanje, ki si ga lahko občani posebej postavljamo, pa je tudi tisto glede varčnosti pri uporabi električne energije. K varčnemu obnašanju bi lahko veliko prispevali še drugi porabniki, da ne bi bila Slovenija tako razsvetljena, kot je, saj to početje v pretežni meri ne koristi nikomur.
VLADIMIR KORUN, Velenje
PREJELI SMO
Zaselek Straža -zgodovinska vas
Prebral sem dve knjigi o 2. svetovni vojni in XIV. diviziji, pa naše nove občine Štore ne omenjata kaj dosti. Bilo je 11. ali 12. februarja 1944, snega do kolen, mrzlo kot hudič, da je kar škripalo pod nogami, tako so mi povedali ata dostikrat, ko sem bil star še okoli 10 let. Ob nedeljah, ko so mama šivali, ata pa so pripovedovali zgodbe iz starih časov, je beseda nanesla večkrat na XIV. divizijo.
Prepešačili so iz severne strani Pleševca na Lanše, mimo Horvatovih ter se spustili v dolino Curgle in okoli polnoči prispeli v zaselek Straža. Pri Mastnakovih so si sposodili žago ter sekiro, s čimer so požagali telefonske stebre in pretrgali telefonske žice, kasneje, ko so že prečkali železnico. Ura je že odbila polnoč, ko je potrkalo na naša vrata. Jaz sem bil takrat star komaj en mesec in pol, že četrti otrok, zato smo imeli služkinjo, ki je ravno bedela. Vprašala je, kdo trka. Zaslišalo se je: _bbOdprite, samo do Janeza bi radi prišli.« Nato je služkinja odprla in pokazala pot do gospodarja. Noter sta
vstopila dva oficirja. »Janez dobro se obleci, boš šel pot kazati XIV. diviziji.« Takoj, ko so stopili iz hiše, sta ga oficirja opozorila, naj bo previden, da jih ne bi pripeljal prav pred Nemce, saj bo med prvimi padel prav on. Ko so se priključili tej dolgi koloni, približno 1.100 do 1.200 premraže-nih vojakov, je opazil, da so ranjenci na konjih in tudi mulah, ostali vojaki so hodili peš. Ob stoječi koloni so ata slišali veliko belokranjskega narečja, takrat jim je postalo lažje pri srcu, ker so sami kot trileten kratkohlačnik s svojimi starši prišli od tam v ta zaselek Straža, kjer so kupili majhno kmetijo, prej se je po domače reklo »pri Starc«.
Divizija je pot nadaljevala mimo Pekovega križa, nato mimo Štantetovih do Gajske-ga Franjota. Ata so šli naprej pregledat most, da ne bi bil miniran. Nato so z ranjenci prečkali most, medtem ko so vojaki prečkali Voglajno kar čez led. Dobra ura in pol je minila, ko je celotna divizija že bila v Ogorevcu. Pri Do-bovišek so mogli enemu ranjencu celo pomagati, kaj več pa ata niso povedali. Pot so nadaljevali proti Dramljam. Na Gori, kjer se je vas prav tako imenovala Straža, je počilo. Divizija je odgovorila z orožjem, kmalu se je sovrag razbežal in spet je vse utihnilo. Ata so bili takrat ranjeni v levo ramo. Prosili so oficirje, če se lahko vrnejo domov, saj jim ranjeni težko pomagajo naprej. Partizani so nekaj omenjali, če se jim bo uspelo prebiti do Topolšice. Po par besedah so atu dovolili domov, opozorili pa so jih, da bodo težko obšli Nemce. In res je bilo tako. Drugi večer, okoli 23. ure, jih je ustavila na Opoki nemška patrulja. Zaslišali so jih, ali mogoče kaj vedo o veliki gazi, ki je vodila proti Ogo-revcu. Ata so jim povedali, da so bili sami na Ogorevcu
□ DRI TELEFON
Vloga in dediščina
Bralec želi izvedeti, ali se za zapuščinski postopek upošteva le hranilna knjižica pokojne soproge. Ima namreč tudi hranilno knjižico, ki je na njegovo ime, vendar je imela pokojna žena zanjo pooblastilo za dvig.
Predsednik Okrajnega sodišča v Celju ter okrožni sodnik svétnik Darko Belak odgovarja: »Po 2. členu Zakona o dedovanju so predmeti dedovanja lahko stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom. Pooblastilo za dvig s hranilne knjižice je razmerje med pooblaščencem in tistim, ki je pooblastilo dal. To razmerje preneha s smrtjo enega ali drugega (2. in 3.odstavek 79. člena Obligacijskega zakonika). Na podlagi takšnega pooblastila lahko pooblaščenec, poleg imetnika hranilne knjižice, razpolaga s sredstvi na tej
celi dan v drveh in ne vedo o tem nič. Krajani so pa rekli, da se je nekaj premikalo skoraj celo noč, luči si pa niso upali prižigati. Po dolgem zasliševanju in ob očetovih prošnjah, da ima doma male otroke, so ga naposled le izpustili, Nemci pa so se odpeljali proti Celju. Tako so se ata vrnili domov k družini.
Razočaral je pa ata datum na spomeniku XIV. divizije, ki je na Opoki, saj se ne ujema z resnico. Sam sem jih tam leta 1957 ali 1958 komaj potolažil po enem mesecu. Krajani tega kraja prosimo, naj se zgradi tu nekje dolgo pričakovani nadvoz in se imenuje Most oziroma nadvoz XIV. divizije.
JOŽEF MRAMOR, Straža
PRITOŽNA KNJIGA
Nova knjižnica -
v	■
razočaranje
Z nestrpnostjo smo pričakovali odprtje nove knjižnice, ki resnično vzbuja optimizem in željo po znanju. Prostori so veliki, odprti in pregledni, z ogromnimi steklenimi površinami, odprtimi proti parku in Savinji. Za Celje velika pridobitev!
Toliko večje pa je bilo razočaranje članov Univerze za III. življenjsko obdobje, ki že leta in leta z veseljem obiskujemo številne tečaje tujih jezikov, računalništva, risanja, ročnih del, zeliščarstva ... Dosedanje delovanje lahko samo pohvalimo. Kdo ve, kdo (vodstvo knjižnice ali načrtovalci) pa je ob selitvi v nove prostore za te dejavnosti predvidel Levstikovo dvorano, namenjeno preda va-njem, ogledu filmov, predvajanju potopisov ... Za te namene dvorana vsekakor us-
Atrij
stanovanjska zadruga z.o.o.
Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
CELJE, Ljubljanska - garažna hiša, poslovni prostor - pisarna 18 m2,
s sorazmernim deležem skupnih prostorov, zaradi frekventne lokacije in bližine centra mesta primerna kot sedež družbe ali kot zastopstvo. Cena 30.000 EUR. Info: 031 342 118, drago.pokleka@sz-atrij.si
treza, za tečaje pa je popolnoma nemogoča. Tečajniki obiskujemo tečaje, ki trajajo letno po 50 ur, večinoma dopoldne. Dnevna svetloba je zelo pomembna, večina nosi očala. Dvorana pa je nameščena v edinem kletnem prostoru, ki je brez oken, z umetno svetlobo!
V	knjižnici imajo vsi tako rekoč »svoj prostor na soncu«, mladina in bralci vseh generacij, člani III. univerze - upokojenci - pa ne! Ne vem, ali gre za nepremišljenost ali enostavno ignoranco?!
V	razvitem svetu število starejšega prebivalstva narašča. Ljudje ostanejo doma še leta in leta in si morajo življenje na novo osmisliti. Gre tudi za neizkoriščen potencial znanja in izkušenj, v katerega je družba v preteklosti vlagala in bi moral biti aktivneje vključen v sedanjost, a to je že druga tema.
IVANA ZUPANC, Celje
hranilni knjižici, vendar pa gre za sredstva, ki pripadajo imetniku hranilne knjižice in ne pooblaščencu (ter tako ta ne morejo spadati v zapuščino po pooblaščencu).«
Taksisti ga motijo
Bralec Jože iz Laškega opaža, da parkirne prostore pred Tuševo trgovino v starem delu mesta zasedajo taksisti. To ga moti, saj meni, da zato stranke Tuševe trgovine ne morejo parkirati.
Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/ 569-581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 4225-190.
Tomaž Novak, vodja urada za gospodarske javne službe, okolje in prostor v Občini Laško, odgovarja: »Parkirišče, ki se nahaja na Trubarjevi ulici pri vhodu v trgovino, ima pet parkirnih mest. Eno parkirno mesto je namenjeno invalidom, dve pa taksi prevoznikom, kjer nadzoruje parkiranje Medobčinski inšpektorat MO Celje, Občine Laško in Občine Štore. Preostali parkirni mesti pa sta namenjeni občanom in drugim uporabnikom, ki parkirajo v območju plačilnega sistema Modre cone, kjer parkiranje nadzoruje pogodbeni operativni izvajalec - podjetje Kostra, d.o.o., iz Celja. Na tem mestu še posebej poudarjamo, da sta omenjeni parkirni mesti Modre cone namenjeni vsem uporabnikom storitev v tem delu Trubarjeve ulice in ne samo strankam omenjene trgovine. V primeru zasedenosti omenjenih parkirnih mest, ki se nahajajo neposredno pred trgovino, imajo vsi uporabniki možnost parkiranja na večjem parkirišču, ki se nahaja v neposredni bližini trgovine.«
Brez javnosti
Bralec je ogorčen, ker je bila prireditev za Športni-
ka Celja 2010 v ožjem krogu. Omenja, da je bilo v dvorani dovolj prostora, vendar so morali ostati sorodniki nagrajenih športnikov ter ljubitelji in podporniki športa pred zaprtimi vrati. Želi pojasnilo.
Stane Esih, predsednik Športne zveze Celje, kjer so glavni organizatorji te prireditve, odgovarja, da sprejme dvorana Narodnega doma v parterju 250 obiskovalcev ter na balkonu še petdeset. Iz zveze so poslali 364 vabil in to po posebnem ključu (za društva in nagrajence so poslali 225 vabil, za svetnike MOC 27, za olimpijce 26, za širšo javnost 25, za šole 22 ter ostala vabila za novinarje, športne zveze in zavode ter izvršni odbor Športne zveze Celje). »Res se zgodi, da vsi prejemniki vabil na prireditev na pridejo, vendar na njihovo odločitev nimamo nobenega vpliva. Na prireditvi je bilo prostih približno dvajset sedežev. Zaradi omejenega števila vabil je za najširšo javnost vsako leto tudi neposredni televizijski prenos,« odgovarja predsednik Esih.
BRANE JERANKO
Sklad za ohranjanje narave na Pohorju
Zavedanje, da je skrb za ohranjanje narave predpogoj za dobro počutje prebivalcev in za razvoj turizma, je na Pohorju vse močnejše. Zavod RS za varstvo narave je z Uniorjevim programom Turizem in Občino Zreče ustanovil poseben sklad za ohranjanje narave na Pohorju.
