1953“ el j a -n«laj)L List izhaja vsako soboto zjutraj. Posamezna številka 20 lir, na šestih straneh 25 lir. Zaostale številke dvojno. Celoletna naročnina 1000 lir; polletna 500 lir; trimesečna 260 lir; mesečna 90 lir. Uredništvo: TRST, ulica Montecchi 6/II - tel. štev. 93-073, 93-806. Uprava; TRST, trg Duca degili Abruzzi 3, Dom pristaniških delavcev II. nadstr. - tel. štev. 28-402. Dopisi se dostavljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi in slike se ne vračajo. •— Oglasi: v širolkosti enega stolpca za vsak milimeter 30 lir. Oglasi se plačajo vnaprej. POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI - SPED. IN ABBONAM. POST. DELO GLASILO KOMUNISTIČNE P AKTI JE S.T.O. Pohiti s svojim prispevkom za Prvi maj! [BNOVLJENA IZDAJA LETO V. ŠTEV. 233 TRST - SOBOTA, 18. APRILA 1953. CENA 20 LIR SVI: loven1 č. U« izseli Iruži TOVARIŠ TOGLIATTI JE PREDLOŽIL VOLILNI PROGRAM KOMUNISTIČNE LIS1E /imet r z že Trža! konc J.P.I. SE BORI ZA MIR IN SOCIALNE REFORME roti političnemu monopolu demokristjanov Velika konferenca K.P.I. v Rimu - Kandidirali bodo vsi dosedanji komunistični poslanci s tovarišem Togliattijem na čelu V Gorici je med kandidati tudi slovenska delavka Seličeva - D. C. ima v svoji listi bivšega fašističnega poslanca jska j ajmla meloA 15. t rono*W za volilno bitko v svetfii so v polnem teku. V ..40 Igieni -tednu so razne istran-«°V, skupine in gibanja predlo-aica |Sv°je volilne znake, od ,ka-nost h je notranje • ministrstvo BOft>ril0 65, doči-m je nekatere željaf*01 s tem, da jih predlagajo .| Popravijo ali spremenijo. KoncZnaki niso bili vrnjeni no-evetj£'iemu ministrstvu. Zato ka-Konc^a bo število predloženih 11.30 jtov ostalo neiz-premenjeno-. rt' ‘ okviru volilnih priprav se duetv sredo vršila konferenca ein3 thinistične partije Italije, na 0fri je tovariš Togliatti za--HNJ.i' volilni program KPI, ki . fsa v glavnem tri točke: 5ge T?0 miru in socialnih reform, Iz krnitev «hladne vojne» v iritafanjosti dežele in razbitje tičnega monopola krščan-demokracije. kvariš Togliatti je opisal 3 P° za mir, ki jo vztrajno rì°! narodi sveta na čelu s ■ Jetsko zvezo in uspehe na-® ^v, da se ohrani mir. Tudi ert ^ans^t narod globoko čuti ret>0' po miru in zato postani !P.artiia vprašanje miru v ni e v°ttlne borbe ter po-nijv; italijanski narod, naj se i °dočih volitvah izreče na da bo Italija dobila vla-združila vse, ki se za pomiritev v svetu ter iinu jjj ljstVjki bo ce r ,/*a dosledno politiko miru. "5i'bi?lriiritev v svetu in posta-Jv vlade miru je tesno povejo ,na s drugo točko volilnega ; «frama’ s 'Prekinitvijo hla. ;a ‘ Vojne v notranjosti dežele. ena- : ’ v xi.unaiijuoi.1 Ut van,fUbliška ustava jamči ! ra?ravnost državljanov in do-i '«li’)-'?5 Itaiijans'ka republika a na delu. Toda vsa na- I Ustave so bila pogažena :in’ rePublika je bila izpreme-a *Tp.v Policijsko državo, ki iko-|61ji na bladni vojni proti )ln°htnnemu ljudstvu. Proti d° i nasiljem in zatiranjem ■ - i ■- delovnega ljudstva, po-D°, Ijajo .komunisti politiko, ki na ( vzpostavi načela ustave in . f eno * svetlic iltr l :‘i os sodine hladno vojno proti ve-“I. državljanov, ki žive od P^ga dela. P je tovariš Togliatti opi-i kam je privedla diskrimi-in>ih a 'P°llitika De Gasperija ° vi*10 ljudstvo. Klerikalci so r°'s,Pr^ vse obljube socialnih ..J rrn in branili le gospodar-vijiq rekii^s^- ----- bodL pes^e žel» na ! volj i s] loki itili z ab* Sike privilegije kapitalističnih in veleposestniških skupin. Posledica tega je silno cbuboža-nje vsega delovnega ljudstva. Zato predlagajo komunisti celo vrsto socialnih reform, ki jih predvideva ustava in ki naj zajamčijo delavcu in njegovi družini svoboden in dostojen obstoj. Tako predlagajo nacionalizacijo- velikih industrij in podjetij, brezplačno zdravniško pomoč vsem. -potrebnim, borbo proti stanovanjskim brlogom in zgraditev 300.000 -stanovanj na leto, agrarno reformo, ki naj da razlaščeno zemljo tistim, ki jo obdelujejo ter celo vrsto drugih izboljšanj. Iz volitev naj izide vlada, ki bo znala resno voditi borbo proti bedi, proti trdemu življenju delavcev, kmetov, obrtnikov, trgovcev, in ki- naj povede deželo v socializem, sicer se Ita- lija ne bo mogla izvleči iz težke depresije, kamor jo je privedla klerikalna po-litika. S tem jasnim in konkretnim programom bo KPI stopila pred volivce. Komunistična partija je prva predložila notranjemu ministrstvu kandidatno listo za poslansko zbornico in bo zato njena -lista nosila številko eno. Tov. Togliatti je kandidat v volilnih okrožjih Rim. Torin in Catania. Long o v -Milanu in Alessandriji, Secchia nosilec liste v Pisi-Livornu, Scoccimar. ro v Venezia-Treviso, Di Vittorio v Foggi in Tarantu itd. Vsi bivši poslanci in senatorji so ponovno predloženi za kandidate. Tudi za volilno okrožje VI-dem-Gorica-Belluno je bila že predložena lista kandidatov v poslansko zbornico, sestavljena in naslednjih tovarišev. Giacomo Pellegrini, Gino Beltrame, Francesco Bettiol, Silvio Bolet-to, Aurelio Pugliese, Lino Argento, Fulvio Bergomas, Giovanni Dall’O, Tranquillo De Ganeva, Angelo Galante, Ferruccio Grasselli, Angelo Miro-lo, Guido Nadalutti, Maria Pietri-Pezze in slovenska delavka Marija Selič. Medtem se nadaljuje razkroj v vrstah strančic, ki so tako slepo podpirale in služile DC. Številni socialdemokrati, liberalci in republikanci zapuščajo svoje -stranke in se vključujejo v dve novi opozicijski gibanji. «Allenza democratica» pod vodstvom poslanca Corbina in «Unione popolare», ki mu stoji na čelu sen. Ferruccio Farri. Ti dve gibanji sta imeli že dve u-speli volilni zborovanji v Milanu in Rimu. Med večinskimi strankami se vršijo mrzlična posvetovanja za skupen nastop pri volitvah v senat, kjer pa demokristjani ne -držijo -svojih obljub in -skušajo opehariti svoje satelite s postavljanjem svojih kandidatov. Zavedajoč se -svoje slabosti, -skušajo demokristjani pridobiti za -svoje -liste tudi imena raznih znanih umetnikov in športnikov misleč, da jim bo njihova slava pripomogla obr-žati -se na -o-b-lasti. V Terni pa so postavili za nosilca liste bivšega fašističnega poslanca Rossi-Pa-ssavanti, ki je -leta 1926, s svojim glasom pripomogel k izključitvi iz poslanske zbornice vseh opozicijskih poslancev, med njimi tudi De Gasperija. Medtem so -po vsej Italiji v teku žive agitacije za izbolj- šanje mezdnih in splošnih ži- j ščencev. vljenjskih pogjev delovnega ljudstva in za obrambo tovarn, ki jim- preti zapora. V zadnjem tednu so stavkali vsi delavci siderunške industrije. V Piom-binu je policija navalila na -tovarno Magona in s silo izgnala 2.500 delavcev, ki -so od 3. a-prila držali zasedeno to-varno, da je ne bi gospodarji zaprli. S svojo nepopustljivostjo so delavci dosegli, da so se ponovno začela pogajanja. V sredo je stavkalo dva milijona poljskih delavcev, katere so podprli vsi ostali -obdelovalci zemlje in delavci tovarn. Tudi železničarji so v agitaciji; De Gasperi je s predrznim pismom odbil, da bi se sestal z njihovimi predstavniki in razpravljal o zahtevah železničarjev. Za petek in -soboto je bila najavljena stavka bančnih name- Le resnica nas more voditi z uspehom do naših pravic Širimo in zboljšnimo „Delo“ tei ostali demokratični tisk! Spričo zadržanja, ki ga imajo še vedno nekateri tovariši do širjenja demokratičnega tiska ti pride na misel, da ti tovariši še vedno ne razumejo važnosti, ki jo ima vedno večje širjenje demokratičnih časopisov in revij za uspeh vsega našega delovanja in vseh naših borb. Kdor se ne trudi, da poveča razprodajo našega tiska, se prostovoljno odreka velikemu orožju, ki ga imamo na razpolago, kar pomeni, da se noče posluževati tega dragocenega in učinkovite-ga orodja. Z druge strani pa ne zadostuje priznati le z besedami važnost širjenja tiska. Atlantski tisk vseh barv vodi sedaj ogromno kampanjo pačenja resnice o politiki Sovjetske zveze in objavlja številne fantastične laži in klevete. Ta tisk ima za cilj preprečiti, da bi si javnost ustvarila točno mišljenje o resničnem stanju stvari, in omogočiti manevre onih, ki vidijo v mirovnih predlogih ZSSR večjo jim je zato treba pomagati, ce- Dan vstaje bomo slavili v znaku mini in enotnosti Proslave bodo 25. in 26. aprila Sile osvobodilnega gibanja se računajo na skrajno težavne pripravljajo, da dostojno proslavijo 25. april, S. obletnico vstale, v znaku utrditve miru, o-brambe demokratičnih svoboščin, enotnosti naprednih sil in delavskega razreda. Na našem Ozemlju, izpremenje-nem po vojnohujskaškem imperializmu v poikolonijo, ki služi za vojaško oporišče, skušajo nazadnjaške sile, poslužujoč se vnetih italijanskih in slovanskih nacionalističnih agentov, spremeniti zdrav narodni čut našega ljudstva v šovinistični nacionalizem ter sejati sovraštvo. Z druge strani skušajo sovražniki miru življenjske pogoje našega delavstva, da -bi ustvarili nasprotstva in mržnjo med samim delavskim razredom. Borba, ki so jo vodile osvobodilne sile proti fašizmu in proti okupatorju je bila prepojena s težnjo, da se odstranijo s sveta vse te socialne grdobije, da se ustvari boljša človeška družba. Tem idealom se tisti, ki so se u-deležili osvobodilne borbe in v njej trpeli, niso nikoli odrekli. Prav zato pa so pozvani partizani, udeleženci vstaje, politični preganjanci, zaporniki, konfini- AMER1ŠKI VOJNI NETILCI SO VEDNO BOLJ IZOLIRANI V SVETU Anglija se vedno bolj oddaljuje od ZDA, ker se boji vojne in izkoriščanja Britanski poslanik se je razgovarjal z Molotovom - Angleški zastopniki nočejo naročiti ameriškega žita, ker je predrago - ZDA so v OZN odbile mirovni načrt LR Poljske n napredka, vrinjati med ljudstvo , rancU aktivisti in vsi, ki so količkaj prispevali v osvobodilni borbi, da se udeležijo manifestacij 25. in 26. aprila, tako da bodo te manifestacije resnično mogočen izraz osvobodilnih sil, ki naj dokaže, da so borci osvobodilne borbe ostali zvesti svojim idealom in da budno čuvajo. kozmopolitizem, ki zanikuje vsako narodno dostojanstvo. To jim je potrebno, da bi mogli držati ljudstvo razdvojeno, da bi poglobili razkol delavskega razreda in s svojimi lažmi in klevetami ustvarjali zmedo v idejah in sejali nezaupanje. Pri tem. Sovjetske pobude za pomirjeni e v svetu, za odstranitev vojne nevarnosti in za mirno rešitev vseh -sporov med posameznimi državami so imele po vseh državah velikanski odmev, tako med političnimi -krogi kakor tudi med najširšimi plastmi javnega mnenja. Najbolj je viden ta globoki vtis v Angliji, kjer je inezadolj-stvo z vojnohujskaško politiko ZDA vedno večje, pravtako pa tudi zaskrbljenost za usodo Velike Britanije v primeru vojne. Z največjim zanimanjem je zato pričakovala javnost vrnitve brit. poslanika v Moskvo ter njegovih razgovorov s predstavniki sovjetske vlade. V Londonu je poslanik Gascoigne dobil od Churchilla točna navodila, -da naveže tesnejše sti- ke med -obema vladama. London je namreč sprevidel, da ni mogoče več dalje zavračati brez lastne škode sovjetskih mirovnih predlogov; obenem pa se hoče Churchillova vlada nekoliko izmakniti ameriškemu političnemu in gospodarskemu pritisku. Prvi -sestanek med Gascoig-neom in Molotovom je bil v soboto in je trajal 45 minut. Vsi ker vsi vedo, da -se je pred vrnitvijo v Moskvo angleški poslanik pon-o-v-no posvetoval z Edenom in Churchillom. Splošno mnenje je, da sta se razgo-varja-la o utrditvi miru na Daljnem vzhodu ter da bo predmet drugega razgovora možnost u-reditve nemškega vprašanja. Nova orientacija angleške zunanje politike se vedno bolj očitno kaže iz pisanja tam-kaj- angleš-ki listi posvečajo temu šnjih časopisov, med njimi tu- srečanju veliko pozornost ter poudarjajo, da je to- šele prvi razgovor in da mu bodo sledili še drugi, eden že v teku tedna. Angleško zunanje ministrstvo je izdalo uradno obvestilo, po- katerem naj bi -se Molotov in Gascoigne razgova-rja-la o manj važnih zadevah; ven. dar tega nihče ne verjame, di -poluradnih vladnih lis-t-o-v. Tako piše «Times», ki velja kot -c-draz mnenja zunanjega ministrstva, da bi bili z morebitnim znižanjem oborožitve res prizadeti angleški kapitalisti zaradi padca cen strateškim surovinam in zaradi zmanjšane proizvodnje orožja. Toda na drugi strani pa bi imela angle. ez 2 dni se bodo začeli vračati ri '•'vi bolni in ranjeni ujetniki v Koreji Dogovor o izmenjavi je bil podpisan v soboto * Veliko veselje po vsem svetu - Ljudske sile si prizadevajo za obnovo pogajanj o premirju, Amerika jih pa skuša preprečiti / m'1- S°'Dot° je bil končno pod-£° vsem svetu težko pri-,.n.Vani sporazum glede iz-troM-Jave ranjenih in bolnih m j n*G-v na Koreji. Dogovor P3j t>°dpisaia general Li S ang naL.a ljudsko armado, admiral Ea Za ameriške in dru--ets- .oborožene sile. Po tem V1 .jj a2umu sta določeni v bli- i vit SOt:'rd V Pan Mun Džomu> a L ,Se vrše konference, dve .ni -središči, kamor bodo cUAeJali ranjene in bolne ujet-a 'v a 2a izmenjavo. Počenši z I J .Brilom bo začela izmenja-e. ’|jla sicer bod-o-. Korejci vra- II i-os, Vno PO sto ameriških v v’ alih ujetnikov, Američa- k3 500 korejskih in ki-taj-aal. uiet-nik-ov. Izmenjava se « ^ do.kon5ati v 30 dneh. J 'C doseženem sporazu-Slede bolnih ujetnikov je „j)St,Svet -sprejel z največjo ra-- . Celo v Washingtonu nc*^ davili, da pe to zelo -do-—5^ a°vica. V krc-gih Združe-twar°dov v New Yorku -so H-^o Ja’ ^*a skienitev tega do-k a Pomeni prvi stvaren ko-* sklenitvi premirja na Jki fronti. V angleških ičfe-- ;0p{žtlrCai11 krogih podčrtujejo iuS1' Prizadevanj Koreje in i da bi -prišlo čimprej irt1-L nove pogajanj za pre-na fronti. Na -seji spodnje n. «kH. > n e je prvi minister Chu-r. sK«k' na interpelacijo laburi- 4 D: k 81; , ga poslanca izrazil zad-o-angleške vlade zaradi neSa sporazuma. Rekel f da V , Predstavlja ta dogo-‘ioč°°’rodošel in pogum vli-hjo razv°j- Izrazil je svoje l|$u 6’ da bo v najkrajšem )c, Jazveselil zbornico z no-rrie ^t3novi pogajanj za pre-lvab ^udi v vseh drugih -dr-UvejJe ta novica vzbudila kaj-e ,Veselje in upanje na KoTJ-- lconec sovražnosti i «vQ^asn° z -doseženim do-:°v j111 glede vrnitve ujet-ni-l-Ho-si 'korejski gene,ral Nam j Pov a.meriškemu vrhovne-o' Ojniku Clarku pi-smo, v katerem mu odgovarja na njegove zahteve glede nadaljnjih predlogov korejsko-kitaj-Lte vojske. V odgovoru pojasnjuje Nam II -staliišče -ljudskih sil glede vrnitve ostalih ujetnikov. Po prenehanju sovražnosti na fronti naj bi -se takoj vrnili v-si ujetniki, ki so izrazili željo, da se vrnejo domov; ujetnike, o katerih se pa zatrjuje, da se nočejo- vrniti v domovino, naj pošljejo v ka-ko nevtralno državo. Ljudske -sile bodo po v-sej verjetnosti predlagale kot nevtralno državo Indijo, ki se je kot taka v resnici tudi pokazala in se večkrat trudila, da bi s svojim posredovanjem prispevala -k dosegi miru. Po vesteh, ki jih je razširila ameriška agencija «United Press», il gen. Clark že -dobil od ameriške vlade navodila glede obnove pogajanj -s pred- stavniki ljudskih -sil o premi-1 di nekaj drugih vesti, ki ka-rju. Po poročilu te agencije naj žejo na to, da Američanom ni bi Clark predlagal -obnovo -po- j kdo-vekaj pri -srcu ko-n-ec vojne gajanj že koncem tega tedna ali v začetku prihodnjega tedna. Kot nevtralno državo, katera naj bi nadzirala ujetnike, ki se po dogovoru ne bi vrnili takoj v domovino, bodo- Američani baje predlagali Svico. Po ameriškem načrtu ujetnikov ne bi prepeljali v nevtralno -državo, marveč bi jih zbrali na kakem otoku pod ameriško zasedbo, kjer bi jih zaupali nadzorstvu predstavnikov nevtralne države. V ta namen tudi hočejo predlagati Svic-o k-ot nevtralno državo, ker bi tja zelo težko- po-slali ivečje število vojnih ujetnikov. 