EDINOST 206 Adelaide St. W. Toronto 1, Ont. "Authorized as second class mail, P*t Office Department, Ottawa" / BOJ PROTI PREOSTANKOM FAŠIZMA — PROTI ČRNI BB-AKCIJI — JE BOJ ZA MIR HT VARNOST V SVETU! CENA NAROČNINI: Za Kanado in USA. Za eno leto____________________ $8.00 Za pol leta__________________________1.75 Let. 6. št. 261. Cena 5 c. NEODVISNO GLASILO KANADSKIH SLOVENCEV TORONTO, ONTARIO WEDNESDAY, APRIL 21ST. 1948. THIS IS A FREE COUNTRY You are a good Canadian citizen. You are proud of your country. You enjoy civil rights for which thousands of Canadians have fought bravely. BUT YOU CAN'T IGNORE YOUR FREEDOM AND HAVE IT TOO! When You Do, This Is What Happens Price 5c. Vol. 6. No. 261. You enjoy FREEDOM OF RELIGION But in Quebec, the Witnesses of Jehovah are persecuted for their religious activity. You enjoy FREEDOM FROM RACIAL DISCRIMINATION But citizens of Japanese descent cannot travel far in Canada without a police permit. You enjoy FREEDOM TO ORGANIZE AND JOIN UNIONS OF YOUR CHOICE f But in Prince Edward Island, a recent law cripples unions by preventing them from affiliating with any international or national union. . . The Federal Government, by misuse of the Immigration Act, is deporting American-born union officers for political reasons. . . In an attempt to break their union. Quebec textile organizers, Madeleine Parent and Azelus Beaucage, were charged with seditious conspiracy and have been sentenced to two years' imprisonment. . . pending legislation in Alberta attacks the right to strike. . . You enjoy FREEDOM OF SPEECH But the Toronto Board of Education denies use of school halls for public meetings to the Labor-Progressive Party, and such other groups as it sees fit. You enjoy FREEDOM OF THE PRESS But Premier Duplessis has padlocked the weekly labor paper. "Le Combat" without right of trial or appeal. . . You enjoy FREEDOM OF THE AIR But the Canadian Press reports that the Canadian Association of Broadcasters (the owners of private stations) recommends that "known leftist® bo denied thai- . rM Canadian radio stations." Unions have already been affected by this action. silovita kampanja proti demokratični fronti italije RIMSKI DOPISNIK BELGRAJSKE "POLITIKE" O VOLILNEM TERORJU You enjoy FREEDOM TO ORGANIZE PARTIES OF YOUR OWN CHOICE AND JOIN POLITICAL But the LaCroix Bill now before the House of Commons proposes to declare illegal the Labor-Progressive Party and organizations with "similar" undefined aims. You enjoy FREEDOM FROM POLICE BRUTALITY But police officers alleged to have beaten prisoners, and who admit "striking" them, are exonerated. You enjoy FREEDOM FROM MOB VIOLENCE But police make no efforts to restrain riotous students who smash offices of a minority political party in Windsor. Do you say, "At least we live in a country where Parliament is Supreme?" But new taxes are collected on an anouncement by a Federal Minister, without knowledge or consent of Parliament. Do you say, "At Least we cannot be denied FREEDOM OF THOUGHT?" But the Federal Government now imposes a "loyalty" test of unknown nature on all civil servants. The Minister of Justice, the Rt. Hon. J.L. Ilsley, has said that "the time is not opportune" for a Bill of Rights in Canada. With this we cannot agree. Canadians need a Bill of Rights NOW more than ever before. We believe in Freedom for all our fellow citizens, regardless of their race, religion, or political belief. We believe that in a democracy workers must be guaranteed by law the right to organize and join unions of their own choice, under their elected officers. We believe that attacks on the rights of SOME Canadians endanger the rights of ALL Canadians. Attacks on the liberties of SOME groups, unless checked, may quickly lead to the suppression of ALL liberties. Beograd, — (Tanjug) — Posebni dopisnik belgrajske "Politike" je poročal iz Rima, da je bil strah reakcije pred izidom volitev tako velik, da se je poslužila najbolj surovih metod agitacije in zastraševanja. Kristjanska demokratična stranka se je posluževala naravnost izrazito fašističnih načinov. Policijske in karabinjerske čete, oborožene z modernim ameriškim orožjem so napadale napredne delavske organizacije. Pomožne čete "krist-janske demokratične stranke" in fašistično takozvano "Italijansko socialno gibanje", je napadalo zborovanja Demokratične fronte z ročnimi granatami. "Do sedaj nepoznan verski teror se je vodil nad ljudstvom. Na ukaz višjih cerkvenih krogov, so katoliški duhovniki zamenjali svoje cerkvene verske dolžnosti z politično delavnostjo v korist desničarskih strank. Papež sam je v svojem velikonočnem razglasu pozival in podžigal na nezaslišano borbo duhovščine proti .Demokratični fronti. Njegov govor je bil posnet za kino in je bil govorjen po vseh kino-gledališoih v Italiji, kot diktat najvišjega verskega foruma, ki zapoveduje volilcem glasovati proti Demokratični fronti." REAKCIJA STRAHOVITO PORAŽENA V ITALIJI ,Navz]jft vsemu temu terorju pa je Demokratična fronta strahovito porazila reakcijo. Napram neuradnim poročilom iz Italije je Demokratična fronta v nekaterih krajih dobila ogromno večino. Naprimer v volilnem okrožju Leghorn je bilo oddanih za Demokratično fronto okrog 40.000 glasov, a za de Gasperijevo stranko samo 18.000, v Pistoji za Demokratično fronto nad 20.000 glasov, za de Gasperi-ja 17.000. Gornjih par številk poroča reakcionarno časopisje. Reakcija v Italiji priznava tudi volivne goljufije, katere je morala na pritisk Demokratične fronte izpraviti. Z zadr-žavanjem uradnega poročila o izida italijanskih volitev, reakcija samo potrjuje, da je bila pri volitvah strahovito poražena in da je Demokratična fronta dobila neoporečeno večino, navzlic terorju in dejstvu, da je reakcija na vladi. a Odpri vrata Abbott" KAJ JE VAŽNEJŠE, — BELGIJSKI PRINC ALI ŽIVLJENSKI STANDART KANADE? Ottawa: — Delegatin je organizacije hišnih gospodinj so 16. aprila prišle pred poslopje kanadskega parlamenta v Ottawi ob istem času kot belgijski princ Charles. Od zastopnikov kanadskega ljudstva, bi se pričakovalo, da bodo sprejeli častite kanadske gospodinje z večjo častjo kot princa, katero tudi zaslužijo, pa jih niso. Belgijski princ je bil deležen toplega sprejema, med tem ko je delegacijo čas-titih hišnih gospodinj Kanade pehala okoli njihove parlamentarne zgradbe Royal Canadian Mounted Policija (RCMP). Med tem ko so gospodje kanad- Ameriška reakcija cinično krade umetnost SOVJETSKI SLAVNI SKLADATELJI PROTESTIRAJO PROTI TATVINI NJIHOVIH SKLADB Slavni sovjetski skladatelji so poslali na uredništvo "Izvestja" pismo v katerem se pritožujejo in protestirajo proti zlorabi in tatvini njihovih skladb v filmu "železna Zavesa" ("Iron Curtain") in se glasi: "Dragi tovariš urednik: Ameriško časopisje je priobčilo poročilo o izdanju filma "železna zavesa". Nam je znano, da ta film zasleduje cilje obrekovanja naše domovine, razpihuje zlobnost in sovraštvo do Sovjetskega ljudstva v namenu, da ustreže sovražnikom svetovnega miru in varnosti. "Z globokim zgražanjem smo mi zvedeli iz New York Times-a, da se uporabljajo odlomki naših skladb v tem filmu. "Nepotrebno je nam omenjati, da nobeden izmed nas ni dal in ne more dati dovoljenja za uporabo naše godbe v nikakršni obliki v splošnem za film "železna zavesa". Vedoč v naprej, da bi sovjetski skladatelji ogorčeno zavrgli vsak tak predlog Kino biznesa Amerike, se je "Twentieth Century Fox" kompanija poslužila zvijače tatvine naše godbe za njihov nagravžni ločila nadomestiti s tatvino naših del, proti-sovjetske ponaredbe na katerih je zgrajen njihov film, "In če v ZDA ti gospodje uživajo polno priložnost za politični pritisk, da morejo omalovažiti osnovne pravice skladateljev in da sa molastno lahko uporabljajo njihovo ustvarjalno delo, to še enkrat dokazuje, da v ZDA cvete navada in načelo, po katerem se pravice posameznika, svoboda umetnosti in demokratični principi na katere se častno prisega, a se v resnici teptajo z nogami brez vsake sramote. "Medtem ko izražamo odločni protest proti takim načinom in navadam proti ciničnemu vpadu v svobodo naše umetnosti, mi tudi odločno zahtevamo odstranitev naše godbe iz filma "Železna zave- Mrs. Rae Luckock, katera je na sa". skega parlamenta nameravali spraviti iz krasnih automobilov v tople sobe belgijskega princa in njegovo spremstvo so kanadske delegatinje, ki so prikorakale peš v povorki pred parlament morale stati na dežju, premočene in pre-mražene zunaj svojih vrat. Delegatke hišnih gospodinj so pritisnile naprej po poti na vzhodni strani parlamentarne zgradbe ob istem času ko so po isti poti pri-vozili "limuzini" proti vhodu zgradbe parlamenta. Delegacija hišnih gospodinj je zajezila glavni vhod, tako da so se morali svetli "limuzini" obrniti na desno, da so nato prišli do glavnega vhoda po poti iz zahodne strani. Ob prizoru ko so se morali "limuzini" ogniti delegacije hišnih gospodinj je nastal med gledalci krohot. Prvi je stopil iz vodečega "limuzina" kanadski zunanji minister St. Laurent. Prisiljen nasmeh je bil na njegovem obrazu, ko se je obrnil proti princu ter mu predstavil oba predsedatelja obeh zbornic. Predsedatelj Senata J.H. King se je princu opravičeval ter brundal; "da so neumni ti ljudje" (hišne gospodinje). Princ Charles ni dal nikakšnega znamenja, da je opazil povorko. Predsedatelj spodnje zbornice Gaspard Fauteux je izgledal zelo jezen ob pogledu na povorko hišnih gospodinj, ki so v dvojni vrsti korakale proti glavnemu vhodu. On je dejal enemu policistu: "Ti ljudje bi se morali odriniti na stran". Policist mu je odgovoril: "RCMP skrbi zato od zunaj "Sir". "Dobro, potem moramo to zahtevati od RCMP." je odvrnil predsedatelj. Ko je nato RCMP poskušala odstraniti delegacijo hišnih gospodinj od vhoda, češ da imajo "boljše goste" kot so hišne gospodinje, se delegatinje niso dale oplašiti. Pritisnile so na vrata z vzklikom: Odpri vrata, Abbott". To je po magalo, da je bilo sprejetih 5 delegatk. Vstop se je dovolil tudi Na znanje povratnikom prve skupine IZ URADA SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV Na temelju poročila od strani Jugoslovanskega pomorskega urada, zaradi omejenega prostora na parniku "Radnik", — se priporoča povratnikom prve letošnje skupine, da ne nosijo stvari katerega drugega v domovino, ker se tako zavzema prostor blagu komercijalnega značaja. Vsak potnik more na eno vozno karto vzeti svoje prtljage za 60 kubičnih čevljev — prosto. Kar je preko tega se plača 50c za vsak kubični čevelj, to je če so to njegove stvari, ako so pa stvari katere niso njegove, namreč katere nosi za drugega, se mora plačati za take stvari $1.00 (dolar) za vsak kubični čevelj. V tem slučaju se zahteva od povratnika, da pri SKJS prijavi vsaki zaboj, katerega nosi v domovino za drugega. Posetniki (turisti), kolikor jih že bo, imajo pravico na 30 kubičnih čevljev brezplačno. Kar bi njihove stvari zavzemale več, bodo morali plačati en dolar po kubičnem čevlju. Prosimo povratnike, da se čimbolj drže gornjih navodil, da se izognemo eventualnim težkočam ob priliki ukrcanja. Prememba glede vlaganja, v sklad obnove Na osnovi novih odredb "Foreign membo bivanja (change of status). Exchange Board-a" v Ottawi bo v bodoče pri SKJS "Veču" mogoče vlagati denar samo onim izseljencem, kateri se vračajo za stalno bivanje v Jugoslavijo in to pod sledečimi pogoji. 