»Sredstva, ki se vanj stekajo, bodo namenjena za promocijo in konkretne naravovarstvene akcije na Pohorju. Naš cilj je, da sklad razširimo na celotno Pohorje. To bi bil v Sloveniji edinstven primer,« je zadovoljen Gregor Danev, ki vodi mednarodni okoljevarstveni projekt Natreg, v katerega je kot pilotno območje iz Slovenije vključeno ravno Pohorje. S tem projektom želijo doreči, kako upravljati z zavarovanimi območji narave, da bodo postala priložnost za trajnostni razvoj.
Projekt je zaživel septembra lani, pred kratkim pa je bila v njegovem okvi-
ru v Zrečah delavnica o razvojnih priložnostih Južnega Pohorja. Pripravila sta jo Občina Zreče in republiški zavod za varstvo narave v sodelovanju z Razvojno agencijo Kozjansko. Že to, da so delavnico pripravili skupaj, kaže na vedno večje sodelovanje.
Zanimivo, trdne temelje je sodelovanje dobilo ob reševanju zapletov ob gradnji smučarske tekaške proge na Rogli. Kot opozarja Gregor Danev, morajo biti na Pohorju še posebej pozorni pri umeščanju zimske turistične infrastrukture v prostor. To velja še zlasti za smučišča: »Pohorje moramo obravnavati celovito in celoletno. Ne moremo misliti le na zimski turizem. Vsako smučišče, vsaka rana v prostor, se odraža v letnem času. Narava izgubi privlačnost z vidika zelenega turizma, ki je vedno bolj popularen tako v Evropi kot po svetu.« V Uniturju so se tudi zaradi tega odločili za usmeritev
V okviru projekta Natreg razvijajo tudi nove metode dela. Med njimi je evalvacija vrednosti eko sistemov. Na Pohorju na primer želijo evalvirati vrednost pohorskih barij kot ekosistemov in hkrati oceniti, kakšen je njihov pomen za ljudi.
JORDANIJA IN SIRIJA
ODHOD: 21.2. , 7DNI
CENA: 1.149 €
BELA HÍI BALTIKA-HELSINKI
ODHOD: 24.2., 2DNI	CENA: od 219 €
POMLADNIPARIZ 3 ALI 4DNI
ODHOD: 26.2.	CENA: od 349 €
ISTANBUL 4 ALI 5 DNI
ODHOD: 25.2.
Podrobnosti na spletni strani www.palma.si
CELJE: 03 42 84 3 04
CENA: od 389 €
ZIMSKE POCITNICE
Snežna idila na Celjski koči
Družinski paketi že za 209 EUR
(2 x polpenzion, 2 odrasla + 1 otrok)
v smučarske teke, saj z njimi najmanj obremenjujejo okolje.
Decembra je bila podobna delavnica za Vzhodno Po-
horje. Na teh delavnicah želijo predstaviti projekt Na-treg, osvetliti nacionalni okvir prostorskega razvoja Pohorja ter udeležence sezna-
niti z idejami oziroma možnostmi trajnostnega razvoja območja skozi različne projektne ideje in prikaz primerov dobrih praks iz Slo-
venije in tujine. V Zrečah so predstavili Solčavsko in Narodni park Bavarski gozd.
MILENA B. POKLIČ
Pust se pripravlja
Turistično olepševalno društvo Lipa Gotovlje že nekaj let prvo soboto v mesecu pripravlja kmečko tržnico, ki so jo tokrat povezali z bližnjim pustovanjem.
Organizatorji so na februarski tržnici poskrbeli, da je bila dobro založena in tudi zabavna. Prvič so si obiskovalci lahko od blizu ogledali, kako se izdelujejo domače klobase, za kar sta poskrbela Mirko Krajnc in Tone Roc, v neposredni bližini pa so jih pekli, tako da so bile tudi na pokušini. Tokratni obiskovalci so bili tudi koranti iz Desternika, ki so zelo hrupno preganjali letošnjo zimo.
TT
pustne seme
«____ Nedelja, 14.02.2010, PUSTNO RAJANJE ZA OTROKE
& I Pustni torek, 16.02.2010, PUSTNI PLES Nedelja, 21.02.2010, »PUST PO PUSTU« Nagrade za najboljše posamezne in skupinske maske.
Valentinovo»*
Razvajanja v kopelih, nočno kopanje, ples z Duom Amor »o in gostom večera Rokom Kosmačem
Tûrmû Rnhrna www.terme-dobrna.si
ICI Hie UUUIIId BinJo@terme-dobma.si
Navdihujemo življenje	T:03 78 08110
riovitednik
www.novitednik.com
Mirko Krajnc in Tone Roc med izdelavo klobas

no
_ J' ■-	"" Valentinovo
ROMANTIČNI PAKET
RAZVAJANJE V DVOJE 2 _ dnevni paket (1 x polpenzion)^
že za 59 EUR/os
www.celjska-koca.si
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
Šc izza ovinka!
SOBOTA, 13. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60-ih, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70-ih, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80-ih, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90-ih, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Zabavni večerni program, 24.00 SNOP (Radio Celje)
NEDELJA, 14. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Andrej Žnidaršič, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah - Nedeljski glasbeni veter s Slavico Padežnik, 20.00 Katrca s Klavdijo Winder, 24.00 SNOP (Koroški radio)
PONEDELJEK, 15. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Andrej Žnidaršič, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Koroški radio)
TOREK, 16. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop - oddaja o zdravju, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz s Sandro Čater, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
SREDA, 17. februar
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Zeleni val z Matejo Podjed, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 19.20 Ponovitev oddaje Zeleni val, 24.00 SNOP (Radio Sora)
ČETRTEK, 18. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Bonbon za boljši bonton z Majo Gor-jup, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.15 Kviz Glasbeni trojček, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
PETEK, 19. februar
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.25 Horoskop, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Sedem dni nazaj, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Strokovnjak svetuje, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Na plesnem parketu, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Slovenske Gorice)
Animacijska ekipa Novega tednika in Radia Celje je minulo nedeljo pripravila zabavo na Celjski koči. Če ste jo zamudili, vam ponujamo nekaj utrinkov, več fotografij pa najdete na www.radiocelje.com ter na Facebook strani Novega tednika in Radia Celje. 28. februarja se vidimo na Mašin žagi na Rogli. Takrat bosta z nami Iris in Niki.
SB
Foto: GrupA
radiocelje
www.radiocelje.com
In kdo si upa premagati našo voditeljico Tanjo Seme?
Smučarski izziv: kdo bo prvi - Herbi ali voditeljica Nena Lužar?
Aljoša Bončina in Branko Ogrizek morda ne bosta več le mojstra tehnike, ampak tudi glavna akterja v reklami za Bigg-R, ki je oblekel animacijsko ekipo Novega tednika in Radia Celje.
Ljubezen do konjev, do življenja ...
... do družine, do petja, do potovanja, do pipe, do .... V življenju Andreja Žnidarši-ča iz Razgorja pri Vojniku, ki je skupaj z ženo ustanovil Ranč Kaja in Grom, je veliko različnih ljubezni, če že-
limo biti »valentinovo« obarvani. Mimogrede, Valentin-ček je tudi Andrejev najbolj poznan izum, s katerim se otroci naučijo pravilnega jezdenja. V pogovoru z nekdanjim patologom boste izve-
deli, zakaj se je nekega dne odločil in prav po filmsko svojemu šefu dal odpoved, zakaj ne obsoja več lovcev v Afriki, zakaj noče biti več vitez, in še marsikaj. Bodite z nami to nedeljo ob 10.15.
Od negovanja rok do zdravilnih zelišč
Radijske postaje po Sloveniji bodo ta konec tedna kar dve noči zapored prenašale program iz studia Radia Celje. S petka na soboto bo bedela Tanja Seme, v noči na nedeljo pa Andreja Petrovič. Medtem ko si je Andreja za nočni klepet iz- Št. 12 - 12.
brala bolj lahkotne teme - ob pomoči gostje bo ogovorila o tem, kako pomembne so urejene in negovane roke, v studio pa je povabila tudi ansambel Lipovšek iz Velenja, bosta osrednji temi Tanjinega nočnega pogovora sladkorna bolezen in makrobiotič-
na prehrana. Slišali boste pretresljivi zgodbi Marjana Rup-nika in Ice Krebar iz Laškega, o zdravilnih zeliščih in njihovi moči pri premagovanju različnih bolezni pa bo govoril Herman Mastnak, predsednik društva zeliščar-jev Velenje.
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA:
1.	FIREFLIES - OWL CITY	(4)
2.	SECRETS - ONEREPUBLIC (6)
3.	REPLAY - IYAZ	(3)
4.	I WILL LOVE YOU MONDAY (365) -DIONE AURA	(1)
5.	MONDAY MORNING - MELANIE FIONA
(1)
6.	SOMEDAY- ROB THOMAS (2)
7.	BROKEN HEELS - ALEXANDRA BURKE
(4)
8.	HARD - RIHANNA FT. YOUNG JEEZY
(2)
9.	IN YOUR SHOES - BEVERLEY KNIGHT
(3)
10.	LES FOUS - IN-GRID	(5) DOMAČA LESTVICA:
1. LALALALALALA - JADRANKA JURAS
(6)
2.	LEPO JE IMETI RAD - RUDI & COOL VIBES	(2)
3.	IZPOLNIVA ŽELJE - NUDE (4)
4.	LJUBEZEN IN SMRT - JAN PLESTENJAK	(3)
5.	GUMIJASTO SRCE - SHYAM (2)
6.	OPCIJE - D'NEEB	(5)
7.	V ISKANJU SREČE - ZLATKO FEAT. NINA PUŠLAR	(1)
8.	LALALAI - FIREFLY	(5)
9.	TEPIH ZA STOPINJE - BLACK CAT (3)
10.	USOJENA - SOULGREG	(1)
PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO:
IMPOSSIBLE - SHONTELLE WON'T GO QUIETLY - EXAMPLE
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO:
KONEC - FLIRRT
SAM BOŠ ŠEL DOMOV - APRIL
Nagrajenca:
Samo Kretič, Preloge 24, Šoštanj Milojka Valjevec, Koroška 45b, Celje
Nagrajenca dvigneta kaseto, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009
CELJSKIH 5 plus
1.	TVOJE OČI - SPEV	(4)
2.	KAJŽA - DONAČKA	(3)
3.	PRIJATELJI - ANS. PEPELJAK	(5)
4.	BELA LABODA - MITJA KVINTET	(2)
5.	KAJ SANJARIŠ - RIMLJANI	(1)
Predlog za lestvico:
NAJINA ZIMA - ZAPELJIVKE
SLOVENSKIH 5 plus
1.	MANDOLINA, POVEJ! - VRISK	(3)
2.	LJUBEZEN NI ZAMAN - ROBERT SMOLNIKAR	(5)
3.	NAJLEPŠE DEKLE - TRIO MOTO	(2)
4.	NAJLEPŠE ROMANCE - DINAMIKA(1)
5.	NAZAJ MED PRIJATELJE - STARI OBJEM	(4)
Predlog za lestvico:
TAKO SEM JO DOBIL - MLADI GODCI
Nagrajenca:
Nadja Kirn, Pohorska 45b, Slovenska Bistrica
Martin Koželjk, Topolšica 17c, Topolšica
Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri.