2e ta manever kaže, da Američanom ne gre za čimprejšnjo sklenitev premirja, marveč jo skušajo preprečiti ali vsaj zavleči. Splošno veselje je skalilo tu- SENCA NETILCEV VOJNE ZDA V INDOKINI Francoski manever proti patriotom Laosa PARIZ — Francoska vlada j beg franco-sko vojsko. V. mno-je sprožila zelo nevaren ma- gih krajih n-i ta utegnila niti never, ki ima namen m-otiti pognati v zrak zalog orožja in potek pogajanj na Koreji za streliva. Kot kaže bi -si lutkovni kralji in knezi In-dokine. ki so bili dol sedaj v službi francoskih imperialistov radi menjali gospodarja in si izbrali tistegai ki bi jih bolje plačeval. V tem primeru gre za Američane, ki seveda podtalno delujejo proti Francozom. Zato je tudi «potrebno», da se v indokinski s-po-r privabi tudi ameriške in-terventiste. Vsekakor je ozadje -tega spora zelo temno. izmenjavo bolnih in ranjenih vojnih ujetnikov. Izmislila si je dozdevni napad na Laos, -ki je sestavni del Indokine. To je storila tudi z namenom, da razširi in «internacionalizira» vojno, ikl jo že šest let brezuspešno vodi -preti vietnamski -narod noosvobo-dilni vojski. Ze šest let se namreč vietnamsko- ljudstvo junaško bori proti francoskim kolonizatorjem, zato ni sedanja «ofenziva» popolnoma nič novega. Dejstvo pa je, da -so osvobodilne -sile v mnogih krajih zlasti v poslednjih dneh pognale v panični BERLIN — Vlada DR Nemčije je odredila, da se odpravijo nakaznice na blago in čevlje, v Koreji in da zato skušajo na razne načine ovirati normalen razvoj nadaljnjih razgovorov. Tako -se še vedno- nadaljujejo nasi-lstva nad ujetimi korejskimi in kitajskimi vojaki po taboriščih, -kjer so tudi v zadnjem času ponovno s -silo nastopili proti njim; mnogo ujetnikov je bilo zopet ranjenih, nekaj pa celo ubitih. Splošno zgražanje je vzbudilo surovo ravnanje ameriških stražarjev celo proti bolnim -in ranjenim ujetnikom, ki bi morali biti v kratkem repatriirani. Proti temu ravnanju je 700 ujetnikov, ko -so jih pripeljali z -ladjo v Fusan, napovedalo «sedečo stavko». Ker se nis-o- hoteli izkrcati, -so Američani s silo vdrli na ladjo ter jih prisilili z -ladje. Spričo skorajšnje v-rnitve bolnih in ranjenih ujetnikov so postali ameriški vojaški -krogi zelo zaskrbljeni. Boje se namreč, da bodo ameriški ujetniki« najhujša živa obtožba proti grozodejstvom njihovih čet na Koreji, obenem pa tudi najbolj vneti zagovorniki prenehanja sovražnosti. Ameriško vojn-o« ministrstvo je celo izdalo izjavo, po -kateri naj bi številni ameriški vojaki v ujetništvu menjali svoje politično- prepričanje. To se je po mnenju vojnega ministrstva posrečilo ljudskim silam -s posebnimi «sistemi», med katerimi -kot nekakšno hudodelstvo navaja zelo-dobro postopanje z ujetniki s strani Korejcev in Kitajcev. Za pakt miru med 5 velesilami PRAGA —> Tajništvo SSM spo-roča, da bo Izvršni odbor Svetovnega sveta miru zasedal 5. in 6. maja. Obenem poziva vse odbore miru, naj pospešijo. akcijo v -podporo zahteve za sklenitev pakta miru med petimi velesilami. Zveza partizanov S.T.O. in Združenje bivših političnih preganjancev V soboto, 25. aprila ob 9.30 V KINU OB MORJU Velika manifestacija osvobodilnega gibanja Govorila bosta: Francesco Gašperini Slava Čebnlec-Katra Predsedoval bo Ado Slavec Sodelovali bodo: Gojenci zavoda Biancotto iz Benetk (sirote osvobodilne borbe) bodo izvajali kulturni program. Igrala bo godba Rinaldi. V nedeljo, 26 aprila ob 11. uri dopoldne na Opčinah partizansko zborovanje ob 12.30: partizanski obed ob 14.30 bo krenil sprevod k strelišču, kjer bo komemoracija za 71 talci govorila bosta: Ado Slavec Alessandro Destradi Predsedoval bo Rudi Wilhelm Državljani! Udeležite se polnoštevilno manifestacij osvobodilnega gibanja! Sodelovala bo godba iz Trebč. ška industrija mnogo več koristi z znižanjem cen surovinam, ki jih mora uvažati; pravtako pa bi predstavljalo pravi blagoslov za Anglijo- znižanje živeža, katerega morajo skoro v celoti uvažati. To mnenje londonskega lista temelji na bridkih izkušnjah, ki jih dnevno doživljajo s strani ameriških monopolistov. Tako so ameriški izvozniki prejšnji teden na zasedanju Mednarodnega sceta za žito postavili zahtevo, naj se zviša maksimalna cena pšenici od 1.80 dolarjev za bušel na 2.05 dolarjev. Angleški predstavniki so se temu uprli po telefonskih direktivah, ki so jih dobili od Churchilla. Angleškemu vzgledu so -sledile -tudi Indija, Nova Zelandija, Cejl-o-n in Av-stralja. Anglija se ne pusti več izkoriščati -po samovolji ameriških kapitalistov, posebno še, ker se zaveda, da si lahko žito in -druge življenjske potrebščine nabavi v Sovjetski zvezi mnogo ceneje in brez dolarskih deviz. Kljub pritiskom z vseh strani Združene države še nadalje skušajo- preprečiti vsakršno pobudo za pomirjeni e med državami Vzhoda in Zahoda. Nov dokaz je -dal ameriški predstavnik v OZN Gross, ki je v političnem odboru Združenih narodov odbil v-se predloge predstavnika LR Polj-ske Skrzeszw-skega. Ta je predložil obsežen načrt za odstranitev vojne nevarnosti in za utrditev miru in prijateljstvo med narodi s -sledečimi točkami: 1. takojšnje prenehanje bojev na Koreji, 2. obnovitev pogajanj, 3. odstranitev vseh tujih čet, 4. Zedinjenje Koreje, 5. zmanjšanje za 1/3 oborožitve 5 velesil v enem letu, 6. brezpogojna prepoved atom-skega orožja, 7. -odobritev ženevske konvencije proti bakteriološki vojni po vseh državah, ki tega še niso -napravile (ZDA), 8. izjava o neskladnosti članstva v atlantskem paktu s pripadnostjo v OZN, 9. sklenitev pakta miru med petimi velesilami, h kateremu bj -pristopile tudi vse druge države. nesrečo, kot bi bila prava vojna napoved. To je le en primer in našteli b lahko še mnogo drugi i. Očitno ima tu komunist svojo posebno vlogo, ki jo mora vršiti za pobijanje klevet, za pravilno usmerjanje javnega mnenja, za dajanje pojasnil svojim prijateljem in znancem, svojim tovarišem na delu itd. In katera je prva naloga, če ne prav skrb, da čim večje število državljanov Cita edini tisk, ki objavlja stvari kot so v resnici, brez pačenja in sprevračanja? Brez tega si ni mogoče zamisliti, da bi mogli uspešno vršiti našo akcijo kot komunisti, kot člani partije, ki je na predstra-ži delavskega razreda in ljudstva. Zaradi tega poudarja Partija važnost vprašanja širjenja tiska in prikazuje to vprašanje kot bitko, v kateri moramo v bližnji bodočnosti z magati s tem, da odstranimo napačna pojmovanja in pomanjkljivosti, popravimo napake na podlagi pozitivnih izkušenj, ki smo si jih pridobili in imamo vedno v vidu, da kjer se resno lotimo dela, imamo tudi obširne možnosti ne samo, da postavimo na čvrsto temelje širjenje tiska, temveč, da ga tudi postopoma povečamo. Toda razumeti je treba predvsem eno stvar: širjenje tiska ni isto kot razdeljevanje ali prodaja določenega števila časopisov. Sirjenje predpostavlja politično podlago in organizirano akcijo. Zato, kot vidimo, ni to naloga, ki pripada izključno le odgovornemu za agitacijo in propagando, odgovornemu za center širjenja tiska ali pa razširjeval-cu v ozkem pomenu besede. Poulični sekretar sekcije ali celice, organizacijski sekretar, sekcijski ali celični komite v svoji skupnosti morajo razpravljati o tem vprašanju, analizirati situacijo, postaviti konkretne sklepe, slediti njihovemu uresničenju in ga kontrolirati. Ker pa, kot rečeno, predpostavlja širjenje organizacijsko delo, je potrebno, da sekcijski in celični komite skrbita, da bo v vsaki celici imenovan odgovoren za širjenje tiska, da se v vsaki sekciji ustanovi ali utrdi center ži jenja tiska, da se v sekcijah postavijo vedno močnejše skupine stalnih raznašalcev, to je tovarišev, ki si pridobivajo zasluge v tem važnem delovanju in ki niti njihovo delo in ga popularizirati, da bi njih vzgled služil za vzpodbudo vsem ostalim. Za glasili naše Partije «Delo» in «Lavoratore» mora imeti širjenje poseben značaj. Ne more se uporabljati ista metoda za. širjenje vsega demokratičnega tiska, ker je treba upoštevati, 'da imamo celo vrsto časopisov in revij za najrazličnejše kategorije bral. cev, za mladino in žene, za najmlajše in one, ki se navdušujejo za znanost in umetnost, za komu. niste in simpatizerje. Za «Delo» in «Il Lavoratore» se je treba predvsem nasloniti na vodje skupin, to je tovariše, ki imajo stike z ostalimi člani Partije in simpatizerji ter polagati važnost na naročnine. Komunist ki se naroči na «Delo» ali «Il Lavoratore», si zagotovi stalno zvezo s Partijo in prispeva gmotnemu podpiranju svojega lista. S čitanjem in širjenjem demokratičnega tiska, s sodelovanjem pri sestavi časopisa s pomočjo svojih kritik, nasvetov, informacij itd., z gmotnim podpiranjem partijskega glasila bo tovariš ne samo izvršil svojo dolžnost, temveč bo tudi povečal svoje znanje, izboljšal svoje politične sposobnosti, tako da se bo mogel vedno uàinwovìteje udeleževati borb in učinkoviteje udeleževati borb in akcij- Partije. UMRL JE H Minai H "BELA,, Našega odgovornega urednika je zadela težka izguba. V četrtek popoldne je v 83. letu starosti umrl njegov ljubljeni cče Ivan Blažič. Pokojni je bil dolga leta marljiv in vesten delavec v tovarni Gaslini. Zaradi svojega blagega značaja je bil povsod spoštovan. Težko prizadetemu tovarišu Rudiju Blažiču in njegovim izraža Izvršni komite KP STO svoje globoko sožalje. V njegovi veliki žalosti iskreno sočustvujejo z njim njegovi tovariši v uredništvu. Sožalje izreka svojemu članu tudi Glavni odbor SHPZ. OD TEDNA PETEK, 10. aprila — Delovno ljudstvo Francije je navdušeno pozdravilo svojega voditelja tov. Maurice Thoreza, ki je prispel v Pariz; pretino prevzame vodstvo Partije se bo tov. Thorez nekaj časa odpočil na deželi — V Buenos Airesu se je vršil pogreb svaka argentinskega diktatorja in b ata pokojne Eve Peron Juana Duarte, ki je pred dnevi izvršil samomor — V Grčiji je močan potresni sunek skoro popolnoma uničil vas Geroplatanos: SOBOTA, 11. aprila — Adenauer je na svojem potovanju po ZDA izjavil, da «tudi če bi Rusi predlagali svobodne volitve za združeno Nemčijo, se ne bi bonn-ska vlada odrekla oborožitvi in sodelovanju v novi armadi e-vropske skupnosti» — V Moskvo je prispel novi ameriški poslanik Charles Bohlen, ki bo nadomestil Georgea Kennana. NEDELJA, 12. aprila — Sovjet, ski zunanji minister Molotov je sprejel angleškega poslanika v Moskvi Gascoignea, ki se je pred dnevi vrnil iz Londona; razpravljala sta o številnih odprtih Vprašanjih med Vel. Britanijo in ZSSR — Angleški zunanji minister Eden je bil operiran na žolčniku; njegovo okrevanje bo trajalo 40 dni; za -to dobo ga bo nadomeščal prvi minister Churchill — Francosko poveljstvo v Viet Namu je dalo premestiti vse čete, ki so bile na položajih okrog Titovi fašisti , si zelo prizadevajo, da bi postali kar najbolj koristni svojim imperialističnim gospodarjem s svoji protisovjetski in protikomunistični službi. Zato se družijo z vsemi silami, ki imajo protisovjetlzem v svojem programu, z vsemi, katerih namen je razdvajati in zapeljevati delovno ljudstvo s prave poti borbe za mir in socializem. Titovci z veliko pobožnostjo zasledujejo vse delovanje tako-zvane druge internacionale so-cialpatriotov ter njenih podružnic v raznih deželah sveta. Toda tudi aktivno pomagajo, da bi se tako izkazali vredne sprejema v njihove vrste; doslej pa se jih še celo socialšov inisti otepajo, ker pač vedo, kako zelo so zasovraženi v Jugoslaviji in izven nje. Tudi v Italiji in v Trstu se na vse načine dobrikajo vsem strujam, ki imajo socializem na jeziku, ne pa v dejanjih. A branijo se jih celo saragatovci. Zato so se s tem večjim ognjem oprijeli sebi enakih — izdajalcev delavskega razreda, magnacucchijev, katerim so celo botrovali pri njihovem krstu, ki je bil pred tremi tedni Izdajstvo jih druži v Milanu. O njihovem «kongre. su» pišejo titofašistični listi, posebno «Primorski» in goriška «Soča», z navdušenjem, kot da bi šlo za njihovo lastno prireditev. Na «kongres» so titofa-šisti poslali celo svojega predstavnika (morda celo več) v osebi odgovornega urednika «Soče», kateri je, očividno po dobljenih direktivah, stopil v stik z raznimi predstavniki izdajalske zalege. Plod tega obiska v Milanu in stikov z magnacucchijev skimi prvaki sta nadvse zanimiva članka v obeh navedenih listih, ki jasno razodevata najožje sorodstvo med obema izdajalskima klikama. Članek v «Soči» je zanimiv za nas predvsem zaradi tega, ker nam odkriva resnične namene magnacucchijev, in s tem kajpak tudi njihovih duhovnih očetov - titofašistov, glede tržaškega -prašanja. «Zveza neodvisnih socialistov pa zastopa tezo — piše goriški titovski listič — da je treba najti način za plebiscit ali direkten sporazum med Italijo in Jugoslavijo v tem vprašanju». Tako je torej jasno, da sta obe kliki na isti liniji. Od davna so že znana titovska prizadevanja, da bi dosegli z De Gasperijem sporazum glede razdelitve STO med -Italijo in Jugoslavijo, bodisi po sedanji črti, po etnični liniji, s preselitvijo prebivalcev ali pa... s plebiscitom. O ostalih «rešitvah» po titovskih načrtih je že dovolj znano, in titovci tudi niso več skrivali, glede plebiscita pa so — vsaj v krajevnem merilu — skušali doslej naprtiti odgovornost zanj na druge rame, in sicer — glej slučaj! — na svoje socialšovinistične zaveznike v Italiji in v Trstu, to Je na PSDI in PSVG, s katerimi jih . vežejo, kot smo že pisali, zelo prisrčne vezi zavezništva. Na tej liniji pa je — kot je razvidno iz «Soče» — tudi titovski prvorojenec v Italiji. Ze to dejstvo ih titovsko navdušenje zanje bi zadostovali kot dokaz, da so titofašisti pripravljeni pristati tudi na plebiscit, samo da bi «rešili» tržaško vprašanje, kot si žele njihovi gospodarji v Washingtonu. Toda tudi sami so izrecno pristali na to rešitev. Tako piše sobotni «Primorski dnevnik», posnemajoč po uradnem titovskem glasilu «Borbi»: «Jugoslavija je pristala na plebiscit, toda šele, ko se popravijo storjene krivice Slovencem.» Tako so se torej znašli v bratskem objemu titofašisti, ma-gnacucchlji, italijanski social-šovinisti in vsi ostali iredentisti, . liberalci, demokristjani, ki so pravtako pristali na plebiscit. Zato ni čudno ljubimkanje ti-tovcev s socialpatrioti, ki so prvi sprožili predlog, naj plebiscit odloči usodo naših krajev. Razumljivo je, zakaj jih bodo podprli na bližnjih parlamentarnih volitvah in zakaj so se odpovedali lastni proslavi prvega maja v Trstu ter vabijo svoje pristaše, naj se udeleže proslave na Velikem trgu kjer bo zbran cvet italijanskih iredentistov in protislovenskih šovinistov. Nasama v notranjost utrdbe, ker se boji novega napada s strani vietnamske ljudske vojske — V Milanu je bila svečana otvoritev 31. milanskega velesejma, na katerem razstavlja 36 držav. Otvoritvi je prisostvoval tudi sovjetski poslanik Kostilev. PONEDELJEK, 13. aprila —V Holandiji je morje ponovno porušilo nasipe otoka Duivelanda in prodrlo v notranjost; prebivalstvo je začelo zapuščati otok — Zakonca Rosenberg bosta morala čakati na odločitev Vrhovnega sodišča Združenih držav glede njunega priziva do 27. aprila, ker je Vrhovno sodišče prekinilo svoje delo baje zaradi nesoglasja, ki je nastalo med sodniki, ko ie bilo treba odločiti ali sprejeti ali odbiti priziv Rosenbergo-vih — Namestnik prvega mini stra Iraka je izjavil, da njegova vlada ne bo obnovila vojaške po. godbe, ki dovoljuje Angležem zasedbo številnih oporišč v Iraku- TOREK, 14. aprila — Sovjetski zunanji minister je sprejel novega ameriškega poslanika v ZSSR Bohlena: o razgovoru, ki je trajal približno pol ure ni bilo izdano nobeno poročilo — General Ridgway je prispel v holandsko prestolnico Amsterdam, kjer bo imel razgovore z vojnim ministrom Stafom, medtem ko se ljudstvo na otoku Duivelandu bori z vsemi sredstvi proti prodiranju morske vode, ki je poplavila otok in dosegla višino 90 centimetrov — V dveh argentinskih provincah so se vršile krajevne volitve, na katerih je zmagala vladna stranka; v «provinci predsednika Perona» so komunisti, kot edina opozicijska skupina. znatno napredovali in prejeli 3879 glasov proti 1057 pri volitvah leta 1951. SREDA. 