1. — Glavni urad SKJS bo mogel sprejeti vloge v rekonstrukcij-ski fond samo potem, ko je vložnik preko Svoje banke vložil prošnjo za spremembo svojega bivanja (Change of status) in ko je ista odobrena po oblasti v Ottawi. 2. — Oni izseljenci, ki se ne vračajo v Jugoslavijo za stalno bivanje, v bodoče — soglasno z gornjo odločbo federalnih oblasti — ne morejo vlagati v fond rekonstrukcije. Gornja odločba federalnih oblasti pomeni, da bo moral vsak vložnik v fond rekonstrukcije prehodno zahtevati spremembo bivanja (change of status) in šele potem bo mogel vložiti svoje prihranke v fond rekonstrukcije. KAKO ZAHTEVATI "CHANGE OF STATUS" Vsaka banka ima tiskovine za ispolnjenje ali "forme za change of status". Povratniki, to je oni kateri so se odločili povrniti v Jugoslavijo za stalno bivanje, morejo iti v banko v kateri imajo bančno vlogo in od uradnika zahtevati, da jim izpolni tiskovino za pre- Ko je prošnja izpolnjena in po prosilcu podpisana, jo pošlje banka v Ottawo na odobrenje. Zvezna oblast bo take prošnje odobrila in jih vračala potrjene — ne prosilcu osebno — ampak isti banki kjer jo je prosilec izpolnil. Vsled tega je dolžnost vsakega prosilca, da poizve na banki kdaj bo približno vrnjena prošnja iz Ottawe. Totem ko mu je banka sporočila, da je njegova prošnja odobrena, bo mogel SKJS poslati ček v svoti katero želi vložiti v fond rekonstrukcije. Ko je prošnja za premembo stalnega bivanja (change of status) odobrena, ona velja za dobo štirih mesecev. Zaradi tega je važno, da povratniki prve grupe tega leta, takoj vlože v svoji banki prošnjo za premembo stalnega bivanja (change of status). Kakor hitro bo odpotovala prva skupina povratnikov, vsi kateri mislijo potovati z drugo skupino, bodo istotako morali vložiti tako prošnjo pri svoji banki. Na podlagi vsega kar je gori navedeno, prosimo vse, kateri bodo v bodoče pošiljali najbo kakršno koli svoto za rekonstrukcijski fond, da nam javijo ako jim je bila odobrena prošnja za premembo stalnega bivanja. Marijan Kružič, tajnik. Podpisani: šostakovič, Prokop- film. Ameriška reakcija se je od-1 jev, Khačaturijan in Myaskovski We believe that a nation-wide protest must be made in Ottawa and in our provincial capitals to halt the snuffing out of our Freedom. We belive that there are milions of Canadians who practice democracy in their everyday lives who are alarmed, as we are, by the undemocratic practices of their governments. To these Canadians we appeal for active support in defence of freedom and civil rights. DEFEND CIVIL RIGHTS MEETINGS, CENTRAL TECNICAL SCHOOL, APRIL 22ND, UNDER THE SPONSORSHIP OF THE CIVIL RIGHTS UNION OF TORONTO The members of the Civil Rights Union of Toronto, which is sponsoring this advertisement, are Canadian citizens of various shades of opinion, united in their support of democratic liberties and parliamentary institutions. This advertisement is the first public statement in a campaign which will be conducted by the Civil Rights Union of Toronto. VOLILNA OBLJUBA; PREMIERJA DREW-A Chairman: MRS. M. H. SPAULDING Campaign Director: JEFFERSON HURLEY Toronto: — Ontarijska vlada premierja Drew-a obljublja 30 mi-ljonov dolarjev za gradnjo stanovanj v provinci. Plan za gradnjo je bil predložen parlamentu, kateri ga bo verjetno odobril. Napram planu, bodo gradile stanovanja privatne kolnpanije, katere bodo izvlekle neki del za lastne koristi. Kdor bo hotel kupiti eno teh stanovanjskih hiš bo dobi! iposojilo od provincijske vlade z odplačevanjem na mesečne obroke od 40 do 50 dolarjev vključno obresti. To se je zgodilo prvikrat, da je ontarijska vlada prišla pred parlament s programom za gradnjo stanovanj. Z ozirom na težki stavbeni problem v provinci se smatra, da svota 30 miljonov dolarjev ne zadostuje in tudi pogoji odplačevanja so neugodni za delavsko družino, katere dohodki ne morejo po vprašanje odgovorila: "da delegatinje niso vedele za prihod princa " (Dalje na 4 str.) krivati vsakdanjih življenskih stro- ' vikrat. škov. Splošno pa je mnenje, da je premier Drew predložil ta program kot volilni manever, za provin-cialne volitve ki so proglašene za 7. junija in na podlagi te obljube voditi volilno Kampanjo. Strokovne unije so že zdavnaj zahtevale od ontarijske vlade, da se naj sporazume z zvezno vlado v Ottawi in začne z gradnjo stanovanj. Ves čas odkar je na vladi Drew, se ni posvečalo nikakšne pozornosti stanovanjskemu problemu. Zato je verjetno, da se o tem govori le sedaj, ko prihajajo volitve in ima narod ,za odločiti, ako bo poslal to vlado nazaj v provincijski parlament. Ako bi se ljudje Ontarie spet toliko zmotili, da bi poslali Drew-a in njegove torijevce nazaj na vlado, bo seveda spet lahko prelomil to volilno obljubo, saj jo ne bo pr- Prihodnja številka Edinosti ne bo izšla Uredništvo Edinosti naznanja čitateljem, da prihodnja številka Edinosti, ki bi morala iziti 28. aprila ne bo izšla, ker se bo preselila tiskarna v nove prostore. V zvezi s tem se naznanja, da je od 26. aprila naprej preme-njen tudi naslov Uredništva Edinosti, ki se glasi: Edinost Publishing Co. 479 Queen St. West Toronto, 2—B, Ont. Čitatelje in dopisnike se prosi, da vzamejo to na znanje. Uredništvo Edinosti Delovnemu ljudstvu Kanade za prvi-Maj DEKLARACIJA NARODNEGA ODBORA DELAVSKE PROGRESIVNE STRANKE Maja meseca tega leta bo preteklo tri leta, od kar se je končala zadnja vojna in zopet je zrak napolnjen z grožnjami in govoricami o novi vojni. Geslo majskega dne danes zvoni z večjo nujnostjo kakor kdaj prej. "Solidarnost delavcev vseh narodov! Delovno ljudstvo ne želi vojne. Ali dobičkarski trusti, Wall i Streetski bankirji in militarists veliki pritisk prodajalcev grožnje atomskih bomb, ogrožajo mir. Edino enotnost njih lahko porazi. Enotnost delavcev, kmetov, strokovnjakov, hišnih gospodinj, mladina — v akciji za demokracijo, pravilno življenje in mir; to je klic delavske progresivne stranke na dan prvega maja tega leta. Mackenzie King, ki je v letu 1945, obljubil novi socialni red, višji življenjski standart, sodelovanje med narodi, je še enkrat prelomil svojo obljubo. Liberalci in konservativci so si podali roke in se zje-dinili za boj proti ljudstvu, hočejo uničiti naš življenski standart in udariti proti ljudskemu miru. Že dve leti razširjajo strupeno besedičenje, s katerim hočejo ome- hčati kanadske ljudi, da je tretja svetovna vojna neizogibna in da bi verjeli da je vsak kateri se bori za svoj kruh in maslo, delavske pravice in mir, "rudeč" in agent Moskve. Iz zakajenega omrežja prihaja histerična propaganda za atomsko vojno proti Socialistični Sovjetski zvezi in novim Demokracijam v Evropi, oropali so delavstvo in Kanadsko ljudstvo z nasiljem. Na dobičkarsko guljenje se zapira oči v Ottawi, ko se med tem pošilja delavske voditelje v zapore po dve leti radi borbe proti zadohlim bez-nicam in malim plačam. Dobički bankirjev, kapitalistov in špekulantov so večji kakor kdaj prej. Življenske cene so na najvišjem vrhuncu kar jih pomni zgodovina Kanade. Nebotične banke, Woolwort trgovine, gledališča in pivnice rastejo med tem ko vojni veterani iščejo v skrbeh svoje domove. Miljoni se polagajo, da se obvaruje miljonarjem zlate rudnike in trgovino, ali King in Bracken sta zavrnila znižanje cene mleku in kruhu. Mackenzie King se je popolno-(Dalje na 4. strani) 1 J EDINOST" Published weekly at 206 Adelaide St. W., Toronto, Ontario, by Edinost Publishing proprietor in Slovenian Language KftgtBtered in the Registry Office for the Oity of Toroato on the 25th day of June, 1942, as No. 47939 C. P. EDINOST Irhaja vsako sredo v slovenskem jeziku. Naslov lista: 206 Adelaide St. W. Toronto, Ontario. Itopisi brez podpisa se ne vpoštevajo. Rokopis nenaro-¿enih člankov in dopisov se ne vrača. Razkrinkani plač?nci stare gnile Jugoslavije * V zadnjih par številkah sta naša bratska lista; "Novosti" in "Srbski Glasnik" z fotostatičnimi dokumenti do golega razkrinkala plačane hlapce in sleparsko-izdajal-sko delo "Hrvatskega Glasa" in "Glasa Kanade". Seveda je to podlo delo segalo tudi med slovenske izseljence, katerega posledice so bile, da je mnogi slovenski delavec zaman iskal zaposlenja v lačnih tridesetih, kakor so se imenovala ona leta splošne krize v Kanadi in Ameriki med 1930 in 1940 letom ko je kriza najhujše pritiskala. Kdo se ne spominja širen j a sovraštva med Slovenci, Hrvati in Srbi in tožarjenja jugoslovanskih in drugih delavcev v Timmins-u, Norandi, Sudbury, Creighton mine i. dr. Sedaj je popolnoma jasno kdo je vodil to špijonažo in širil to sovraštvo. Dasi so napredni delavski časopisi o tem opozarjali jugoslovanske izseljence v Kanadi se je marsikomu vendar čudno zdelo, kako bi mogle "nasprotne" struje tuliti v en rog in biti plačane iz tistega vira. Stankovičev "Hrvatski Glas" je vedno sleparil jugoslovanske izseljence z nekakšnim "republikanskem" stališčem proti kraljevi diktaturi, a ob istem času je dobival več plače od te diktature kot njegov pajdaš Markovič, ki je bil odkrito na strani te diktature. V tem so se pokazali vsi skupaj kot pravi stari pregovor: "slepari in vladaj". Kako ogromno škodo so pri tem trpeli delavci in drugi pošteni ljudje vsled takega zavajanja morejo vedeti le oni, ki so bili osebno prizadeti. Najbolj žalostno pa je bilo in je še vedno, da niso in tudi še danes nekateri na vse to ne morejo ali nočejo odpreti oči. Ko se je po naselbinah zbiralo za delavske časopise denarna podpora po pet centov ali kolikor je kdo mogel dati, je po navadi oni, ki je bil "podučen" po ma-čekovskem in četniškem tisku dejal "mi pa ne nabiramo za naše časopise". Sedaj je lahko razumljivo zakaj oni niso nabirali za to časopisje. To časopisje je bilo namreč plačano po temnih silah izkoriščevalnega razreda. Dobivati po $300.00 na mesec iz enega samega vira je že precejšnja svota. Predstavlja se pa tudi lahko, da je še več drugih virov, ki radi plačujejo rovarjenje proti unijam, proti naprednim ljudskim organizacijam, proti ljudstvu v splošnem. CPR kompanija, INCO, Lastniki zlatih rudnikov in drugi radi podpirajo proti-unijske elemente in vohune, čestokrat se je namreč zgodilo, ko je obiskal urednik "Hrvatskega Glasa" kakšno industrijsko naselbino, da je takoj zgubilo nekaj poštenih delavcev delo in zaslužek. Danes to plačano časopisje; Hrvatski glas in Glas Kanade, ki se pa danes imenuje "Glas Kanadskih Srbov" zliva svojo jezo na novo Jugoslavijo, ker je usahnil vir nečastnih dohodkov plačanega protiljudskega dela, ker je usahnil vir iz katerega je bila plačana propaganda mr-žnje med Slovenci, Srbi in Hrvati. V kolikor se tiče nove Jugoslavije je ta svojat lahko prepričana, da so za večno usahnili viri protiljudskega dela. V novi Jugoslaviji ni več mesta za sovražnike ljudske enotnosti, ljudske izkoriščevalce in njihove plačane hlapce, pa če se oni še tako jezijo in penijo od togote. Za slednjega jugoslovanskega izseljenca v Kanadi je danes zelo važno da razkrinkuje delo teh plačanih za-vajalcev, da pojasnjuje tudi onim, ki so do danes slepo nasedali tem plačanim hlapcem, da naj spregledajo in se organizirajo v splošno jugoslovansko organizacijo katera se združuje po vsej Kanadi in to so združene bratske organizacije; ZKS, SKH, in SKS. Vsa gniloba v filmu "Železna zavesa" izbrskana na smetišču "Twentieth Century Fox" film kompanija je naznanila, da bo izdala film "Iron Curtain" (železna zavesa). Ta ostudni film temelji na povesti izdajalca Igor Gouzen-ko, ki je izdal svojo domovino za par judeževih grošev, ter se prodal zapadni reakciji. Ta povest, sramotna povest je bila