INFORMACIJE
SENAS'
OISTR
KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE.
gsm: 041675 621 tel.: 03/781 0240 gsm: 041677153 fax: 03/78102 41 e-pošta: matejcanzek@gmall.com
GAL
ERJ Jčýf
OKVIR
Galerija Okvir, Jančar Emil s.p. Stanetova 18a, 3000 Celje, SLO Tel.: 03/548 50 28
Najboljša izbira okvirjev v mestu.
Delovni čas:
ponedeljek-petek 8-14 in 16-19 sobota 8-12
ŠIVILJSTVO
KRPIC^ř
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295
ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek | sobota
06:00-19:00
-	manjša EKSPRESNA popravila
-	original krajšanje jeansa -oženje oblačil, menjava zadrg., -popravila usnjenih oblačil -čiščenje usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
07:00-13:00 ZAPRTO
V
iDDnD|
IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPELJAV TER SANACIJA K0RALNIC
IMSnUGIIE TERHOVŠEK d.o.o. Piožinska vas 34/d, Store, gsm: 041 682 907
4	arhitektura
m	notranja oprema
d»	oblikovanje
priprava projektne dokumentacije (PGD,PZI,PID)	
prostorsko načrtovanje (ZN, OPPN, PUP)	
Lamal d.o.o.
Teharje 18 3221 Teharje Slovenija
t:+386 3 5421006 e: info@lairal.si lamal.doo@gmail.com splet: www.lamal.si
RflOUNAHílíKliERVIS.POMOĆ IHTflGOIHNAHADOMUJ
fi
*ï
T\	*
-ftifuntinslHI i*ndi na domu JldUtti iputňih »[fini In ipllktoj ■SitunMlnw™ iniirulifljB in liiijl
-piviilni vidrltVfnJ» I* padjttji
-Prod.jl »Edflhov APPLE, DELL.....
omot ilirajtlm prk uporabil Uhnltnlh naprav
031779778
■«v.iwi-ntiiiiiima.Mim.ita.
Tel.: 040/ 797-546 www.debra-design.com
Zaključna dela	Design
v gradbeništvu:	-suhomontazni sistemi
-	slikopleskarstvo	(predelne stene, spuščeni stropovi,
-	izdelava fasad	izdelava mansard in napuščev)
-	krovstvo, kleparstvo	- polaganje talnih oblog
Dejan Bratušek s.p., Cesta Talcev 5,3320 Velenje
Višnja vas 15, 3212 Vojnik Tel.: 03/78-00-750 GSM.: 041/645-715 www.miooprema.si
SVEČARSTVOI TRGOVINA GALANTERIJA
Lesk d.o.o.
Frankolovo 14f 3213 Frankolovo T.:+386 (0)3 78145 55 F.:+386 (0)3 577 47 33 E.:ftankolovo@lesk.si
PE Slovenske Konjice
Liptovská Ulica 34 3210 Slovenske Konjice T.:+386 (0)3 75818 80 F.:+386 (0)3 75818 84 E.: Iesk@lesk.si
Matjaž Železnik
uglašeoanje klavirjev
gsrrK 041 714 240
e-pošta: matjaz.zeleznik@siol.net
glasbeni center
Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60
MAC - ŽELEZNIK d.o.o.
Milanskega 12,3000 Celje tel.: 03 541 32 66 ID: SI38265397
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje, štirikolesnike, skuterjein motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
Vransko 18b,3305 Vransko
Tel./fax:03 5725106, gsm 041 508 655,031 814999
e-mail:slavica.marn@siol.net,www.marn-vransko.net
<pTIKK
/ítíWv MARJAN TERŽAN.sp.
Mariborska 54
p.p. 1013, 3102 CEUE
Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491
CENJENE STRANKE V OPTIKI TERZAN VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE
•	ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV
- LASTEN FARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
38-01
DELOVNI ČAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
Avtoprevozništvo Gradbena Jožef mehanizacija Arzenšek s.p.
TUrno 2a, 3263 Gorica pri Slivnici Tel.: 03/748-3000; GSM: 041/644-868
PLANIRANJE ZEMLJIŠČA Z BULDOŽERJI, UREJANJE OKOLICE, IZKOPI Z BAGRI IN MINI BAGRI, KIPERSKI PREVOZI GRAMOZA, IZPOSOJA MINI BAGROV, VALJARJEV, VIBR0 PLOŠČ, KOMPRESORJEV IN AGREGATOV.
ključavničarstvo aplenc anton s.p.
Prekorje 29A • 3211 ŠKOFJA VAS • Tel.: 03/5415011, GSM: 041531976
možnost kurjave na drva, olje in premog
IZDELAVA PEČI IN BOJLERJEV ZA CENTRALNO OGREVANJE
ffttlf| SELITVE PREVOZI in ODVOZI CEUE
Ifl Specialno iišienje talnih, zidnih poviiin inoa
azenov.
gsm: 051/881788
poslovnih prosto rov.stonog podstrešij,floraž, kleti.jriuOa.	j»
aparatov, odvozi na deponijo	""
"M"dlešSinamo[flčs.p.Jmbajjewi ul I2,SÍ-3M0 Celje
RTVSERVISIN PRODAJA
Tomislav Zupane
Šlandrovtrg 20, Tel.: 03/5717
PHILIPS
jdebitel
ODPELJEMO POPRAVIMO
ELEKTRO KLIMA
Višnja vas 15 c 3212 Vojnik Tel: 03 781-22-61 info@klima-stagoj.si www.klima-stagoj.si
TOPLOTNE ČRPALKE / KLIMATSKE NAPRAVE
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 037056023 Fax 035726390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
M B
jM..
A-
Sïfifft



Cvetličarna "MAJDA"
majda mauer s.p.
Ulica Dušana Kvedra 43, 3230 Šentjur pri Celju tel.: 03 5741 100 GSM: 041/720 531
O Sveže rezano cvetje in lončnice O Cvetje za različne priložnosti
O Poročne dekoracije _O Lončnice v poslovnih prostorih
O Žalni izdelki	MWffWffnffflfffffîffFffffffM
STEKLARSKI CENTER
" LESKOSEK
www.steklarstvo-leskosek.si
Hausenbichlerjeva 9 3310 Žalec
d.o.o.
Tel.: 03/7101982
*	IZOLACIJSKO STEKLO VISOKE KVALITETE *TUŠ KABINE
*	DEKORATIVNA STEKLA IN OGLEDALA * PESKANJE VZORCEV
*	KUHINJSKA NAD PULTNA STEKLA	PO IZBIRI
TAXI 3UČK0 f ffîfëst Vedno z Vami in za Vas. = 031 490 Ô10 i Sanja Damjanić s.p., Ul. Frankolovih žrtev 15,3000 Celje	
ektromehani ka	Stanko Fartelj s.p. Gosposka ulica 3 3000 Celje gsm: 041/68 14 68 tel: 03/5441753,03/4918600 www.elektromehanika-sp.si elektromehanika.fartelj@volja.net
servis plinskih peči JUNKERS* BUDERUS *VIESSMANN * UNICAL »SAUNIRDUVAL	
darko mavric
C. kozjanskega odreda 15a, Šentjur tel.: 03 748 30 06,749 26 77 ta: 03 748 30 07,749 26 76 GSM: 041 610 096	tou/tfs
e-mail: darko@md777.si ££r*£»Wb
EUROSTIL
Pesnica 5 3230 Šentjur
Mail: info@euiostil-storitve.si www.eurostil-storitve.si
Tel: 03/7805960 ......
Gsm: 041675595 CSE9
STORITVE:
S
ROQOM.COM
EXPERIENCE NEW
čiščenje poslovnih prostorov, hiš, stanovanj generalna čiščenja pranje izdelkov iz tekstila
obnova/čiščenje stekla, aluminija, nerjavnega jekla, plastičnih mas Ekološko čiščenje modulov sončnih elektrarn

primo;
VOJNIK
V PRIMERU SMRTI VSE NA ENEM MESTU
. POGREBNE STORITVE S PREVOZI POKOJNIKOV Ê POKOPALIŠKE STORITVE S POKOPOM POKOJNEGA
24 URNI BREZPLAČNI OBISK NA DOMU
03 781 82 45-051 649 7801
www.prlmozlc.il	\
26
ZANIMIVOSTI
NOVI TEDNIK
Priznanje svetovnega pomena za Experiment, serijo kozarcev za viski, ki so jih oblikovali in izdelali steklarji iz Rogaške Slatine. (Foto: Brane Korelc - Kobra)
Kozarce so dobro opazili
Danes mednarodno odličje za steklarno in oblikovalca
Za Steklarno Rogaška in njenega oblikovalca Tiho-mirja Tomiča je danes pomemben dan. Na današnji otvoritveni slovesnosti sejma potrošniških dobrin Ambienti v Frankfurtu, jima bodo podelili priznanje za oblikovanje Design plus. Steklarna in Tomič ga bosta prejela za serijo kristalnih kozarcev za viski z imenom Experiment.
»Priznanje potrjuje, da Steklarna Rogaška z drznimi potezami v kristalu posega v sam svetovni vrh oblikovanja ter da je odločitev
o pospešenem razvoju in utrjevanju lastne blagovne znamke edina prava pot,« komentirajo nagrado v gospodarski družbi v Rogaški
Oblikovalec stekla Tihomir Tomič iz Rogaške Slatine
Slatini. Med letošnjimi 28 prejemniki priznanja Design Plus so predvsem britanski, italijanski, nemški in japonski proizvajalci ter posamezniki s Češke, z Danske ter iz Portugalske. O podelitvi priznanja, ki ga podeljujejo od leta 1983, odloči mednarodna žirija priznanih strokovnjakov, izbor pa pripravlja Iniciativa oblika in življenje, ki jo podpirajo frankfurtski sejem in svet za oblikovanje ter nemška zbornica za industrijo in trgovino. Listino podelijo tako proizvajalcu kot oblikovalcu izbranega izdelka.
Za oblikovalca Tihomirja Tomiča, ki vodi zadnje desetletje v Steklarni Rogaška oddelek za oblikovanje, to seveda ni prvo priznanje. To-miča je najprej zaznamovalo otroštvo v Dioklecijanovem Splitu, polnem antične umetniške dediščine, zato ga je začela v muzejih in galerijah kmalu navduševati lepota oblikovanja. Pozneje je postal asistent svetovno znanega oblikovalca stekla, Rau-la Goldonija, ki ga je pripeljal v Steklarno Rogaška. Ti-homir Tomič je med drugim pred desetletjem razstavljal z ameriško oblikovalko stekla Katherine De Sousa v prestižni newyorški veleblagovnici Bloomingdale's. Zdaj se Steklarna Rogaška ponovno vrača na ameriški trg in to z lastno blagovno znamko, ki bo na voljo v trgovinah višjega razreda.
BRANE JERANKO
Velika
svečana premiera

VMi


■I ALBA A7 . ÎAfE5 i k BlEL ERAC:L£Y COOPER r:'"DAN[ PA'RICK DEMPSEY ■ IECTQFI EJ.IZQNOO jAí-v fOxx ie-iNirER Garner vy Lfi grace - hathaway ASmON KU1CHE« OJíEť- LATIFAH TAYlOî lAUTNER GCORGr LOPEZ SH^LEV MAtLAINE Er.'.lA ROBE RIS JL LA ROBERTS W :>Fi SWtR
VALENTINOVO
Planet Tuš Celje: nedelja, 14.2., ob 19. uri
Vabljeni na svečano premiera romantično komične drame Valentinovo z VIP gosti, pogostitvijo in presenečenji za obiskovalce. Film z zvezdniško igralsko zasedbo Julie Roberts, Jessice Alba, Ashtona Kutcherja, Anne Hathaway, Jessice Biel in Jennifer Garner pripoveduje o zapletih parov in samskih v Los Angelesu, o njihovem razhajanju in spravah, ki jim botrujejo pritiski in pričakovanja dneva zaljubljenih.