15. aprila — V Južni Afriki so se v silno napetem ozra. čju vršile volitve v parlament; volili so samo belci, ker črncem in Indijcem ni priznana volilna pravica. — V upravnih volitvah v občini Sonarpur so kandidati Komunistične partije Indije prejeli ogromno večino glasov; tudi V občini Mindapur so kandidati demokratične fronte prejeli pet sedežev od devetih. — Filmski igralec C-harlie Chaplin je v Ze-nevil vrnil ameriškemu poslaništvu dovoljenje za povratek in s tem priznal, da se noče vrniti v ZDA, kjer so ga mislili postaviti pred komisijo za «protiameriško delovanje». — Nemško-ameriški pisatelj Stefan Heym se je odrekel svojemu položaju častnika ameriške vojske in se zatekel v Nemško demokratično republiko. ČETRTEK. 16. aprila — Pri volitvah v Južni Afriki je zmagala nacionalistična stranka, ki ji stoji na čelu rasist Malan — V Perziji so se vršile velike proti imperialistične in protimonarhične demonstracije, naperjene proti Amerikancem in perzijskemu šahu — V Chicagu je izbruhnil velik požar, ki je po pr*lh vesteh zahteval 18 mrtvih in 30 #nje-nih. Borbe italijanskih kmetov za zemljo in dvig gospodarstva Takoj po osvoboditvi je bil postavljen v Italijanski republiki na dnevni red eden izmed temeljnih problemov življenja, to je agrarno vprašanje. To vprašanje nam prikazuje dve plati in .sicer ,na eni strani, nujno in neodložljivo potrebo kmetov do zemlje, na drugi pa obstoj veleposestev in velikih agrarcev. Dokler so bili v vladi tudi komunisti in socialisti, so uresničili, čeprav ne popolnoma, nekatere zahteve in potrebe revnih kmečkih slojev. S tem so pa istočasno utrli pot agrarni reformi, ki bi spremenila obstoječe stanje veleposestni-štva, ne da bi prišlo do celotne zemljiške razlastitve, kar sicer tudi ni bilo v načrtu. To je namreč možno le s prevzemom oblasti od strani delavskega razreda. Razbitje nacionalne enotnosti, do katerega je prišlo po naklepih De Gasperija, je privedlo do izključitve komuni, stov in socialistov .iz vlade. To razbitje je imelo svoje posledice tudi v pogledu agrarne reforme, ker je za vrlo možnost mirnega razvoja rešitve tega, stoletje starega vprašanja. Zaradi- tega so morali italijanski kmetje, dninarji, poljski delavci, polovinarji in mali neposredni obdelovalci zemlje stopiti v borbo, da iztrgajo agrarcem Padske nižine in veleposestnikom z juga boljše pogoje, da se zoperstavijo njihovi ofenzivi in zajamčijo razvoj nacionalne kmetijske proizvodnje. Val stavk za iztrganje določenih pridobitev, narobne stavke, da prisilijo agrarce in vlado, naj začnejo potrebna dela za izboljšanje proizvodnje, borbe v podkrepitev zahteve Za izvedbo resnih korakov proti poplavam in suši, zasedba neobdelane in slabo obdelane zemlje — vse to predstavlja različne plati borbe za zemljo. Od 18. aprila dalje so postali agrarci še bolj predrzni, za kar jim je podlaga volilni uspeh demokristjanov. In v tej svoji drznosti so šli že celo tako daleč, da sploh nočejo sli- v deželi. Se posebno mogočna je bila avguta 1948. leta splošna stavka poljskih delavcev in dninarjev proti odpovedim ki so bile kot represalija dane v škodo poljskih delavcev. Razen tega je bila ta .stavka obenem izraz protesta proti poslabšanju delovnih pogojev dninarjev. 'Kakor znano se je ta stavka zaključila z uspehom. Važne borbe vodi italijanska kmečka organizacija «Fe-iermezzadri». S temi borbami so polovinarji iztrgali lastnikom zemljišč ugodnejše odstotke pri razdelitvi poljskega pridelka ter ga prisilili, Ida mora odstopiti od svojega deleža gotov odstotek za izbolj-ševalna dela na posestvih, ki so bila 'oddana v najem. V južnem delu so se v letih 1949-1950 razširila mogočna gibanja za zasedbo neobdelane zemlje in narobne stavke. Slednje si postavljajo cilj, da prisilijo veleposestnike na izvedbo potrebnih del za kmetijsko proizvodnjo, ki jih mora plačati veleposestnik. Širokemu in mogočnemu valu kmetijskih sil v borbi za zemljo odgovarjajo agrarci, ki jim pomaga demokristjanska vlada, s terorjem in prelivanjem krvi. Kri junaških italijanskih kmetov je tekla v Me-lissi, Torremaggiore, Montesca-gliosu, Modeni, Dentelli, Čelanu itd. Toda vse zaman, kmetje ne odnehajo od pravične borbe. Demokristjanska vlada je morala pristati in to pod pritiskom vala agitacij na nekatere koncesije, čeprav omejenega značaja. Cilj kmetov je, da si zajamčijo dosledno izvajanje teh koncesij ter da si po. tom vztrajne in nenehne borbe zagotovijo še druge. Tako je leta 1951. uspelo kmetom v Kalabriji iztrgati, veleposestnikom na podlagi zakona za Silo in Crotone 76.000 hektarjev zemlje, -dočim je bilo prej določenih za razdelitev samo 45 do 50 tisoč hektarjev. Borba revnih kmetov brez zemlje se nadaljuje in slednji bodo morali tudi v bodočnosti budno čuvati in braniti do-se-kmeto.v. Od tradicionalnega šilili#. Pohod kmetov na zapu ščena polja fevdalcev sati kaki agrarni reformi, sabotirajo zakone, ki se nanašajo na neobdelano zemljo, razdelitev poljskih proizvodov s polovinarji itd. In ne samo to. Iztrgati hočejo kmetom celo vse tiste pridobitve, ki so si jih slednji priborili v letih od 1944. do 1947. Predolgo bi bilo naštevati vse borbe, ki so se razdvijale središča kmečkih borb v Pad-štva, ki je •— poleg industrija-lizacije Juga — glavni pogoj za dvig gospodarstva. Do 1945. ni bilo v Italiji tako velikih in obsežnih gibanj danje pridobitve ter še nadalje vztrajati v borbi za dosego novih ciljev, med katere spada tudi likvidacija veleposestniški nižini so se te borbe raz-1 bodo sirile in zajele vso deželo. Komunistična partija Italije, to je Partija Gramscija in Togliattija. je pravilno razumeli^-da si mora delavski razred docela osvojiti zahteve kmetov, ki potrebujejo zemljo. Razumela je, da je problem Juga predvsem bistveno vprašanje zemlje ter da je vprašanje dejanske združitve Italije povezano z likvidacijo veleposestništva na jugu. Partija Grascija in Togliattija si je osvojila Leninov nauk, da so prav revni kmetje glavni zavezniki delavskega razreda in zato postavlja problem tega zavezništva tudi na terenu konkretne množične borbe kmetov za rešitev njihovih problemov. Na zastavi borbe italijanskih obdelovalcev zemlje je zapisano: «Terra, non guerra» (Zemljo, ne vojno). In ni dvoma, da bodo v okiru svojih stanovskih organizacij, sledeč naukom Partije Togliattija, ramo ob rami z delavskim razredom uresničili to svoje geslo ter tako odprli Italiji perspektivo blagostanja, miru in boljšega življenja. F. G. DELOVNE KMETE SO TITOVCI OROPAŠ plodov njihovega truda v zadruga Z odvzemom agrarne zemlje so zazbili mnogo zadrug, delovne zadružnike pa prostavili na cesto - Vso imovino, ki si jo je obdelovalna zadruga pripravila s svojim delom, bodo odvzeli titovski odbori II V trenutku pogreba tov. Stali ia se je no vsej SZ prekinilo delo za 5 minut. Ustavil se Je tudi ves železniški promet. Tri minute je trajal pozdrav siren tovarn in rečnih ladij. Na sliki — delavci moskovske tovarne Ordžonikidze med petminutno prek! nitvijo dela Kulaki, kateri so brez lastnega dela, izkoriščajoč ostale člane zadruge —■ male kmete in brezzemljaše, ki :so zanje delali — in najeto) delovno silo, udobno, živeli in bogateli, sedaj v trumah izstopajo iz obdelovalnih zadrug, ker vedo, da je konec konjunkture in zato nimajo v njej pričakovati nobenih koristi več. S seboj si smejo odnesti ves kapital, ki so ga prinesli v zadrugo, zemljo, zgradbe, živino, orodje, stroje in vse drugo'. Vzeti si smejo celo živino in orodje, ki jim jih zadruga še ni v celoti poplačala in-vrniti morajo le prejeto vsoto. S tem kapitalom, ki se v teku .njegovega članstva v zadrugi prav gotovo ni zmanjšal, ter z. dobički, «zasluženimi» brez dela v zadrugi, bo kulak samo še okrepil svoj nekdanji privilegiran položaj. K temu je treba dodati še to, da bo z razbitjem zadruge lahko prišel do cenene delovne sile; kajti dninarji in brezzemljaši-člani razbite zadruge bodo predani na milost in nemilost vaškim izkoriščevalcem, ker v mestu je brezposelnih že itak dovolj. Temu nasproti m bodo brez •izjeme udarjeni — eni bolj, drugi manj — vsi ostali člani kmečkih delovnih zadrug, ki so se ali se bodo v najkrajšem času razbile. Mali in srednji kmetje bedo občutd.i- predvsem težo konkurence kulakov, ki bodo poleg z najboljšo zemljo, z od zadruge ali države obnovljenimi gospodarskimi poslopji ter v zadrugi obnovljenim orodjem in stroji razpolagali tudi s ceneno delovno silo: Mali in srednji kmetje bodo po razpustu zadruge prizadeti tudi zaradi pomanjkanja vsakršnega prihranka, ker so s svojim delom v zadrugi zaslužili ikomaj toliko, da so skromno preživljali svoje družine. In tako bedo zopet takoj padli v odvisnost od vaških o-deruhov in titovskih bank, da si nabavijo semena, orodje, živino in druge potrebščine; kajti večina teh deldvnih kmetov je prinesla, razen nekaj zemlje, zelo malo v obdelovalno zadrugo. Poslopja so bila skromna, NOVI NAČRTI BRITANSKIH IMPERIALISTOV PROTI ČRNCEM CENTRALNE AFRIKE SAMO 400 ČRNCEV OD 6 MILIJONOV bo imelo pravico glasovati za ttuitavow Predstavnik ljudstva Bantu je izjavil, da so Afričani pripravljeni sodelovati z Evropejci, toda le kot enaki z enakimi British South Africa Company deluje pravtako aktivno v Nya-ssalandu. Poleg teh dveh še druge družbe, kot British Central Africa Company, Afričan Lakes Corpcration in dr., izkoriščajo te -kolonije. Sk-oro tri četrtine (72 odst.) plodne zemlje v Nyassalandu je pod nadzorstvom angleških podjetij. Po statistikah iz leta 1950. so angleške investicije v britanski centralni Afriki znašale 92 milijonov funtov šterlingov (okrog 180 milijard lir), ki so v enem letu vrgle 10 milijonov funtov (okrog 20 milijard lir) dobička. Poleg tega ise je stvorila v Rodeziji in Nyassalandu buržoazija med belci, ki že -dalj časa bivajo v teh predelih. Interesi teh kolonizatorjev pa se ne ujemajo vedno z interesi angleških monopolov,, včasih si celo nasprotujejo. Krajevna buržoazija je posebno mog-o čn-a v južni Rodeziji in med njo nahajamo poleg koloniza t-orjev, Iki so prišli iz Anglije, tudi mnogo «Afrikanderjev», po poreklu iz južne Afrike, katerih separatistična nagnjenja so -dobro znana. Južnorodezij-ska buržoazija . je dosegla samoupravo, ki ji zagotavlja nekoliko bolj privilegiran položaj, -kot ga imajo ostale britanske kolonije centralne Afrike. Iz tega razloga hočejo kolonialisti utrditi medsebojno zavezništvo, da bi skupno zatrli narodnoosvobodilno gibanje a-friških ljudstev. Gotovo je, da rasisti Južne Rodezije imeli odločimo besedo v morebitni federaciji. On-ii bodo čim-prej uvedli tudi v Severni Ro. deziji in v Nyassalandu svoj rasistični sistem zatiranja A-fričanov. Načrt federacije gre za tem, da zaduši osvobodilno gibanje črncev. To je njegov glavni politični cilj. Toda ta načrt je bil narekovan tudi iz bojazni pred Američani. Gospodarji City j a so zelo vznemirjeni spričo- vedno večje aktivnosti ameriških kapitalistov v centralni Afriki. Naj navedemo le nekaj številk o prodiranju yankeejev. Od 1943. do 1950. leta so neposredne ameriške naložbe v angleških kolonijah v Afriki porasle od 26,9 do 40,9 milijonov do-arjev; in pomemben del teh novih investicij so naložili obeh Rodezijah. Ameriški kapital kontrolira tri najvažnejše rudniške družbe, ki delujejo v Afriki: Roan Anteto-pe Oopper Mineš, Rhokona Corporation in Mufulira Cop-per Mineš. Leta 1951. so Američani -dali Severni in Južni Rodeziji posojilo 5 milijonov funtov šterlingov, katere bo. sta vrnili z 'dobavami bakra kobalta, volframa- in kroma. 1952. leta pa je Mednarodna banka za obnovo In razvoj, katera je pod kontrolo Wall Streeta, dovolila Južni Rodeziji po-sojilo v znesku 28 milijonov dolarjev. Angleški imperialisti upajo, da bodo mogli po ustanovitvi federacije utrditi svoj vpliv v obeh Rodezijah in Nyassalandu. Obetajo si, da bodo pove- BORBA KMETOV IZ PEUME IN OSLAVJA SE NADALJUJE Za poskusi odvzema zemlje se skrivajo raznarodovalni naklepi Borba pevmskih in oslovskih kmetov za obstanek na zemlji, ki jo še iz davnih časov obdelujejo ter z znojem in trudom iz nje črpajo, kar nujno potrebujejo svoj obstoj, se odločno nadaljuje. Vse mahinacije in vsi poizkusi «Ènte 3 Venezie» ter njegovih agentov so se izjalovili. Zaman je bilo tudi strahovanje. Ljudstvo ve, da je pravica na njegovi strani. Zato vztraja v borbi odločno in kompaktno. Kot vsi ostali poizkusi, tako bo tudi poizkus nekega domačina iz Pev-me, ki je v službi «Ente» in ki poskuša prepričevati kmete naj se umaknejo, prej ali slej propadel. On sam pa bo ostal v zgodovini vasi zapisan s temnimi črkami. Površina zemlje, ki jo imajo pevmski in oslovski kmetje v najemu meri skupno 80 ha. Od tega odpade 30 ha na njive, 7 ha na sadovnjake in 43 na travnike ih gozd. Ta zemlja je v zadnjih 50 letih večkrat menjala gospodarje. Najprej je bila last baronice The-met, zatem notarja Čibeja, pozne- j je trgovca Fogarja, kateri jo je j torej od tam, kjer so doma vo- sti do tega, da bio zapustili zemljo, ditelji «Ente». I Ker je Ente uvidel, da so vsa Po 8. septembru 1943. je ta na- njegova prizadevanja brezuspeš-čin upravljanja posestva propa- na brezuspešne so bile tudi del. Tuji obdelovalci zemlje so odšli v svoje kraje. Kmetje-do-mačini so ponovno vzeli v najem zemljišča. Danes ima v najemu omenjeno zemljišče 106 najemnikov. Od teh je 60 neposrednih obdelovalcev. Na njem pridelujejo žito, koruzo, krompir, zelenjavo, deteljo in drugo krmo. Zemlja je kmetom-najemnikom nujno potrebna. Brez nje bi težko izhajali. Brez dvoma bi si morali iskati zaslužka drugje. Toda kje naj ga iščejo, ko pa vendar vsa pokrajina preživlja tako težko gospodarsko krizo in so odpusti z dela na dnevnem redu. Ente utemeljuje svojo zahtevo s tem, da hoče spet preurediti gospodarstvo. Da bi prizadete lažje pripravil do popustitve, jim obljublja, da jih bo obdržal na delu kot dninarje. Tem obljubam je težko verjeti, ko pa je vendar znano, da namerava spet naseliti tuje ljudi, ki naj bi zamenjali domačine. Za vsem tem se torej skriva tudi razne zvijačne mahinacije — je zadevo predal sodišču. Tako se vleče pravda že nekaj mesecev. Bilo je že nekaj razprav — ena je bila pretekli teden, ena pa bo čez nekaj dni — toda kot kaže ne bo prišlo do odločitve pred poletnimi počitnicami. Spor med Ente in najemniki je tako dobil širši odmev. Zanj se zanima tudi javnost izven ožje domovine. O tem vprašanju so raz- posestvo na ta način, da iz veleposestva nastajajo številna majhna posestva, katera jetnljejo v najem kmetje. Zaradi tega postaja vsa zadeva še jasnejša. Zelo značilno je dejstvo, da se titovski svetovalec ni udeležil tako važne seje