Listek.                                                          189
upravičeno, tedaj bi se imela popolna akrostihida glasiti: »An Pauschek und seine Chorwolf«. —
To bodi v dopolnilo in potrdilo razlage na  379. str. Lj. Zvona (XVII. L).
L. P.
Matica hrvatska je razposlala svoj književni dar za leto 1897. Za letni donesek treh goldinarjev dobodo članovi letos te-le knjige.
1.    Kučera Oton. Vrieme. Črtice iz meteorologije. S a 113 slika i 6 karata. VIII. 35 2 str. vel. 8°. — Meteorologija zanima ljudi, ker je vreme zvezano z vsakdanjim življenjem posebno nekaterih stanov, n. pr. brodarjev, kmetov, v novejšem času zlasti tudi turistov i. dr. Meteorologija je v širjem smislu nauk o fiziki atmosfere, v ožjem pa nauk o uporabi občnih zakonov na vprašanje o vremenskih premenah. Resultate tega nauka tolmači pisec v poljudni odeji, zanimivo in poučno za vsakoga, tudi za nestrokovnjaka. Pisec razpravlja o vzduhu (zraku), o toplini, o tlaku topline, o vodi v zračnem oceanu, o gibanju zračnega oceana,  o svetlobi v   njem in končno   o pogajanju vremena.
2.   Vjekoslav Klaic. Bribirski knezovi od plemena Subič do godine 1347. VIII. 176 str. 8'. — Znani zgodopisec popisuje glasovito pleme Subičev, ki se je odlikovalo kot nositelj županske časti bribirske in potem fevdalno-kneževske časti do one dobe, ko so knezi bribirski morali ogrskemu kralju Ljudevitu I. 1. 1347. odstopiti svojo trdnjavo Ostrovico in jo za-meniti za grad Zrin v »Slovinski zemlji«. — Pisatelj želi podati svojim rojakom še zgodovino tega plemena od one dobe, ko so se izpremenili v Zrinske v Zrinu in pozneje v Medmurju, toda obljubiti tega ne more.
3.  PinterRobcrt. Njemačkaknjiževnost do smrti Goetheovc. XVI. 456 str. 8°. V vvodu pravi pisatelj, ki je sestavil svoje delo na resul-tatih najboljših nemških književnih povestnic, da se je trudil spisati književno zgodovino v zvezi s politično in kulturno zgodovino nemško in obče evropsko, in da je presojal estetiško vrednost pesniških del ne z izključno modernega stališča, ampak objektivno z obzirom na kulturo in estetiške nazore onega časa, v katerem so pesniška dela  postala.
4.   Senoa, sabrane pripoviesti. Sveža k osmi. 3 80 str. — Ta zvezek prinaša povesti »Prosjak Luka« in »Branka«. —• Senoine povesti so tako ljubke, da bodo izvestno ugajale tudi onim čitateljem, ki dajejo sicer prednost novi struji leposlovja.
8. Turgenjev Ivan S. Izabrane pripoviesti. Svezak t reci. 416 str. —• Ta zvezek prinaša »Lovčeve bilježke«, katere je prevedel Marko Divkovic. Mnogim Slovencem bode ta prevod razumljivejši od slovenskega prevoda Remčevega, katerega je izdala Matica Slovenska.
6.   Furst Ida. »Kralj e vič Ra do v an«. Tragedija. 76 str. — Snov je vzeta iz hrvaške zgodovine 1. 1091. — Na pozornici sicer igra ni dosegla posebnega uspeha.
7.   Osman — Aziz. Bez svrhe. Slika iz života. 204 str. 8\ Pisatelja rišeta — kakor tudi že v nekaterih drugih slikah iz življenja -¦ mohame-dovski živelj v Bosni-Hercegovini, ki mora propasti spričo ukočenosti in brezbrižnosti tobožnjih izobražencev, hodž in imamov nasproti zahtevam moderne kulture.