Žurnal24 E322EEE52D3
Valentinov
koncert
Koncert
JANA PLESTENJAKA
Petek, 19. februarja, ob 22. uri.
Romantičen bo v Planetu Tuš Celje tudi preostanek februarja. V petek, 19. februarja, ob 22. uri, bo za romantiko poskrbel nepozabni Jan Plestenjak. Cena vstopnice za koncert je v predprodaji 12€, na dan koncerta 14€. Vstopnice lahko kupite v Planet baru, na recepciji Bowlinga in na vseh prodajnih mestih Eventima
Toyota bo pregledala tudi hibride
Japonska Toyota je sporočila, da bo vpoklicala oziroma izredno pregledala še 437 tisoč hibridnih vozil; ti avtomobili bi lahko imeli te-
žave z zavorami. V Evropi bodo tako pregledali približno 50 tisoč priusov tretje generacije, na območju podjetja Toyota Adria (sem spada tu-
di Slovenija oziroma Toyota Slovenija) pa bodo pregledali 95 priusov. Kot pravijo pri tovarni, bodo pregled opravili tako, da bodo brezplačno reprogramirali računalnik v vozilu. To bo trajalo 40 minut.
Peugeot207
EU: 2009 je bilo presenetljivo
Januar je bil ugoden
Januarja je bilo na slovenskem trgu prodanih 5050 novih osebnih avtomobilov oziroma za deset odstotkov več kot januarja lani. Zelo dobro je šlo Renaultu, ki je v prvem letošnjem mesecu prodal 1036 avtomobilov ali skoraj še enkrat več kot januarja 2009. Prodajo so povečali tudi pri Chevroletu, Volkswagnu, Toyoti, minus pa so imeli pri Fordu, Oplu in celo Kii, ki je lani pri nas zabeležila tako rekoč izjemno rast.
Fluence, limuzinski megane
Lani so v Evropski uniji prodali 14,5 milijona novih osebnih avtomobilov. To je bilo za 1,6 odstotka manj kot leto prej. Podatek je zanimiv in po svoje presenetljiv, kajti na splošno je veljalo, da posel z avtomobili v letu 2009 ni bil posebej ugoden.
Kakorkoli že, dejstvo je, da so lani na nekaterih največjih evropskih trgih - v Nemčiji, Franciji, Španiji ipd. - prodajo pospeševali
predvsem s posebnimi spodbudami, kar pomeni, da bo prav zaradi tega leto 2010 zelo naporno. To verjetno že potrjuje podatek, so januarja v Nemčiji prodali 181 tisoč avtomobilov, kar je bilo za štiri odstotke manj kot januarja lani, ko prodaja kljub vsemu ni bila posebej izjemna.
Če padci na najpomembnejših trgih niso bili veliki, je bilo marsikje drugače. Tako se je prodaja recimo na Ma-
Lani več kraj kot leta 2008
Čeprav uradni podatki o kraji motornih vozil v Sloveniji v minulem letu še niso znani, je bilo po neuradnih lani pri nas ukradenih 848 vozil. To je za okrog 17 odstotkov več kot leto prej.
Zanimivo je, da je lani izginilo več kot 100 VW golfov, kar pomeni, da je to vozilo med tatovi izjemno priljubljeno. Kot ugotavlja slovenska policija, večino ukradenih vozil razstavijo oziroma prodajo za rezervne dele. To potrjuje tudi dejstvo, da so lani ukradli 65 cliov, ki so jih verjetno res razstavili in prodali po delih. Med dražjimi avtomobili je bil prvak audi A4 (22 vozil), ukradli pa so tudi 16 večjih in dražjih audijev A6. Lani je bilo pri nas ukradenih največ volkswagnov (208), sledila so vozila tovarne Renault (138), audijev je bilo 75, ukradli so tudi 35 BMW-jev, 18 fiatov, 26 mercedesov, 19 toyot ... Statistika tudi kaže, da je bilo lani največ kraj septembra in maja, zima je glede kraj ugodnejša.
Renault ima svojo TV
Avtomobilske tovarne se lotevajo marsičesa, samo da bi bil posel boljši.
Tako je francoski Renault konec januarja začel oddajati svoj televizijski program. Kot pravijo, naj bi bili prvi na tem področju.
džarskem in na nekaterih baltskih trgih zmanjšala za 50 ali celo 60 odstotkov. Vsekakor pa je res, da so trgovci marsikje postrgali vse, kar so še imeli.
Največ vozil je lani prodal koncern Volkswagen (VW), in sicer dobre tri milijone vozil oziroma za 0,7 odstotka več kot leto prej. Druga je bila skupina PSA (Citro_ebn, Peugeot), ki je za svoje vozila našla 1,8 milijona kupcev oziroma točno toliko kot pred letom. Ford je prodajo povečal za dva odstotka (1,4 milijona), Renault pa za 3,9 odstotka (1,28 milijona). Najbolje prodajani avto je bil Volkswagnov golf (571 tisoč), za njim se je uvrstila Fordova fiesta (472 tisoč), na tretjem mestu je bil peugeot 207 (367 tisoč).
Čeprav nočejo potrditi, da pripada meganovi družini, je nedvomno res, da je renault fluence, ki se vozi na slovenski avtomobilski trg, limuzinska izvedenka tega avtomobila.
Res je medosna razdalja drugačna kot pri meganu, vendar to dejstva ne spremeni. Fluence je torej klasična štirivratna limuzina, ki v dolžino meri 462 cm, kar pomeni, da je po tej strani nekako vmes; ne sodi v nižji srednji razred, ker je avto
predolg, za srednjega pa je nekoliko prekratek. Dejstvo je, da štirivratne limuzine v Sloveniji nimajo veliko tržnega uspeha, gredo pa zato veliko bolje v promet recimo v sredozemskih državah, še posebej v Španiji, Italiji, Turčiji .
Fluence bo za začetek na voljo z dvema motorjema. Bencinski ponuja pri gibni prostornini 1,6 litra 81 kW/ 110 KM pri 6.000 vrtljajih v minuti, dizelski motor pa je na voljo v dveh izvedenkah:
prva zmore 63 kW/85 KM, druga pa 78 kW/105 KM pri 4.000 vrtljajih v minuti.
Fluence se ob tem dokazuje z zelo velikim prtljažnikom, ki v osnovni postavitvi nudi 530 litrov volumna. Oprem-ski paketi so trije, pri osnovnem ima avto recimo isofix pritrdišča na zadnjih sedežih, daljinsko zaklepanje, tempo-mat, klimatsko napravo, radijski sprejemnik, 15-palčna platišča . Fluence je že naprodaj, v najcenejši izvedenki stane avto 14.900 evrov.
Renault fluence
28
MALI OGLASI - INFORMACIJE
NOVI TEDNIK
ODDAM
UPOKOJENKA odda dvosobno stanovanje v lepi okolici Celja pošteni družini ali upokojenki. Bivanje dosmrtno, več v pogovoru. Telefon (03) 570-9088.
572
OPREMA
PRODAM
5LIK0PLESKARSTV0 PARKETARSTVO TALNE OBLOGE
PRODAM
TOVORNI avto, nosilnost 1.500 kg, prodam.
Telefon 5778-415.	564
DAEWOO espero, letnik 1997, reg. do maja, prodam ali menjam. Telefon 5821-678.
577
OPEL astra 1,4 16 v, letnik 1998, 1. lastnik, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 444-618.	589
OPEL astra 1,6, letnik 1996, lepo ohranjen, rdeč, prodam za 900 EUR. Telefon 031 301-739.	Š105
SEAT leon, letnik 2000, rdeč, registriran, odlično ohranjen, prodam za 3.600 EUR. Telefon 041 969-799. Š105 GOLF IV, letnik 1998, rdeč, 5 vrat, lepo ohranjen, prodam. Telefon 041 251-310. 596
KUPIM
PRODAM
KUPIM
PRODAM
KUPIM
ODDAM
ZANIMIV poslovni lokal, 40 m2, primeren za različne dejavnosti, v središču Celja, oddam. Telefon 041 524-942. 593
mmm
PRODAM
MASIVNO, skoraj novo zakonsko posteljo, svetle barve, velikost 180*200 cm, zelo ugodno prodam. Telefon 051 319-619, po 15. uri.	530
KOMBINIRAN štedilnik, širok 50 cm, dva plin, dva elektrika in električna pečica, vse deluje, prodam. Telefon 031 560-256. 566 PRALNI stroj, posteljo, omare, otroško opremo, hladilnik, štedilnik, TV, DVD, okroglo mizo itd. prodam. Telefon 051 424-303. 599
MEDIAFIN KOM d.0.0., Dunajska 21, LjubUana
Celje: 031508 326
delovni čas: vsak dan non-stop
OSEBNO vozilo, v kakršnem koli stanju, od letnika 2000 naprej, kupim. Telefon 041 708-497.
Z 179
CELJE, center. Trisobno mansardno stanovanje, 2/2, velikost 90 m2, v celoti adaptirano, plinsko ogrevanje, klima, vsi priključki, parkirišče, ugodno prodam za 89.000 EUR. Možna menjava za manjše stanovanje. Telefon 031 620-506.
412 413
CELJE, Delavska ulica. Prodam takoj vseljivo dvosobno stanovanje, 76 m2, voda, elektrika. Cena 49.000 EUR. Telefon 041 970-698.	p
NA zelenici prodamo dvoinpolsobno stanovanje. Možnost dokupa garaže. informacije po 12. uri, telefon 041 215-799. 522 STANOVANJE v Laškem, center, 58 m2, vrt 120 m2 + klet, na novo adaptirano, okna, vrata, tla, strop, elektrika, voda, kopalnica, telefon, internet, kabelska, parkirno mesto, prodam ali menjam za stanovanje v Ljubljani ali okolici. Telefon 041 645-898.	š 96
KUPIM
PRODAM
BUKOVA drva, z dostavo, prodam. Telefon 031 776-591.	107
SUHA metrska, bukova in gabrova drva, prodam. Možen razrez in dostava na dom. Telefon 070 822-774. 5061 DRVA, mešana, dolga v hlodih ter kratko žagana, z dostavo, prodam. Telefon 040 211-346.	n
BRIKETE, visoko kalorične, čista bukev, primerne za vse peči in kamine, prodam. Telefon 041 207-179.	552
SUHA bukova metrska drva prodam. Telefon 031 696-951.	565 KOSTANJEVE kole, 180 cm in suha metrska bukova drva, prodam. Telefon 051 815-426. p
Podjetje
HAL COM, d.0.0., Podčetrtek
zaposli za nedoločen čas
dipl. inž. ali inženirja gradbeništva
z opravljenim strokovnim izpitom na delovno mesto vodja gradbišča. Zahteva se vozniški izpit B-kate-gorije, obvladanje računalniških programov Windows (word, excel), avtocad.