pokrajinskega sveta. Prav tako je bilo značilno zadržanje svetovalca Bratuža od SDZ, ki je glasoval za resolucijo, ki so jo predložili demokristjani in njihovi priveski. Morda to glasovanje pomeni nekak uvod za bližnje parlamentarne volitve? Tako sta obe takoimenovani pravljali tudi na sejah goriške- «slovenski» politični skupini doga mestnega sveta, preteklo sobo- | bolj jasno pokazali, kako zelo so prodal pokrajinski upravi, ta pa raznarodovalni manever, ki je jo je izročila sedanjemu «Ente». ! naperjen proti domačtnom-Slo- Kljub pogostemu menjavanju go- I vencem- spodarjev so zemljo vedno obde- ' Ko je Ente razposlal pozive na- lavali kmetje iz Pevme in Osla-vja. Cim se je zemlje polastil Ente (1937), je odpovedal pogodbe z najmeniki. Preuredil. je posestvo, zgradil velike hleve in hišo za pisarne. Nasadili so tudi nekaj vinogradov in sadovnjakov, ki pa .niso nikoli rodili tako, kot bi morali in kot rodijo v goriški okolici drugi vinogradi in sadovnjaki. obdelovanje zemlje se je «Entm poslužil ljudi, ki jih je pSbéill ■ iz »kolice Vicenze, : jemnikom, naj zapuste zemljo (avgusta 1952.) so se ti obrnili na Con/ederterro u Gorici ter jo prosili pomoči. Ta se jim je res takoj stavila na razpolago. Spočetka je poskušala najti rešitev mirnim potom, toda Ente je vztrajal pri svoji zahtevi. Medtem se je v Pevmi ustanovil poseben odbor kmetov. Skoraj vsi najemniki so se združili u svoji stanovski organizaciji. Odločeni so bili, 4a nadaljujejo borbo proti Ente, ki jih hoče s silo pripe- to celo na pokrajinskem, svetu. Nikakor pa ni izključeno, da se ne bo o njem razpravljalo tudi na drugih mestih. Naši svetovalci so že 27. januarja t. I. zahtevali, naj se o tem vprašanju razpravlja v pokrajinskem svetu. Postavili so posebno interpelacijo. Toda ta je prišla na vrsto šele preteklo soboto. Kot je bilo pričakovaati so svetovalci takoimenovane «oedine» zavzeli stališče v prid Enteju. Da bi pa zadevo nekoliko «ublažili», so jo prepleskali «z željo, da bi prišlo do zadovoljive rešitve...» Kljub temu da je naš svetovalec tov. Bergomas točno obrazložil celotno zadevo ter prikazal, kako veliko škodo bi utrpeli prizadeti kmetje iz Pevme in Oslavja, ako bi prišlo do tega, da bi morali zapustiti zemljo, so svetovalci večine glasovali proti resoluciji, ki jo je . predložila naša skupina. Tudi tov. Poletto je govoril v prid prizadetim kmetom. Ožigosal je zlasti dejstvo, da Ente hoče spremeniti le posestvo v Pevmi, dočim ravna v FOssalonu pri Gradežu popolnoma drugače, Tam spremili]» jim pri srcu interesi slovenskih kmetov iz Pevme in Oslavja. O tem bodo lahko sodili bralci, zlasti pa prizadeti kmetje sami, zato mislimo, da je na tem mestu vsak komentar odveč. zali v eno gospodarsko enoto delovno silo Nyassalainda rudna bogastva Severne Rodezije in premog Južne Rodezije. Ta nova federacija jim bo — po pričakovanju Angležev — dobavljala velike količine surovin, kar bo pripomoglo k zmanjšanju britanske odvisnosti od Združenih -držav. Oni računajo tudi na povečanje dolarske rezerve Velike Britanije s prodajo dela teh surovin v dolarskem območju. Znano je, da so se pred nekaj časa vladni krogi Južnoafriške zveze dogovarjali z ameriškimi imperialisti. Pod pritiskom iz Washingtona postavljajo oni danes svoje zahteve po* Južni Rodeziji in po angleških protektoratih, kot is o Be-čuanija, Besutoland in Swa-ziland. Spričo takšnega položaja hoče Velika Britanija, da bi pestala nova federacija-branik njene gospodarske in politične moči v centralni A-friki ter da bi z -njo preprečevala ekspanzionis tiene načrte Washingtona. Poleg tega pa bi Centralno-afriška federacija postala tudi velika britanska vojaška baza To -so razlogi, ki so dovedli angleške oblastnike, da so se začeli zanimati za takšno federacijo. Izdelava ustave, s katero so pričeli 1951. leta, se je vlekla dve leti. Poleg velikih nasprotstev med interesi kolonialistov in Afričanov so se pokazala tudi nesoglasja med angleško vlado in belim prebivalstvom -kolonij. Londonska vlada je hotela popolno kontrolo nad zunanjo in notranjo politiko federacije, -dočim so belci v kolonijah vztrajali na večji neodvisnosti. Ta nasprot st va so dovedla celo do iz-sf Ijevanj. Huggins, ki zagovarja interese južnorodezijske bur. žo-azije, je odkrito izjavil, da se bo Južna Rodezija priključila Južnoafriški zvezi, če bo Anglija nepopustljiva. Končno pa sta s e obe -skupini izkoriščevalcev sporazumeli gle de besedila takozvane «ustave». Po poročilih agencije Reuter nameravajo postaviti v Sali, sburyju (Južna Rodezija) federalno vlado, katere naloga bo koordinirati gospodarsko življenje treh članic federacije. Vendar najvažnejša oseba federacije ne bo federalni ministrski predsednik, marveč iz Londona imenovani guverner. Preko njega bo britanska vlada kontrolirala natranjo in zunanjo politiko federacije. Ustanovljena bo «federalna skupščina», ki pa bo imela zelo nedoločene funkcije. Sestavljena bo iz 35 članov, med katerimi jih bo de. vet «zastopalo interese črncev»; in še od teh devetih -so samo šest domačinov, ostali trije pa belci. Značaj «ustave» je bil prikazan na tiskovni konferenci 29. januarja v Londonu z izja- vo enega izmed njenih avtorjev, Hugginsa, ki se očitno poteguje za mesto prvega ministra federacije. Ko so ga vprašali, koliko črncev se ho moglo udeležiti referenduma, ki naj v Južni Rodeziji potrdi u-stanovitev federacije, je mirno odgovoril, da bo samo 400 črncev imelo možnost, da se izrazijo za ali- proti federaciji, Jemo Kenyata, voditelj kenijskega ljudstva. Angleško kolonialno sodišče ga je obsodilo na 19 let ječe. Obdolžili so ga, da je organiziral sekto Mau Mau ker plačujejo dovo-lj davka na premoženje. Ko je eden pri-sotni-k izrazil misel, da bi bilo treba priznati -afriškemu ljudstvu demokratične pravice, se je Huggins odločno izjavil proti. Dodal je: «Evropejci so v •stanju sami vladati. Črnci tega niso zmožni». Toda Huggins se vara, če misli, da je mogoče prezreti mnenje 6 milijonov domačinov o-beh Rodezij in Nyas-salanda. To* mnenje je znano. Ko je laburistična vlada jeseni 1951. sklicala v Victoria Fa-lls (Južna Rodezija) konferenco o osnutku federalne «ustave», so ga predstavniki- afriškega pre. bivalstva odločno odklonili. Iz protesta proti temu o-snutku so bojkotirali obe konferenci v Londonu, aprila 1952. 'in januarja 1953. Pet voditeljev ljudstva Bantu, ki so se januarja 1953. nahajali v Londonu, je v -imenu domačega prebivalstva Nya-ssa-landa izjavilo, da «se bo za vsako ceno upiralo ustanovitvi Federacije». Jošua Nkomo, predsednik Afriškega narodnega zbora Južne Rodezije, edini črnec, ki -se mu je posrečilo priti v London, da bi izrazil protest svojih rojakov pro. ti načrtu federacije, je izjavil na tiskovni konferenci: «Mi bi radi .-sodelovali z Evropejci kot enakovredni a ne kot državljani drugega reda... Ce bodo Evropejci še nadalje ravnali -s črnci tako kot sedaj, jih bodo črnci prej ali slej zapodili». Afričani -se odločno dvigajo pr,oti ustanovitvi Federacije, nasprotne njihovim nacionalnim Interesom. Angleški imperialisti se oči vi dno hočejo po-služiti Federacije centralne A-frike za nadaljevanje svoje oblasti nad milijoni- črnih sužnjev. Njihov položaj pa je omajan v črnski Afriki in zato ga skušajo utrditi. V tem je stvar. Predstavniki domačega ljudstva v teh treh kolonijah vztrajajo na njegovi- pravici, da si samo vlada. Britanski imperialisti pa ostajajo gluhi za te pravične zahteve. Oni hočejo ustvariti svojo Federacijo- proti volji- šestih milijonov Afričanov, to je is silo. To so škodljiva dejanja, kot priznavajo celo nekateri reakcionarni ča-1 s-opi-si; med drugimi Londonski I «Daily Mirror» opozarja via- ! do, da se «igra z dinamitom», j Borbe, ki jih je vzbudil načrt I Afriške federacije, po-nov-no j dokazujejo-, da imperialisti z ! vedno večjo težavo vladajo zatirane narode. -Ponovno -so prisiljeni manevrirati, poslužiti se zvijače, da bi obdržali koln-trolo -nad svo-jim imperijem, zgrajenim na -suženjstvu. Razkroj kolonialnega -sistema iz-podkopuje stebre imperializma celo v deželah, v katerih iz-gleda, da 'so- trdno- zasidrani v svoje temelje. nekatera celo od vojne poškodovana ali porušena; zato jih zadruge po-d vodstvom kulakov in titovcev marsikdaj niso niti obnavljale, kot so to napravili z zgradbami, ki so jih kulaki prinesli vanjo, ker so bile pač mnogo večje in primernejše za potrebe zadruge. Prav isto velja tudi za živino in orodje, katerih je vojna mnogo uničila. Po voj-ni, ko bi si pa spričo konjunkture malo opomogli t-er zacelili! vojne rane, pa so bili s -silo nagnani od titovskih priganjačev v obdelovalne zadruge, kjer so morali delati za- roparske -odkupe ih za kulaške izkoriščevalce. Najbolj krvavo pa so opeharili delovne člane zadrug z 31. členom uredbe, po katerem morajo zadružniki prevzeti vse dolgove zadruge, če je bil njen zaključni obračun pasiven. Ce pa je zadruga likvidirala z aktivom; pa mora ve-s ta prebitek kakor tudi v-so drugo zadružno imovino izročiti okrajni zvezi kmetijskih zadrug, ki bo razpolagala z njo sporazumno s titovskim 'okrajnim -odborom. Okrajnemu odboru mora vrniti tudi vso občeljudsko imovino (zemlja, zgradbe itd.), prav tako pa tudi vse stavbe, ki jih je zadruga na njej zgradila. Številni mali in srednji kmetje pa bodo prizadeti končno tudi z vrnitvijo zemlje same; zakon namreč predvideva, da se -ne bo vrnila članom, ki zapuste zadrugo, njihova zemlja, če bi se s tem razkosala posest preostale zadruge ali če je zadruga na njej izvršila večje investicije ali pa zgradila poslopja; v tem primeru bo dobil -drugo zemljo. Kot doslej nikdar, pa titovski priganjači niti ob tej priliki ne bodo gledali -na koristi malih kmetov, pač pa le na koristi kulakov. Tako bodo sedaj .obubožani in dp kraja razočarani zapustili zadrugo. Najtežje bodo kajpak prizadeti brezzemljaši, ki so morali vsa ta leta garati- za kula-ke in titovske pijavke, -danes pa bodo z razbitjem zadruge po- kulakih ali z razpustom zadruge ostali na cesti, nagi, beisi, brez posla in s kopico otrok. Oni nimaj-o odnesti- iz zadruge drugega kot trde žulje — edini «zaslužek», ki jim je ostal iz titovskih kulaških zadrug. Danes sc) predani na milo-st in nemilost kulaku, ki jih je že doslej vedno, tudi v zadrugi, nemilo izkoriščal. Ali -naj se zateče v mesto, da ho pomnožil že itak velikansko armado brezposelnih? V najboljšem primeru bi ga titovski priganjači poslali v bosainske gozdove ali v rudnike, kjer bi ob najtežjih pogojih moral garati za interese ameriških eksploa-tatorjev. Delovne člane zadrug pa -so ti-tofašisti osleparili še na druge načine. Tako bodo morali pod pritiskom fašističnih oblasti in priganjačev spremeniti v državna po-sestva one zadruge, ki ima jo vso ali večji del zemlje iz javnega sklada, bodisi da gr-e za agrarno zemljo ali pa za -druge vrste javno posest. Tako piše Sl. Poročevalec S p od 4. t. m.: «Zadružnik Markovcu ... bodo pr e url zadrugo v državno posti Zadruga ima namreč 228 hej rov agrarne zemlje... Iz dosi nje zadruge v Arji vasi, ktiLni-st delovala izključno na zejnun;|; splošnega ljudskega prentniia. nja, bo nastalo državno ti. zn sestvo, K temu po:sestvUil «sol Tako so torej fašistični par ji kratkomalo tem zato®'0 gam odvzeli nekoč podatoašče zemljo «splošnega IjudsSaslo premoženja», da jo- spreiM m, V državne plantaže, člani so poslali na cesto ali paT zgnetli v male nedonosni druge, ki so itak zapisane izbežnemu poginu. «Uredba o premoženjski! n-osih in reorganizaciji k kih delovnih zadrug» hoče1 citi male in srednje kmetOhA,y na drug način. Predvideva y omogoča — ostalo pa itaLjU(j.s-pravijo «na terenu» udboio g^! priganjači — spremembo tirtiq v kih delovnih zadrug v «kpji več ske zadruge nižjega tip a »k jjr so nabavne, Pr°cS|j|».;in -d*eh aj; podobne zadrug^S/ -kat' bilo so se vgnezdile titovske p! duh ke in potom katerih bodo šf-avstt dalje izmozgavale deli na ’ kmete. Vanje se bodo m^avsti vpisati vsi mali in več-V telc tudi srednji kmetje, ker *ta l3o delovnih zadrugah obuM) S].j. in so ostali brez osnovnih Ijedelskih sredstev, kot s°! 550 dje, živina itd. Tako sib bodo ti-tovci lahko popoli-, ‘ v e -podredili in jih pognali nL^ifitsl ben, kadar se jim bo pač -Jo 87; lo, trj je, kadar se jim iOT.s®ih ščan e ne bo več izplačaKv^elc pa se ne bodo hoteli- podivjani njihovi politični samovolji:,. ®i daj bo tudi tem odprta po1, ],a- 1 rudnike ali na cesto. 6!ele hbaš Navedena- uredba ni -d^a lc sko ustvarila nič novega-.®' so titovski priganjači deb zadruge po nalogu od zS večinoma likvidirali že izdanjem uredbe. Ljudska vica od 11. t. m. piše: e1 letom -dni je bilo- v Slo»$ 386 kmečkih delovnih za! — uredbe se jih je reorl,^ ziralo, to je, spojilo s sAjj^ ZA VSAKOGAR NEKAÌ mi kmetijskimi zadrugami ji k Tako torej je danes v Slovio^, a le še 73 kmečkih delovniljje B'o drug, verjetno že katera rnk»,. °n M. «R. *° Nedal Ke. ?*•». Nii i ^go, Kaj pišejo titovski listi Pevma je ena izmed najprijaznejših vasi na Goriškem. Njeni prebivalci že stoletja obdelujejo polja tamkajšnjega veleposestva, ki pomeni zanje važen vir zaslužka. Ente per le Tre Venezie pa jim to osporava ter jim hoče s silo iztrgati odvzeti pravico d,o dela in- zaslužka Samozavestni Pevmčanj vztrajajo enotni v borbi za svoje pravic« Pfotituberkulozni dispanzer v Novem Pazarju v Sandžaku (Srbija) s sto posteljami, so odprli pred dvema letoma. V njem leži že nad mesec dni nad 90 bolnikov brez vsake zdravniške pomoči. (Po Ljubljanskem dnevniku», 19. 3. 1953). * * * Konec januarja so zmetali v Savo v Zagrebu okrog 6.000 kg. morskih rib. Podjetje «Saram» je dobilo od 17. do 27. januarja kakih 13.703 kg rib, podjetje «Riba» pa od 14. do 31. januarja 8.815 kg. rib. Zaradi previsokih cen se ribe niso razprodale in, ker so smrdele so jih morali zmetati v Savo. (Po «Ljubljanskem dnevniku», 26. 3. 1953.) Na sestanku delavcev tovarne nikotina v Skoplju je v diskusiji prišlo na dan, da se je v tem letu porabilo za 1,800.000 dinarjev premoga več kot v lanskem letu samo zaradi tega, ker se ni prej konsultiralo s kurilci. V tej tovarni je med delavci 12 nepismenih, za katere se ni še nič pod-vzelo, da bi jih pričeli poučevati. Prav tako se na sestanku ni razpravljalo o vprašanju higien-sko-tehnične zaščite, delavcev, o vlogi delavskih svetov. Vse te kritike so iznesli delavci, ki so bili navzoči na sestanku. (Po «Borbi», 26. 3. 1953.) ZDA bodo v kratkem poslale v Jugoslavijo velike bombnike «F-84». V času svojega obiska si je general Dapčevič ogledal tovarno teh avionov. (Po «Ljubljanskem dnevniku», 28. 3. 1953.) * * * Birokracija: Socialno zavarovanje je uvedlo novost, da mora vse bolniške liste za družinske člane uslužbencev žigosati sindikat in podpisati predsednik. Primer: Učiteljsko društvo za Ljubljano ima uradne ure le ob petkih od 17-19 ure, če zboli učitelju otrok ali žena v ponedeljek, mora revež biti brez zdravniške pomoči, ker mu oče šele v petek lahko nese žigosat bolniški list. Ce se zdravniku nese nežigosani list, odkloni pregled. Lahko se zgodi, da otrok umre, predno bi mu oče preskrbel vse pečate in podpise. (Po «Ljubljanskem dnevniku«, 28. 3. 1953.) V Ljubljani je razpisano posojilo 300 milijonov dinarjev, katero bodo zbrali prebivalci za graditev novih stanovanj. Obenem se je določilo, da se za 100 odst. zvišajo najemnine za stanovanja; od teh, da si zadržijo 75 odstotkov lastniki hiš za vzdrževanje in popravilo hiš, 25 odstotkov pa mestni odbor za vzdrževanje občinskih objektov in zidavo novih stanovanj. (Po «Borbi», 28. 