razvpita po reakcionarnem časopisju s tako ostudnostjo, da se ne počuti osramočen samo vsak pošten človek v Kanadi pač pa tudi vsak pošten človek v vseh državah zapadne "demokracije", katere moralnost najlepše kaže pismo sovjetskih skladateljev. Tatvina, ponaredba, nasilje itd. je načelo zapadne reakcije. Takih izmišljenih film, kot je "železna zavesa" ni potrebno ne kanadskemu, ameriškemu in nobenemu ljudstvu na svetu. Ni potreben zato, ker je izmišljen od kraja do konca, ker poveličuje izdajalce, ker sramoti najzve-stejšega zaveznika Sovjetsko zvezo, ker ščuva na novo vojno, ker razglaša vsemu svetu kanadsko sramoto, katero bi rad izbrisal vsak pošten kanadski človek, ker poveličuje napad na civilne svobodščine kanadskih državljanov, ker hoče Hollywood-ska kompanija delati dobičke na tatvini, kanadski sramoti itd. Zaradi tega in še mnogo drugega bi moral vsak pošten kanadski človek protestirati proti kazanju tega ostudnega filma. Po naselbinah, mestih in trgih bi se morali osnovati odbori, kateri bi naj gledali nato, da se v dotič-nem mestu film ne bo kazal. Ti odbori bi morali priti v dotiko z upravo teatrov, ter dobiti od nje zagotovilo, da filma ne bo prikazovala. Potrebno je dokazati Holly-wood-u, da ne bo delal dobička na filmih, v katerih se pod-kopuje mir in hujska na novo vojno, da ne more delati dobičkov s filmom v katerem se poveličuje izdajalce in razglaša kanadska sramota. hlapci se čudijo resničnim besedam svobodnih ljudi Zanimivo je poročilo, ki ga je poslal imperijalistični lakaj dr. Ju-raj Krnjevič iz Londona istotako petolizniški prodani cunji "Hrvatskemu Glasu v Kanado". Repor- Mar tudi to ni resnica? To se je bil dr. Mile Budak? On ni bil ne godi samo v Ameriki in Angli- j nič manj in nič več kot prva des-ji, ampak tudi v Kanadi, kjer se na roka poglavarja Paveliča. On resnični delavski voditelji zapirajo, a na drugo stran se na vod- taža pod naslovom "Tito in Trst" | stvo vsiljuje prodance in imperija- v 14. št. od 6. aprila na drugi strani "H.G." seveda dolži Tita radi Trsta, češ da je on kriv, da so zapadne države na čelu s Združenimi državami obljubile Trst italijanski reakciji. Besede tega ponižnega hlapca, ki so natisnjene v hlapčevski cunji H.G. se glase: — "Gre se za vprašanje bodočnosti Slovencev Trsta in Hrvatov severo-zahodne-ga istrskega okraja Buje. Ravno tržaški Slovenci in Hrvati iz Bujš-čine so bili najbolj izpostavljeni listične hlapce, da s takimi ne bi moglo delavstvo nikdar ničesar doseči. Protest proti vojnim hujskačem isto tako ne prija Krnjeviču in H.G. ker sta se znesla nad beograjske žene, ki so protestirale proti vojnim hujskačem. Pravi, da ne bi smele reči: "Me žene Beograda dvigamo svoj glas proti vojnim hujskačem. Dvigamo svoj glas proti ameriškim imperijalistom, kateri se nahajajo na čelu vojno-hujs-kaškega tabora, kateri nameravajo je poznan, kot teoretičar in prak-tičar največje sramote v zgodovini hrvatskega naroda — ustaštva. On je svojo kniževno kulturo manifestiral z največjim ustaškim zverinstvom. Njegova šovinistična gesla so nadkriljevala celo čistokrvnega arijca Gobelsa, ki so bili; "Srbe na vrbe", (to geslo je bilo tudi slovenskih klerikalcev), "Bežite psine preko Drine", "Ko z enim vlahom ješ za mizo, a na drugem sediš, ko sta pojedla pol sklede, ga udari v glavo, ker tudi on misli tako, kakor oni na katerem sediš." — To je samo par proizvodov te zverinske kulturne Hajka na čarovnice v Z. D. Amerike ODLOMEK IZ KNJIGE REPORTAŽ IN ČLANKOV O AMERIKI S P I S A K i spis ó «Bih prizaanioa na Ime K>S£»IE HASHODá po partiji .18, za vrese od 1 jaauara do 31 decembra 1942. Bed, broj delov, broj prot. A I K 0 V A K J K Xz»Ot> u i 2 3 4 5 8 . i* fí i r 10 II 15 14 15 16 1? 18 19 2D £1 23 24 3 35 34 45 104 IIS 130 159 18? 190 1003 1124 11S0 1265 , 1295 1435 1499 löOO 1531 t 184? 1850 125.00 300.oo 125.oo 300.oo 125.op 300.DO 12$ «oo B* iiarVsjTic, Toroato, pome Glasu Kanade za Januar, PiStaAkovic ,Winnipeg, potaoc Hrvat stom Glasu sa januar, 8«M.Markovi«, Toronto, pottoc Glasu Kanade za februar, P.St6ak»viotWinnipe£, poao^ Hrvatsko® Glasu za februar, sB.il.Uarkor^o, foronto,pomoč,Glasu Kanade za aart, P.StaaKovic^ V.innipeg, pofcoc Hrvatsko» Glasu,¿a Kart, E.M.tlsrkov^o, Toron*.5, poreoc Glasu Kanada, z» april, ^Mi P»Stankoviej Sinnipeg, Hai). pomoo Hrvatsko® Glasu za apr. SOC.oo ItS.oo 300.oo 125 . oo 300.oo 125.00 300.oo 300»oo 125.oo 300.oo 125 »oo 300.oo 1£S«00 300.oo »♦».Markov.Jc, Toronto, pomoe glasu Kanade i| asa j, P«3taakovic,Maaipeg,poaoc Hrvatsta» Glasu za maj, B.M.Markovic,Toronto, pome Glasu Karnsde za j«»i,1942» P.Stankovic> linsipeg.pojaoc Glas Hrvatski, z&< , S.M.Markov^o.Toronto.poao^ Glasu za juli, 1942 P.Stankovi o .Winnipeg',pomo| Hrvatsko» Glasu ;a juli ,. P.Stankovie ¿Winnipeg,poraoc Hrvatskom Glasu z& avgust, B.M,Markovio,Toronto,pomoč#Glasu Kanade z« avgust, P.StsmkovicjWinnipeg, poteoc Hrvatskom Glasu sa se , B.M.Markov^e,Toroato,posso (p. cabrio) ■ \ ganeralai korisul * Spisek potrdil izplačane svote Stankoviču in Markoviču za leto 1942 italijanskemu pritisku. Eni in drugi so pokazali silno odporno silo in se z uspehom upirali fašističnemu nasilju. Sedaj naj bi oni, "hvala Titovi" — ne ameriški, agenturi in izzivalni politiki morali zopet pripadati Italiji." Torej ne, Amerika, Anglija in Francija, ki so predložile tak predlog, ampak po mnenju teh hlapcev naj bi bil Tito kriv za prodajo Trsta italijanski reakciji. Zaradi mahinacij anglo-ameriških imperijalistov prigovarja, da naj bi Slovenci in Hrvati "odlučno usta jali proti Titu"!? a ne proti kramarski zapadni imperijalistični kliki, ki prodaja ljudi kot otrobe. Besede resnice svobodnega ljudstva, so po mnenju teh hlapcev "izzivanje", kakor navaja par primerov, med temi da je govoril Svetozar Vukmanovič v Beogradu: "Politika ameriških imperijalistov po drugi svetovni vojni, je politika vmešavanja v notranje zadeve drugih držav. To je ogrožanje in teptanje narodne neodvisnosti drugih držav in narodov. To je provo-katorsko pripravljanje na tretjo pahniti svet v novi vojni požar, kateri obrekujejo in provocirajo demokratične države. Me čutimo bratsko solidarnost napram narodom, kateri branijo svojo čast, svobodo in neodvisnost od ameriških in njim podobnih grabežljiv-cev." Kaj je narobe v teh svobodoljubnih in resničnih besedah demokratičnih žen Beograda, da ne prijajo Krnjeviču in H.G. ? Tem se ne vidi pravilno braniti čast, ker čast in neodvisnost je njima tuja. Hlapcem so vedno sveti ukazi imperijalističnih gospodarjev, katere s pasjo udanostjo izvršujejo. In kaj je še dejal neki Titov govornik za zunanje zadeve. Dejal je: "Neprijateljski in imperijalistični krogi v ZDA se ne obotavljajo nikakih sredstev v cilju oviranja naših naporov pri obnovi države, utrjevanju sodelovanja in miru". Ameriška vlada samovoljno in brezobzirno tepta vse obveze v odnosih z drugimi državami." Kateri govornik bi to rekel je govoril resnico. Čemu ne vrne jugoslovanskega zlata ? In končno o čemer bi ta dva rada govorila: čemu svetovno vojno." Kaj je izzivalne- p0sl°pa samolastno v zade ga v teh besedah in naj jih izrekel kdor koli. Te besede so do zadnje resnične, v Grčiji, Italiji, in vseh državah zapadne Evrope. Imperijalistični lakaj bi si seveda ne upal izgovoriti te resnice in opozorila, zato pa po takih lakajih ne bi nikdar mogla postati Jugoslavija svobodna. Oni so prej služili "mogočnemu" Hitlerju in Musoli-niju, sedaj pa spet služijo drugim gospodarjem, imperijalistom za-padnih držav. Dalje navaja, da je šesti plenum enotnih sindikatov 'obsodil proti-delavsko delo nekaterih reakcionarnih vodstev unij v Ameriki in Angliji in jih imenoval kot impe-rijalistične pomagače, ker razbijajo enotnost delavskega razreda in delavske unije pretvarjajo v agenture ameriškega imperijaliz-ma, v namenu da bo mogoče laže izvesti zasužnjevalni Marshall-ov načrt. vi Trsta? Le v mislih hlapca se more poroditi misel, da bi naj bila to krivda tistega, ki je prizadet. Še več našteva takih resnic in se končno vpraša, če more tako jasno govorjenje dovesti k dobremu. Potolaženi naj bodo, vsi okrog H.G., da le jasno povedana resnica more voditi k dobremu. Vsako pasje cvilenje, kot so ga navajeni hlapci imperijalizma more voditi pa edino le v sužnost, ki je hujši od groba. USTAŠKI POGLAVAR BUDAK IN "MUČENIK" MAČEK Narodni pregovor pravi: "S komur se družiš, takšen si." V ma-čekovem Kan. "H.G." od 30. marca je bil napisan članek na prvi strani, pod naslovom "V očigled 10. aprila". Poglejmo kako v tem članku sijajno priznava svoje sodelovanje in prijateljstvo z ustaši ta "wallstreetski demokrat". Najprvo se ne sme pozabiti, kdo Film "železna zavesa" je zgrajen z istim orodjem, ki sta ga rabila Hitler in Gobels, da sta razplamenila drugo svetovno vojno, ki je zahtevala ogromne ljudske žrtve. V njem je zlobna propaganda, ki razširja sum in sovraš tvo do zvestega zaveznika ter podžiga plamen tretje svetovne vojne. Te vrste propaganda je bila obsojena po organizaciji Združenih Narodov, Zato se naj stori vse kar je legalno mogoče, da se ta kanadska sramota ne bo kazala v nobenem teatru v Kanadi ali Ameriki, skaze. Na tisoče naših bratov Srbov je padalo v najstrašnejših mukah po naredbah teh gesel. Za svoje zločine je bil končno ta kr-volok obešen po obsodbi ljudskega sodišča. Ali je še kaj sramotnejšega v zgodovini Hrvatske? Ni! Hvala velikemu Titu in bratskim narodom Jugoslavije s katerimi je junaški hrvatski narod opral ta madež, da mu za vse čase ne rudeči obraz. Kaj pa pravi "mučenik" Maček v omenjenem članku o tem krvo-loku? On pravi dobesedno: "S pokojnim dr. Mile Budakom sem bil osebni prijatelj, a od proglašenja Aleksandrove diktature, je bil moj politični sodelavec ne samo do svojega odhoda v inozemstvo 1933. leta, ampak tudi po njegovem po-vratku v domovino 1938. leta. "Čim se je namreč povrnil v domovino je takoj drugi ali tretji dan prišel k meni v Kupinec, kjer sva preživela skupaj celi dan." Torej za tega "wallstreetskega demokrata" je to "pokojni Mile", dočim za vsako pošteno bitje on more biti samo nekdanji — zloglasni. Kakšen mu je bil prijatelj se najlepše vidi po gori citiranih besedah. Piše: ŠIME BALEN (Nadaljevanje) Nihče v Ameriki ni varen pred tem odborom. Njegovi vohuni se vtihotapijo povsod. V cerkvene organizacije, v delavske sindikate, v šole, v literarne klube. In zadostuje, da kdo izmed vohunov ovadi FBI ali Odboru koga, da je "razdiralen element", nevaren tujec, da misli na "neameriški način", zlasti pa da je "komunist" — da Odbor takoj požene svoj aparat in hajka se začne. Hajke organizirajo zelo spretno. Najprej stopi v akcijo tisk. Tisk pripravlja "javno mnenje". Strokovnjaki za "izsleditev čarovnic" začno polniti časopisne stolpce s poročili o nevarnem ne-ali proti-ameriškemu delu tega ali onega komunista ali te ali one organizacije. Westbrook Pegler in Howard Rashmor, George Sokolski, Dorothy Tompson, Frederick Woltman in njim podobni se razkoračijo v Hearstovih, Scrips - Howardovih, Haletovih, Cormick - Patersonovih časopisih s senzacionalnimi članki. Na tisoče podeželskih listov, ki žive od takih "senzacij", jih z naslado ponatiskuje. Ponatiskuje jih navadno na prvih straneh pod velikanskimi naslovi in "neodvisni listi" a la "New York Times", "New York Herald Tribune" in "Washington Post" v nekoliko sramežljivem tonu — da bi se zdelo vse skupaj bolj objektivno — registrirajo stvar. Potem pa na stotine ameriških postaj prenaša take "senzacije" po vsej Ameriki, tja do zadnje zakotne vasice. Ameriški malomeščan bere ali posluša doma ploho "odkritij" o "komunističnih zarotnikih", o "sovjetskih ali jugoslovanskih vohunih", "ki mu hočejo ugrabiti hišo" s fri-židerjem in toplo ter mrzlo vodo. In malomeščan se jame razburjati in z dna srca hvali boga in te pogumne novinarje, ki so "odkrili" te nevarne elemente ter obvarovali njega in njegovo hišo. Ko je "javno mnenje" tako pripravljeno, stopi v akcijo "Odbor za neameriško dejavnost" z avtoriteto Kongresa za seboj. Poziva žrtve na odgovor, ugotavlja krivdo in jih izroča sodišču. Hajka na čarovnice ima več ciljev. Z divjim krikom in vikom o komunističnih zarotah in zarotnikih, o sovjetskih in jugoslovanskih vohunih, o rdeči nevarnosti in tako dalje hočejo: odvrniti pozornost ameriških delovnih množic od njihovih resničnih problemov; izkoriščanja po Wall Streetu, fantastičnega naraščanja cen, nevarnosti krize in pustolovske imperialistične politike Wash-ingtona; omogočiti lažje uveljavljanje kampanje vojnih hujskačev proti Sovjetski zvezi, Jugoslaviji in ostalim ljudskodemokratičnim državam; zastrašiti vse svobodomiselne elemente v deželi in oslabiti njihov odpor proti reakcionarni politiki kapitala; ustvarjati v množicah občutek splošnega strahu in negotovosti človeka pred človekom ter tako razbiti obstoječe organizacije in onemogočiti ustanavljanje novih; omogočiti reakcionarnim in fašističnim elementom v Ameriki, da bi v splošni hajki na "rdeče" lažje in bolj v miru opravljali svoj posel fašizacije Amerike; pridobiti za reakcijo nevtralne meščanske in farmarske množice, Morda bo kdo vprašal, kako so ' strašeč jih z bavbavom revolucije mu njegovi gospodarji dovolili, da m komunama; vik in krik proti "rdečim". V vodstvu so bili, kakor vedno, Hearst, Mac Cormik in Scrips Howard. Se-kundiralo jim je na stotine podeželskih listov. Pridružili so se jim tudi "neodvisni" in "objektivni" listi tipa "New York Times" in "New York Herald Tribune" pa tudi "liberalni" a la "New York Post". Revije z milijonsko naklado kakor "Times", "Life", 'Colliers", "Readers digest", "Saturday Evening Post" in na desetine drugih so začele priobčevati reportaže o komunistih. Politiki, člani Kongresa in senatorji tipa Tafta, Vanden-berga, Rankina in Bridgesa so začeli v svojih govorih v Kongresu opozarjati na pretečo nevarnost komunizma. Na stotine reakcionarnih organizacij je prenašalo te govore kot odmev po vsej Ameriki. Ko so mislili, da je "javnost" psihološko pripravljena, je predložil kolovodja južne reakcije član Kongresa Rankin osnutek zakona o prepovedi Komunistične partije Minister za delo Shwelenbac je Rankinov predlog navdušeno podprl. Da bi dali predlogu vsaj nekakšen demokratični videz, je or-agniziral ta isti Rankin, takrat predsednik Odbora za neameriško dejavnost, pred taistim svojim odborom diskusijo o prepovedi Komunistične partije. Na diskusijo so bili po vrsti povabljeni "strokovnjaki za vprašanja komunizma". Diskusija je bila javna. Tisk in radio sta jo na vse kriplje razbob-nala. Komunistična partija je zahtevala, naj bi se slišalo tudi njeno mnenje. Odbor je "v duhu ameriške demokracije" dovolil, da pride zastopnik Partije na diskusijo. Prišel je generalni sekretar Eugen Denis. Medtem ko so lahko prejšnji "diskutanti" govorili kolikor in kakor so hoteli, niso dovolili Denisu izgovoriti niti besede. Brž ko se je pojavil, so ga člani Odbora brezobzirno obsuli s ploho provoka-torskih vprašanj o dozdevnem prizadevanju komunistov, da bi nasilno strmoglavili vlado. Denis na taka vprašanja ni hotel odgovarjati, dokler bi ne pojasnil svojega stališča. Odbor ga je potem po svoji običajni formuli obtožil "nepokorščine Kongresu" in ga izročil sodišču. Sodišče ga je obsodilo na leto dni zapora. Enako se je zgodilo tudi Leonu Josephsonu, znanemu antifašističnemu borcu. Obsojen je bil na leto dni zapora zaradi "nepokorščine Kongresu". Josephson ni hotel priseči pred Odborom za neameriško dejavnost, ker je vedel, da bodo zahtevali od njega, naj izpove proti svojim tovarišem. Josephson je odšel leta 1934. prostovoljno na ilegalno delo v Nemčijo, kjer se je odlikoval v organiziranju protihitlerjevskega gibanja. Odbor mu je štel to v zločin. Javni tožilec John F.K. Mac Goy ga je obtožil tudi zaradi tega, rekoč: "Josephson je znan član Komunistične partije. Bil je aktiven tu in v tujini." Po obsodbi Denisa se je začela splošna hajka na komunistične funkcionarje. Aretirani so bili med drugimi Aleksander. Betelman, Clowd Johns in mnogi drugi. se izda, kot prijatelj in sodelavec vstašev, ki so napovedali vojno ZDA. Tukaj se more dodati, če je tudi fašist ni gorji od Franka, ni gorji niti boljši, ker pa je Fran-ko vključen v Marshall-ovem "demokratičnem" načrtu, zakaj bi potem ne bil tudi kolega poglavarja Budaka. Nastane pa vprašanje, kakšna nesreča je nagnala Mačka, da je tako lepo odkril svoje ustaško srce. Vsi vemo, da je on to skriva! kot kača noge. Ali so tukaj dejstva, katera se odkrivajo mimo mačkove demagogije, a to so: Hrvatske narodne množice v starem kraju in v izseljeništvu so zavrgle Mačka kot izneverjenca Radičeve-ga programa, kot ustaškega predhodnika in sodelavca. Kaj mu jo v tem slučaju preostalo drugega vodji, ne bodi len? Ničesar drugega kot, da ohrani razbite ustaške ostanke, one ki so zbežale iz Evrope in one, ki so bile prej v inozemstvu, ker to so njegove edine, glavne nesrečne sile. To so dobri znaki. V to svrho je on tudi napisal, za nas sijajno priznanje. A za ustaše je bilo to dokumentarno prepričanje, da on ni protivmk in kočno, pripraviti tla za fizično iztrebljenje vseh demokratičnih sil, ki bi se utegnile upreti reakcionarni politiki kapitala. NAPAD NA DELAVSKI RAZRED Glavni predmeti hajke sta delavski razred in njegova avantgarda Komunistična partija. Že ob koncu vojne, zlasti po Rooseveltovi smrti, je začela reakcija na migljaj Wall Streeta pripravljati tla za hajko. Propagandni aparati finančnih monopolistov, tisk in radio so dvigali vedno hujši njihove ideje ampak jih brani, četudi sodeluje s kraljem, ker mili bog, tako ukazuje sedaj vrhovni zapovednik Wallstreet, kakor je prej Hitler, a gospodar je gospodar! Kaj bodo nato dejali srbski ustaši št. 2, kateri reže na častiti hrvatski narod vsled ustaških zlo-dejstev. Ničesar tudi oni ne bodo mogli reči, ker zloglasno delo jim je bilo takrat isto, kot sedaj, a tudi gospodarje so imeli takrat iste in spet sedaj — Hitlerja — Wallstreet. S hajko na Komunistično partijo se je začela tudi hajka na sindikate. Wall Street je napel vse svoje sile, da bi razbil sindikate ali da bi jih oslabil in spravil pod svojo kontrolo. Generalni štab wall-streetskih mogotcev, tajni Odbor za posebne konference, je izdelal poseben načrt za napad na sindikate. Javni organi Odbora, zloglasni NAM (Združenje industrijcev), trgovska zbornica, wallstreetski zastopniki v Kongresu ter drugih vladnih in državnih ustanovah ga že uveljavljajo. Hajka proti sindikatom se je začela v skladu s tem načrtom po več linijah. Thomasov Odbor za neameriško dejavnost bo odkrival "čarovnice" po državni liniji in napadal sindikate od zunaj. Izdajalci delavskega razreda, pro-vokaterji, "bivši komunisti", socialdemokrati in trockisti bodo napadali sindikate od znotraj. Vsemu napadu je treba dati zakonito obliko. Zato so izdelali v Wall Streetu zloglasni Taft-Hartleyev protide-lavski zakon, ki naj bi ga Kongres izglasoval in uveljavil. Po tem zakonu komunisti ali "komunisti", to se pravi vsi tisti, o katerih domnevajo, da podpirajo komunistično doktrino, "ne morejo biti funkcionarji sindikatov", če le o enem funkcionarju domnevajo, da je tak, sindikat nima pravice do kolektivnih pogajanj. Sodišče lahko prepove delavcem pravico do stavke, kadar koli minister za pravosodje ugotovi, da je s stavko ogrožena splošna trgovina, promet, javno zdravje, varnost ali splošna blaginja. Organizacije Zvez v Windsor-ju so se združile in žele čimprej Konvencije Windsor: — Dne 4. aprila je bila organizacije skrbno negovale že skupna seja naših bratskih zvez in lokalnega SKJS v Windsor-ju, na kateri se je izvršilo formalno združenje naših organizacij v skupni pokret kanadskih južnih Slovanov. Na seji je bilo izvoljeno skupno vodstvo Slovencev, Srbov in Hrvatov, katero ima za dolžnost voditi skupno delo organizacije do konvencije, katera naj bi kot vrhovni organ naših pokretov odredila na-dalnje smernice našega dela. Seja je bila dobra in živahna. Na obrazu vsakega člana in članice, kakor tudi v njihovih izražanjih se je opažalo veliko zanimanje in navdušenje za takšno bratsko enotnost, namreč za združenje bratskih •rganizacij. To zanimanje članstva od vseh treh bratskih organizacij, kakor tudi članstva SKJS je dokaz zrelosti in zavesti, katero so naše zadnjih 17 let v skupnem, kakor tudi v posebnih pokretih, in tudi skozi naš tisk. Poleg tega je tudi borba in ustvarjalno delo naših narodov v FLR Jugoslaviji, ki so si ustvarili svojo svobodno skupno državo, nedvomno vplivala na naše izseljence tukaj v Kanadi, da s ponosom govore o svojih doprinosih demokratični stvari in istota-ko s ponosom naglašajo, da izhajajo iz teh narodov ter govore o novi Jugoslaviji. Vse to je nedvomno našlo svoj izraz in željo za enotno organizacijo, katera se sedaj tudi formalno ustvarja. Na tej seji je vsak tajnik organizacij predložil poročilo o številčnem stanju svojega članstva. Tako je bilo ugotovljeno, da imajo organizacije 304 članov in članic ali vsaka posebej — Hrvati 150, Srbi 130 in Slovenci 24. To bratsko združenje in enotnost bo prinesla še večjo voljo in polet članstvu in narodu tukaj na kul-turno-prosvetnem polju. Delo na kulturnem in prosvetnem polju med našimi izseljenci v Kanadi in boj za civilne svobodščine in življenje, je delo in borba za Kanado, ker smo sestavni del kanadskega ljudstva. Delo in boj za mir na svetu je delo in borba za Kanado, katere ljudstvo si želi in hoče mir. V tem boju je potrebno razkrinkavati ostanke fašizma in vojne hujskače, kateri se v vojni in ljudski nesreči strašno bogate. Boriti se za enotnost kanadskega ljudstva, proti razpihovalcem mržnje in razdvajanja, pomeni boj za Kanado. Pokazati na dopisnika "Windsor Star" Harisona in druge njemu podobne dopisnike, katerih članki ki- VESTI IZ JUGOSLAVIJE MLADINA GRADI Dne 1. aprila ob šestih zjutraj je pričela mladina nove Jugoslavije graditi mogočno avtostrado Beo-grad-Zagreb, ki nosi ponosno ime avtostrade "Bratstva in enotnosti". Ob 12. uri so mladinske brigade, ki so se zgrnile iz vseh ljudskih republik v bližini Sremske Mi-trovice, prekinile svoje delo in prisostvovale prisrčni otvoritveni slovesnosti. Na tej svečanosti je spregovoril tudi minister za gradnje FLR Jugoslavije Vlada Zečevič, ki je poudaril, da je ta pomembna cesta eden največjih objektov v gradbenem programu prve petletke. Pobudo za gradnjo te ceste "Bratstva in enotnosti" je dal veliki učitelj jugoslovanskih narodov maršal Tito. Lanska dela so namreč potekala prepočasi. Zaradi tega so bila letos zaupana zgledni jugoslovanski mladini, ki se je že ob gradnji obeh prevažnih prog Brčko-Banoviči ter šamac-Saraje-vo naučila, kako se je treba boriti proti težavam in jih premagovati.' Razen tega je pričela mladina dne 1. aprila z gradnjo proge Ku-čevo-Brodica v LR Srbiji, z gradnjo Novega Beograda in z izpopolnjevanjem tovarne strojev v Želez-niku pri Beogradu. Glavna letošnja naloga mladine pa je zidava zadružnih domov po vsej državi. Naj pripomnimo, da bo sodelovala pri letošnjih delovnih akcijah tudi mladina iz 40 naprednih držav, ki hoče na ta način v skupnem delu z jugoslovansko mladino okrepiti prijateljstvo in pripravljenost za sodelovanje. ODPRTA JE LETALSKA PROGA LJUBLJANA - REKA - ZAGREB Dne 1. aprila je bila odprta nova letalska proga Ljubljana-Reka-Zagreb. Tako imamo sedaj v novi Jugoslaviji že naslednje letalske proge: Beograd-Zagreb-Ljubl jana, Ljubljana - Reka-Zagreb, Zagreb-Sarajevo; Beograd-Skoplje; Beo-grad-Titograd; Beograd-Sarajevo; Beograd-Praga-Varšava; Beograd-Tirana; Beograd - Sofija; Beograd-Budimpešta, 20. aprila bo odprta proga Zader - Zagreb-Bratislava-Praga. 