Vsi zainteresirani kandidati naj se oglasijo v PE Celje , Slance 4, 3221 Teharje, ali pokličejo na telefonsko številko 4284 202.
TRAKTOR Zetor 62-45, letnik 1992, izredno ohranjen, prodam. Telefon 041 849-876.	573
TRAKTOR Zetor 2511, registriran, prodam ali menjam. Telefon 5821-678. 578 PRIKOLICO, traktorsko, prodam za 500 EUR. Telefon 748-2075. 583 TRAKTOR Štore 502, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. Telefon 041 889902.	594 TRAKTORSKO 5-tonsko vitlo prodam. Telefon 031 819-191. Š106
STANOVANJE ali staro hišo z vinogradom, do 40.000 EUR, Celje z okolico do 20 km, kupim. Telefon 031 400-673. 211 STANOVANJE v Celju, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupimo. Telefon 041 601-555.488
www.novitednik.com
Do 36 mesecev na osnovi OD,
PRODAM
PE CELJE, Ul. XIV. divnije 14, 03/4257000
PRAŠIČE, od 25 do 200 kg, domača hrana in dostava, ugodno prodamo. Telefon 031 311-476.	222
PONI kobilo, brejo, prodam. Telefon 5738082, 031 249-934.
L 38
î lù L1 J; t-1 '.Vi
Staneta Romuna 16,02/52130 00 PE MARIBOR, Partizanska 3-5,
02/2341000 PE Slovenj Gradec, Ronkova r, 02/8812000
B0MAFIM, d.0.0.. Slovanska 27.1000 Ljubljana
HITRO NAROČITE
TRAKTOR, prikolico, kosilnico, trosilec pajek, motokultivator in drug stroj, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 425
SKLADIŠČNE prostore v centru Celja, lokacija Toper, 270 m2, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 322-522. 527 HRIBOVSKO kmetijo, velikost 2,5 ha, nahaja se v okolici Nove Cerkve, prodamo. Cena po dogovoru. Telefon 5771-658. 543 V ŠENTJURJU prodam gradbeno parcelo. Telefon 031 767-543.	š 99
HIŠO, v Celju ali okolici, plačilo takoj, hipoteka ni ovira, kupimo. Telefon 041 601-555.488
BREG pri Polzeli. Adaptirano hišo, vrt, vselji-vo v začetku marca, dajem v najem. Telefon 041 639-033.	584
POSLOVNI prostor, možno za različne dejavnosti, v Celju ob Mariborski cesti, med Planetom Tuš in Intersparom, dajemo v najem. Telefon 041 262-063. 586 SKLADIŠČNI prostor ali prostor za priložnostno obrt, ob cesti Arclin-Ljubečna, dajem v najem. Telefon 041 262-063. 586
NOVI TEDNIK
Dvakrat na teden, ob torkih in petkih, zanimivo branje o življenju in delu na območju 33 občin na Celjskem.
Poštna dostava na dom.
V prosti prodaji stane torkova izdaja Novega tednika € 1, petkova pa € 1,25.
Naročniki plačajo za obe izdaji mesečno € 8,30 kar pomeni, da prihranijo, v povprečju namreč izide devet številk na mesec. ■ Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: ■ 5 7% pri plačilu za eno leto, 3,5% pri plačilu za pol leta, J 2% pri plačilu za tri mesece.
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
JTT7T> tudi letnik2010 4-7, W,1 -f ^	lFs prilogo TV-OKNO! * +
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Prešernova 19 3000 Celje
NAROCILNICA
Ime in priimek:
Kraj:	Datum rojstva:
Ulica:	
Nepreklicno naročam Novi tednik	podpis:
za najmanj 6 mesecev	
NT&RC d.0.0. bo podatke uporabljal	samo za potrebe naročniške službe Novega tednika
SGA/lZEBECdc
VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150

GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER ZA UPOKOJENCE,
do 50 % obr., obveznosti niso ovira.
Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom.
NUMERO UNO Robert Kukovec s.p.. Mlinska ul. 22, Maribor
tel.: 02/252-48-26, 041/750-560
H.mmiim.UJH:!
IZPLAČILO TAKO JI 03/49003 36
Žnider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.o., Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
GOTOVINSKI KREDITI
I" -ia japoslene Iccijt. liubij.mki t| ■ ja upokojence | A4O/37 33 171
PRAŠIČE, mesnate pasme, od 20 do 300 kg in odstavljene plemenske svinje za predelavo, cena 1,20 EUR/kg, prodam. Možen prevoz in zakol. Telefon 031 506-383. š 69 BIKCE simentalce in črno bele ter telico simentalko, težko 580 kg, brejo 6 mesecev, možna dostava, prodam. Telefon 031 506-383.	š 69
TRI teličke, težke približno 170 kg, prodam.
Telefon 041 922-486.	528
PRAŠIČE, domače vzreje, težke od 30 kg naprej, cena nad 100 kg je 1,6 EUR/kg, prodam. Možna dostava. Telefon 031 509-061.	534
TELIČKO simentalko, staro 14 dni, prodam.
Informacije po telefonu (03) 5739-289.
539
PRAŠIČE, od 70 do 150 kg, prodam. Cena po dogovoru. Telefon (02) 801-9354, 041 708-154.	p
BIKCA simentalca, težkega 225 kg, primernega za nadaljnjo rejo, prodam. Telefon 031 768-175.	š 100 KOZO, staro 5 let in poka, starega 3 mesece, prodam. Telefon 041 935-595. 579 JARKICE, rjave in ameriške lahke, bele -leghorn, že na začetku nesnosti ter enoletne kokoši, prodajamo na farmi Roje vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne ter piščance za dopita-nje. Telefon 700-1446. 574 JUNČKA, težkega 180 kg, teličko, 250 kg, belgijsko belo-plavo in brejo telico, prodam. Telefon 030 693-866. š 104 DVA bikca simentalca, 250 in 300 kg, prodam. Telefon 041 269-693. 590 KRAVO ali telico prodam, menjam za bikca ali teličko. Telefon 541-3019, 041 357024. 592 TELICO simentalko, težko 170 kg, prodam.
Telefon 5793-063.	595
KRAVO simentalko, brejo v 8 mesecu, drugo tele, prodam ali menjam za mlado govedo. Telefon 5773-345, 070 864-165. 600 NESNICE, rjave in grahaste, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kokoši so redno cepljene. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, telefon (03) 5472070, 041 763-800.	p

Ste v družini veseli naraščaja? Bi radi veselo novico sporočili še drugim?
Pošljite nam podatke o rojstvu otroka in objavili jih bomo v novi rubriki Imamo dojenčka!
Na naš elektronski naslov tednik@nt-rc ali po pošti na Novi tednik, Prešernova 19, 300 Celje, sporočite podatke o otroku in materi. Zraven lahko priložite tudi fotografijo.
Iz celjske porodnišnice so nam sporočili, da zaradi preobremenjenosti zdravstvenega osebja odslej ne bodo več zbirali in medijem posredovali poimenskih podatkov mamic, ki so rodile v Splošni bolnišnici Celje, pač pa samo število novorojenih otrok. Podatki od 2. do 4. februarja so tako še zadnji poslani.
Novi tednik zato vabi bralce k sodelovanju v novi rubriki.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici so rodile:
2.	2.: Martina ČEPIN iz Le-sičnega - dečka, Petra NOVAK iz Griž - dečka, Renata KOROŠEC iz Petrovč -deklico,	Andreja PODPEČAN iz Žalca - deklico.
3.	2.: Saša DOLAR PETE-LINŠEK iz Laškega - dečka, Urška RIHTER ZAGORIČNIK iz Braslovč - deklico, Špela ŠPEH iz Nazarij - dečka,
Aleksandra SATLER s Polzele - deklico.
4. 2.: Janja KOŠENINA RAMŠAK iz Nove Cerkve -dečka, Anja BEZENŠEK iz Loč - dečka, Katarina REHAR iz Celja - dečka, Bojana ŽU-PANC iz Šentjurja pri Celju -dečka, Nina KRČ iz Šentjurja pri Celju - dečka, Ines GRGIČ iz Žalca - deklico, Monika BEVC iz Svetega Štefana - deklico, Darja JOŠT s Planine -deklico, Mojca ŠEGEL iz Slovenskih Konjic - dečka.
Od 5. do 8. februarja se je rodilo 27 otrok, od tega 18 dečkov in 9 deklic.
V domu našem je praznina, v srcu našem bolečina, spomin nate pa žari, čeprav te več med nami ni.
V S P O M I N
14. februarja bo minilo tri leta, kar te več z nami ni,
rado mastnak
iz Javorja (27. 2. 1960 - 14. 2. 2007)
Hvala vsem, ki ga nosite v srcu in obiščete njegov prezgodnji grob.
Žalujoči: žena Slavica, sinova Miran in Damjan z družino ter brat Ivan z družino
S 91
KUPIM
PITANE krave in telice, za izvoz, kupim. Plačilo takoj. Telefon 040 647-223. S 13
è.
BREZPLAČNA spoznavanja za mlajše ženske. Ostale plačujejo 19 EUR, moški od 45 EUR naprej. Zaupanje, p. p. 40, Prebold, telefon 031 836-378.
Z 8
PRODAM
SENO in otavo v kockah prodam. Telefon 031 564-138.	444
RDEČE domače vino, sorta jurka, prodam.