3. 1953.) fr. d; , 2rešn: >v0 0 'ko h N c b»- < >, k ’tiia DVE MERI SLEPARSKEGA VOLILNEGA ZAKONA h %čei Cebeluhar: «Saj vendar tehtam več kot vi. Zakaj bi tudi moj glas ne veljal več kot vaš?» i t,, m° ito’"1 •■'to «z MIKROFONOM MED NAŠIM LJUDSTVOM» Vl3ak< ttoak8 Radijski napovedovalec: «Sedaj bodo govorili predstaVto in kmetov o naglem razvoju zadrug in vedno večjemu bi** J. S1 stanju v coni B.» ia so ori jfesto znižanje cen v ZSSR iov korak na poti v komunizem uprat}, Imel, ski i '°veje meso, bravina, svinji. Perutnina, klobase, mesne Hzerve, mesne konzerve z 'enjavo, sočivjem in slanino imo t drugi mesni proizvodi 15 ej u?Jtibe in njihovi proizvodi na Konzervirane ribe, zmrznje-[ osoljene in prekajene ribe. tieniribje konzerve, pov-n za6an‘° 10 odst. lodat^aščobe, jajca in sladoled judsrlaslo, slanina, margarina in ipreiM majoneze in druge orna-dlan<^ li ---------- ------------------------- užnik ore^ Sklep KP SZ in ministrskega sveta je stopil v veljavo 1. aprila - Znižanje cen živil in industrijskih !2*8 he proizvodov - 20 do 50 odst. znižanja za sadje in povrtnine - Hišne potrebščine znižane od 5 do 25 odst. Iz dos1 ———------------------------------------------------------------------ asi, Ministrski svet ZSSR in CK »a zekuniistične partije S.Z ,sta prei%]j.jaj se ,s j aprilom vno 3, znižajo cene na drobno estvupcm !n industrijskim pred-sploištojn^ jn .sicer: i dosKrul^ moka in testenine i Pirtžen kruh, bel kruh, kruhki, predaci in drugi proizvodi pe-e v k lo odst.; ržena moka, bela ni deicoruzrva moka, itd. 10 odst., 5 vkljtenine raznih vrst 10 odst. "J? 'Otrobi, riž, osušena sočivja 1 2 Traso, .ajda, riž, grah, razne J jte zdrobov 'in osušena -so-0 z iia 10 odst.; a p2'; ’ žitarice in krme žito, oves in druge žitari-' 012 j Klesana krma. otrobi, .seno '""sfama 10 odst. prenjvigjo jn mesni proizvodi PO ŠESTEM ZNIŽANJU CEN V SOVJETSKI ZVEZI Koliko mora dejali delavec v Sovjetski zvezi in koliko pri nas, da si nabavi nekatere potrebščine DELAVEC V SOVJETSKI ZVEZI DELAVEC V TRSTU IN V ITALIJI PREDMET leta 1952. | leta 1953. leta 1952. leta 1953. 1 kg ifcruha . . . 1 kg govejega mesa 1 kg sladkorja . . 1 kg masla . . . 1 kg krompirja . . 1 kg kave .... 1 liter piva . . . 1 par nogavic . . . 1 par » Nylon 1-tiVz min. 1 uro 50 min. 2 uri 5 ur 45 min. 6Va min. 1 uro 40 min. 33 min. 55 min. 5 ur 14Va min. 1 uro 39 min 1 -uro 45 min. 5 ur 10 min. 3 minute 1 uro 30 min. 28 min. 53 min. 4 ure 10 min. 4ti min. 7 ur 1 uro 55 min. 8 ur 45 min. 17 min. 12 ur 1 uro 25 min. 2 uri 7 ur 50 -min. 8 ur 2 uri 30 min. 10 ur 30 min. 35 min. 13 ur 1 ura 45 min. 3 ure 10 min. 8 ur ke, jajca in sladoled 10 odst. Krompir, povrtnine in sadje Krompir, pesa, korenje, sveže zelje in druge povrtnine, osoljen-o zelje, jabolka, hruške, grozdje, mandarmi, pomaranče, limone 50 odst; konzerve iz sadja in osušene povrtnine 25 odst.; suho sadje in orehi 20 odst. Sladkor, slaščice in kolonialno blago Sladkor v prahu in kockah, karamele, sladkorčki, čokolada, biš-ko-ti, oblatit, torte, biško. ti z medom- in drugi slaščičarski proizvodi, mezge in marmelade 10 odst; čaj, povprečno cmet0ttA,VSTVENE USTANOVE dev j V L. R. ALBANIJI 1 ita'dudska vlada posveča po-se. udboio skrb zdravstveni službi. '° «L Q v Prefšnjem letu so zgra-,«kff Več zdravstvenih ustanov, ipalT*; jir je bilo pred vojno v in Mh albanskih mestih. Dočim 'ka,‘ bilo pred vojno na vaseh :e duha ne sluha o kakih do safavstvenih ustanovah, odpa-deH na vsake štiri vasi po ena nravstvena ustanova. vety teku prvega petletnega na- otvorjenih nadaljnjih vnit s*'čnih ustanov. ; so! SOVJETSKA POMOČ i sij. D. R. NEMČIJI pol«"rve. dni : marca je poslala i nLvietska zveza v D. R. Nem-pad P0 872 vagonov sočivja in i iz>?. nih konzerv. Istočasno je ičalv^Peio iz SZ veliko število )odrh°b nih strojev, med temi •oljif ?lni stroji za petrolejska pot . • Tkalnice v Leipzigu so e:ele 80 vagonov najboljšega ^Jbbaža. L. R. (Poljska je po-L.. 10 vagonov perutnine in -Sa: ^ke količine rib, mesnih ,in J1h konzerv. Ljudska repu- "ji ® nojem vrtu se večkrat po-mri h‘J° krtine. Prizadevam si, da ]oV, krtazaloiila pri delu ter ga Največkrat niji . ila, toda zaman. ,e Ponoči. Kako naj ga ulovim, J?«no pobijem, - V. S. PRO- se nahaja krt v vašem vrtu, tort-6112’ da Je tam mnogo iz-j. letalcev, ki uničujejo vaše [saae seve(ja tega še niste •V«», krt' pa je to že zdavnaj j.32'1 in sedaj vam dela veliko aag0’ za katero bi mu vi naj-L.1 Plačali s tem, da bi ga ulo-U in ubili. Vedite, da je krt d°brotnik. Verjamem, da vas ir jezi, ko vam naredi krtine - ' dajlepših gredic, toda zaradi vsega konec. Pomi- hp „ >oj da je krt razmeroma zelo 'je 6Sna žival- Nič čuda, saj je .01j®°Vo delo naporno. Zato požre k° hrane na dan, kolikor sam Jjj a- Črvi so zanj posebna «sla-tr a>>- Ce ga pa hočete spoditi iz kj£r ne marate, da bi še 60valje ril, potem vtaknite v nje-r°v kos ribe ali pa cunjo A ta °čeno v petroleju. Nikar pa to'1 ubijati! bomo imeli češnje na ligjj- Rada bi jih vkuhala, pa ne ttg ■’ kako se to napravi. Ce bo-Icu ° u°šem listu priobčili toza-f ltejZ2' recept, vam bom zelo hva-f a' - M. D. OPČINE. -Lak°j bomo ustregli vaši želji. recept: J/'lfJJJ vkuhavanje uporabimo samo PirgJ1 Sadje. To ne sme biti pre-*te x' ^ahko vkuhavamo vse vrle ešenj, vendar pa so napbolj-\ 'etp rustavke. Sadje najprej ope-Vbrj ’ P°tem porežemo peclje tik °lnimo do vrha. Takoj S slam,zal’jemo do 2/3 na visoko 0rno raztopino (od 25 do lej 6 sladkorja na 1 liter volturilo ,alem posodo dobro zama-rfk Vr»,In razirevamo 10-15 minut V C1‘ vodi. v posodo, ne tem zmečkali. Ro- blika Kitajska pa je poslala mladi nemški republiki 5 vagonov čaja. NOVE INDUSTRIJSKE TOVARNE V L. R. KITAJSKI V Kitajski republiki gre v obrat vedno večje število industrijskih tovarn. V marcu je začela obratovati največja avtomatična visoka peč v deželi, ki se nahaja v državnih side-rurških tovarnah v Anšjanu. Gradnja te peči je bila lahko izvedena po zaslugi nesebične pomoči, ki jo je dada Sovjetska zveza in zanimanju tov. Stalina za gospodarski razvoj Kitajske. Nadalje so v severovzhodni Kitajski dogradili pred določenim rokom veliko električno centralo, ki je popolnoma avtomatična. Razen tega ;so začeli izdelovati v Nankingu tudi kinematografske naprave, ki jih dosedaj sploh niso proizvajali v deželi: ZAŠČITNI GOZDNI PASOVI V MADŽARSKI V teku petletnega načrta bodo nasadili tudi v Madžarski posebne gozdne pasove za zaščito njiv. Pogozdovanje se vrši v pospešenem tempu in daje odlične rezultate. Do sedaj so pogozdili površino v skupnem obsegu 7000 hektarjev. Nasadili so toliko dreves, kolikor bi jih bilo potrebno za gozdni pas širok 12 metrov, ki bi segal od Budimpešte do Moskve. Dosedanji gozdni pasovi zavarujejo pred škodljivimi vetrovi površino približno 40.000 hektarjev zemljišč. KNJIŽEVNI RAZVOJ V L. R. POLJSKI Ena izmed glavnih skrbi judskih oblasti in vlade je dvig materialne in kulturne ravni delovnega ljudstva. Dej. stvo je, da je bila v Poljski prav po zaslugi ljudske vlade nepismenost likvidirana in zakadi tega stalno narašča povpraševanje po knjigah, Povečana književna naklada, ki še vedno narašča, je postala že normalen pojav, Samo v iletu 1951. in 1952, je bilo tiskanih približno 55 milijonov izvodov raznih šolskih knjig in učbenikov. V letu 1952. pa so prejele knjižnice nadaljnjih 3,400.000 izvodov knjig. 20 odst., kava in kakao 20 odst., vitamini 10 odst., debela sol 30 od-st, drobna sol 20 odst, drobna sol z zavojih 10 odst. Vodka, likerji, vino in pivo Vodka 11 odst., likerji, rožno žganje, vino iz sadja in jagod, konjak, sovjetski šampanjec in pivo 15 odisi, vino iz grozdja 5 odst. Blago Indi jan a, isaten, kotenina in drugo blago iz bombaža, blago iz pristne svile 15 odst., kocasti baržun in drugo blago iz volne in mešane volne 5 odst., blago iz lanu 8 odst. Konfekcije, pletenine in klobuki Obleke, srajce, perilo in drugi izdelki iz bombaža, povprečno 14 odst.; obleke, srajce, perilo in drugi izdelki iz bombaža, povprečno 7 odst.; obleke, srajce in drugi izdelki iz pristne svile 12 odst.; pletenine, povprečno 5 odst.; nogavice in kratke nogavice, povprečno 20 odst.; klobuki iz bom-baževine, svile, mešane volne 10 odst.; klobuki, čepice in druga pokrivala iz volnene klobučevine 15 odst; slamniki 10 odst; proizvodi iz krzna in kožuhovine 7 odst.; proizvodi iz lisičje kože in modre lisice 15 odst. Obutev Usnjeni čevlji; 8 odst., usnjeni čevlji z gumijastim podplatom 10 odst., čevlji iz umetnega usnja, platna ter platna in usnja z gumijastim podplatom 12 odst., čevlji iz umetnega usnja, platna ter platna in usnja z gumijastim podplatom 20 odst.; čevlji in visoki čevlji iz gumija 10 odst.; gailoše in druga gumijasta obutev 15 odst., obutev in klobučevine 5 odst. Drobno blage Drobno blago iz platna, kovine, usnja, umetnega usnja, povprečno 10 odst., čipke in zavese iz tila 10 odst.; šivanke, šivanke za šivalne stroje in druge 20 odst., .sukanec 10 odst., predmeti iz plastične tvarine 10 odst.; zobne ščetke, ščetke za obleke ter drugi predmeti iz prašičje ščetine, povprečno 15 odst. Milo, dišave, lepotilna sredstva in tobak Milo za pranje 15 odst., toaletno milo 20 odst., dišave, ko-1 inska 'voda ter drugi proizvodi iz dišav itd. 10 odst.; cigarete najboljše vrste 10 odst., cigarete drugih vrst. z in brez ustnika iz lepenke in 'tobak 5 odst., tobak nižje vrste (ma-horka) 10 odst. Predmeti v kulturne namene in igrače Godalni instrumenti, povpre. črno 10 odst., pisemski papir, zvezki ter drugi predmeti iz papirja in lepenke 10 odst., svinčniki, peresa, peresniki ter druge potrebščine za risanje in pisarno 15%, stilogr. peresa in automatski svinčniki, povprečno 20 odst., igrače iz gumija, celuloze, kovine itd. ter okraski za novoletno jelko 10 odst. Predmeti iz porcelana, maj o like in stekla Predmeti iz porcelana in majolike, povprečno 15 odst., predmeti iz stekla ter steklena posoda 20 odst., posoda iz brušenega stekla, kuhinjska posoda in zrcala 10 odst. Hišne potrebščine Žarnice, srk alci prahu 20 odst., električni predmeti za domačo uporabo in električne pritikline 15 odst., hladilniki «ZIS-Moskva» in električni pralniki 20 odst., isekire, žage, svedri in druge potrebščine za mizarje in kovače 20 odst., vile, srpi in drugo manjše kmetijsko orodje 20 odst., vozički, kolesa in druge potrebščine za vozove 10 odst., predmeti iz aluminija, železa, jekla in bele kovine 10 odst., šivalni stroji 10 odst., pohištvo 5 odst,, preproge 5 odst., povoščeno in gumijasto platno 10 odst. Gradbeni material Skriljavec in drugi lažji material za pokrivanje streh 20 odst., šipe za. okna 10 odst., žeblji za gradnje 25 odst., žeblji za podkovanje itd. 20 odst., cement 25 odst., tehni-čno-sanitetne naprave 10 odst., linoleum 15 odst. Zdravila, sanitetni in higienski predmeti Predmeti iz gumija za zdravstvo in higieno 20 odst., zdravila ter druge zdravstvene potrebščine, povprečno 15 odst. Vžigalice, petrolej in bencin Vžigalice 17 odst., petrolej, bencin in druga olja 25 odst. Kolesa, ure in drugi industrijski predmeti Dvokolesa in nadomestni deli zračne za turistične avtomobile in motorna kolesa, drsalke, potrebščine za lov in ribolov, žepne, stenske' 'in druge ure 10 odst., zračnice za kolesa in športne žoge 20 odst., ■smuči, lovske puške in druge pritikline 15 odst., zapestne ure 5 odst. Razen tega je bilo odrejeno sorazmerno znižanje cen v restavracijah, menzah :n drugih podjetjih za javno prehrano. Ta teden so imele anglo-amerlške okupacijske sile v coni A STO velike vojaške vaje. Tanki so spet napravili mnogo škode našim kmetom. Travniki in pašniki so razorani še bolj kot so bili do sedaj. Pogled nanje je resn čno žalosten. Kmetje zaskrbljeno vprašujejo: kje bomo vzeli krmo za prehrano živine? Kaj mislijo o tem merodajne oblasti? In potem je še kdo, ki trdi, da je naše Ozemlje svobodno ozemlje in da ni res to kar mi trdimo, namreč, da je vojašk£~Eaza... USPEŠNO DELOVANJE DEMOKRATIČNE OBČINSKE UPRAVE VELIK RAZMAH JAVNIH DEL V VASEH DOLINSKE OBČINE 73.500.000 lir za 11. gospodarski načrt - Zgradili bodo vodovod v Prebeneg in v Frankovec Tudi cesto iz Doline proti Trstu bodo asfaltirali - Prispevek za razvoj" ljudskega športa - Postavitev telefona v Ricmanjih, Borštu, Domju in Mačkovljah - Pojdimo po tej poti naprej ! Nikdar ni dolinska občina videla takega razmaha raznih javnih del po naših vaseh kot v dobi, od kadar vodijo občinsko upravo komunisti in res demokratični odborniki in svetovalci. To je .resnica, ki je ne more nobeno namigavanje ali lažna trditev sovražnikov ljudstva in predvsem «Primorski dnevnik» spremeniti. Mnogo je bilo o tem že pisanega in povedanega, toda pravilno je, da o nekaterih zadevah še kaj spregovorimo, in da se volivci in vsa javnost s tem seznani. V 10. gospodarskem načrtu (julij-december 1952) je bilo občini nakazanih 59 milijonov 300 tisoč lir. Od tega denarja je bilo dodeljenih 9 milijonov za novo občinsko stavbo, ki jo bodo baje že letos pričeli graditi; skono dva milijona za popravilo ceste DoLina-Kno-glje; 7 'in pol milijona za gradnjo zvonika v Dolini, ki se že gradi, in 41 milijonov za vodovod v Gročano, Pesek in Drago. Dela za ta vodovod so bila za nekaj časa ustavljena zaradi zimskih vremen in, ker niso pravočasno dospele cevi. Sedaj pa se nadaljujejo in brez nepredvidenih zaprek bo vodovod v nekaj mesecih dokončan. Poleg tega je bilo v istem šestmesečju nakazanih približno 30 milijonov lir za popravilo, oziroma razširitev in asfaltiranje ceste iz Boljunca v Lakotišče pri Domju. Dela na tej cesti se vršijo v dveh dobah. Sedaj se končuje prvi del in takoj" ko bo ta končan se prične drugi del. Pri tem moramo omeniti, da bo cesta pri športnem igrišču zavila na cesto Dolina- Boljunec in se s to spojila v začetku Boljunca. To je potrebno zato, da se ne uniči igrišče in s tem povzroči velike škode. Od tega gospodarskega načrta je občinski upravi preostalo še štiri milijone lir, ki jih bo uporabila za preureditev kupljene hiše v Dolini štv. 200, ki bo urejena za otroški vrtec in dve stanovanji. Z 11. gospodarskim načrtom pa je bilo dolinski upravi nakazanih 73 milijonov in 500 tisoč lir za izvršitev sledečih del: I : i- j 1.............. Pripravljajo se na prvomajski telovadni nastop 27 milijonov za gradnjo vodovoda v Prebeneg; delo je šlo že na dražbo; podjetje bo v kratkem pričelo z deli; 8 milijonov je bilo dodeljenih kot drugi prispevek za občinsko zgradbo; ti milijonov za razširitev in popravilo ceste iz Križca proti Boljuncu, 2 in pol milijona za speljanje vodovoda v Frankovec, to je v hiše pri Zavljah, ki spadajo .pod dolinsko občino, kjer so dela že pri koncu. 