DKPS Iz življenja 54 Vzgoja, junij 2021, letnik XXIII/2, številka 90 začutila predvsem zato, ker sem na svojem delovnem mestu videla, kako se učitelji bo- jijo pokazati svojo krščansko držo ne le v razredu, ampak tudi pred kolegi v zbornici. Sprva sem delo v društvu bolj opazovala in spoznavala, kasneje pa sem že dobila nekaj zadolžitev. Sedaj sem že tretji mandat pred- sednica naše območne skupnosti in članica upravnega odbora DKPS. T retji mandat sem tudi članica komisije za podelitev Slomško- vega priznanja. Barbara Kavčnik Moja pedagoška pot se je začela že zelo zgodaj. Kot najstarejša od štirih sester sem bila pri igri z njimi, z bratrancema in sosedom 'učiteljica'. V srednješolskih le- tih sem se s pedagoškim delom srečevala v času poletnih počitnic, znotraj programov oratorija. Vključila sem se v vseslovensko koordinacijo oratorijskih tednov na Rakov- niku v Ljubljani, kjer sem strokovno poglo- bila svoje znanje s področja pedagogike igre ob 'guruju' Rafu Pinosi. Odločila sem se za univerzitetni študij pedagogike na Filozofski fakulteti. Študij sem zaključila pod mentor- stvom dr. Robija Krofliča z diplomskim de- lom Pedagoška vrednost video iger. Od leta 2000 sem za animatorje, študente, učitelje, starše izvedla več kot 40 izobraževanj, inte- raktivnih delavnic o pomenu igre in njenem razvoju (tudi na področju računalniških iger). Štiri leta sem bila zaposlena v Salezi- janskem mladinskem centru na Kodeljevem. Zadnji dve leti delam kot učiteljica dodatne strokovne pomoči v OŠ Preska. Med študi- jem sem prišla v stik z DKPS in seveda tudi s p. Silvom. Ko sem spoznavala društvo, nje- govo delo in širino, sem vedela, da se bom nekoč pridružila društvu. Tina Klinkon Po poklicu sem soci- alna pedagoginja, po srcu ljubiteljica pristnih medčloveških odnosov, narave in dobre kave. Z društvom sem začela sodelovati na začetku študijske poti kot članica skupine Bodoči pe- dagogi in prostovoljka v programu prosto- voljnega dela Človek za druge. Kasneje sem bila dve leti mentorica prostovoljcem, kar je bila zame bogata in dragocena izkušnja. So- delovanje z DKPS me osebno, strokovno in duhovno bogati. Srečevanje in povezanost s podobno mislečimi sta mi v oporo in me opogumljata pri pedagoškem delu in v oseb- nem življenju. Ob tej priložnosti vabim vse mlade nadobudne pedagoge, da se včlanijo v društvo ter s svojimi idejami in mlado- stnim zanosom prispevajo delček k skupno- sti katoliških pedagogov. Jasna Korbar Sem mati treh otrok (Jerneja, Matica in Ane). Živimo v Treb- njem. Kemijsko znanje, ki sem ga pridobila na fakulteti, zdaj posredu- jem dijakom v srednji šoli. Takoj po končanem študiju sem začu- tila, da je moje poslanstvo biti učitelj. Samo kemijska znanja mi niso zadoščala za uspe- šno delo učitelja, zato sem nabirala znanje tudi s področja TI in NLP. Pomembno so me sooblikovale številne generacije dijakov, ki so z mano delile svoje skrbi in stiske, pa tudi veselje in uspehe. Življenjska preizku- šnja ob spopadu s hudo boleznijo v družini je v meni utrdila spoznanje o vrednosti člo- veškega življenja in hvaležnost za dar ozdra- vitve. Svoje izkušnje sem kot prostovoljka društva Jonatan Prijatelj – društva staršev obolelih za rakom delila s starši, ki so se zna- šli na podobni poti. Ker želim v polnosti živeti svoje poklicno poslanstvo in svojo vero, je članstvo v DKPS zame samoumevna izbira. Srečanja z enako mislečimi pedagogi in duhovno vodstvo patra dr. Silva Šinkovca mi omogočajo stro- kovno in osebno rast. Člani društva z Jezu- som gradimo slovensko šolo in z Njegovimi vrednotami prenavljamo družbo ter si med seboj pomagamo in se podpiramo. Dragica Motik Vedno rečem, da imam najlepši poklic. Kot študentka geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani sem imela priložnost sodelo- vati na terenskih vajah v severni Nemčiji. Z nemškimi kolegi smo leta 1973 anketirali priseljence iz takratne Jugoslavije. To družboslovno-geografsko področje me je usodno zaznamovalo. Po- zneje sem se na različne načine vračala k skupini ljudi, povezanimi s pri/pre/izselje- vanjem. Po zaključku študija sem poučevala na osnovni in srednji šoli. Največ službenih let sem delovala na področju dopolnilnega pouka slovenščine v tujini. Pet let sem bila učiteljica dopolnilnega pouka v Nemčiji, nato pa več kot dvajset let višja svetovalka za dopolnilni pouk slovenščine za Slovence po svetu (zdomstvo in izseljenstvo). Poklicno kariero sem zaključila kot učiteljica dopol- nilnega pouka slovenščine na Hrvaškem. Vse moje poklicno delovanje sem čutila kot poslanstvo. Z DKPS sem v vsebinskem stiku veliko let, najprej sem bila bralka revije Vzgoja kot sve- tovalka na ZRSŠ. Občasno sem napisala tudi kakšen strokovni prispevek za revijo. Pripo- ročala sem jo pedagoškim delavcem in star- šem. Od leta 2015 z navdušenjem aktivno sodelujem v društvu. Delovni in prijateljski stiki s kolegi/-cami mi veliko pomenijo, ve- liko pridobivam na različnih področjih, tudi na duhovnem, drugim pa lahko posredu- jem svoja spoznanja, znanja in veščine. Ži- vljenje je prepleteno iz obojega. Veselim se uspehov društva. Sodelavci so zelo prijetna skupina dobronamernih in razmišljajočih posameznikov. Ivo Branimir Piry Kljub mojemu poklicu, sem profesor geografije in zgodovine, mag., ni- sem nikoli poučeval v šoli. Poklicna pot me je vodila od raziskovalca na Inštitutu za geografijo Univerze v Ljubljani, svetovalca na Zavodu RS za družbeno planiranje do različnih mi- nistrstev v samostojni Sloveniji. Ves čas sem deloval na področju regionalnega razvoja in programov čezmejnega sodelovanja v EU. Bil sem odgovoren za ustanovitev Agencije za regionalni razvoj RS in njen prvi direktor. Poklicno pot sem sklenil kot diplomat na Stalnem predstavništvu Republike Slovenije v Bruslju. Z dejavnostjo DKPS sem se prvič seznanil leta 1999 ob obiskovanju šole za starše, ki jo je na Škofijski gimnaziji, kamor je tedaj ho- dila starejša hčerka, vodil p. Silvo Šinkovec. Občasno sem prebiral tudi revijo Vzgoja. Te-