Telefon 031 860-480, 031 260-568.466 BELO in rdeče vino prodam. Telefon 030 362-232.	S 101
KAKOVOSTNO belo vino: rizling, šipon in rdeče, žametna črnina, po 1 EUR, prodam. Telefon (03) 6541-361 ali 051 351-635.	Š103
21 nu]
ZAPOSLIM osebo za strežbo v dnevnem lokalu. Verde bar, Petrovče 94, telefon 041 418-075.	495
Mm
PRODAM
KMETIJSKE stroje, suh smrekov les, rovoko-pač Skip in žago Brento prodam. Možna menjava. Telefon 031 767-927. S 92 PUJSKE, težke od 35 do 40 kg in domačo mast z rezanimi ocvirki, prodamo. Telefon (03) 5808-112, 031 836-175. S 94 NOV sesalnik Batagel 1400, za mokro in suho čiščenje, prodam za 280 EUR. Telefon 041 816-780.	567 DVA bikca simentalca, težka po 200 kg in traktor Imt 549, prodam. Telefon 041 596-475. S 98 TRAKTORSKO frezo, širina 140 cm, z ravnimi zobmi in kardanom ter seno v kockah, prodam. Telefon 031 806-191. 581 TRAKTOR Univerzal forte 64 lux, letnik 1997, cena po dogovoru, in cisterno za gnojevko, 2.700 l, prodam. Telefon 030 693-866. S104 POLOVICO prašiča, velike okrogle bale sena in slame, prodam. Telefon 031 480510. 589
RAČUNOVODSTVO, kakovostno in ugodno, za podjetja, s. p., društva in zavode, že 15 let. Telefon 041 635-789. Kalikonto, d. o. o., Mariborska 68, Celje; www.kalikonto.si. n PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Per-nek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. n OBNOVA kopalnic, polaganje keramike, vodovodne instalacije. Peter Čvan, s. p., Polzela 107 b, telefon 041 563-991. 478 ZELO ugodno in kakovostno opravljam vsa vodovodna dela na vašem domu. Montiram pipe in vse druge vodovodne instalacije. Janko Lukanc, s. p., Galicija 33 b, Žalec, telefon 031 715-296. 568 KAKOVOSTNO in po zelo ugodnih cenah izdelujemo demit fasade. M3grad, d. o. o., Gosposvetska 3, Celje, telefon 041 771-104.	561
OBIS montaža, d. o. o. Pod lipami 20, Celje, telefon 031 617-012, Zoran: adaptacija stanovanj, hiš, streh; prodaja, montaža in demontaža oken in vrat (PVC, les-alu); keramičarska, vodoinstalaterska, zidarska, elektroinstalacijska, slikople-skarska dela; parketi, laminati, estrihi, knauf, selitve, prevozi.	582
POŠTENO osebo za pomoč v gospodinjstvu, vešča likanja, v bližini Žalca, iščemo. Ponudbe na telefon 5715128, ob 20. uri.	Z 14
Celje
Umrli so: Helena GODEC iz Vojnika, 94 let, Marija URANKAR z Vranskega, 83 let, Ana CEPUŠ iz Laškega, 89 let, Adolf SIVKA iz Celja, 67 let, Vincenc ŽOGAN iz Bodriše vasi, 55 let, Karel GUČEK iz Šentjurja, 76 let, Marija BRINOVEC iz Gomilskega, 80 let, Pavla KANCIJAN iz Laškega, 68 let, Jože ČAS iz Velenja, 63 let, Ivan PINTARIČ iz Ce-
lja, 66 let, Ana GORINŠEK iz Celja, 88 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Ana KRISTAN iz Rogaške Slatine, 89 let, Jožefa BUT iz Gabrovca pri Kostriv-nici, 84 let, Marija MIKOLIČ iz Sv. Florjana, 86 let, Martin ČERNELIČ iz Kunšperka, 86 let, Rudolf ARTIČEK iz Gro-belc, 61 let, Jožef ČOKELC iz Sp. Tinska, 63 let, Slavko PLEVČAK iz Hajnskega, 46 let, Matilda LORGER iz Konuške-ga, 74 let, Ivan TOPLIŠEK iz Olimja, 77 let.
Življenje odnaša nam najdražje
drugega za drugim ne ozirajoč, kako radi smo jih imeli
in kakšno bolečino čutimo.
Z A H V A L A
V mrzlem 1. februarju smo se poslovili od ljube mame, sestre, tete
ane cepuš
roj. Zupančič s Celjske ceste 55, Laško (7. 7. 1920 - 28. 1. 2010)
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, posebej sosedi Ani za vsestransko pomoč, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče, maše in veliko spremstvo na njeni zadnji poti. Posebna zahvala ZD Laško, dr. Boriču in sestri Stanki za dolgotrajno zdravniško oskrbo. Prisrčna hvala ge. Srebočan za tako ganljive besede slovesa, pevcem za zapeto pesem, ki jo je naša mama tako ljubila, in sosedu Marku za zaigrano žalostinko. Iskrena hvala sodelavcem Dikplasta Celje, zaposlenim in upokojencem JP VO-KA Celje, bivšim sodelavcem Elektrokovinarja Laško in zaposlenim Interdenta Celje. Hvala g. župniku za lepo opravljen cerkveni obred in vsem sodelujočim pri organizaciji pogrebne slovesnosti. Hvala vam.
Zelo jo pogrešamo: sin Rajko z ženo Slavko, hčerka Milena, brat Rudi z družino, vnukinja Damjana z možem Markom, vnuk Leon z ženo Nevenko in ostalo sorodstvo Laško, 9. februar 2010
Bolečina se ne da skriti, niti solze zatajiti, le tebe, draga hčerka, nam nihče ne more vrniti.
V S P O M I N
meliti volavšek
roj. Felicijan iz Štor (26. 6. 1967 - 13. 2. 2009)
Minilo je leto dni, kar ostalo je spoznanje, da resnica je in ne sanje. Tvoja nežna roka in ljubezen odšli sta na
potovanje, nam pa pustili večno žalovanje. Vsem, ki upočasnite korak pri njenem prezgodnjem grobu, položite cvetje in ji prižgete svečke v spomin, še enkrat iskrena hvala.
Sin Jan, mami ter vsi njeni najdražji
367
Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Ni več tvojega nasmeha in pridnih rok.
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica
martina mastnaka
iz Šmiklavža (3. 11. 1949 - 20. 1. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali
ob strani in nam pomagali. Posebna zahvala gre družinama Kerš in Samec ter
gospe Dragici Arčan za opravljene molitve. Hvala vsem za darovane sveče, cvetje, svete maše in
tolažilne besede. Prav lepa hvala tudi gospodoma župnikoma Tonetu Pergerju in Alojzu Kostanjšku za lepo opravljen cerkveni obred, pogrebni službi Primožič, pevskemu zboru Ljubečna in trobentaču.
Žalujoči: žena Danica, hčerka Martina in sin Matjaž
Kogar imaš rad, nikoli ne umre -le daleč, daleč je...
Z A H V A L A
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, dedka in pradedka
franca ferleza
iz Vojnika, Ulica S. Kvedra 13 (15. 8. 1924 - 29. 1. 2010)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalja ter darovali cvetje in sveče. Hvala tudi gospodu župniku Antonu Pergerju za lepo opravljen cerkveni obred, govornici Mileni Jurgec za poslovilne besede, pevcem in pogrebni službi Primožič. Posebna zahvala dr. Prazniku in sestri Tamari za lajšanje bolečin, nego in skrb v zadnjih mesecih ter zdravstvenemu osebju Kliničnega centra Ljubljana. Hvala vsem in vsakemu posebej, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Marija, hčerka Zdenka z družino, sin Jure z družino, vnuka Matej in Andrej z družinama
L 54
V S P O M I N
9. februarja je minilo leto žalosti ob nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija in pradedija
petra špoljarica
Vsem, ki postojite ob njegovem grobu in mu prižigate svečke, iskrena hvala.
Vsi njegovi
597
Z A H V A L A
Poslovili smo se od ljubega moža, očeta in dedija
blaŽa krumpaka
z Lopate 24 d, Celje
Iskreno se zahvaljujemo osebju gastro oddelka bolnišnice Celje za skrbno nego, lovski družini Hum in ostalim lovcem ter rogistom, sorodnikom, znancem in prijateljem.
Posebna zahvala gospodu župniku Srečku Hrenu za opravljen cerkveni obred.
Žalujoči: žena Berta, sin Vili ter hčerki Monika in Barbara
Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno stal.
V S P O M I N
Mineva eno leto, kar nas je zapustil dragi mož in oče
jožef černoša
(14. 3. 1936 - 16. 2. 2009)
Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem grobu in prižigate svečke.
Vsi njegovi
n
536
591
30
VODNIK
NOVI TEDNIK
KINO
19.19 Knjižnica Velenje
PLANET TUS
Spored od 12. -15. 2. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Alvin in veverički 2 - družinska komična
pustolovščina - sinhroniziran
11.15, 12.00 13.55, 14.00, 15.15, 16.05, 17.15,
18.00, 20.00, 22.00
Avatar - akcijska znanstvenofantastična
pustolovščina - 3D
20.20, 23.40
Boj za kri - znanstveno fantastični triler 21.35, 23.45
Boj za kri - fantastični triler 21.35, 23.45
Bombna misija - akcijska vojna drama
15.50, 18.40, 21.20, 23.59
Drugi moški - triler
19.10, 21.15, 23.15
Igričar - akcijski
21.00, 23.05
Kje sta Morganova? - romantična komična drama
13.00, 16.10, 18.30, 20.50, 23.10 Knjiga odrešitve - akcijska pustolovska drama
15.55, 18,25
Možje, ki strmijo v koze - komedija 19.15, 21.25,23.35
Oblačno z mesnimi kroglicami - družinska
pustolovščina
12.50, 15.00, 17.10, 19.25
Oblačno z mesnimi kroglicami - družinska
pustolovščina - 3D
11.40, 13.50, 16.00, 18.10
Princesa in žabec - animirana družinska
komedija - sinhroniziran
12.30, 15.05, 17.00
Valentinovo - romantična komedija -
premiera
19.00
legenda:
vsak dan
sobota - nedelja
petek, sobota
nedelja ni predstave
nedelja
PETEK, 12. 2. 18.00 Lunapark - drama 20.00 Lila Prap - dokumentarni
NEDELJA, 14. 2. 19.00 Igra s pari - drama
PETEK, 12. 2. 18.00 Alvin in veverički 2 - animiran - sinhroniziran 19.00 Sherlock Holmes - kriminalni triler 20.00 Prekrokana noč - komedija
SOBOTA, 13. 2. 18.00 Alvin in veverički 2 - animiran - sinhroniziran 20.00 Sherlock Holmes - kriminalni triler
NEDELJA, 14. 2. 16.00 Alvin in veverički 2 - animiran - sinhroniziran 18.00 Prekrokana noč - komedija 20.00 Sherlock Holmes - kriminalni triler
PETEK, 12. 2. 20.00 Paranormalno - grozljivka
SOBOTA, 13. 2. 20.00 Mlada luna - romantični triler
PETEK, 12. 2.
Stvarjenje človeka: antropologija ljubezni
predstavitev knjige dr. Jana Ma-karoviča
19.30 Kulturni center Laško Kuba libre
kabaret Lare Jankovič in Gregorja Strniše
19.30 Podružnična OŠ Prevorje Anin večer
gostja večera V narečje rojeni bo dr. Zinka Zorko
21.00 Mestni kino Metropol This fire
koncert skupine Joycut iz Italije
21.00 MC Patriot Slov. Konjice_
Feedback
džez-blues-rok fusion koncert
14.00 Mladinski center Velenje Dan kitare
DVD-projekcije koncertov, razstava kitar, ob 21.00 koncert Tribute, Uroš Planinc Group, Barska muha, Kolektiv 69, jam session
18.00 Atelje M, Gosposka 7, Celje Elegija
avdiovizualna postavitev Adolfa Mljača iz cikla Iz domačih ateljejev
19.00 Kulturni dom Svoboda Griže Kavarniški večer
gostja pesnica in pisateljica Renata Cigler
18.00 Medobčinska splošna knjižnica
Žalec_
Martin Krpan - diplomat in vojš-čak
predstavitev knjige dr. Milana Jazbeca
18.00 Knjižnica Rog. Slatina_
Kaj je v loncih - od Danske do Toskane
predstavitev knjige Alenke Bole Vrabec
19.00 Mestni kino Metropol
Peru, Bolivija, Čile
potopisno predavanje
19.30 Glasbena šola Velenje
Quartissimo klasik in Gordana Hleb
koncert za abonma klasika in izven od baroka do sodobne glasbe
SOBOTA, 13. 2.
