Vdovstvo Slamnate
vdove
Decembra lani jc pri Pomurski založbi iz.šla pesniška zbirka Ivana Cimermana Slamnata vdova. lo je že drugo samostojno Cimermanovo delo (prvo ptsni-šfco zbirko Visoki ognji je izdal lela 1971), medtem ko je skupaj i. drugimi sodeloval (udi v zborniku Štirnajst (1967). Avtor, ki je za-poslen v Žitu ko( novinar in orga-nizator obveščanja, objavlja svoje pcsmi, crlice. humoreske in salire v slovenskih in jugosluvanskih revijah in časopisih ler radiu.
Zakaj ima zbirka naslov Sla-mnata vdova? Iz knjigc povze-mamo Cimermanovo razlago. »Kmečki 1 judje imenujejo osa-meloženo, ki ima možav tujini na poti ali breztelesnega ob sebi — slamnata vdova. Taka vdova je tudi marsikatera kmečka in rev-nejša — kočarska, s slamo krita domačija na Dravskem, Pluj-skem polju in v Prekmurju.«
V čem je jedro izpovedi Sla-mnale vdove?
Ivan Cimerman pripoveduje: Iz širše odmevnosti na ta čudni, razburkani, migrantski čas sem si
Ivan Cinterman
izbral le eno paleto: male Ijudi z Dravskega in Ptujskega poija, ki vztrajajo na zemlji. V dveh ciklih jih poskušam vkoreniniti: v sva-tovski in Ijubezenski pesmi, v tuj-stvu razbitega zakona, v šegavi deškosti in dozorelem pripadniš-tvu slovenstvu.«
Slovenstvu?
»Pesem Samova harfa pozve-neva kot kmečki kozolec, ki go-vori o temeljni stiski in dejanju. Ko me jc mati nekoč umivala pri vaškem studencu - bil sem črn od močvirskega blata, kamor sem pomelal vse druge pretepače —, mi je dejala: Tako, vse tuje sem oprala s tebe. To, kar je pod to mokro srajčko, to si ti, [vanček! Pozneje, po dveh, treh desetletjih scm moral še velikokrat spraskati tuje luske s sebe, lelesa in duše, s pameti, idej in nazorom, čeprav so me po svoje, velikosvelno, le preohlikovali in pregnctli.«
Oblika tvojih pesmi je najčešče rimana štirivrstična. Vendar so pesmi nemirne in nedisciplinira-ne. Zakaj ni več prostega ver/a?
»JunakTteh pe.smi so ,mali ve-likani': Tonč, ki gu je pogoltnila Kanada, Janez in Nacek, ki pro-dajata cvet moške moči za marke, Tilka —snažilka na Miklošičevi v Ljubljani, Sonja z Male gore, ki vztraja in ohranja kmetijo... Vsi ti Jie morajo podrcjati KLETKl NORM IN ZAKONOV, predpi-sov, davščin, iz katere butajo. Ta kontrast mcd ujeiostjo v svetu, .narejenem po normah". in onim drugim, notranjim, ki vznikne kot upor iz nemoči spremeniti svet — je temeljno gonilo, vzgon, ki trga lakc, umctno narcjeiic oblike. Jc ludi hotenje po lastnem poscga-nju v svcl.«
Tvojc pesmi so zavezane bole-tini...
... bolcčini, ki jo prinašajo i/.tir-jcnosl. izkorcninjcnost, tujstvo na asfiiltu. Najprcj sol». kar mi je v kri položeno, česar nisem mogcl izgnati i/ svojih žil dviijsct lel, ko-likor jih scdiij živim v I.juhljani; širi)k, odprt, včasih proslodušen ravninski Šlajerec. cloma iz slo-venske žitnicu, ki sc ne bo nikoli izselil i/ svojcga plcmcna. Pljuski sveta lc krcpijo pripadnost, jc/ik, navadc...«
Kaj piše.š zdaj?
»('"rlicc o mojih Ijudch Slovcn-skih gi>ric in Halo/. () listih. ki nc zbc/ijd v mcsla. O slovcnskih pi-ramidah pogričih l'o bovrsla av-tobiogrnfskih /apisov osončnem olroštvu, brcz slamnalih vdov« B  Z