30 milijonov je bito nakazanih za asfaltiranje ceste iz Doline proti Trstu, kjer .se bodo pričela dela takoj, ko se konča boijunška cesta, da se ne ustavi promet na obeh cestah istočasno. Precej in zelo važnih del je bilo napravljenih v občini pod okriljem SELAD. Eno izmed največjih je brez dvoma športno igrišče v Boljuncu, ki se dokončuje z mrežno ograjo. To je velik prispevek dolinske de. mokratične uprave k razvoju ljudskega športa in obenem tudi krajevnega gospodarstva; kajti nedeljske tekme na tem igrišču privabijo stotine izletnikov v vas, kar je seveda koristno za gospodarstvo in za razvoj turizma. V Boljuncu se gradi otroško igrišče za domači vrtec. V Dolini je bilo zgrajeno igrišče za šolsko mladino. Po vseh vaseh občine je bilo nasajenih 300 dreves raznih vrst. V Dolini je bila odstranjena stara pralnica sredi vasi, ker je bil kraj za raznih razlogov neprimeren za pranje; zato so zgradili cementno kad za pralnico na pri. mernejšem kraju in jo bodo v kratkem tudi pokrili in ogradili. V kratkem bodo pričeli graditi še dve pralnici, in sicer eno v Ricmanjih in eno v Logu, kjer .so jusarji sami poskrbeli za teren. V Kamnih bo zgrajen nov most in popravili | gramih, bodo cesto od mosta proti Križcu. Poleg tega so delavci zaposleni pri SELADu izvršili razna dela za vzdrževanje in popravila cest, zidov, kanalizacije, popravilo šolskih streh, šolske opreme otroških vrtcev, itd. V občinskem proračunu za leto 1953., ki je bil poslan v odobritev odgovornim oblastem, se predvideva, poleg nor-mainiti stroškov za vzdrževanje občinske uprave, tudi postavitev večjega števila žarnic po vaseh, gradnja zložljivega odra za kulturne prireditve, postavitev telefona v Ricmanjih, Borštu in Domju ter druga koristna dela v občini. Pritrditi je treba, da je posebno postavitev telefona po vaseh ena od najvažnejših in najnujnejših zadev, ki upravičeno >krbi občane. Kot znano, vodi občinska uprava že več kot dve leti borbo za telefon, toda do sedaj je bila vsaka prošnja odbita s strani višjih oblasti. Upati je, da so vendarle spoznale to nujnost in da bodo predlog odobrile, sicer bo treba, da prebivalstvo -samo z o-ilučnim protestom priskoči na pomoč občinski upravi pri tej zahtevi. To so, bežno označeni, nekateri najvažnejši uspehi delovat nja dolinske demokratične u-prave po zadnjih volitvah, katerim je treba dodati še gradnnjo dveh hiš pri Domju, s katerimi pa nepravično razpolaga ustanova IAGP. Želeti je, da gremo po tej poti, v vedno esnejši povezavi med uprav, .liki In volivci, naprej v splošno corist prebivalstva. Istočasno je želeti, da tudi naš tisk s popularizacijo uspehov in kritiko napak pripomore ne samo dolinski, temveč vsem občinskim upravam pri izvrševanju njihovih dolžnosti, ki so jasno napisane v naših votivnih pro- ANGEL BLAZINA NJENA USTCA IN SVET Otrok je prav za prav čudna reč. Nikoder ga ni bilo, kar na mah se pojavi v stanovanju, pa se vede, kakor da je bil od nekdaj tukaj. Svoji si neomejeno oblast, niti «pardon!» ne reče in mu moraš biti pokoren. In si mu tudi, pokoren, pa naj -si še tako imenitna glava, inšpektor ali direktor, graščak ali general, pokoren si in trepetaš. Pa ti prav za prav nihče ne ukazuje, da bodi pokoren. Nego si potooren) ker je večen, zakon tak, ta zakon ni nikoder zapisan in se ga ni nihče učil, pa vendar vse vlada: inšpektorje :in direktorje, graščake in generale Mlado bitje se zaveda svojega izrednega položaja v hiši in ga kruto izkorišča. Prav nič ni hvaležno onim, ki mu pokorno služijo, ne razodeva svoje hvaležnosti s primerno obzirnostjo napram svoji 'okolici. Kaj še! Dere se! Svoje želje izraža na najhrupnejši način, ni malo ne upošteva ne kraja in ne časa. In je ta brezobzirnost takisto utemeljena v večnih zakonih, ki, jih mlado bitje ni ne bralo ne čulo niti jih ne ve. Živi pa po njih. Kakor mi drugi živimo po njih pa naj jih vemo ali ne. * * * Ko je torej naše dekletce lezlo v četrti mesec svoje skromne starosti, so se mu vse želje, vsa prizadevanja njegovega telesa sukala okoli hrane. Pravica do hrane je prva in temeljna pravica, ki jo dajejo otroku že parkrat omenjeni večni zakoni. Naše dekletce se je posluževalo te pravice dosledno, neizprosno, skoro bi dejal, da nasilno in s terorjem. Mislim, da se temu, kar je uganjala, pravi diktatura. Pa ji je njena taktika uspela, vse je dosegala! S kričanjem se sploh povsod vse doseže. Največ pa -pri starših. Starši so sužnji svoje dece, in ne le da so, še sladko se jim zdi suženjstvo, in čim drobnejša je ona kričava stvar v povojcih. bolj hite, da ji strežejo. Poleg nas, pod nami, nad nami stanujejo -ljudje, ki so si vtepli v glave, da m ora j e po noči spati. Pa si domišljajo, da ne morejo in petem postajajo osebni in razžaljivi in pravijo, da niso z nami oženjeni, zato da niso zavezani poslušati veka naše kričele. Ti ljudje ne vedo, kaj se spodobi, in trkajo na steno in na pod. Tako trkanje je jako brezobzirno v gluhi dobi noči, ko bi. ljudje radi spati. Mi itak hitimo, da nažgemo luč. Dekletce pozna to znamenje in ve: uspelo ji je, pa se pri tej priči neha dreti, da ne tratti glasu. Le zdaj in zdaj še zastoka v opomin, da ni ne vajena ne voljna dolgo čakati. Pa je mamica že pokoncu in Fran Milčinski komaj jo je mala zagledala, že pričenja cmokati; mamica jo vzame k sebi, pa bi si skoro izbiral mali spak, na kateri plati bi pričel. Tako je torej: pravica do hrane ji je poglavitna in temeljna pravica vseh pravic. Tedaj je le dosledno-, da so ji usta kot izvrševalni organ te pravice najvažnejši del telesa, središče vsega njegovega ustroja, pa potemtakem tudi podlaga vsemu njenemu naziranju. Vsak predmet ji je upošteven le v razmerju z usti. Ne ■samo kot hrana! Nego meni, da je sploh jedro vsake stvari mogoče spoznati in razumeti le potom ust. Spričo takega razpoloženja zavzema seveda sesalce odlično mesto v njenih simpatijah. Tako se mi zdi, da ji je sesalce prvo koj za mamico. Kje sem potom še le jaz, d asi tudi jaz nisem čisto brez vrlin v njenih očeh! Oziroma v njenih ustih! Toda o tem pozneje! . Kolikor se torej tiče sesalca — če se ji pokaže, že trepeta od koprnenja in nanj preži z ročicami in z odprtim gobškom in poleg sesalca pritiska v usteča še roko, ki ji ga je prinesla. Sesalce je dobro, roka je dobra — kako. dobro mora še le biti oboje vkupe! Z navdušenjem in vztrajnostjo hodi sesat tudi svoje lastne prstke. One dni se je zgodilo-, da je v neizmerno svoje presenečenje opazila, da lima nožiče. Nak! Ali je mogoče? Pa je bilo prvo, da je nesla v usta še palec svoje nožiče in ga pokusila in je njen pogled izražal popolno zadovoljstvo. Igra se tudi s trakcem svojega povojca, pri rokah ji je, in se z njim seveda igra tako, da si ga maši v usta. Ta igra navadno tako poteče, da se mala prične daviti in leti vsa hiša vkupe, kaj da je. Slednjič se znajde žensko bitje, ki je vajeno' otroških običajev, in ji potegne trakec iz goltanca. Pa je nesrečno dekletce takoj zopet pripravljeno nadaljevati igro s trakcem v isti smeri kakor prej in kajpada z istim uspehom. Jedla bi tudi -svojo srajčko, svojo odejico, zaveso svoje košarice, sploh vse pod milim nebom košarice, sploh vse pod milim nebom. Sreča, da še nima zob in da so njene ročiče in nožiče solidno blago; še bi šlo po njenem prizadevanju, bi je nazadnjo ne ostalo večkakor sam gobček in njegova najbližja okolica. Kar vidi, kar čuti, vse bi prijela in v temeljitejše spoznanje nesla v usta. In skuša prijeti ne le z ročicami, nego hkratu z nožicami, kadar niso povite, in bi jedla kar z vsemi štirimi. Kadar bere atek novine, mala pazno preži v svoji košarici, kdaj jih bo prebral in jih bo' za njim'dobila ona. Atek je hudomušen in ji vrže novine razgrnjene preko glave in života. Pa maha dekletce, da si jih spravi raz oči in v ugodnejšo lego, s tako vnemo maha, da se vsa upeha; potem hiti uživati sladke sadove svojega napora in sl v usta tlači novine brez ozira na okolncst, od katere so stranke. Takšen je užitek, ki ji ga nudijo novine v četrtem mesecu njene -starosti. Pa bi se tudi o knjigah dalo trditi, da jih žre. Hudomušni atek sem jaz; ne vem, ali je to povedano dovolj jasno za vsakogar. ifpìelwd po imlezefju iHCMAKJE Brez dvoma ima avtobusno podjetje «Autovie Carsiche» prvenstvo v nerednem poslovanju. O tem bi potniki lahko svak teden zaprosili košček prostora v «Delu», da bi opisali nepravilnosti na progi med Trstom in našimi vasmi. Pred kratkim smo pisali o nekaterih primerih, : toda od tedaj se nič ni izboljšalo. Danes smo prisiljeni dodati še en primer tega neznosnega stanja. Pretekli teden, in sicer v torek, smo zaman čakali prvi jutranji avtobus, ker enostavno ni prišel. To je poleg vseh neu godnosti povzročilo, posebno delavcem, tudi materialno škodo, ker so izgubili eno ure zaslužka. Osebje podjetja se je izgovarjalo, da ni prišel avtobus, ker je ostal v Ricmanjih pokvarjen. To pa ne drži, ker vemo, da je že na predvečer, zadnji avtobus odšel iz Trsta v slabem stanja in prispel v Rismanje pokvarjen in med drugim tudi z preluknjanim prvim desnim kolesom. Zato bi podjetje, od večera do ti. ure zjutraj lahko preskrbelo drug avtobus. Kot izgleda, bodo morali potniki drugače protestirati, zato da bodo njihove pravice spoštovane. »EVIK Pretekli teden smo izgubiti tovariša Antona Marinija, ki je po dolgi bolezni preminul v tržaški bolnici. Tov. Marini je še kot mlad fant vstopil v vrste naprednega gibanja in se v-ključil v Komunistično partijo že 1921. leta, -kateri je ostal zvest do smrti. Zaradi dosledne borbe proti fašizmu je bil večkrat preganjan, a kljub temu ni odnehal s svojim delovanjem za pravično stvar vseh tlače-ni>' Zadnji pozdrav na pokopališču v Trstu, kjer je pokojnik pokopan, mu je v imenu Centralnega -komiteja prinesel tov. Vittorio Poccecai. Govornik je podčrtal njegovo zavednost in požrtvovalnost v borbi proti sovražnikom delavskega gibanja. Smrt tovariša Marinija je globoko prizadela prebivalce našega kraja. Z njim smo izgubili enega izmed najboljših. Svojcem dragega Marinija izražamo iskreno sožalje. MdtKOVLJE ■Kot znano, je zadnja vojna znatno poškodovala našo vasico. Poleg stanovanjskih hiš je bilo porušenih tudi 15 hlevov, -ki bi jih seveda morati popraviti iz državnih fondov. Vemo, da se je demokratična občinska uprava staln,, zanimala zato, da se nam ta krivica poprav' Toda, kljub temu da so hiše popravili ii obnovili, hlevov pa le niso. Sedaj pa smo izvedeli, da je prišlo do zadovoljive rešitve ravno po zaslugi naših občin, skih svetovalcev. Inšpektorat za dela je pristai na izgradnjo hlevov v velikosti, kot so biti p Istočasno pa je kmetom dana možnost, da si lahko sezidajo večje in modernejše hleve. Pri tem jim bo prišel na pomoč Kmetijski odsek ZVU -s kritjem stroškov v višini 38 odst. Ta pomoč velja seveda sami-v primeru, da hočejo kmetje sezidati večji hlev, kot je bil poprej, -ker za ostalo bo inšpektorat za delo kril vse stroške. Za vse to je denar že nakazan. Pripraviti pa je treba še načrte. Kot izgleda, se nam po dol. gih letih vendar začenja popravljati krivica, ki nam io je prinesla vojna. Zvedeti smo, da gredo le dni na dražbo dela za napeljavo vodovoda v sosednjo vas, v Prebeneg. T-o nas razveseljuje ne samo zato, ker bodo naši sosedje vendarle dobili vodo v vas, temveč tudi zato, ker kot smo izvedeti, se bodo ob tej priliki razširile vodovodne cevi v našo vas. Kot znano, nam je včasih voda primanjkovala ravno zato, ker so vodovodne cevi preozke. Sedaj pa se nam bo tudi ta neprilika popravila. Tudi ta novica nam še enkrat potrjuje, da smo na zadnjih volitvah pravilno volili. A. PREBENEG Naša vas spada že od svojega nastanka pod župnijo Dolina. Sicer nimamo ničesar proti temu. Nikakor ne bi mogli zahtevati, da bi bi-i Prebeneg samostojna župnija, saj ima komaj 280 prebivalcev. Toda, kar si vaščani želimo, je to, da bi imeli v vasi tudi pokopališče. Sedaj pokopuje-mo naše vaščane v Dolini. Misel, da bi imel Prebeneg lastno pokopališče, ni nova. Z njo so se ukvarjali že pred mnogimi leti nekateri vaščani Le do njene uresničitve še ni prišlo. Dolina je namreč preodda-liena od naše vasice. In mrli. I ča je treba nositi na ramenih, kar ni tako enostavna reč. Posebno v slabem vremenu In pozimi je to siino neprijetno. Ce bi imeli lastno pokopališče bi imeli manj pogrebnih -stroškov. Danes morajo naši vaščani plačevati kar dva cerkovnika, da zvonita mrliču. Mislimo1, da bi oblasti v Trstu, ki potrosijo na milijarde lir za druge nepotrebne stvari, lahko vzele v poštev to- našo željo. Zato se obračamo do naših svetovalcev V dolinski občini, naj to zadevo sprožijo na merodajnem mestu in naj zahtevajo zadevna potrebna nakazila. Sicer vemo, da ima občinska uprava mnogo ovir vsepovsod. Priznati pa moramo, da borba njenih voditeljev ni zaman. Po dolgih letih čakanja in po štiriletni borbi -demokratične občinske uprave bodo končno le napeljali v našo vas tudi vodovod Za gradnjo je nakazanih 27 milijonov tir. Tako bo rešeno eno izmed glavnih vpraš-anj v naši vasi. Izpolnila se nam bo dolgo-etna želja. Vaški dopisnik DOLINA Dela pri graditvi novega zvonika naglo napredujejo. Pol ga je že zgrajenega. S tem se dokončuje eden od neštetih sklepov in del dolinske demokratične uprave. Trdimo to zato, ker smatramo neprimerno da si g. župnik iz Doline lasti določene zasluge, ki pravzaprav niso njegove, temveč demokratičnih upravnikov dolinske občine in predvsem njenega župana, tovariša Lovrihe. Ti sc napravili vse potrebne kora- Bralci, prijatelji, 5dopisujte v svoj list! ke za gradnjo zvonika, medtem ko se župnik še spomnil ni na zvonik. Občinska uprava je že naročila veliko uro za zvonik, katera bo stala skoro pol milijona lir. Dobro -se -spomnimo, kako je isti župnik pred volitvami pridigal, da ne bo zvonika, če bodo občani izvolili komunističnega župana. Danes pa vsi vidimo, da je bila to laž Zato mislimo in seveda pričakujemo od našega župnika, da prekliče to svojo lažno trditev. PIŠČANCI Tudi naša vas " : končno dobila cestno razsvetljavo. Ta je bila silno potrebna. Dolgo časa nam jo je odrekala naša občinska uprava. Niti sami ne vemo kaj vse smo 'napravili za to, da bi to dosegli. Koliko prošenj, koliko zahtev! Naši občinski svetovalci -so se trdo borili v tržaškem občinskem svetu. Seveda nekaterim gospodom ta-koimenovane «večine» v i- | stem svetu ni bilo mar za naše zahteve. Kako- naj bi jim bile mar, ko pa jih niso niti razumeti. Eden izmed svetovalcev ni niti vedel, kje se prav za prav nahaja naša vas. Ce se ne motimo, ga je bivši svetovalec tov. Riko Malalan na seji občinskega sveta učil zemljepisja.... Torej luč bomo dobiti. Vprašanje tlakovanja in ureditve cest pa ostaja še nadalje odprto. Tudi na to je treba čimprej resno pomisliti! (Foto E. Pištanc) Zadnja dela za ureditev cestne razsvetljave v Piščancih. Dopisnik, ki nam je pretekli teden poslal dopis, v katerem piše o raznih vprašanjih v Bregu, nas je opozoril, da je izostalo pojasnilo glede napeljave telefona v Ricmanje, Boršt, Mačkovlje in Dom jo. Pravi, da je VU črtala postavke za napeljavo telefona iz proračunov za leto 1950-1951. in 1952. Neljubo pomoto tem potom popravljamo. Uredništvo P* TAM. KJE SO NJIHOVI TELOVADCI? — Prejšnja leta, so tržaški titovci bobnali o svojih pripravah za Prvi maj že januarja meseca. Letos pa so, (ilej čudo, v tem pogledu nekam zelo molčeči. Razen njihove pobožne in na ves glas izražene «želje» po enotnem nastopu, sploh ne zinejo o svojih «manifestacijah». O kakem titovskem telovadnem, nastopu ni ne duha ne sluha. Prejšnja leta so jih vsaj uvozili iz cone B, kjer je Udba pretaknila vsak kotiček. Kakor izgleda, so letos njihovi telovadci bolni od prvega do zadnjega. Tudi njihov stadion «Prvi maj» je postal posebno zadnje čase vse prej kot «prvomajski». Sedaj se podijo po njem in vneto brcajo žogo angleški in ameriški vojaki, misini in še marsikdo drugi. In titovce prav nič ne moti če so to tudi čete italijanske športne organizacije CONI, ki so ji še do pred kratkim pravili, da je fašistična. Okrog 300 milijonov lir