10.00 Kulturni center Rog. Slatina Sneguljčica
lutkovna predstava Lutkovnega gledališča Maribor
10.30 Galerija Velenje_
O ljudeh, živalih in kamnih
sobotne lutkarije z Lutkovnim gledališčem Velenje
17.00 Narodni dom Celje_
Brezova metla
tradicionalnaplesnaprireditev društva Harlekin
18.00 Krstnikov dom Vinska Gora Ob vaškem perišču
srečanje ljudskih pevcev in godcev
18.00 Aqua Roma Rimske Toplice Prešernov dan
sodelujejo PD Dominik Hriberšek Šmartno v Rožni dolini, MoPZ, Vokalni sestav Rimljanke in recitator-ji KD Anton Aškerc
19.00 Mestni kino Metropol_
Valentinov koncert
vokalni studio Boštjana Korošca
19.30 Dom kulture Velenje Izbrisani
komedija Boom teatra za abonma
20.00 Celjski dom_
2. ples knežjega mesta
plesni večer Zavoda Celeia Celje in Plesnega kluba Flamenco - Tango Valentino - igra Oliver Twist
20.00 Kulturni center Rog. Slatina Valentinov Pegazov večer
najlepši odlomki iz zakladnice klasične baletne umetnosti - Društvo baletnih umetnikov Slovenije
21.00 MC Patriot Slov. Konjice_
Koncert Soulfingers
NEDELJA, 14. 2.
16.00 Dom sv. Jožefa Celje_
Kje je meja?
veseloigra v izvedbi mladine iz župnije
17.00 Dom kulture Velenje_
Gospod lovec
komedija v izvedbi KUD Zarja -Trnovlje Celje, režija Miha Aluje-
18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec Zmago Batina - mesar za vse večne čase
monokomedija Špas teatra v izvedbi Bojana Emeršiča
PONEDELJEK, 15. 2.
17.00 Vila Mojca Velenje_
Otroci so naše največje bogastvo
predavanje Marije Strojin
RAZSTAVE
Galerija sodobne umetnosti Celje:
Prostor za likovne, literarne, glasbene in igrane zgodbe Lile Prap, do 28. 2.; Galerija Hodnik: Željko Opačak: Znane zgodbe (cikel Iz domačih ateljejev)
Likovni salon Celje: Landscape, več-medijska razstava del Maje Hodošček, do 7. 3.
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, Srednjeveški tlakovci na Slovenskem; do preklica.
Muzej novejše zgodovine Celje: Pebi, ne strelat, do 14. 5.; Oblačila in skice mladih, razstava SŠSDL Celje
Zgodovinski arhiv Celje: Naj zmaga pravica; o razvoju pravosodnih organov na Celjskem.
Planet Tuš Celje - Anton Herman: Veš slikar svoj dolg; razstava slik, do 28. 2.
Prostori društva Alegra, Muzejski trg Celje, slike Srečka Štamola.
Galerija železarskega muzeja Teharje: Tihomir Pinter: Razžarjeni pogled, razstava fotografij, do 30. 3.
Galerija Velenje: Zmago Jeraj - slike in risbe, do 13. 3.
Savinov razstavni salon Žalec: likovna dela Jožeta Slaka, do 1. 3.
Kulturni center Laško: likovna dela Jožeta Marinča
Muzej Laško: Od Zemlje do vesolja, fotografije in projekcije filma Eyes on the Skies, do 27. 2.
Hiša generacij Laško: Slikarska dela Vanje Glavač, do 28. 2.
Knjižnica Laško: Beneške maske, fotografije Francija Horvata.
Anina galerija Rog. Slatina: Grafike iz zbirke Kurta Mullerja
Kulturni center Rog. Slatina: Okolica Rogaške Slatine nekoč; razstava del Mirka Megliča, do 19. 2.
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno in umetnostnozgodovinska razstava, Lapidarij in Celeia, mesto pod mestom (Knežji dvor)
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center
Galerija Mozaik Celje: razstava stalne umetniške zbirke
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tri-pex Celje, gostišče Hochkraut Tremer-je, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark Celje in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka
Galerija Dan: prodajna razstava del različnih avtorjev
Galerija Oskarja Kogoja Celje: prodajna razstava izdelkov iz serij Nature in Energy Design ter Cesarica Barbara Celjska, oblikovalca Oskarja Kogoja ter grafik Rudolfa Španzla na temo Celjski grofi
Minoritski samostan Podčetrtek:
Herbarij, dragulj kulturne dediščine -zdravilna zelišča, stalna razstava Marije Gaber
PLANINSKI KOTIČEK
PD Celje - Matica vabi na 26. pohod po severnih obronkih Šmartnega v Rožni dolini, ki bo v nedeljo, 14. februarja, z začetkom ob 9. uri izpred Kulturnega doma Šmartno v R.d. Pot vodi preko Otemne do naselja Rožni vrh, nad Jezercami do Lanšperga, naselja Pepelno in na Šentjungert ter nazaj v Šmartno.
Društvo Izviri Dobrina vabi na 14. tradicionalni nočni pohod v soboto, 13. februarja, ob 18. uri iz Dobrine na Žu-sem in nazaj v Dobrino. Zbor pri Gasilskem domu v Dobrini. Prinesite »lah-terne«. Po končanem pohodu bo Valentinov ples. Pohod bo v vsakem vremenu. Štartnina 3 evre, otroci brezplačno. Informacije pri Danici Recko, tel.: 03/ 5797-103 ali 031-509-828.
cafeM
mladinski
oener
Začasno spremenjen delovni čas zaradi gradnje mladinskega hotela, mladinski center je odprt: ponedeljek 8.0018.30, torek 8.00-19.30, sreda 8.0018.00, četrtek 8.00-18.00, petek 8.0018.00, sobota, nedelja, prazniki ZAPRTO
Petek, 12. februar, ob 18. uri v P2 (Športni park Šentjur): 4. redna seja upravnega odbora
Sobota, 13. februar, ob 10. uri v P2 (Športni park Šentjur): delavnice designa
Sobota, 13. februar, ob 10. uri v prostorih Kozjanske razvojne agencije: plesne delavnice
Sobota, 13. februar, ob 15. uri v P2 (Športni park Šentjur): likovne delavnice
Nedelja, 14. februar, ob 10. uri v OŠ Franja Malgaja: glasbene delavnice
Uradne ure: pisarna, Cesta Miloša Zidanška 28 (športni park): petki 15.0017.00 in sobote 9.00-11.00
KbO
Klub Studentov občine Cflje
Sobota, 13. februar: Pust si žurat; pustovanje v Celjskem mladinskem centru
Aerobika:
ponedeljek od 20.30 do 21.30 ure v Celjskem domu: Fly box
ponedeljek od 21.30 do 22.30 ure v Celjskem domu: Zumba
sreda od 20.30 do 21.30 ure v Plesnem valu: Fly box
sreda od 21.30 do 22.30 ure v Plesnem valu: Zumba Košarka:
petek od 17. do 18.30 ure v telovadnici Srednje zdravstvene šole Celje: brezplačna rekreacija za člane KŠOC Prodaja študentskih bonov:
vsako sredo med 10. in 16. uro ter vsako prvo sredo v mesecu do 17. ure
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-40-42
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si
ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM
Telefon 490 00 24, 031 288 827
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve
iMiHw.novitediiik.com
življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU
Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28
DRUŠTVO OZARA CELJE
Pomoč ljudem s težavami
v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti.
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica: Tea Podpečan Veler. Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
Nagradna križanka
NEKDANJI ODLIČNI AMERIŠKI PROFESIONALNI KOŠARKAR (MICHAEL)
TRENUTNO NAJBOLJŠI ARGENTINSKI NOGOMETAŠ MESSI
RASTUNA SIVKA
ŠPANSKA IGRALKA SASTRE
ŠVICARSKI DRAMATIK (ARNOLD)
FRANCOSKI IGRALEC (PHIUPPE)
NEKDANJI ALBANSKI PREDSEDNIK HOXHA
TROPSKA OVUALKA
AVTOR: GREGA RDiTAR
MESTO OB VZHODNI ŠKOTSKI OBALI
ANGLEŠKI FARMAKOLOG (JOHN ROBERT)
INDIGO, INDIKA
KANT-AVTOR
SMOLAŘ
BOLEČINE V KITAH
PROSOJEN PAPIR ZA PRERI-SOVANJE
DANSKA IGRALKA NIELSEN
OTTO LOEWI
NAUKO LETALSTVU
16
OSTANEK
KART PO RAZDELITVI
UV TYLER
VELETOK V ZAHODNI EVROPI
NAŠ NOGOMETNI REPREZENTANT
PREGOVOR
VINKO OŠLAK
OTOK V ALEUHH
18
11
OKOLIŠ, OKROŽJE, OBMOČJE
IZDELEK IZ MLEKA
ZNAMKA FR. HARF IN KLAVIRJEV
RAŠA SRAKA
VELIKA, LEPA VEZA
27
17
BLOMDAH-LOVA OPERA
VESOLJSKO PLOVILO
NAŠA ZNAMKA SMUČI
RAZMNOŽEVANJE RIB
12
PUAČA OLIMPSKIH BOGOV
KIRURŠKA IGLA
SKANDINAVSKI DROBIŽ
MOŽ GR. BOGINJE NEFELE
KUHALEC OGLJA
21
VOZNIK FORMULE
ENA ROSBERG
25
SODNIK V GRŠKEM MITOLOŠKEM PODZEMLJU
23
MEŠALKA PIJAČ
20
13
STAROJUD. KRALI
OTOK OB ZAH. OBALI ŠKOTSKE
19
REAKTIVNO LETALO
24
ČEŠKI REŽISER VAVRA
LOBANJSKA KOST
ANGLEŠKI REŽISER NEAME
GOZDNA POSEKA
22
MESTO V JV. KANADI
ALBERT EINSTEIN
ZGORNJI
DEL STOPALA
STRAH PRED NASTOPOM
AMERIŠKI SATIRIK BUCHWALD
MANJŠA SOBA V KMEČKI HIŠI
OLIMPIIEC ŠTUKEU
JUTRANJA PADAVINA
SKLADATELJ HACAr TURJAN
EGIPČ. BOG SONCA
JAPONSKI PES ŠPIC
ČUD, ZNAČAJ
10
VaiČASTA
RIBJA KOŠČICA
POČELO TAOIZMA
15
26
14
VOZNIK TRAKTORJA
ZIDARSKA ŽLICA
GIPS, MAVEC
SELIGOVA DRAMA
KORDI-UERE
ITALIJANSKI POLITIK (GniUANO)
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 30 EUR za storitve v centru tradicionalne kitajske medicine v Celju ali Mariboru
2.	nagrada: vstopnica za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri
3.-5.	nagrada: vstopnica za 2 osebi za drsanje v mestnem parku ali kopanje v bazenu Golovec
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 18. februarja.
Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 5. februarja.
Rešitev nagradne križanke iz št. 10
Rešitev: LIONEL MESSI, ANTIDIAROIK, EVO, BENETKE, FRANCE, ADE, PETR, IRS, ESMA, VERNE, ANGIE, KIS, ARE, SAN, ATBARA, KAŠA, RAZUMAR, ATENTATOR, TASTA, TOREADOR, RITTER, SERT, MALUS, EKS, ETNA, KNITTEL, PE, KNA, CIKLAMA, PNEVMA, ENAM, OM, LEVI, DARJA, ATO, ESAD, ETI, KAPOR, VRBA, IKER, ANNAPOLIS, NIKO, LESK, SKEN, ASTI
Geslo: slovenski kulturni praznik
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon za nedeljsko kosilo za 2 osebi v Hotelu Evropa v Celju, prejme: Marija Švab, Škapinova 15, 3000 Celje.
