Foto: Mojca Pibernik Temnokrili zemeljski čmrlj Foto: Ivan Esenko Foto: Ivan Esenko V oktobru in novembru leta 2018 so mojim čebelam povzročale velike težave ose. Zapredki (kokoni) voščene vešče (Galleria mellonella). Na prisotnost vešče nas lahko opozori tudi neprijeten vonj, kar pomeni, da je škoda na satju ali voščinah že storjena. 10/2020 letnik CXXII 280 Temnokrili zemeljski čmrlj ima podobno kot vrtni čmrlj dve rumeni progi, ki pa sta pri temnokrilem nekoliko širši. Konica zadka je bela. Veliko prepoznavnejša je sicer matica, ki je zelo velika in drugače obarvana kot delavke. Ima pov- sem črn zadek ter temno rjava krila, kar je vrsti tudi dalo ime. Matice in delavke so sicer pri večini vrst obarvane ena- ko, samci pa so ponavadi podobnih barv, vendar so proge manj izrazite, zato je barvni vzorec bolj zabrisan. Temnokri- li zemeljski čmrlj je pogost na Primorskem, drugod pa pred- vsem v nižjih oziroma toplejših predelih. Gnezdi pod zemljo v opuščenih gnezdih malih sesalcev, družine pa so velike in lahko štejejo več sto osebkov. Temnokrili zemeljski čmrlj (Bombus argillaceus) doc. dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si DELO ČEBELARJA V tem času izločamo staro satje, ki ne prepušča svetlobe (plodiščno in mediščno) ter skladiščimo mediščno satje, ki ga bomo uporabljali v prihodnjem letu. Voščena vešča je v tem mesecu še vedno dejavna, zato moramo biti pozorni tudi na to nevarnost, ki nam lahko v skladišču uprizori pravo kata- strofo. Mediščno satje shranjujem na hladnem in temnem mestu v pomožnem objektu. Med vsak shranjen sat vstavim časopisni papir, ki služi kot fizična bariera. V moji praksi preizkušeno preprečuje napade voščene vešče, saj tako shra- Čebelarjeva opravila v oktobru Ivan Esenko – Ljubljana ivan.esenko@gmail.com Barvitih pročelij čebelnjakov v oktobru ne krasijo več polne brade čebel, tako kot so jih poleti. Posebej zju- traj, ko se megla še ni razblinila, jih bomo na žrelih panjev zaman iskali. Ven jih bo privabilo šele sonce, ki pa ta čas že občutno skopari s toploto. Opazno krajši dnevi zadržujejo v panjih čebele, ki se že pripravljajo na zimo. Skorajda bo napočil čas, ko ne bomo mogli več preverjati stanja v panjih, in samo ugibali bomo lahko, ali smo pokrmili zadostne količine sladkorja in ali smo bili zares učinkoviti pri ukrepih proti varozi. Nemalokrat nas bodo prevevali dvomi, ali imajo vse družine dobro matico in če so dovolj močne, da bodo kljubovale bližajoči se zimi, ki nam bo sama še najbo- lje povedala, kako smo poskrbeli zanje.