304 IZSELJENCI IZ AVSTRALIJE IN NOVE ZELANDIJE SO SE VRNILI V DOMOVINO V Split so prispeli dne 3. aprila naši izseljenci iz Avstralije in Nove Zelandije. Pripeljali so se s par-nikom "Radnik". Splitsko prebivalstvo jih je prisrčno pozdravilo. Pozdravil jih je minister za delo v vladi LR Hrvatske Alojz Vale-čič. Izseljenci so poslali ob vrnitvi v novo Jugoslavijo pozdravno brzojavko maršalu Titu. 49 izseljencev je zaprosilo za zaposlitev v LR Hrvatski, 24 v LR Srbiji, 3 v Črni gori, 1 v Sloveniji. Razen tega se je 20 mladincev in mladink javilo za razne mladinske akcije. Z "Radnikom" se je vrnilo 64 albanskih, bolgarskil! in čeških izseljencev. JUGOSLOVANSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE USTANOVLJENO Prvo jugoslovansko državno gledališče zveznega pomena je ustanovljeno. Imenuje se Jugoslovansko dramsko gledališče. Odprli so ga 3. aprila v Beogradu. Slovesni otvoritvi je prisostvoval predsednik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ dr. I. Ribar. Za otvoritveno predstavo so izbrali I. Cankarjevega "Kralja na Betajnovi". Jugoslovansko dramsko gledališče bo odigralo v Beogradu vrsto predstav, nakar pojde gostovat po glavnih mestih ostalih ljudskih republik. V BOSNI IN HERCEGOVINI SE JE NAUČILO BRATI IN PISATI 49.160 LJUDI V sistematični borbi proti nepis- menosti so bili doseženi v Bosni in Hercegovini zelo dobri uspehi. V letošnjem marcu je obiskovalo anal-fabetske tečaje 50.000»ljudi več nego je bilo načrtno predvideno. Svo je delo je končalo 2640 tečajev, nad 49.160 ljudi se je naučilo brati in pisati. MAKEDONSKA BESEDA DONI Z JUGOSLOVANSKIH ODROV Dramsko osebje Makedonskega narodnega gledališča je šlo gostovat v vsa večja središča ostalih jugoslovanskih ljudskih republik in je želo velik uspeh. Pomen tega gostovanja je nenavaden, saj je prvič v zgodovini jugoslovanskih narodov zadonela blagoglasna beseda književne makedonščine. Ma-dekonsko narodno gledališče nima le svojega velikega pomena v tem, da razvija makedonsko gledališko umetnost, ampak tudi zaradi tega, ker ustvarjalno sodeluje v oblikovanju in prečiščevanju makedonskega književnega jezika, ki je temelj nadaljnjega razvoja makedonske književnosti in kulture. Povsod je delovno ljudstvo navdušeno vzklikalo bratskim makedonskim umetnikom, ki jim je šele nova Jugoslavija omogočila nastop na vseh večjih jugoslovanskih odrih. ZGLED MLADINE Med jugoslovansko mladino se poraja stremljenje, z marljivim delom čim bolj koristiti svoji domovini. Ta zgledna mladina je sprožila sedaj zelo koristno pobudo. Pričela je ustanavljati po rudnikih tako imenovane "mladinske številke" t.j. mladinske proizvodne skupine, ki žanjejo spričo svojega delovnega zanosa in novih tehničnih prijemov presenetljive proizvodne uspehe in občutno presegajo dosedanjo delovno učinkovitost. Po tem zgledu se je pričela mladina po tekstilnih tovarnah zbirati v skupinah, tako imenovanih "mladinskih trakovih", po ostalih obratih v posebnih proizvodnih skupinah, ki kažejo prav tako v svoji proizvodnji pomemben napredek. Tako koraka jugoslovanska mladina v prednjih vrstah ustvarjanja pogojev za srečnejšo bodočnost jugoslovanskih množic. VAŽNE PRIDOBITVE DELAVCEV IN NAMEŠČENCEV da bodo vsa sindikalna letovišča v državi lahko zajela letos okoli 45.-000 delovnih ljudi. KULTURNO PROSVETNO ŽIVLJENJE V ČRNI GORI Svojčas so smatrali črno goro kot zaostalo, vsemu svetovnemu dogajanju odmaknjeno pokrajino, kjer ni sledu o kakšni kulturi, pro-sveti, umetnosti ali podobnem. Z osvoboditvijo so se prilike v črni gori popolnoma spremenile. V stari Jugoslaviji je štela črna gora 440 osnovnih šol s 37.600 učenci, danes je tukaj 581 šol s 55.639 učenci. Sedemletnih šol v Črni gori svojčas sploh ni bilo. Danes jih ima 31 z 8171 učenci. Gimnazijo je obiskovalo v stari Jugoslaviji 6295 črnogorskih - dijakov, danes jih poseča 11.541 dijakov. Razen tega je bila ustanovljena na Ceti-nju Višja pedagoška šola s 185 slušatelji. Poskrbljeno je pa tudi za šiptarsko narodno manjšino. Ustanovljenih je bilo 19 osnovnih šol in ena sedemletna šola. Na Cetinju deluje danes šola likovne umetnosti, glasbene šole pa so bile ustanovljene v Kotoru, na Cetinju in v Ti-togradu. Do konca 1948 bo nepismenost v črni gori popolnoma odpravljena. Cetinje je dobilo svoje Narodno gledališče, ki se lahko ponaša z lepimi uspehi na polju gledališke umetnosti. Vseh knjižnic je danes v Črni gori okoli 600. Muzejska knjižnica šteje 20.000 zvezkov. Kulturnih domov je .31, ljudskih univerz 33, stalnih in potujočih bioskopov 31. Te številke nam kažejo, kako stremi črnogorsko ljudstvo po osvoboditvi k zvišanju svoje kulturno prosvetne ravni, k stafnemu napredku. V tem pogledu so bili doseženi zadnja leta ogromni uspehi. 's* pe z mržnjo proti neanglo-sakson-skim narodom in željo za razdvajanje kanadskega naroda, kakor hlapce reakcionarnih bogatašev, kakor profašiste in največje sovražnike Kanade in kanadskega naroda, ker oni so v resnici taki. Ti agentje razpihujejo mržnjo in širijo fašistično propagando med kanadskim ljudstvom v korist domačih in tujih grabežljivcev in im-perijalistov, kateri delajo na tem, da bi Kanado in svet pahnili v še eno strahovito vojno in narodno nesrečo. Ljudstvo mora obsoditi in poraziti take politične kolovodje. Zaradi tega je sveta dolžnost vsakega državljana in vsakega člana naših organizacij, da se bori samozavestno in nesebično i za gori navede stvari ker je to borba za mir na svetu in borba za kruh in delo tukaj v Kanadi, borba za svobodo Kanade in njeno nacionalno neodvisnost. Narodi se bore za mir, ker oni žele in hočejo mir, a reakcija in fašistični ostanki, ti vojni hujskači se na vse kriplje trudijo, da bi zaradi svojih nenasitnih dobičkov pahnili svet v vojno in uničenje. Zato se ni potrebno strašiti njihovega histeričnega krika, ker se oni sami boje silnega porasta demokratičnih sil v svetu, katere nepremagljivo korakajo v napredek. Vojni hujslrači ne bodo in ne morego ustaviti ali ustrašiti miroljubne narode na potu borbe za mir in demokracijo, na potu progresa. Z združenjem naših organizacij v eden skupni pokret kanadskih južnih Slovanov se še bolj utrjuje in širi bratstvo in enotnost kanadskih južnih Slovanov v splošnem. Taki skupni in močni organizaciji bo mogoče zbrati pod svoje okrilje še one naše brate in sestre, kateri do danes še niso organizirani ali so pa bili nekateri od njih zapeljani po izdajalcih svojega naroda in Kanade. Danes je dolžnost vsakega člana, da bo najaktivnejše deloval v boju za mir, za ljudstvo, za sebe. Dolžnost vsakega je dati od sebe vse kar more v tej borbi za mir. Onemu delu naših bratov in sester, kateri še niso z nami moramo iskreno in jasno objasnjevati ulo-go izdajalcev, ki jih nameravajo še nadalje zapeljavati. Povedati jim moramo, da naj ne slede hlapcem imperijalistov, zakletih sovražnikov ljudstva in sovražnikov Kana-de. članstvo naših organizacij v Windsor-ju je mišljenja, da je potrebno pospešiti s konvencijo. Oni so mišljenja, da je potrebno na teh konvencijah izvesti popolno enotnost naših organizacij. Oni žele, da to vprašanje s pospešenim delom naše glavno vodstvo vzame v obzir in pristopi konkretnemu delu :er pripravi konvencije. Nikola Ivaniševič Z brigad ni m sistemom de/a je oeijsko gradbeno podjetje 'Beton' doseglo /epe uspehe Da bi ob pomanjkanju strokovnih zidarjev čim bolj pospešilo zidarska dela se je celjsko gradbeno podjetje "Beton" sestavilo iz zidarjev, ki so tekmovali po novem načinu zidanja "letečo brigado", obstoječo iz 12 mož, 4 mojstrov-zidarjev in 8 pomočnikov. Ta zidarska leteča brigada potuje po terenu in dela na raznih gradiliščih, tam kjer je pač potreba največja, kjer primanjkuje delovnih moči, posebno izvežbanih kvalificiranih delavcev. Iz potrebe, ki je gradbeno podjetje prisilila, da je ob pomanjkanju kvalificiranih delavcev ustanovila brigado, so nastali uspehi, ki jih je dosegla brigada od svojega obstoja. Brigadna skupi- na dela po Turčičevem načinu zidanja, ki se je posebno na nekaterih gradiliščih izredno obneslo in se seli iz kraja v kraj. Najprej je delala na gradilišču Sindikalnega doma v Celju, kjer je bila ustanovljena, medtem je odšla z Zagorje in delala pri gradnji ambulante in spet v Trbovlje, kjer dela pri gradnji Sindikalnega doma. Prav tako je osnovana skupina za izdelovanje Ferjanovih nosilcev, ki tudi potuje po terenu. Posamezni delavec leteče zidarske brigade preseže na dan pri gradnji polnega zidu normo povprečno za 300%, pri gradnji stebričevja pa nekaj manj. Skupina dela v akordu, ki je uveden že za 75% del, kjer gra- Leteča zidarska brigada na gradilišču sindikalnega doma v Celju. Pismo mojemu prijatelju in drugo Kdaj bomo praznovali prvi maj kot v svobodnih deželah? Elizabeth, N.J. — Bliža se delav-1 nja duhovščina pripela na svojo Y novi Jugoslaviji so zagotovljeni povsem drugačni življenjski pogoji za delovno ljudstvo nego v stari jugoslovanski državi. Posebna primer v Španiji, Kitajski, Grški, ski praznik 1. maj. V svobodnih, naprednih, demokratičnih deželah bodo slavnostno praznovali ta mednarodni praznik s^ovorkami, godbo, petjem in govorniki bodo svobodno govorili ljudem o velikem pomenu tega praznika. Te slavnosti in tudi svobode se bo zaman iskalo na prvega maja v deželah, kjer smrdi po fašizmu in po starinskemu barbarizmu, kot na- skrb je posvečena rednemu letnemu počitku in dopustu, ki je plačan. Med važnimi pridobitvami delovnega ljudstva so sindikalna letovišča in počivališča, kjer se delavci in nameščenci ob delovnem odmoru spočijejo ter si naberejo novih moči za nadaljnje delo. Osrednji sindikalni odbor je skrbel lani za osem takšnih letovišč in sicer v Arandjelovcu, Vrnjcih, Ulci-nju, na Fruški gori, v Gozdu Martuljku, Kaštelu Starem, Opatiji in v Biogradu na moru. Vsa ta letovišča so razpolagala z 920 posteljami. Letoviščnih možnosti je bilo lani deležnih 9162 delavcev in nameščencev. Seveda upravljajo glavni odbori sindikatov v posameznih ljudskih republikah s svojimi posebnimi letovišči, tako da je preživelo lani svoj dopust v vseh sindikalnih letoviščih. 