	1	2	3	4	5	
	6	7	8	9	10	
	11	12	13	14	15	
	16	17	18	19	20	
21	22	23	24	25	26	27
Ime in priimek: Naslov: _
OVEN
Ona: Pri delu se vam bo končno nasmehnila sreča in uspeli boste realizirati dolgo načrtovano dejanje. Izkoristili boste vse, kar vam bo v prid, in si tako naredili prednost pred konkurenti.
On: Prisluhnite, kaj vam hočejo povedati ljudje, saj je znano, da tistega, kar se tiče nas samih, ne opazimo. S tujimi pogledi na stvar boste lahko ustvarili popolnoma novo sliko celega problema.
Ona: Vse pogosteje se boste ozirali za prijetnim znancem, ki vam je pred kratkim namenil lep kompliment. S tem vam je vzbudil precejšnje zanimanje, ali je možno kaj več kot le prijateljstvo.
On: Prijazni boste do ljudi, spravljali jih boste v dobro voljo in dajali vtis, da poznate odgovore na vsa vprašanja. V zadrego vas bo spravila šele partnerka, ki vam bo pripravila prijetno presenečenje.
'I'JW.wJ
Ona: Spoznali boste osebo, ki vas na začetku niti ne bo tako zelo privlačil, vendar pa bo kljub temu v vas vzbudil precej veliko zanimanje. Lepota ni samo zunanjost, ampak jo je potrebno iskati tudi v človeku.
On: Sprememba, ki bo prišla povsem nepričakovano, vam bo prinesla kopico prijetnih posledic. Kar težko se bo odločiti, toda vseeno poskusite s tisto varianto, ki vam bo prinesla tako poslovno kot tudi emocionalno
potrditev. ™
Ona: Čeprav menite, da ste najboljši in da bi se brez vas vse skupaj porušilo, poglejte na stvar malo bolj trezno in si vzemite čas za počitek. Ta vam bo vsekakor precej koristil, saj se nahajate na robu izčrpanosti.
On: Poskusili si boste premisliti, a bo izziv vse prevelik za vašo radovedno naravo. Ko bosta sama, se nikar ne sprenevedajte, ampak mu odkrito povejte, kaj pričakujete. Na razne igrice pa raje kar pozabite.
DVOJČKA M U STRELEC j*
Ona: Se vedno se ne boste otresli večnih sumničenj do partnerja, kar vas lahko še drago stane. Pazite, saj se lahko poizvedovanje o njegovih opravkih sprevrže v pravo nočno moro tako za vas kot tudi njega.
On: Prizadevali si boste pomiriti razgrete glave v okolici in pri tem dosegli precejšen uspeh. To vam bo vsekakor povečalo ugled v družbi, s tem pa se vam bodo tudi odprla doslej zaprta vrata.
Ona: Prizadevali si boste ponovno osvojiti srce partnerja, kar vam bo tudi uspelo. Pomiritev bo prišla ob pravem času, saj so zdaj pred vami dnevi, ko bo treba pošteno pljuniti v roke in ne bo časa za ljubezen.
On: Namesto da se vdajate malodušju, raje poprimite za delo in hitro boste opazili, da so bile težave le plod neaktivnosti. Prijeten pomenek ob kavi bo razkril tudi tisto, kar je bilo doslej povsem skrito.
POMOC: ATAMANT-mož grške boginje Nefele, AVIATIKA-nauk o letalstvu, LAVENDEL-rastlina sivka, MASKOTA-talisman, ZEN-šola japonskega budizma
2.	nagrado, vstopnico za 2 osebi za kopanje v Rogaški Rivieri, prejme: Anica Koritnik, Dvor 15a, 3240 Šmarje pri Jelšah.
3.-5.	nagrado, vstopnico za 1 osebo za kopanje v Rogaški Rivieri, prejmejo: Avgust Bezamovski, Lahov Graben 1a, 3273 Jurklošter, Nina Bezovšek, Luže 68, 4212 Visoko in Terezija Šuster, Petrovče 25b, 3301 Petrovče.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo nagrade prejeli po pošti.
Ona: Že zelo dolgo si govorite, kako je svet krut in nepravičen. Res pa je, da ste nepravični predvsem vi, vendar je to treba tudi priznati. Poglejte resnici v oči in vse bo lažje.
On: Prišla bo dolgo pričakovana novica o napredovanju, zato boste pošteno proslavljali s prijatelji. Bodite pozorni na zasanjane poglede neznanke, ki vas bodo spremljali že od samega začetka.
DEVICA
Ona: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazili na nestabilno finančno situacijo, saj ne morete večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaletite, ampak vso stvar temeljito premislite, šele nato pa ukrepajte.
On: Ne govorite na glas o zadevi, ki vam tako teži srce. Storite tisto, kar vam veleva razum in ponosni boste nase. Sicer vam ne bo uspelo popolnoma rešiti problema, toda vendarle si boste z vztrajnostjo pridobili kar precej ugleda.
Ona: Zmanjšajte količino popite kave, saj le-ta negativno vpliva na vaš krvni pritisk. Raje čimprej obiščite svojega zdravnika, ki vam bo znal pravilno svetovati. V nasprotnem primeru se vam ne obeta nič dobrega.
On: Zadel vas bo plaz očitkov, ki pa bodo povsem upravičeni. Bolje bo, da se s tem odkrito spoprimete, saj se lahko v nasprotnem primeru vse skupaj še neprimerno bolj zaplete. Nekdo si želi vaše bližine ...
KOZOROG
Ona: Simpatični dogodki vam bodo vendarle odvalili kamen od srca. Tako se boste proti koncu tedna odpravili na prijetno večerjo z znancem, ki vam lahko v bližnji prihodnosti postane tudi kaj več kot le površen prijatelj.
On: Ne tarnajte večno, da je življenje kruto in nepravično, ampak storite nekaj, da se bodo stvari končno tudi spremenile. In ne pozabite, da ni nič tako brezupnega, da bi morali obupati že na samem začetku!
VODNAR |fc
Ona: Nihče ni tako pameten, da bi ne potreboval dobrega nasveta. Nekdo vam ga bo sicer ponudil, vprašanje pa je, ali ga boste tudi sprejeli. Končna odločitev je seveda na vas samih, toda pomislite na posledice, ki pa zadevajo tudi ostale.
On: V prihodnje boste imeli kar precej možnosti za sklepanje prijateljstev (in še česa boljšega), zato nikar ne zgrabite kar prve. Uživajte, dokler še lahko in si privoščite tudi kakšno malo bolj žgečkljivo stvar .
Ona: Zelo ste samozavestni, vendar bi bilo dobro, če bi včasih tudi kaj premislili in se prepričali v upravičenost svojih dejanj. Prehitra presoja vas lahko privede v situacijo, ko enostavno ne boste našli izhoda.
On: S prijaznim nasmehom in lepo besedo boste pri simpatiji dosegli veliko več, kot pa si to predstavljate v tem trenutku. Predvsem odkrit pristop je tisto, kar ta oseba najbolj ceni, zato nikar ne igrajte nekoga, kar niste.
VEDEŽEVANJE
ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208
ttXťLK
)\.U/WtÇ,K<l t th.(LK
Ne smete manjkati!
Z leve: Nena Lužar, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot, dolgoletni ljubitelj strmin na Celjski koči Jože Pipanič, Tanja Seme, upravitelj smučišča Celjska koča Jaka Prelog in Simona Brglez pod šotorom Novega tednika in Radia Celje.
So zabave, na katerih enostavno ne smete manjkati. Med te prav gotovo sodijo tudi animacijski dogodki Novega tednika in Radia Celje, na katerih se nam pridružijo tudi znani Celjani. Naslednja zabava bo na Rogli v nedeljo, 28. februarja. Zadnji počitniški dan boste lahko z nami preživeli od 11. ure.
SB
Foto: GrupA
Celjski svetnik Primož Posinek z družino. Kot je komentiral na Facebook strani Novega tednika: »Na zabavi Novega tednika se ne sme manjkati!«
Ljubitelja knjig
Če kdo na otvoritvi nove knjižnice ni smel manjkati, sta to gotovo dr. Ivan Stopar in njegova žena Stana, oba tako ali drugače povezana s knjigami. Stopar je naš največji strokovnjak za gradove in avtor številnih publikacij in strokovnih člankov na to temo, ki jih hrani tudi celjska knjižnica, njegova žena pa je bila včasih zaposlena v celjski študijski knjižnici.
Foto: GrupA
Nazdravili celjski olimpijci
Po slavnostni proglasitvi najboljših celjskih športnikov v letu 2009 so v družbi strokovnega delavca Športne zveze Celje Bogdana Povaleja (povsem levo) nazdravili štirje celjski olimpijci. Atletinja Marjana Lubej (desno) je bila udeleženka olimpijskih iger leta 1968 v Mehiki, kot prva je bila izbrana za najboljšo športnico Slovenije. Amalija Belaj Arbajter je 12 let prej nastopila na ZOI v Cortini d'Ampezzo v smučarskem teku. Vlado Bojovič je z jugoslovansko rokometno reprezentanco leta 1976 v Montrealu osvojil peto mesto (po sedanjih pravilih bi Jugoslavija igrala v finalu, edina je premagala kasnejšo zmagovalko Sovjetsko zvezo), kar štirikrat je bil najboljši športnik mesta ob Savinji. Vsestranski atlet Kladivarja Mirko Kolnik je leta 1960 v Rimu osvojil deveto mesto v deseteroboju.
DEAN ŠUSTER, foto: GrupA
Nostalgija
Darija Ajdnika poznajo mnogi iz časov celjskega Kljuba, kjer so mladi preživeli številne urice glasbenih užitkov in druženja. Tisti časi so žal mimo, Kljuba ni več, mladi so zlezli v srednja leta, nekatere ljubezni so ostale, druge ne. Mogoče pa bo valentinovo zbudilo kak nostalgičen spomin na tista lepa leta?
Foto: SHERPA
Andreja z modnimi dodatki
Dejstvo je, da naši poslušalci pri voditeljih radijskega programa na Radiu Celje bolj kot stas poznajo glas. Podobno velja tudi za Velenjčanko Andrejo Petrovič (levo), ki je stalnica ponedeljkovih in petkovih popoldnevov ter torkovih juter na našem radiu. Radijska druženja so v družbi Andreje med najbolj dinamičnimi. Sicer je šarmantna Velenjčanka v domačem okolju znana televizijska osebnost, na širšem Celjskem pa jo srečujemo kot povezovalko prireditev, organizatorico dogodkov in še kje. Njeni hobiji so plavanje, smučanje in glasba, seveda pa se večkrat ustavi tudi na kakšni drugi prireditvi. Podobno je bilo minuli teden, ko so na Celjskem sejmu poskrbeli za modne dodatke na Andrejinih rokah. In tako jo lahko poslušalci, če že po stasu ne, spoznajo tudi po nohtih.
Foto: NATAŠA MULLER