je stal «prvomajski» stadion, ki je napravil sedaj precej naslaven konec. Sicer pa ni stal titofa-šiste niti počenega groša, ker je_ kapital in obresti krvavo plačalo in še plačuje ubogo jugoslovansko ljudstvo. Kar se pa tiče njihovega telovadnega nastopa, si titovci najbrže ne belijo preveč butic. Saj bodo vendar «zborovali» na Velikem trgu skupno s demo-kristjanskimi «čistokrvnimi» sindikalisti; vse seveda v znaku «enotnosti delavskega razreda». In pri tem ne smemo pozabiti, da so bili žoltim sindikatom prvomajski telovadni nastopi vedno zelo... antipatični, kot lisici grozdje, ki ga ni mogla doseči. DELO PROTIZAKONITO IN NESRAMNO NASTOPANJE INDUSTRIJCEV Tržaški delavski razred v obrambi pravice do stavbe Ravnateljstva CRDA, Arzenala, Aquila in Standard grozijo z ukrepi proti delavcem, ki so stavkali 30. marca - Tudi ravnateljstvo live noče slišati o stavkah V zadnjem času kažejo raz- nateljštva velikih tržaških industrijskih kompleksov vedno večjo zagrizenost v ofenzivi proti sindikalnim svoboščinam, ra ofenziva se stopnjuje vzporedno z grobim nastopanjem zloglasne «Confindustrie» v Ita. lijanski republiki in je zavzela nove ostrine ob priliki zadnje protestne stavke tržaškega de» lovnega ljudstva proti demo-kri. itjanskemu banditizmu v ita-ijanskem. senatu. Tržaški industrijci so dali te dni dokaz, da hočejo na vsak način osporavati delavcem pravico do stavke, ki je ena izmed osnovnih in najbolj elementarnih pridobitev in pravic delavskega razreda. Kot prvo je bilo seveda tudi tokrat ravnateljstvo CRDA, ki je poslalo vsem delavcem, kateri «p stavkali 30. marca, pismeni opo- min, dočim je že ob priliki cije, vendar še ne obstaja no- brez vsake veljave in kot ne- stavke javno zagrozilo z repre- : ben zakon, ki bi branil delav- salijami. Sličnih nesramnih to.em, da lahko stavkajo, čim metod, ki nas nehote sporni- j smatrajo, da je ta korak potre. prejete. njajo na proslulio fašistično dobo, so se poslužila tudi ravnateljstva čistilnic «Standard», «Aquila» in Tržaškega arzenala, Izostati ni smelo seveda niti ravnateljstvo Uve, ki je ob najavljeni stavki solidarnosti z italijanskimi stanovskimi to va. riši zagrozilo svojim delavcem z represalijami. Tržaški industrijci si hočejo na ta načen lastiti pravico, da bi po svio ji mili volji lahko odločali, kdaj delavci lahko stavkajo in kdaj ne. Odveč bi bilo poudarjati, da je to njihovo nečuveno in nesramno stališče povsem ilegalno in v kričečem nasprotju s sindikalnimi sporazumi. Kljub temu da živimo v režimu vojaške okupa- ZAVIDLJIVA KARIERA — Na Opčinah se je med titovci raznesla vest o naravnost zavidljivem napredovanju znane titovske podrepnice, ki je bila premeščena na titovsko poslaništvo v Rim. Verjetno ji to «napredovanje:» zavida marsikateri titovec in titovka. Kaj se hoče, najbrže se ne morejo vsi ponašati s tolikimi «zaslugami», kot si jih je pridobil openski udbovski «iandar» v krilu. Med zasluge so ji titovci gotovo zapisali tudi njeno svoječasno pripadnost .«Gioventù del Littorio» ter njeno spretno izmikanje za vsako, tudi najmanjše sodelovanje v ilegali, ko se je izogibala terenskih aktivistov kot hudič 'blagoslovljene vode. Pohitimo z nabiranjem prispevkov za 1. maj KJE SO MILIJONI ZA «KULTURNI DOM» — Na naše vprašanje, ki smo ga postavili tržaškim titovcem pred dobrima dvema mesecema glede gradnje «kulturnega doma», niso titovski obiralci ljudstva zinili do danes niti besedice. Kakor izgleda, je vsa akcija že svojias «zmrznila», ker o «kulturnem domu» ni ne duha ne sluha, kot ni duha ne sluha o nabranih miUjon!h. Toda lepi milijončki, ki so jih titovski «fehtarji» nabrali, gotovo niso «zmrznili», ker so jih verjetno že spravili «na gorko». Saj tržaški Slovenci lahko počakajo, tako si verjetno mislijo titovske prefrigane b utice — kdor bo hotel slišati slovensko prireditev, se bo lahko preselil v... Ljubljano, za ostale pa bo itak «očetovsko» poskrbel Titov atlantski bratec De Gasperi. Tega mnenja niso samo titovci, marveč tudi londonski časopis «Times». Izpiti na srednjih šolah v Gorici Po najnovejši ministrski odredbi se bodo zrelostni in u-sposobljenostni izpiti (mature) pričeli 20. junija v vrstnem redu, ki bo pravočasno javljen. Kdor s e namerava priglasiti k tem izpitom, naj do 9. maja vloži na ravnateljstvo klasične gimnazije ozir. učiteljišča prošnjo, kakor predpisuje objava na razglasni deski omenjenih šol v ulici Croce. Za morebitna pojasnila o teh izpitih je tudi tajništvo na razpolago. Prvi maj se z velikimi koraki približuje. Številne sekcije so pri zbiranju prispevkov za proslavo tega največjega delavskega praznika že precej napredovale. Ostale sp nekoliko zaostale in te morajo pospešiti svoje napore, najti morajo dobre pobude, ki bodo rodile navdušenje in polet. Potrebno je, da se vsak sekcijski komite kolektivno posveti vprašanju prispevkov in priskoči na pomoč slabotnejšim celicam. Izkustva dokazujejo, da vse sekcije lahko dosežejo določene cilje, le če se resno lotijo dela. To ni samo dolžnost vseh, temveč bo tudi posebna čast za tiste, ki bodo prišle prve na cilj. Za danes objavljamo delni seznam dospelih prispevkov: Sekcija Curiel, pristaniška ce lica Sv. Andreja 13.665, občinski nameščenci 14.375, razne celice sekc. Curiel 10.485, Parlerà 9.700, Kolonkovec 4.500 Sv. Vid 2.550, Sv. Ana 3.425. ILVA 5.480, Nabrežina 2.375, Prosek 3.700, Baiisero 350, Ve-kjet Kristina 2.130, Benčič 700. Da glos ti ni 400, Blaženič 1.300, Vittorio 600, Zorn 500, Nada 100, Visintin 100, celica 3 herojev 830, cel. Belloyanis 1.970, Brezaušek 100, Lah 100, Gregorič 100, Cantarutti 100, Trani 100, Cač 100, Zorin 100, Marija 100, Lissi 2.350, Panica ri 1.800, Pastrovicchio 1.050, Guštin 350, Sdraule 800, Cergolj 1.250, Vidiani 500, Kerpin 460, Bonazza 810. Babudri 600, Fra-giacomo 400, Budica 330, Ales-S''- 650, Smilovič 600, Verčon 400. Grižon 100, Romano 100. Bieker 100, Cleva 100, Benbič 100, Kozina 100, Filiputti 100, Uršič Aldo 100, Komar 100, Slavec 100, Taučer 100, Milocco 100, Krocnia 100, Susan 200, Bieker 200, Buftolin 200 , 261 100, E maina 100, Škerjanc 100, Sellan 50, Gelsomini 100, Ren-ner 100, Milan 150, Trevisan 150, Torceilo 100, Zorzenon 200, Palčič 200, Chersi 100, Sersa 100, Smokovič 100, Vekjet 100, Pannar! 500, Rossi 100, Gor-batti 300, Cerkvenik 100. Skupina tovarišev lastnikov malih obratov 75.000, sekcija Greta 650, ILVA (nadaljnji polog) 3.850, skupina delavcev zaposlenih pri pokrajinskih cestnih delih 750, dva tovariša iz Doline 650, zbirka tov. Bravin, Marassi in Busanič 2.139, za sekc. Tomažič Kozlovič 2.000 Lah Justina 800, Ermano 700, Pozzo 900, Paoletti 265, Visintin 500, Leban 880, Mario 600, Benčič 100, Dolio 100, Pugliese 100, Ziakar 200, Magris 100, Degrassi 200, Sergu 100, Valdema-rin 150, Micheluzzi 100, Be-nolli 100. Konferenca pri Magdaleni V sredo, 22. t. m. ob 20. uri bo v Ljudskem domu pri Magdaleni zanimiva konferenca o zadnjih važnih dogodkih v Sovjetski zvezi. Vabljeno je vse demokratično prebivalstvo Magdalene. ben, in to neglede, ali je stavka politična ali pa samo ekonomsko - sindikalnega značaja. Seveda so se industrijci besno zagnali proti stavki z dne 30. marca, ker je bila pač oster protest proti zavratnim manevrom tiste peščice izkoriščevalcev delovnega ljudstva in hlapcev imperializma, ki imajo v rokah vse ključne položaje v Italijanski rapubliki. In v te vrste spadajo tudi tržaški ma-gnatje industrije, ki si domišljajo, da bodo z grožnjami in pismenimi opomini lahko u-strašili naše delovno ljudstvo iin mu zabranili posluževati se tistih pravic, ki si jih je priborilo skupno s proletariatom vsega sveta potom težke in dolge borbe. Tržaško delovno ljudstvo pa je tudi tokrat reagiralo na nesramne poskuse delodajalcev z vso odločnostjo in energijo. V «Aquili»1 so ogorčeni delavci vrnili prejeta pisma ravnateljstvu. Isto so storili tudi v drugih tovarnah. Povsod so dali delavci duška svojemu ogorčenju na enotnih tovarniških zborovanjih, kjer so zahtevali, naj ravnateljstva umaknejo svoje ukore in da se slični ne-čuveni primeri ne smejo več ponavljati. Na enotnem zborovanju so izrazili še posebej svoj protest delavci v Ilvi, ki jih je odkrita grožnja ravnatelj stva v zvezi z nameravano stavko še posebno ogorčila. Tudi s tega zborovanja je bilo poslano ravnateljstvu ostro protestno pismo.. Zveza enotnih sindikatov je poslala Delavski zbornici poziv za enoten nastop proti sa-mopašoiosti delodajalcev, v o-brambo sindikalnih svoboščin. Obenem je ZES poslala vsem ravnateljstvom tovarn in Združenju industrijcev pismeno ob vestilo, v katerem izrecno poudarja, da smatra, skupno s prizadetimi delavci, vse pismene opomine, kot docela ilegalne, O tem vprašanju so obširno razpravljali tudi na sindikalnem plenumu predstavnikov iz tovarn, ki je bil v četrtek zvečer. Tržaško delovno- ljudstvo je z odločnim reagiranjem ina nečuveno nesramnost industrijcev še enkrat dokazalo svojo- zrelost in .razredno zavest ter s tem podčrtalo, da samo delavski razred, sporazumno s svojo organizacijo, lahko odloča o stavki, ki je ena izmed njegovih osnovnih pravic. In to naj služi kot resen opomin predrznim industrijcem in vsem tistim krogom, ki bi hoteli na kateri koli način omejevati sindikalne in demokratične svoboščine. S TORKOVE SEJE TRŽAŠKEGA MESTNEGA SVETA KLERIKALNI GLASOVALNI STROJ potrdil upravno komisijo ACEGAT Za tedei — dni — Sobota, 18. - Apolonij Nedelja, 19. - Ema L st P' ui df D rt z; P' Intervencija tov, Radicha glede odnošajev med delodajalci in delavci - Svetovalec Miani je izstopil iz republikanske stranke Na torkovi seji tržaškega občinskega sveta so pred imenovanjem predsednika in upravne komisije ACEGAT svetovalci vseh strank postavili najrazličnejša vprašanja. Med njimi je tovariš Radich zahteval čim prejšnjo ureditev pokojninskega pravilnika za občinske nameščence. V drugi svoji intervenciji je tovariš Radich govoril o resnem stanju, ki je nastalo v odnošajih med delodajalci in delavci in ki bi moglo privesti do resnih posledic. Opisal je zadnje dogodke v velikih tovarnah, ko so vodstva nastopila proti delavcem, ki so se udeležili stavke proti sleparskemu zakonu. Organizacije delodajalcev in industrijcev nimajo pravice določati, katera stavka je dopustna ;in katera ne. Zato je govornik zahteval, naj vse skupine izrazijo svoje mnenje o svobodi stavkanja, brez ozira na značaj stavke ter naštel razne politične stavke, ki jih je ob raznih prilikah ob. črnski svet soglasno odobril. Župan se je po svoji navadi skušal izogniti jasnemu odgovoru i-n je rajši pozival na razumevanje, dobrohotnost in človekoljubnost delodajalcev. Tov. Radich je odločno odgovoril, da ga županov govor ne zadovoljuje, in da dokaže dobrohotnost gospodarjev, je navedel primer tovarne ILVA, kjer je vodstvo odreklo izplačilo trimesečne nagrade v znesku 5.000 lir vsem stavkajočim. V diskusiji o imenovanju predsednika in upravne komisije ACEGAT je tovariš Rogassi poudaril, da je imenovanje upravne komisije zelo resna zadeva, ker gre za upravljanje velikega občinskega podjetja z veliko innovino, katerega proračun presega celo proračun same občine. Zato je NADALJUJE SE “STALINOV NABOR" MLADINE Mladina se vestno pripravlja na prvomajski telovadni nastop Jutri bodo generalne vaje pri Magdàleni, v Plavjah in na Opčinah Prejšnji teden je tržaško sodišče obsodilo na 14 mesecev zapora 50 letnega Jakoba Tenceja iz Sv. Križa ker je slabo ravnal s svojo ženo. ** Nadaljuje se proces proti skupini ljudi, ki je zapletena v afero s tihotapljenjem kave. Državni tožilec je zahteval zaporne kazni od 2 do 8 let za posamezne obtožence. Skupna predlagana zaporna kazen znaša 87 let. Poleg tega zahteva naj se obtoženci o-bremenijo z globo, ki znaša na osebo od 55 do 117 milijonov lir. Nadaljuje se sodna razprava proti skupini, ki je obdolžena afere pri TRUSTu. *** V sredo bi morala biti ponovna razprava proti skupini udbovskih agentov, ki so svojčas poskušali ugrabiti jugoslovanskega begunca Soštarja ter ga odpeljati v cono 'B. Razprava se ni vršila zato, ker se ni predstavil tožitelj Soštar. Pravijo, da je izginil neznanokam. To je vsekakor zelo čudna zadeva. '***. Tržaška policija je aretirala 31 letnega šoferja Giovan-nija Girotte, ki je v nedeljo po- NE DOTIKAJTE SE NEVARNEGA RAZSTRELIVA! že nekaj tednov se vrši kampanja proti eksplozivom. Odstranjevalci min predavajo otrokom po šolah o nevarnostih, ter kako jim je ravnati v primeru, da jih najdejo. Prav je, da tudi starši poučijo otroke o velikih nevarnostih. V primeru, da najdete predmete, kj jih vidite na gornji sliki, se jih nikar ne dotikajte, temveč pokličite telefonsko številko 223. vozil Edmonda Knausa na obrežju Nazario Sauro. Po tej nezgodi se je Giretto zatekel v Koper, toda na prigovarjanje žene in matere se je vrnil v Trst. *** V sredo so splovili v tržaških in miljskih ladjedelnicah štiri 250-tonske motorne ladje, ki so bile zgrajene po naročilu indonezijske vlade. Po tej splovitvi se nahaja zlasci ladjedelnica Sv. Roka v Miljah v ponovni krizi. »»* Prejšnji četrtek popoldne je skočil skozi okno 25-letni Lucijan Schulz, stanujoč v ulici del Rivo 4. To dejanje je napravil v pijanosti iz doslej še nepojasnje-nin razlogov. *** Prejšnji petek popoldne so z rešilnim avtom prepeljali v tržaško bolnico 16-letnega Albina Petarosa iz Boršta. Zdravniki so ugotovili, da ima zlomljen palec desne roke ter druge kostne poškodbe na isti roki. Izjavil je, da je po nesreči vtaknil roko med kolesje nekega stroja. Predvideva se, da bo ozdravil v 20 dneh. ***. Isti dan je padel težak kamen na nogo 51-letnemu Antonu Pečarju iz Gropade, ki je zaposlen pri SELAD. Poškodba je lažjega značaja in se predvideva, da bo ozdravel v dobrih osmih dneh. *** V soboto je med nakladanjem težkega hladilnika na tovornik zdrsnilo težko breme z rok delavcem, ter padlo na nogo Stanislavu Gerlancu s Kontovela. Prepeljali so ga v bolnico. Zdravniki so ugotovili težje poškodbe, zaradi česar se bo moral zdraviti dalj časa, *** V torek ponoči so z rešilnim avtom pripeljali v tržaško bolnico 28-letno Ano Marijo Fabbri, ki se je zastrupila z neko raztopino za čiščenje madežev. **« v sredo popoldne so pripre-ljali v bolnico 3-Ietno Maro Ste-fanič iz Sv. Križa. Revica je spila nekaj amonijaka, misleč da ie voda. Ozdravila bo v 10. dneh. * * * V sredo proti popoldne so otvo-rili novo podružnico «Banco di Napoli» v pritličju občinske palače na trgu Unità. Prej je bila tam kavarna Garibaldi. Del prostorov bivše kavarne pa so spremenili v razstavno dvorano, ki je bila odprta tudi isti dan. * * * V dneh od 9. do 15. aprila se je v tržaški občini rodilo 47 živih in l mrtev otrok: umrlo je 54 oseb; poročilo pa se je 43 parov. Spričo bližine prpslav prvega maja so mladi komunisti povečali svoje napore, da bi v imenu tovariša Stalina izvršili svečane obveze, ki so jih sprejeli. Vse mestne in podeželske sekcije se stalno trudijo, da v okviru Stalinovega nabora pridobijo Zvezi komunistične mia. dine stotine novih članov in da pripravijo čim večje število te lovadcev za nastop na stadionu. Nedeljske generalne vaje so bile pozitiven dokaz tega dela. V prvi kategoriji je sekcija v Domju dosegla postavljeni cilj njej sledita Škofije in Salež s 93 odst. in 85 odst. V drugi kategoriji stojita na čelu Fodlo-njer in Pečar z 80 in 68 odst., dočim je med «velikimi» prva Sv. Ana, ki je presegla svoj cilj za II odstotkov. Za