17.000 delavcev in nameščencev. Veliko število najzaslužnejših delavcev bo letos lahko uživalo svoj dopust brezplačno ali s popustom. Za ta namen je predvidel Osrednji odbor Enotnih Turški in celo te smraje ne manjka v ZDA in Kanadi. V nobeni deželi, katere so pod vplivom vele-kapitala in Vatikana ni delavstvu postlano z majskimi rožicami, Največje zlo in cokla napredku in miru sta velekapital združen z Vatikanom. V to zvezo spadajo vsi sovražniki človeštva; vojni hujskači, militaristi, kapitalisti, vsa bogataška italijanska in druga duhovščina z šesto let staro detektivsko "kamrico",- ki se imenuje spovednica. Ta iznajdba je bila po visoki duhovščini zato organizirana, da bi špijo-nirala in opravljala detektivske posle v korist bogatinom in posebno pa še trinoškim vladam po vsem svetu. Zato ni čudno, da je Vatikan tako priljubljen tudi pri mo-hamedanski turški vladi in vsaki nekatoliški kapitalistični vladi ter nekatoliških kapitalistih. Če bi dandanes Kristus prišel nazaj na svet na ta krivični, teroristični, napačno poučeni svet, bi vse velike duhovnike rimsko-itali-janske vere napodil iz templjev sindikatov 14 in pol milijona dinar- j zato ker se ne ravnajo po njegovih jev. Za letošnje letovanje delavcev . naukih, kot naprimer; ljubi svoje-in nameščencev je povečano število t ga bližnjega kakor samega sebe in postelj v letoviščih Osrednjega odbora sindikatov od 920 na 1415. Tudi republiška letovišča so pomnožila število svojih postelj, tako da je smrtni greh ubijati ali huj skati na uboj in imeti hudo poželenje po tujem denarju, po "$$$". Vse te smrtne grehe si je današ- zastavo in najbolj pridno hujska na vojno, ki je vir vsega sovraštva do sočloveka, ki je prava mesnica za ubijanje starih in mladih ljudi. Torej se ne uči riikakšne ljubezni več, ampak samo o sovraštvu in pokolju. O požrešnosti po tujem denarju se pa ne samo uči, ampak se kaže tudi hudoben zgled in se poskuša nasilno ugrabiti, denar za katerega ni duhovščina niti enkrat zamahnila s krampom. V dokaz temu nam ni potrebno stikati po italijanski ali drugi duhovščini, ampak se lahko prepričamo pri slovenski duhovščini. Ni davno tega kar je prišel Frank Gabrovšek iz starega kraja, ki je sedaj kaplan v Clevelandu. Zaželel si je mnogo dolarjev, kar $1,200.000.00. samo številke in ničle prešteti v tem številu vzame precej časa nikar že prešteti denar ali posamezni dolar. Upam da se bodo tudi prve dve številke spremenile v ničle in da se bo tako prihranilo mnogo truda Frank Gabrovšku pri štetju. Ta denar zahteva Gabrovšek od treh slovenskih časopisov za raz-žalenje časti. Dvomim, da bi ta učitelj kristusovega nauka kdaj hodil tam, kjer je čast doma, da bi jo vsaj videl. Obogatel bi rad zlepa ali zgrda na račun slovenskih ameriških delavcev, a moja želja in želja mnogih drugih je da bi ta gospodek nič ne dobil. Toda četudi ne bo dobil nič, je pokazal svojo pohlepnost po tujem denarju na drugo stran bo pa napravil nekaj nepotrebnih stroškov slovenskim ameriškim časopisom in seveda tudi sebi in svojim pajdašem. Za pokritje stroškov se je nabralo pri društvu 756 SNPJ med člani in članicami svota $12.00, kar je ravno eden dolar na vsakih stotisoč Nenavadno je pisati svojemu prijatelju skozi javnost, ali jaz se bom poslužil tega načina ako mt-bo urednik odstopil nekoliko mesta v listu. Že od najinega zadnjega sestanka sem imel željo spregovoriti par besed in sedaj je postala ta želja močnejša, ko si začel s svojim delom v nasprotno smer. Ne vem, morda si bil tak že prej, samo s pokrovom na glavi, vem pa da bi se moral zavedati, kdo so tvoji bratje, sestre, oče, mati in sorodniki. Kar so ti imenovani, to so ti tudi Čehi, Bolgari, Rusi in drugi slovanski narodi. Mnogo krvi je bilo prelite predno so se osvobodili izpod jarma, ki jih je pritiskal in nas vse skupaj s teboj in menoj. Zato izražam moje želje, ako ti že ni mogoče napraviti nekakšne ma-terijalne koristi tem v krvi povezanim bratom ne delaj jim niti krivice. Ne obrekuj domovine, ker domovina rabi le pomoč, ako jo moreš dati, če pa ti ni rriogoče, vsaj ne stezaj svojega jezika po nepotrebnem proti lastni krvi in domovini. Propagando širiš v širokem razmahu; da namreč niipajo tega, ne onega, da je prevelika draginja itd. Če morda nisi namenjen niti v domovino, ti takšne propagande ni potrebno širiti, saj ona se itak širi tudi brez tebe od ust do vrat in vse navskriž. Ako bo pa usoda zaobrnila tvoj položaj in se bodo spremenile tvoje misli, da bi te srce vleklo v tvojo domovino, tedaj boš ti prijatelj sam sebe pomiloval, dolarjev, ki si jih je zaželel gospod Gabrovšek "iz ljubezni do bližnjega". Želim si, in mislim da tudi mnogi drugi, da bi zavladala iskrena ljubezen do bližnjega, da bi se ta vojno-hujskaška propaganda že enkrat končala po celem svetu in posebno pa v Ameriki in Angliji, da bi enkrat začeli resno misliti in delati za splošni mir, da bi ljudstva sveta vzela v vladni politiki bolj miroljubno pot, da bi začeli trošiti denar za nove hiše, šole, bolnišnice, za poštene starostne podpore, ko človek dovrši 60 let starosti ali je pa drugače nesposoben za delo, za boljše plače, za učitelje in učiteljice itd. Ne bi se smelo trošiti miljarde dolarjev za vojaščino, vojaško opremo, za pobijanje ljudstva in za rušenje domov, hiš, šol, cerkev itd. Mnogo lepega bi se lahko storilo, ko bi imeli pametne ljudi na vladi, kateri bi dali ljudem svobodo. Tako bi smeli svobodno praznovati veliki delavski praznik 1, Maj, ki je simbol svobode delovnega ljudstva in blagostanja za vse. Veselilo bi me, če bi Henry Wallace s svojo Progresivno stranko zmagal pri volitvah novembra meseca. On je za mir in blagostanje ljudstva. Tedaj bomo tudi smeli svobodno praznovati 1. Maj. Z delavskim pozdravom Andrew Sprogar da si kdaj počenjal tako gonjo proti lastni domovini, proti svojim bratom in sestram. Toliko mojemu prijatelju, katerega ime ne bom navajal tukaj, kar bom storil pa drugič ako bo potrebno. Pripomnim naj, da sedaj odkar se je začela ta protidelavska gonja opažam, da je vedno manj dopisov iz naselbin. Po mojem mnenju je temu vzrok ustna propaganda, ki gre od ust do ust, kako da bodo zapirali svobodoljubne ljudi v koncentracijska taborišča, ako bo izbruhnila vojna, ker govori se namreč samo o vojni propagandi, ki jo samo reakcija želi zanetiti med narodi. Povem pa, da se bo reakcija tisočkrat prej premislila predno bo storila zase usodni korak in se poslužila vojne. Miroljubni ljudje ne govorijo o vojni, pač pa o miru in delu za dobrobit ljudstva vsega sveta. Zato se nimate kaj bati ali pa strašiti vsi oni, ki ste pisali dopise v našem listu. Vsled teh govoric bi se ne smelo premakniti srce niti za centimeter niiye, kakor tam kamor spada. Ostanite hladnokrvni, ponosni z povzdignjenim čelom nadaljujte svoje delo. Kampanja za otroke padlih bojevnikov je v teku, toda, nima tistega razmaha, kakor bi bilo potrebno, da ga ima. V propagandi je rečeno, da imajo otroci zadosti in da skrbi država zanje. Seveda skrbi država zanje, to je resnica, ali če bi mi tukaj v Kanadi izpolnili svojo kvoto, katera je njim namenjena, bodite prepričani, da jim to ne bo preveč. Ako mi pomislimo, koliko nas stane ena sama oseba, ako potrebuješ samo zdravnika zanjo, je to toliko, da te skoraj popolnoma uniči, če vzamemo število otrok naših padlih bojevnikov, si potem lahko premislimo kako je to število ogromno. Za vse pa je potrebno skrbeti. Torej ne izražajmo se, da naj za njih skrbi država. Država mora skrbeti za mnogo drugih stvari, saj je bila uničena po dolgem in počez. Zato je moje mnenje, ako se podari nekaj za otroke padlih bojevnikov v Jugoslaviji, da to ne bo nikogar uničilo. Končno naj omenim še eno stvar. V predzadnji Edinosti smo imeli priliko videti fotostatično pismo, da so x-ray aparate prejeli v domovini. Ne morem dovolj ogorčeno protestirati proti onim zlikovcem. ki so se lagali in izmišljali bajko, da je denar pokraden. To so v resnici pravi pravcati zlikovci, ki so obešali na veliki zvon take bedaste govorice. Vse to je le njim v sramoto. Nam pa Rdeči križ Jugoslavije pošilja potrdilo in zahvalo za sprejeti dar v domovini — za poslane x-ray aparate in druge zdravniške potrebščine. Kakor po drugih naselbinah tako tudi pri nas v Toronto se dela na zbližanju in utrjevanju bratstva med Slovenci, Srbi, Hrvati in Makedonci. Izvršni odbori bratskih organizacij so se sestali na seji in živahno diskusirali o enotnosti bratskih organizacij. Prišli smo do zaključka, da je najpotrebneje in di podjetje "Beton". Vodja leteče brigade zidarjev je 54 letni zidar Oberčkal Franc, najboljši zidar v državi, ki je pri tekmovanju na noV način zidanja dosegel normo v najkrajšem času in izvedel svoje delo tudi kvalitetno najbolje. Gradbeno podjetje "Beton" gradi na svojem področju nekaj večjih objektov. Tako gradi v Celju na Miklavževem hribu moderno in lepo stavbo Sindikalnega doma. Poslopje, ki so ga pričeli graditi nekako sredi meseca maja, je bilo dozidano 28 dni pred rokom, in to kljub težavam pri dovozu materiala. Nov način zidanja se je prav na tem gradilišču izredno dobro ob-nesel. Poleg delavcev so na gradilišču zaposlene tudi ženske delovne moči, ki za svojimi tovariši prav nič ne zaostajajo. Nekatere delavke so celo vključene kot pomočnice v letečo brigado. Pri gradnji Sindikalnega doma so mnogo pomagale s prostovoljnim delom tudi nekatere sindikalne podružnice v Celju, tako podružnice podjetja "Beton", pošte in sodišča, ki so stalno delale na gradilišču, zlasti pri pripravljanju terana za in do-našanju opeke. Sindikalni dom je bil v grobem dokončan 1947, popolnoma izgotovljen pa bo leta 1948. Druga večja gradnja je nadzida-! va pljučnega oddelka Splošne bolnišnice v Celju. Graditi so pričeli v aprilu in poteka po planu. Na tem gradilišču dela ni mogoče v večji meri pospešiti zaradi bolnikov v spodnjem nadstropju. Po zimi bo podjetje skupaj z ostalimi gradbenimi podjetji organiziralo šolo za vajence in za priučene delavce in delovodje. V tem se močno odraža skrb uprave podjetja za izobraževanje in priučitev novih strokovnih kadrov. V Celju so poleg številnih gradenj v teku tudi končna dela pri bivši rudarski šoli, ki je zdaj preurejena v upravno poslopjeDES-a. šola je bila po osvoboditvi popolnoma razdejana. Dela, ki so se spomladi začela so zdaj popolnoma dovršena. Na splošno je gradbeno podjetja "Beton" eno najboljših gradbenih podjetij v Sloveniji, podjetje ki je prvo uvedlo način brigadnega sistema dela, ki se ga bodo prav gotovo oprijela tudi druga gradbena podjetja, saj se morajo boriti z enakimi težavami, to je s pomanjkanjem strokovno izvežbanega kadra. VESELA PRIREDITEV V PORT ARTHUR-JU Port Arthur: — Dne 3. aprila smo pri našem dobro poznanem rojaku Franku Poje priredili hišno zabavo, katera nas je v resnici iznenadila z veliko udeležbo, ki je bila tolikšna, da se v prostorih skoraj ni bilo mogoče obrniti. Naš vrli Johny Zadkovič je s svojo harmoniko igral vesele poskočne polke, ali kaj je pomagalo, ko se ni bilo mogoče zavrteti. Naše ženske in tudi moški so kar stopali na istem mestu kjer so bili po zvokih ubrane melodije harmonik. To zabavo je priredil posebno za družino Zadkovič, odsek "Jadran" št. 7 VPZ Bled, kateri se nameravajo posloviti od nas in odpotovati z parnikom Radnik s prvo skupino v domovino, Jugoslavijo. Z napredno družino Zadkovič bo naselbina Port Arthur mnogo izgubila. Bila je vedno med prvimi, kadar se je šlo za dobro stvar in tudi sedaj odhajajo, da bodo v domovini pomagali pri obnovi in izgradnji. Velika izguba za našo naselbino bo tudi, ker odhaja eden najboljši godec na harmoniko — Johny Zadkovič. V resnici ga nimamo tukaj, da bi zavzel njegovo mesto. Tem potom se zahvaljujemo družini F. Poje, ker nam je dal svojo hišo na razpolago za to uspešno zabavo. Istotako se zahvaljujemo vrlim ženskam in članicam naše organizacije; Malki Poje, Mariji Papič, Heleni Zadkovič, Katarini čadež, Mariji šafar, Dragici šu-bat in prijateljicam; Mrs. Milki Lemaič, Mrs. Anton Menčuk in Tereziji Ožbalt, za vso postrežbo in za vaša darila. Torej vsem prav lepa hvala. Tajnik: F. Antič najprimerneje če delamo skupno. Za začetek tega skupnega