8.   Novak Vjenceslav. Dvie pripoviesti. 160 str. — Daroviti pisec  podaja  v  povesti  »Francuzovo   razkuče«   sliko iz   hrvaškega  Primorja,   v
190
Listek.
drugi  povesti   »Što je krivo«   pa riše uradnika, kateremu je vršenje službe neusmiljena brezobzirnost.
9. T resic Pavičič dr. A. Simeon Veliki. Tragedija u pet č i nova. 154 str. — Tragedija je napisana v stihih. Dejanje se dogaja v Bolgarski, pred ozidjem carigrajskim in v Hrvaški od 1. 924. do 1. 927. Na koncu so pridane osnovne ideje in povestna snov te tragedije. Tragedija prikazuje velikega čara bolgarskega Simeona, ki je na žalost padel v boju s Hrvati, a da jih jc premagal, bi bil postal Karel Veliki južnega Slovanstva.
10.   Milcr Ferdo. Tri vesele igre. 156 str. — Igram je naslov: »Stričeva oporoka«, »Prva kisa«, »Začarani ormar«. — Nekatere igre tega pisatelja so se predstavljale na zagrebškem odru ter so našle prijaznega sprejema.
Kot založni knjigi je izdala Matica ter ju morejo dobiti nje članovi za znižano ceno 1 gld., oziroma 40 kr. — dva prevoda:
11.   Cezar. Galski i gradjanski rat. Prcveo, uvod i bilježke napisao  Kol. Rac.   XXXVI.+ 346 str. in
12.    Platon i Xenophon: Svmposion. Prcveo, uvod i bilježke napisao  F r. P e t r a č i č. V111 + 148 str.
Druga knjiga Hrvatskih narodnih pjesama. Dioprvi. »Junačke pjesme« (za članove je cena 1 gld. 50 kr.), uredio dr. Stjepan Bosanac, še ni dotiskana in se okolo 1. aprila razpošlje  naročnikom.
Uprava »Matice hrvatske« prosi lanske članove Matičine, katerih se znaten broj letos še ni prijavil in svojih doneskov plačal, da to blagovole vsaj do konca meseca marcija storiti. Ako pomislimo, da pripadajo članovi Matice takemu sloju narodovemu, da lahko utrpe brez posebne žrtve letni donesek treh goldinarjev, in da dobe zato izbornih poučnih in zabavnih knjig 160 tiskanih pol, tako da pride na en krajcar prinosnine 11 tiskanih strani, tedaj se sme Matica po pravici nadejati, da se vsi lanski članovi požurijo ter vplačajo svoje doneske, in da se oglase tudi novi članovi, ki se še vedno sprejemajo za leto 1897., dokler je knjig na razpolago. Slovenske čitatelje pa vnovič pozivljemo, da se za ta mali denar okoristijo z ugodno priliko ter si pridobe zabave in pouka in se obenem izvežbajo v prelepem, našemu tako sorodnem jeziku hrvaškem, katerega bi moral vsaki izobraženi Slovenec ne samo citati nego tudi govoriti.
P.
Slovensko gledališče. Edina novost, ki smo jo videli meseca januarja na našem odru, je Brachvoglova žaloigra »Narcis«.
»Narcis« je bil spisan leta 1856. Dočim Brachvogel s prejšnjimi dramatičnimi poskusi ni imel sreče, si je pridobil s tem proizvodom hkrati svetovno slavo.
Dejanje te igre nima zgodovinske podlage, ves proizvod je zgrajen na nc-istinitih premisah. Res je sicer, da je Jeanne Antoinettc Poisson, poznejša markiza de Pompadour, mogočna favoritinja Ludovika XV., imela moža, a razmerje med njim in njo je bilo docela drugo, nego nam je slika Brachvogel v »Narcisu«. Najmanj pa je res, da je on, obupan in na pol blazen, vedno in vedno iskal svojo izgubljeno ženo; saj je on prav dobro vedel, kje je njegova žena in kaj jc. Res je temveč, da so ga bili od začetka odstranili iz Pariza, pa da se jc tja kmalu spet vrnil ter prevzel posel, pri katerem ga ni mogla doleteti usoda Brach-voglovcga Narcisa.