njo je Skedenj z 72 odst., ki pa bo brez dvoma dosegel svoj cilj. V tekmovanju med skupina mi deklet je prva tudi Sv. Ana s 104 odst., nato Rinaldi s 95 odst. in Domjo s 93 odst. Za Stalinov nabor je Skedenj pridobil 19 novih mladincev, Škofije 12, a najboljša graditeljica ZKM je ta teden Furlan Bianka, ki je pridobila 18 novih članov in za. katero smo prepričani, da se bo do zadnjega berila, da obdrži to prvenstvo. Mladinci, posnemajte tovarišico Blanko in okrepite ter razširite svojo organizacijo! ZKM se je obvezala, da bo spomin tovariša Stalina izvedla veliko kampanjo včlanjevanja. Dosedanji rezultati niso preveč zadovoljivi če upoštevamo možnosti. Zato je potrebno', da vsi komiteji pregledajo dosedanje delo in preučijo konkretne možnosti ter razdelijo delo med vse mladince. Le tako bomo izboljšali našo akcijo in želi zadovoljive uspehe. V nedeljo bodo druge generalne vaje pri Magdaleni za mestne okraje, v Plavjah za miljske in na Opčinah za okoliške vasi. Geslo, ki mora mobilizirati vsakega mladega komunista, naj bo: aktivno delovati za u-speh 1. maja in Stalinovega nabora, da pridobimo nove plasti mladincev naši organizaciji, ki se bori za mir iin vedro bodočnost vse mladine. Akademija srednjih šol v Avditoriju dobra in je lepo uspela. Bila bi pa lahko boljša, če bi bil program skrbneje izbran in pripravljen. Izvajanja so to potrdila. Višja gimnazija bi se bila lahko predstavila s kakšnim drugim delom, ki bi občinstvu bolj ugajalo in ki bi prav gotovo bolj navdušilo tudi dijake same. Tudi učiteljiščniki bi se bili bolje o-drezali, če bi bili nastopili z lažjimi zlasti narodnimi pesmimi. potrebno, da se to imenovanje izvrši v skladu s tozadevnimi zakoni. Obstaja na primer člen 76, ki določa da morajo imeti člani upravne komisije posebno tehnično in upravno usposobljenost in to ne samo šolsko, temveč tudi praktično, pridobljeno z izkušnjami pri delu v javnih ali. privatnih podjetjih. Teh lastnosti nimajo vse osebe, ki jih je občinski odbor predlagal za upravitelje. Nadalje določa 7. člen istega zakona, da ne more biti poverjena ta funkcija osebam, ki čeprav niso neposredni dobavitelji podjetja, se bavijo s trgov, skim delovanjem, ki ima sličnosti z občinskim podjetjem. V predlaganem seznamu je oseba, ki ima tehnično-mehanieno podjetje in spada v zgoraj ome. njeni primer ter je zato neiz voljiva. Obenem je tov. Pogassi ugotovil, da so vse predlagane osebe izbrane in po volji večinskih strank im ni nobenega predstavnika manjšine. Takšna upravna komisija ima namen služiti strankam večine in ne- Ponedeljek, 20. - Marcelin . Torek, 21. - Bruno (prvi kra_______ Sreda, 22. _ Gaj in Boter Četrtek, 23. - Adalbert -~__L Petek, 24 - Jurij. ZGODOVINSKI DNEVU 18. 4. 1941 je kapitulirala jug(T vanska kraljevska vojska^ 'te. cBg§ 22. 4. 1870 se jè rodil Vlad" Iljič Lenin. , —_ 23. 4. 1944 so nacisti obesili 68 talcev v ulici Ghega. ™' 23. 4. 1564 se je rodil veliki*,, gleški dramatik Wiliam Shamj >I peare. ■ -■ BADIOOOOAJ elovn i2. ap 'niče L Le -i ,i itijev SOBOTA: 13. Šramel kvintfikcije pevski duet - 19. Pogovor zjično TRST II. no - 22. Liszt: Koncert za ! ' , vir št. 2. Ustva ističn NEDELJA: 8.45 Kmetijska.. lcn daja - 11.30 Oddaja za najml‘lnov - 12.15 Od melodije do melos) oro - 13. Glasba po željah - 15 cert ruskih balalajk . 17. Koto v mešanega zbora - 18.10 K“°krai cert pianista Gabrijela Devetič len - 19. Iz filmskega sveta v na venski motivi - 21.30 Izbrana,, *.*“ rika - 22. Mascagni: «Prijav™ Fritz), 1. in 2. dejanje. b raz PONEDELJEK: 19. Mamica 1° pos poveduje - 21. Književnost iiie, metnost - 22. Mascagni: «Pri telj Fritz», 3. dej. 'grom TOREK: 13. Glasba po željr6^8^1 18.15 Delius: Koncert za vioPUhtsi in orkester - 19. Tehnika in goiajske darstvo - 21. Citamo za vas -Li ,. Beethoven: Simfonija št. 5. ,1 ljl Jditvi SREDA: 19. Zdravniški vedi,.*.1,Y 1.30 ,1‘IM c 20.30 Sola in vzgoja 21 30 fbaio kalni kvartet - 22. Cajkovbe m Simfonija št. 4. lrjUjej ČETRTEK: 13. Zenski dueti- harmonika - 19. Slovenščina Slovence 20. Koncert moš ltpliki °™!Ìen°;7jem Tl tela" «Jčenjato^1 23^0»!’ V soboto večer in v nedeljo popoldne so tržaške srednje šole s slovenskim učnim jezikom priredile v Avditoriju skupno akademijo s pestrim sporedom. Na njej so sodelovale vse šole. Akademija nam je prikazala, kako se dijaki in profesorji trudijo, da bi dosegli čim večje uspehe. Ce upoštevamo prilike, v katerih se nahaja slovenska šola v Trstu, moramo priznati, da trud dijakov in profesorjev ni zaman. Akademijo je otvorila nižja trgovska strokovna šola z recitacijo Cankarjevih «Nebes pod Triglavom» ob spremljavi glasbe in simboličnih vaj. Sledil je nastop pevskega zbora nižje srednje šole pod vodstvom prof. Zupančičeve. Zapel je štiri pesmi: Vodopivčevo «Ptici», Kramarjevo «Zvoni-karjeva», Pregljevo «Kum Jernej-ko» in Hajdrihovo «Petelinčkova lenitev». Slednjo je spremljala pri klavirju dijakinja Marija Bolko. Zatem so nastopili dijaki nižje industrijske strokovne šole simboličnimi vajami «Mladi delavci». Trgovska akademija se je odrezala s tremi belokranjskimi narodnimi plesi ob spremljavi tamburic in petja. Dijaki višje gimnazije so podali melodram: O. Zupančič: «Duma». Učenke nižje srednje šole so za tem zaplesale valček po slovenskih motivih, ki ga je sestavil J. Gregorc. Nazadnje so prišli na vrsto še učiteljiščniki s svojim številčno močnim pevskim zborom. ČESTITKE — Celica KP STO v Nabrežini izraža naj- j p c- županu sporočil, da žnem javnem podjetju ter sprejemati v službo le ljudi, ki so njim po volji, kot je brez sramu priznal neki odbornik v teku diskusije o proračunu ACEGAT. Pri tem težkem dejanju nočejo komunisti deliti odgovornosti z večino in zato se bodo vzdržali glasovanja. Tudi svetovalec Teiner (PSI) je izjavil, da se bo iz istih razlogov vzdržal glasovanja. Proti imenovanju predlagane upravne komisije ista se izrazila tudi predstavnik indipen-dentistov in MSI. Nato je občinska večina odobrila imenovanje predlagane upravne komisije in s tem še enkrat dokazala vso svojo pro-tidemokratič-noist in brezobzirnost, s katero si prisvaja monopol ned vsem javnim upravljanjem, ne da bi upoštevala pravice in želje prebivalstva. . Na torkovi seji je odv. Miani je iz- iskrenejiše čestitke tov. Rudiju , stopil iz (republikanske stran- in Sonji Abram ob priliki nju- J k e in bo, z ozirom na veliko ne poroke. Čestitkam se pri-, število -prejetih preferenčnih družuje uredniški kolektiv «De- ' glasov, ostal v občinskem sve- la». tu kot neodvisni republikanec. NOV SIJAJEN USPEH LJUDSKE PROSVETE doka! lapioflla naših zborov ljubljanskega teta. godalnega k< PETEK: 13. Glasba po želji1?116111 18.15 Čajkovski: Koncert št ftoPaj 19. Kraji in ljudje - 20.30 TB odi skl kulturni razgledi — 21. N 2vp, virski koncert prof. Mirce Sai ,2 nove - 22. Iz koncertnih dvo- °'sloi Velike Britatnije. Bice, ------ ---- «iške Ni je Praznik krasiva !-:<- Teti i v Plavjah raz\ (ora i Komunistična partija v ffigovii vjah organizira za nedeljo, ielit irila s pričetkom ob 14. L, Plavjah velik «Praznik d luci j aprila s pričetkom ob 14. v stva» s sodelovanjem godbeto!' , Škofij, zbora iz Elerjev in »tavoP dmske dramske družine Malizi) «Cebulec» iz Magdalene, fdnaro zdrave bodo prinesli tovai)ja ,ni Angel Blažina, Giovanni Poarske-gna in Giordano Pacco, >drle , Ob 15. uri bodo vaje za t^ade : vadni nastop Prvega maja.f v n; -v---------------- polet: SPOR ite, “orbi NOGOMET »Cijo , Jutrišnje tekme za prvensto- , STO i I. kategorija: Frausin - PiccL./n tini, v Boljuncu ob 10.30; At niie.s nal - Primorje P. K., v Treti?8 izd« ob 15.15; Vesna _ Rojan, v $Snn , brežini ob 10.30; Skedenj - ti...,1 staniščniki, v Boljuncu ob l5Js°hdE Costalunga - Opčine, v BoljUto «I ob 13.30. hlžite Nadoknadna tekma II. kat4u_ lip" Tin inn _ Cahnlon ,, m nohv ^ČTn i Trebčah ob 14. ODBOJKA «MSI mm Prireditev kot celota je bila Aktiv KP v Dolini V sredo, 22. t. m. ob 20. uri bo -na sedežu Komunistične par. Nje v Dolini širši aktiv za dolinsko občino. Govoril bo generalni sekretar tovariš Vittorio Vid ali. Vabljeni so sekcijski in celični odbori ter vodje skupin in tovariši odgovorni za pobiranje članarine. Velik koncert na Kontovelu. smo, da bodo Kon.konelci, otro- Jutri, 19. t. m. -ob 18. uri bo do združeni pevski zbori Skedenj, Sv. Ivan-Podlonjer, Ro-col skup-n-o s proseško-konto-velskim oktetom in šentjakobskim mandolinističnim orkestrom «Ivana Cankarja» priredili v kontovelski dvorani velik ksneert slovanske pesmi in glasbe. Na sporedu so slovenske (narodne, partizanske in umetne), hrvatske, srbske :n ruske pesmi, odlomek iz češke Smetanove opere «Prodana ne- ci kakor tudi odrasli, v lepem številu poselili to prireditev ter se ob njej prav prisrčn > zabavali. Zanimiva pevsko-glasbena prireditev v Avditoriju. Opozarjamo že danes na zanimivo pevs-ko-glasbeno prireditev, ki bo v nedeljo, 3. maja popoldne ob 17. uri. Ob tej nri-liki bo prvič nastopil novoustanovljeni mladinski pevski zbor iz L’onjerja pod vodstvom Čoka ml., kakor tudi se bo vesta» in Šostakovičev uvod prv;g predstavil tržaškemu ob- in finale iz filma «Padec Berlina». Nekatere pesmi spremlja mandolinistični orkester, druge pa ob klavirju prof. Botte-ghelli. Ves spored vodi D. Per-tot. Kulturna prireditev v Podlo-njerju bo jutri v nedeljo 19, t. m. ob priliki partizanskega praznika. Na sporedu bodo petje in šaljivi prizori. Bivši partizani, politični- preganjanci in prijatelji, udeležite ;se polnoštevilno! «Rdeča kapica» na Konkoneiu. Drugo nedeljo 26. t.m. ob 17. uri bo v društveni dvorani na Konkoneiu lepa kulturna prireditev. Gostovali bodo openski mladinci s pravljično igro s petjem v treh dejanjih «Rdečo kapico». Poleg igre bo nastopila tudi baletna skupina i Vstop s partijsko izkaznico.d verna plesoma. Prepričani činstvu pevski zbor iz Elerjev pod vodstvom pevovodje Loredana. Nastopili bodo tudi združeni pevski zbori Skedenj. Sv. Ivan-Podlonjer in Ročni ob spremljevanju mandolini-stične -skupine «Ivan Cankarja» itd. Natančen spored bomo objavili. Kulturna prireditev v Stivami Drugo nedeljo, 26. t. m. ob 16. uri bo v Stivanu na prostem lepa kulturna prireditev. Natančen spored bomo javili prihodnjič. Čestitke Centralni komite Zveze komunistične mladine iskreno čestita tov. Giorgiu Cancianiju in tovarišici Ivanki ob priliki njune poroke. pridružuje se tudi uredniški kolektiv «Dela». Razveseljivi so pevski glasbeni nastopi naših pevskih in glasbenih skupin, ki orjejo pravo začetno ledino v tej najmlajši in najneizkušenejši panogi ljudsko prosvetnega delovanja. Naši ljudje sprejemajo z gotovo rezervo in skepso naznanila o koncertnih nastopih, posebno ako so zamišljeni kot popolnoma samostojna prireditev. Isto občutje, mislim, je imela večina naših ljudi tudi ob naznanilu zadnjega koncerta prejšnjo nedeljo v Kinu ob morju. Celo organizatorji so bili menda v skrbeh glede vsestranskega uspeha, posebno še, ker je bila prireditev kot matineja. Tembolj je zato razveseljivo, da lahko danes z vso pravico poročamo o vsestranskem uspehu, ki so ga dosegli naši zbori Skedenj, Sv. Ivan-Podlonjer, Rocol skupno z man-dolinistično skupino Ivana Cankarja. pokazali tudi mandolinisti svojo lepo zmogljivost, škoda le, da niso nastopili s samostojno pesmijo, kar bi bilo ob priliki prihodnjega nastopa zaželeno. V imenu SHPZ je pozdravil Justo Košuta, ki je poudaril važ- Splošen vtis je, da je koncert dosegel izredno lep uspeh. Posebno drugi del, ko so združeni zbori zapeli ruske pesmi ob spremljevanju mandolinistov, je naravnost navdušil in Ljupinovo «Zdravstvuj Moskva», so morali na splošno željo ponoviti. Zelo maje.stozna sta bila Šostakoviča uvod in jinale «Padec Berlina», napisana na čast Stalinu, Izmed najprecizneje izvajanih je bil nedvomno tudi odlomek «Kaj veseli bi ne peli» iz Smetanove opere «Prodana nevesta», ki ga je ob klavirju spremljala prof. Botteghe!!!. Vse pesmi je dirigiral D. Pertot in reči moram, da je s svojo sposobnostjo in prizadevnostjo dosegel homogeno in ubrano petje zborov. V tem se je posebno odlikoval škedenjski zbor a tudi zbor Sv. Ivan-Podlonjer je pokazal znaten napredek, Istotako so lutri, v nedeljo, 19. aprila eh 18. uri bo v društveni dvorani na KONTOVELU KONCERT Nastopijo pevski zbori iz Skednja . Roccia, Pod-lonjerja - Sv. Ivana, oktet s Proseka - Kontovela ter mandolinistični orkester «Ivan Cankar». Ponovijo v glavnem program, ki so ga izvajali preteklo nedeljo v Kinu ob morju. SHPZ vabi k številni udeležbi. rije: Union - Cebulec, v Treti , ob 10.30. ( »tlajc Tekme za pokal «Prvi maj l9j«haki Union - Dacjo, v Trebčah Parvi 9; Primorje P. K. - Rojani^ Na® Juhi, v nedeljo se bodo odi%a ?a, le na igrišču v Skednju nasleC ,zat tekme: ob 9. Sv. Ivan - Šketi,to Da in ob 9.30 Cebulec . VOM. «VjCe , Sestanek odseka za -odbojKfjisjj. Vsa športna društva, ki Mn i®” včlanjena v odseku za odt>4,„ KU1 ZDTV so vabljena, da pošliv^ki svojega zastopnika na važen ra-otr S'ha n pic lei h n «r o 1 + Lik. stanek, ki bo" v torek 21. t. itn , ob 19. uri na sedežu ZDTV, lth ' 161 Canova 25, II. Na dnevnem tL « sk -----• t a Ulic vnem l,s. so vprašanja, ki se tičejo o^tla, g ka ter volitve vodstva ,vzgii '««ga Tržaške žene na kongresu ^sti.e italijanskih žena %0 1W ' Te dni ise je zaključil v Ri;iii2r^rs Kongres italijanske žene, a' 6Vanj trajal tri dni in na katerelflitija demokratične žene razpravlfy^ v le o pravicah in nalogah žčinCa posebno v trenutku, ko se fe§a }n pravljajo, da s svojo udeleitelj,stv na volitvah dajo odločilen ^ g ' Wtv, , darec silam vojne in ljudsK^g j zatiranja. Sija M Kongresu je . pri30'StvoVV«rod številna delegacija žena s hn na čelu s predsednico ZDZ A. v0<3»ii rijo Casali, ki je v imenu 5te*vi v venskih in italijanskih kratičnih žena Tržaškega ožfje ija prinesla pozdrav in pf%f zala nujnost borbe za mir L^at( ■sebno na našem Ozemlju, bi ga imperialisti hoteli izFk meniti v žarišče vojne. WstVQ Govorila je tudi Neli Ca1] z»iag nar, ki je pozvala italija»T*»ik0 žene, naj pospešijo svojo xj'^llsti cijo za rešitev zakoncev Ros^*«iisti berg ter opisala borbe in V’, 6«len ameriških žena in mater, ki 4d0s bai: čejo vojne, čeprav skušajo ni hujskači prikazovati, v i vojna potrebna. , eI'Stv Italijanske žene so nav|e. y1,6, šeno pozdravile naše delegti(?tirar.S.a predstavnice slovenskih in nost narodne, partizanske in u-metne pesmi v razvoju zgodovine slovenskega naroda. Skoraj v celoti se bo ves spored ponovil jutri, v nedeljo na Kontovelu, kasneje pa tudi u drugih večjih dvoranah našega podeželja. Nekaj najlepših pesmi bodo izvajali menda tudi na pri-dohnjem koncertu u Avditoriju. Vsekakor je močno razveseljivo, da utegnejo tudi pevsko glasbene prireditve, celo kot matineje, privabiti toliko glasbo ljubečega občinstva, kot ga je bilo prav pri tem koncertu v Kinu ob morju. sk. | lijanskih demokratičnih ki se v bratstvu in .slogi 'o za boljše življenje svojih ^pdobr žin in otrok. tisj0 ----- p' SOŽALJE — Sekcijski L '«»o ' t~\ : „ tv a_- ^ rir mite KP STO iz Mag-dal^1« Pc izraža v svojem in v sto vsega demokratičnega p'%:«111 valstva okraja, posebno ;ita. »a bralcev «Dela», inaji>skren*iv0j . sožalje tovarišu Rudolfu h Uci’ žiču, odgovornemu uredti1,^ aar< «Dela» ob nenadomestljivi gubi dragega očeta. Odgovorni urednik " K»? v-zusuvurm ureaniK ,,v Hia- RUDOLF BLAŽIČ (BiagL vO'StU, Založništvo «DELA» ,pje ,, Tiska tip. RIVA, Torrebiaito “ 'sto Dovoljenje AIS