bratskega dela pod novimi okolnostmi so izvršni odbori tudi sklenili, da bomo priredili skupno igro, oziroma po eno igro od vsake organizacije za katere se igralci že pridno uče. Kdaj bodo te igre uprizorjene bo pravočasno javljeno preko našega tiska. Jugoslovanski izseljenci v Toronti in okolici se pa le pripravite in pridite na ta večer manifestirati v polnem številu — bratstvo in enotnost vseh Južnih Slovanov. John šeme V Jugoslaviji se ne dopušča izkoriščanje Edvard Troha, ki je odšel s prvo skupino povratnikov v domovino piše v pismu bratu: "Dragi brat Ludvik: "Prejel sem tvoje pismo in ker mi ravno čas dopušča ti na njega tudi takoj odgovorim. "Vem, da je moja dolžnost, ka kor tudi marsikaterega povratnika, da bi kaj objasnil, kakšno je življenje v Jugoslaviji. Vedno sem imel namen, da bom kaj pisal toda zaposlenost in včasih pa tudi pozabljivost je vzrok, da sem tako dolgo odlašal. Čital sem že v listu "Edinost", da se jih je nekaj vrnilo v Kanado in da zdaj tisti iz svoje sebičnosti in drugi zopet iz hudobije dajejo reakciji povod, da črni, blati in govori tisto staro pesem, ali bolje rečeno, da pretaka solze za starim režimom. Sicer ste pa prav odkrito povedali v uredniškem članku v odgovor nekemu "demokatu" iz St. Catharines kako je v Jugoslaviji. Kar se tiče nas povratnikov ni bilo nobenemu rečeno, kakšne dobrote bomo uživali tukaj, ampak ravno nasprotno, da v Jugoslaviji še ni vsega na* razpolago. Mi povratniki smo se zavzeli, da gremo obnavljati porušeno domovino in pomagati uresničiti petletni plan. Petletni plan pa obsega mnogo o-gromnega dela in velike požrtvovalnosti. Torej brezmiselno govorjenje, da ni tega ne onega ne pomaga nikomur in ne vodi nikamor. Najprvo je potrebno zgraditi tvor-nice iz katerih bomo pozneje črpali produkte in obenem gradili zopet nove tvornice, kar se pa seveda ne more zgoditi vse v enem letu.. V tem pogledu smo že mnogo dosegli in smo že v tistem času, ko se opaža vedno več blaga in življen-skih potrebščin na trgu. To smo dosegli navzlic blokadi zapadnih držav, katere bi lahko pomagale, da bi šla izgradnja naše industrije lažje naprej. Namestu, da bi pomagali nas rajši ovirajo in mi tudi razumemo zakaj. To je glavni vzrok, zakaj pri nas ni še vse tako kot bi moralo biti in kakor bo ko bo izvršen petletni plan. Seveda se tudi doma dogajajo tu in tam kakšne napake, katere pa ljudska oblast sproti odpravlja. Največ se take napake store vsled tega, ker nimamo dovolj izvežbanega kadra. Pri nas ima vsakdo priliko in možnost, da pride na odgovorno mesto in do višje funkcije namreč kdcrr je sposoben za tako odgovorno mesto in da dela za dobrobit ljudstva. Kar se tiče prehranjevanja je pravilno razdeljeno na živilske nakaznice, ki so razdeljene tako, da se za težje delo dobi več hrane, kakor pa za lažje delo. Tisti pa ki nič ne dela in ni vključen v petletnem planu ne dobi ničesar na nakaznice in mora drago plačevati na svobodnemu trgu za hrano ali obleko. Tukaj zelo pomanjkuje delovnih moči. Drugače življenje na kmetih je pa tako, da se ne dopušča, da bi si kdo grabil kapital in z njim izkoriščal drjuge. Takega se seveda obremeni z davki kar provzroči mnogo vika in krika. Ponekod so že ustanovljene državne kmetije. Pri nas še ni to storjeno, ali mislimo, da bodo tudi tukaj kmalu ustanovljene. Pisati bi ti imel še velik^fo tem ali sem zelo zaposlen in nimam preveč časa za pisanje. Jaz delam pri gozdnem gospodarstvu in moje delo ni težko. Končno ti naj še o-menim, da so tiste govorice, da se bo Tone Cimprič vrnil v Kanado brezmiselne. S tem končam in pri prvi priliki se bom zopet oglasil. Ostani zdrav in prejmi bratski pozdrav. Edvard Troha "Odpri vrata, Abbott" (Iz prve strani) "Jaz sem bila sama prezaposlena, da bi čitala o tem v časopisju, izvzemši kar je pisalo o nas. Toda na vsak način mislim, da so naše prošnje za nižje cene in pritožbe proti izkoriščevalcem bolj važne kot kakšen princ." Zaman so delegatinje, ki so ostale zunaj vrat iskale, da bi se jih sprejelo. Končno so se sestale na seji v šolskem auditorijumu, kjer so sprejele protestno resolucijo ter obsodile nedemokratično postopanje vlade, ker ne sprejme miljon prošenj za nižje cene, "kaznovanje dobičkarjev, za nadzorstvo nad cenami itd. Očividno kanadski vladi ni mar, kako bo živelo kanadsko ljudstvo, pač pa skrbi za prihaja-ča belgijskega princa, da bi imel udobnosti. Vprašanje, kaj je važnejše, namreč belgijski princ ali življen-ski standart kanadskega ljudstva, bo moralo rešiti kanadsko ljudstvo. Pri volitvah bo moralo tudi to ljudstvo odločati, kdo ima pravice v kanadskem parlamentu, — ali jih ima kakšen pritepen princ, ali častite kanadske gospodinje, katere dan na dan delajo za dobrobit in blagostanje Kanade. Delovnemn ljudstvu Kanade za prvi-Maj (Iz prve strani) Naročite zbirko novih gramafonskih plošč IZ URADA SVETA KANADSKIH JUŽNIH SLOVANOV Glavni urad Sveta Kanadskih Južnih Slovanov, je prejel iz domovine najnovejšo zbirko gramofonskih plošč, katere morejo našim izseljencem poslužiti ob raznih družabnih prilikah bodisi na domu ali v dvoranah. V albumu dvanajst pjošč se nahajajo: 1. BRANKOVO KOLO — Pevsko društvo "Kolo iz šibenika PASTIRCE KOZA — Pevsko društvo "Kolo iz šibenika 2. HEJ BRIGADE — Pesem slovenskih brigad, Matej Bor, Solist Hvalic NA OKNU GLEJ — Poje jugoslovanski partizanski zbor, Ziherl Roženec 3. SAMO EN CVET — Glazba — Rado Simoniti; besede, Tone Kajuh NA KRASU — Glazba — Rado Simoniti; besede, Juš Kozak 4. MARA V JEZERU — Poje Jugoslovanski Partizanski zbor BOLAN MI LEŽI — Poje Jugoslovanski partizanski zbor 5. MOJA KOSA JE KRIŽAVNA — Narodna pesem MATERI PADLEGA PARTIZANA — Pesem, Zorko Prelovec 6. OJ SOKOLE — Poje Pevsko društvo "Kolo" iz šibenika — drugi del — Solist Mileva Bodražič — Relja, Bruno Belamarič in Zvonko Zorič — Dirigira Danilo Danev 7. NATE MISLIM TMBURICA Z DROBNIM GLASOM — Josip Batistič 8. MOJA MILA JESI LI SPAVALA — Izvaja tamburaški zbor O SARAJEVO VATROVITO — Pevski zbor z spremljanjem tamburic 9. JA SAM MAJKO CURA FINA PASTIRCE MLADO I MILO — Izvaja Josip Batistič s gitaro 10. SVE SE KUNEM — Tamburaški zbor pod vodstvom Milana Verni ZAPLET KOLO — Tamburaški zbor pod vodstvom Milana Verni 11. JA SAM JOVICU — Izvaja tamburaški zbor, Milan Verni SELANČICA KOLO — Izvaja tamburaški zbor, Milan Verni 12. MAMICA GRIVNA DJEVOJČICA MALA ŽIKINO KOLO — Izvaja tamburaški zbor, Milan Verni Gornja zbirka najnovejših gramofonskih plošč skupaj z Albumom stane $15.00. Naročbe s priloženim zneskom v čeku naj se pošljejo na Svet Kanadskih Južnih Slovanov, kateri bo naroebo izvršil preko "M. Morris Co. v Toronti. Prvih šest plošč so nam poslali naravnost iz domovine, drugih šest je pa iz Združenih držav. Ako nekdo želi samo one plošče, ki so iz domovine naj nam to sporoči. V tem slučaju je cena zanje skupaj z Albumom $8.00. V Por! Arthurju izbrali zastopnika za vse tri časopise Port Arthur: — Ob priliki združenja naših treh Zvez na skupni seji, ki se je vršila 14. marca t. 1. v Port Arthurju sem bil izvoljen za zaupnika vseh treh listov; Novosti, Srbski Glasnik in Edinost. Zaradi tega želim obvestiti javnost da v bodoče vse kar se tiče obnov in naročnin pošiljate na mene spodaj podpisanega. Moj apel je: Naročnikom Novosti, Srbskega Glasnika in Edinosti v Port Ar-thur-ju in okolici naznanjam, da sem bil na skupni seji Zvez Južnih Slovanov, ki se je vršila 14. marca izbran za zaupnika vseh treh gori imenovanih listov iri vas zaradi tega prosim, kadar bo vaša naročnina potekla, da se obrnete na mene, ako sami ne želite poslati svoje naročnine v Toronto. Jaz vam bom v vaše zadovoljstvo pri temu pomagal t.j. obnoviti vaš list ali premeniti vaš naslov ali kar koli boste želeli. Moj naslov je: Josip Matkovič 41 Machar Ave. Port Arthur, Ont. PRISPEVKI IZ HAMILTONA ZA OTROKE PADLIH BOJEVNIKOV Tudi tukaj smo se spomnili otrok v domovini, kateri so izgubili svoje stariše v borbi za osvobojenje od večnih iskoriščeval-cev in največjega sovražnika vsega sveta "fašizma". V ta namen so prispevali; Po, $50.00; odsek Zveze K. Slo vencev v Hamiltonu. Po, $5.00; Tony Mihelič, Peter Rogina in Martin Halas. Po, $2.00; Jože Starešinič, Andrej štritof, Ježe Vesel, Anton Baznik, Daro Radmelič, Martin Z. in Jože Brkopec. Po, $1.00; John Tibout. Skupna svota znaša $82.00. katera je bila izročena Svetu Kanadskih Južnih Slovanov v Torontu. Svota $50.00. je bila izročena na zato prirejenemu banketu, ostalo svoto so pa prispevali gori imenovani tovariši na svoji redni seji. P. Rogina. DELAVSKA VLADA BI OBSODILA BARONE ma predal Wall Streetskim bankirjem in militaristom kateri vodijo taborišče mednarodnih imperialističnih vojnih hujskačev. Ameriški bombniki letajo nad našo zemljo. Ameriške armade so na naši zemlji. Kanadske oborožene sile so nadzorovane po ameriškem generalnemu štabu. Ameriški imperializem ima zasedene vojne baze v Kanadi, Novi Fundlandiji, Islandiji, Turški, Kitajski, Grčiji, Nemčiji in Angliji, vse okrog sveta. Katera koli država se noče ukloniti vsemogočnemu dolarju Wall Street-a se ji grozi z atomsko bombo. Ameriški ambasadorji govore ljudstvu Italije, Francije in čeho-slovaške kako naj volijo, pošiljajo puške in dolarje grškim fašistom in turškim zatiralcem, obljubljajo pomoč generalu Franku pajdašu Hitlerja in Musolinija, prepovedujejo Angliji nacionaliziranje njene jeklene industrije. Z Marshall-ovim planom poskuša Wall Street zgraditi zapadno Nemčijo za ponovno bazo agresivne vojne in da uporabijo ljudi zapadne Evrope kot ščit za tretjo svetovno vojno. Truman — Marshall-ova doktrina je zamenjala Roosevelt-ovo miroljubno stališče. Namesto, da pomagajo pofušenim državam in njihovim zaveznikom, ki so utrpeli vso škodo v borbi proti Hitlerju jih Washington poskuša zasužnjiti, da naredi dobičkonosne kolonije za velike monopole Yenkijev na Wall Street-u. V njihovo večno sramoto, "Socialisti" kakor so; Bevin, Cripps, Blum, Spaak in Schumacher v Evropi, Coldwell in Millard tukaj v Kanadi, podpirajo ta osovraženi Truman — Marshall-ov plan ki je naperjen proti delavstvu, demokraciji in socijalizmu. Ali ameriškemu imperializmu z vsemi priveski, prejšnimi kralji in "socialističnimi" desničarji ne bo nikoli uspelo, da obrnejo kazalo ure v zgodovini nazaj. Socialistična Sovjetska zveza in nove demokracije v Evropi gradijo, močnejše kakor kdaj prej, njihov nov način "življenja — prosti od paraliznega oklepa imperialističnih iskoriščeval-cev. Socializem je največja zaslomba miru danes, edino upanje za napredek, obilnost in sodelovanje med vsemi ljudmi v prihodnjosti. Ne-prejnagljiva Sovjetska zveza je polagala odločilno pomoč do vseh ljudi v vojni in skupaj z združenimi narodi zdrobila Hitlerjevo fašistično os. Danes v široki svetovni borbi delavstva in človeštva, da se porazi imperijalistični vojni tabor, je ljudstvo vedno bolj in bolj prepričano in vidi v U.S.S.R. branite-ljico mednarodnega delovnega ljudstva in njegove enotnosti, demokracije, miru in socializma. Imperijalistilno hvalisanje govori zelo veliko z njihovim velikim časopisjem, radio postajami in trese svet z vojno histerijo. Ali poleg vsega tega so sile za mir veliko močnejše kakor So bile kdaj prej in morejo zmagati. Majski dan, 1948 je simbol moči in borbe delavskega razreda in enotnosti. Kanadski delavec ako je združen v programu za mir, obram bo za življenski standart in civilne pravice ljudi, lahko zaustavi in porazi velike korporacije, njih stare liberalne in konservativne navade za večne vojne. S tem bi bila pot na široko odprta za napredek do večjega socialnega progresa in za dosego Socializma v Kanadi. Enotnost delavcev sveta, enotnost miroljubnih narodov in ljudstva, lahko zajezijo in porazijo imperialistične vojne hujskače! Vojna ni neizogibna! Mir se lahko ohrani ako delavec in ljudstvo vodi borbo zato. Delavska progresivna stranka apelira do vseh edinic kanadskega delavskega gibanja, strokovnih unijskih delavcev, C.C.F., stranke, vojnih veteranov, kmetov, žena in mladine, francosko in angleško govoreče kanadijance, da se zjedini-jo v obrambi njihovih interesov in proti taboru vojne reakcije. Branimo kanadsko suvereniteto in samostojnost. Združimo se da ohranimo mir. Združimo se, da branimo svoj kruh za ljudstvo pred dobičkarji. Združimo se, da izvojuje-mo kanadski zakon pravic (Bili of Rights), ki nam bo zajamčil svobodo organiziranja, zborovanja, tiska in svobodo mišljenja in prepričanja ljudstva. Združimo se "za poraz starih strank liberaibev in konservativcev, ki so stranke bogatašev in vojnih hujskačev, — v prihodnjih volitvah! Združimo se da dosežemo novo zunanjepolitično stališče za Kanado, — stališče miru, višjega življenskega standarta, stanovanja in demokracijo kanadskemu ljudstvu! Ojačajmo borbo, da se ustavi dobičkarski velebiznes, gradimo unije, branimo civilne svo-bodščine, skovajmo enotno akcijo, — da gremo tako naprej in izvolimo CCF vlado v prihodnjih volitvah. Čas je zrel za velik napredek kanadskega delavstva, — da zaustavi monopole, da se porazi fašizmu podobne napade na delavsko gibanje in tisk, da se zgradi enotnost delavskega gibanja na trdnih temeljih tradicija Majskega Dne — enotnost delavskega razreda in borba proti kapitalističnemu izkoriščanju ter imperijalistični vojni! To je smer boja Delavske Progresivne Partije, partije znanstvenega socijalizma, Marksizem-Le-ninizma. To je pot vseh kanadija-nov, kateri se bore za mir demokracijo in Socializem. Priključite se vrstam Delavske Progresivne Partije in ojačajte boj za mir, napredek in demokracijo v Kanadi! Tim Buck, voditelj Delavske Progresivne stranke. gimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimim„mui„mi,u„ |„ iiriimiiiiiiiie j PESEM GORA | ~illlllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllltlllllllllllllll)llllllllllllllllllll||||||||||||||p MIŠKO KRANJEC Drejc se je tokrat nezaupljivo ozrl po njej. Bila je tujka, ki samo potuje mimo njihove stanice. čemu ji te podrobnosti? In kaj ji naj pomeni, ako ve, kje je Maks? Saj ga ne pozna, razen kolikor ga je videla sinoči in danes zjutraj na stanici. In zakaj si je bila izmislila ta sprehod na Slape? In kaj povprašuje po Jamah? V njem se je začela vzbujati sumnja. "Ne vem, kje je Maks," je odvrnil suho, kar sicer ni bila njegova navada. "Je že šel kam po svojih poteh." Tedaj ga je pogledala, zdelo se je, da razume njegovo nezaupljivost, zakaj nasmehnila se je. "Saj ni treba povedati," je rekla, "ako ne moreš. — A vsekakor ti hvala, da si me povedel na Slape." Mislil je nekaj časa, nato je vprašal: "Zakaj ste hoteli na Slape?" Tudi zdaj se je ozrla po njem, srečala sta se s pogledi: njegov nezaupljivi je spraševal, nekaj sumil, njen je bil skrivnosten, zamišljen, dokler ji ni na obraz legel grenak nasmeh. "šla sem gledat dom kraljice gora," je rekla zago- neto. "Ne razumem," je odvrnil čez čas mrko in nagubal čelo. "Ni kraljice gora in nima svojega doma. To je samo povest za otroke. . ." Kakšne električne motorje naj se vzame s seboj v stari kraj Louis Zdravje iz Windsorja se na tri priključne vode napajani z Cheswick, Pa. — Pošiljam celoletno naročnino in hočem ob tej priliki napisati par vrstic v naš priljubljeni list. Naj najprvo omenim, da se mi list zelo dopade in sem mnenja, da bi moral prihajati v vsako slovensko hišo v Ameriki in Kanadi. Vem, da vam je znano, da smo premogarji na stavki že 30 dni ko to pišem. Nekateri so se sedaj zaradi spletk reakcije in protidelav-skih zakonov začeli vračati nazaj na delo. Nekateri smo pa od-glasovali, da ne gremo prej nazaj na delo in da bomo počakali, kaj bo sodišče naredilo z našim voditeljem John L. Lewis-om. Kako ga vendar morejo obsoditi, ko se ni z ničemer pregrešil. Res čudna sodišča in čudni zakoni. Ko bi imeli delavci delavsko vlado bi morali premogarski baroni pred sodišče, katero bi njih prisililo, da nam morajo plačati tako plačo, da bi mogli dostojno živeti. Plačati nam bi morali tudi to kar smo v stavki, ki je izbruhnila po njihovi krivdi zamudili. Torej delavci in vsi drugi pošteni ljudje dajmo skleniti, da bomo je potrudil izvedeti, kakšne motorje pravzaprav naj vzamejo povratniki s seboj v stari kraj. Ker tudi on sam namerava iti v stari kraj je pisal na Direkcijo državnih elekraren Slovenije za pojasnilo. Odgovor je seveda takoj prejel ter je mnenja, da bi bilo ustreženo tudi mnogim drugim povratnikom, ki nameravajo vzeti s seboj električne motorje in naprave zato je poslal odgovor za priobčitev v list Edinost. Ko naprimer sam pravi, je bilo že večkrat o tem pisano v naših listih ali so se še vseeno nekateri spregledali, da so vzeli s seboj napačni motor in so potem imeli stroške. On sam je prejel eno tako pismo iz Zagreba, da je dotični vzel motor zgrajen za frekvenco 25 ciklov, a taki motorji ali motorčki v starem kraju niso uporabljivi. Torej pismo, ki ga je prejel od Direkcije državnih elektraren se glasi: "Na Vaše vprašanje Vam sporočamo, da imamo v Ljubljani in v celi Sloveniji razven Slovenskega Primorja le trofazni tok (alternating current) napetosti 380 220 Voltov (380 V between phases, 220 V to neutral) in 50 (petdeset) period sek frekvence, (50 cycles per second). To se pravi, da so motorji priključeni na trofazni tok, torej to jesen izvolili Henry Wallace-a in druge, ki so delavski prijatelji. To najbo naš sklep in ne poslu-šajmo nikakšnih drugih sleparjev in zavijalcev. Martin Pavshak napetostjo 380 voltov. Žarnice in vsi aparati kot radio, kuhalniki itd. z dve priključne žice pa so napajani z napetostjo 220 voltov. Radi različne frekvence pri nas ter v Ameriki morate pri izbiri pogonov s trofaznimi motorji upošte vati sledeče. Motorji grajeni za frekvenco 60 ciklov (sek ali period) sek. se pri priključku na trofazni tok frekvence 50 ciklov (sek ali period) sek. ne smejo obtežiti za celotni učinek, naveden na tablici motorja, temveč za učinek zmanjšan v razmerju frekvenc. Is-totako se zmanjša število obratov (minuto motorjev pri priključku na drugo frekvenco. V boljše razumevanje navajamo primer. Motor za trofazni tok učinka 10 HP .in 1800 obratov (min v praznem teku pri frekvenci 60 ciklov ali per) sek. ima pri priključku na tok frekvence 50 per sek. le 1500 obratov min v praznem teku ter je obtež-Ijiv le do učinka 8.3 HP. Motorji, grajeni za frekvenco 25 per sek. niso uporabljivi pri tukajšnji frekvenci. Tudi v ostali Jugoslaviji je z malenkostnimi izjemami povsod isti tok kot v Sloveniji. Izjemo tvori le slovensko Primorje, ki je bilo do nedavnega pod Italijo. Tamkaj postoji trofazni tok raznih napetosti, t.j. 120 V, 160 V, 3 x 220 V pri frekvenci 42 per-sek, ki pa jih bodemo z uključitvijo v enotno električno omrežje z ostalo Slovenijo opustili. S. F. S. N. Direktor: (Ing. Marjan Ciuha). "Da," je pritrdila smehljaje, "a ded Matic je vendar rekel —. Saj si dejal, da je bil tisto ded Matic ? Kako jim je že bilo ime, kraljicam? "Ded je poznal samo eno. Marta ji je bilo ime." "Potem pa je stric Maks trdil, da je imela več imen?" je spraševala dalje, dobrodušno in v rahli šali, a vendar nekam resno. Drejc je postajal nerazpoložen. "Da", je naposled pritrdil. "Ko je bil on mlad, se je imenovala Lenka." "Da, Lenka. . . Helenca. . .," je rekla zamišljeno. Pogledal jo je: kako in zakaj spreminja njeno ime? Nekaj zagonetnega je bilo v njej. Drejc je obmolknil. Na večer so se ljudje 'pripravljali na pot. Maks je že prišel in bil je nared. Odložil je svojo hitrostrelko in vse, kar je nosil. Mimogrede je spregovoril z Drejcem, mu pregledal, če nese vse, kar je potrebno za pot. Volk jë potegnil Maksa ob stran in mu tam povedal o tujki vse, kar je dognal Drejc, ko jo je spremljal na Slape. Opomnil je Maksa, naj vsekakor pazi na njo in ako bi bilo kaj posebnega ,naj ukrene, kar se mu zdi potrebno. On, ki gre daleč z njo, jo bo najlaže opazoval. Maks je prikimal. Ko pa se je vrnil v barako in se prvič določneje ozrl po njej, ga je nekaj pretreslo. Z levico si je obrisal oči kakor človek ki se je pravkar predramil, pa ne ve, ali še vedno sanja, ali že gleda resnici v oči. Jemal je cigareto iz cigaretnice, si prižigal, a si ni mogel kaj, da se ne bi ozrl po ženski. Stala je ob strani, da ne bi bila v napotje ljudem, ki so hodili po baraki, še vedno enako negibno čakala s pogledom, kakor bi vedela, da se bo ozrl po njej. Imela je rahlo odprte ustnice, na njenem obrazu je bila utrujenost, a je z njega odsevalo nekaj skrivnostnega, nekaj, kar je pričakovalo odgovora. Bila je v zrelih letih, ženska, a obraz ji*je bil še vedno lep in ga je utrujenost delala samo prikupnega. Od kod ta lepota? In od kod sploh ta ženska? Kdaj in kje jo je bil Maks že srečal ? Da jo je bil srečal, o tem ni prav nič dvomil. Nekoč zdavnaj pač, da, nekoč zdavnaj. . . Ni se upal še enkrat ozreti po njej, hotel je, da bi prej izkopal iz svojega spomina. Komandir je predajal pošto kurirjema in njima nekaj naročal. Ljudje, ki so bili namenjeni na pot, so si oprtali nahrbtnike, moška sta vrgla tudi puške na farne, dekleta so imala revolverje za pasom, že so se odhajajoči poslavljali od tovarišev v baraki, segali so v roko komandirju. Bili so, kakor bi že dolgo skupaj živeli. Tudi Drejc se je poslavljal od tovarišev. Bilo mu je težko pri srcu. šele zdaj je videl, kako jih je rad imel, kako neločljivo je bil zvezan z njimi. Kar ni se mu dalo iti od tod. Segal je v roko drugemu za drugim, vsakdo mu je imel kaj povedati in on je vsakomur vrnil s toplo besedo. Oči so se mu orosile. SDDBÜRY, ONT. Naznanja se, da bo imel Svet Kanadskih Južnih Slovanov svojo redno mesečno sejo dne 25. aprila ob 2. uri popoldne v društvenih prostorih. Isti dan zvečer ob 8. uri se bo vršila na istem mestu čajanka na katero vljudno vabimo vse Jugoslovane in ostale Slovane. Naj bo omenjeno, da vsak oni, ki ima listek za dobitke, naj ga prinese s seboj. Odbor KIRKLAND LAKE Montreal, Que. Naznanja se članstvu treh bratskih Zvez, da se bo vršila skupna seja v nedeljo 25. aprila ob 2. uri popoldne v našem domu. Ker je to prva redna seja odkar so se organizacije združile je dolžnost vsakega člana, da pride na sejo, ker se bo tako bolje spoznal z delom in dolžnostmi v skupni organizaciji. V soboto 24. aprila bo Svet Kanadskih Južnih Slovanov priredil velik BANKET, ki se bo vršil v Ukrajinskem Delavskem Domu na 23 Hudson Bay Ave. ob 7. uri zvečer. Čisti dobiček tega bartketa bo za pomoč otrokom padlih bojevnikov v Jugoslaviji. Odbor banketa bo pripravil mnogo pijače in jela, kakor tudi godbe katero bo igral tamburaški zbor "Balkan". Vljudno se vabi vse Jugoslovane iz mesta in okolice, da se udeleže tega banketa in privedejo s seboj tudi svoje prijatelje. Port Arthur, Ont. Enotna Zveza Jugoslovanov bo priredila velik KONCERT v nedeljo 25. aprila ob 8. uri zvečer na 316 Bay St. Koncert je zelo dobro pripravljen in bo izveden v zadovoljstvo prisotnih. Vsled tega vljudno vabimo vse jugoslovanske narodnosti iz mesta in okolice, da se istega udeleže v čimvečjem številu.