UČITELJSKI POGLEDI V ČASU EPIDEMIJE Korona zrcalo: zrcalo tudi siceršnjega pomanjkanja pravega sodelovanja med učitelji in starši Meta Prezelj Manfreda, učiteljica angleščine, OŠ Franceta Bevka Tolmin Že vse od prvega septembra dalje smo se tako učitelji, učenci kot tudi starši po tihem spraševali, s čim nam bosta postregli tokratna jesen in zima. Iz medijev je bilo vseskozi več kot očitno, da si večina želi klasičnega pouka v šoli kljub tveganju za zdravje, ki ga ta s seboj prinaša. Kot učiteljica angleščine sem se zato odločila deliti svojo osebno izkušnjo v času spomladanske karantene (morda se bo ta sedaj spet ponovila), saj se mi zdi, da le-ta zelo lepo in nazorno oriše tudi siceršnje pomanjkanje dobrega sodelovanja med učitelji in starši. Linčajmo učitelja? kot je »strah« staršev pred učitelji?). Bodi tiho, da ne Tudi brez korona epidemije kot učitelj ni težko videti, pride mama v šolo. Daj mu višjo oceno, da si ne na- da se v primeru otrokovih težav redko kateri starš da- koplješ staršev na glavo (mogoče celo odvetnikov?). nes po pomoč in nasvet obrne – najprej! – na učitelja. Stalno mi hodi škatle lomit na pogovorne, poln kufer Veliko pogosteje je praksa žal taka, da morebitna ne- je imam. Ja, namensko uporabljam pretežno ženski soglasja med učiteljem in starši najprej ureja razre- spol, žal moram reči, da sem imela z večino očetov dni predstavnik staršev preko razrednika, neredko se na pogovornih urah do sedaj veliko bolj pozitivne vpletejo še šolska svetovalna služba, ravnatelj(ica), ki izkušnje (morda ker je bilo teh malo). Vidite ironijo? pač mora skrbeti za dober ugled šole. Če ima učitelj Starši ne upajo do učitelja, ko pa pridejo, se pa pride- res (ne)srečo, mu anonimna prijava na vrat nakoplje jo kregat? Mar ni pričakovan in logičen odziv učitelja celo šolskega inšpektorja ali medije. Le kako naj se obramba z napadom? Da ne bi bilo pomote, svojih brani, če pa največkrat sploh ne ve, kaj se kuha in kaj stanovskih kolegov, ki delujejo na ta način, še zdaleč je naredil narobe (če sploh kaj)? Zakaj bi mu sploh ne branim, saj se je gotovo možno odzvati tudi dru- dali priložnost, da pove tudi svojo plat zgodbe, če pa gače. Manj prvinsko, manj nagonsko. Bolj razumsko. VSI (imen velikokrat nikoli ne izveš) pravijo, da je do- Stopiti s piedestala (ki ga danes ni več), korak nazaj, mačih nalog preveč, da je snov prezahtevna in da se če je potrebno, tudi dva. V korist učenca, posledično s tem učiteljem itak ne da nič zmeniti (če je kdo to pa tudi v svojo lastno. Veliko učiteljev tega žal (še) ne seveda sploh že poskusil)? zmore (raje verjamem, da ne zmore, kot da noče), saj so se tudi sami skozi leta ujeli v razmišljanje, da bodo s V korist otroka? tem škodili svoji avtoriteti (katere definicija se je skozi Starši seveda nedvomno (mislijo, da) delujejo v korist leta nedvomno spremenila). Status quo brez izhoda? otroka, a ob tem velikokrat ne vidijo, da škode ob to- vrstnemu načinu reševanja morebitnih nesoglasij ne V upanju, da bo moja jesenska korona izkušnja utrpi le učitelj in njegov ugled, pač pa predvsem nji- drugačna (boljša?) od spomladanske hovi lastni otroci. Že zgodaj se jih namreč uči, da se Precej podobno situacijo je odražala tudi moja spo- je bolje skriti za nekom kot pa odkrito in na primeren mladanska korona izkušnja. V času karantene sem način povedati svoje mnenje in težavo z nekom reše- namreč kot učiteljica največkrat iz medijev, občasno vati na konstruktiven način. Poleg tega znajo nekateri preko klica razrednika določenega učenca, dobila otroci to s pridom izkoriščati. Od medsebojnega so- informacije, da je vsega preveč, da otroci obupuje- delovanja bi vsi imeli (naj)več – učitelj bi pridobil po- jo, da ne zmorejo vsega, da učitelji pošiljamo preveč membno povratno informacijo o svojem delu in tako gradiva. Logično so sledila navodila pristojnih, da morda imel priložnost kakšno stvar spremeniti, starš naj zmanjšamo količino poslanega gradiva na dve pa bi prispeval pomembno informacijo o svojem otro- tretjini, morda celo na polovico. Hkrati pa sem kot ku, s katero učitelj morda ni seznanjen, in tako otroka mama spremljala povprečnega petošolca, ki je v do- spoznal tudi v drugi luči. Od dobrega medsebojnega brih dveh do treh urah prišel skozi vse, kar je učite- sodelovanja ena na ena bi nedvomno pridobili vsi. ljica dnevno pošiljala. Potem sva popoldan porabila še kakšne pol ure, da sva skupaj pregledala, da je res Status quo brez izhoda? naredil vse. Verjamem, da so si otroci različni, a tako Ko včasih poslušam svoje kolege, neredko zaznam zelo pa spet ne. Tisti, ki dejansko ne zmorejo in jim je »strah« pred starši (morda podobno nerazumen, preveč, so v manjšini. Tu je na starših, da trezno pre- 4 Didakta sodijo, kdaj njihov otrok dejansko ne zmore in kdaj bi dobno, ob koncu članka delim še svoje razmišljanje raje imel več časa, da počne kaj drugega, njemu bolj v rimah. Nastalo je med spomladansko korona krizo, ljubega. S poudarkom na trezno. In ko pride do tega, a verjamem, da je še (oziroma zdaj spet) aktualno. bi si kot učiteljica želela, da se oglasijo in se najprej Morda ni preveč utopično pričakovati, da bo komu obrnejo name, da skupaj poiščemo ustrezno rešitev. dalo misliti in bo spremenil svoj način razmišljanja in Ker verjamem, da še veliko učiteljev razmišlja po- delovanja na bolje. Starš, učitelj, učenec. Kdorkoli. Korona zrcalo Koronavirus vrata šol v marcu je zaprl, običajni pouk s tem v kali je zatrl. Učitelji vse od takrat le na daljavo, skušamo znanje učencem vlivati v glavo. Situacija zares tudi zdaj ni bistveno drugačna, otroška ušesa znanja so zelo različno lačna. Nekateri so takoj zagrabili in se novega načina hitro priučili, medtem ko njihovi sošolci so se nekje vmes povsem in dobesedno izgubili. Sprva je bil problem tehnologija, saj vsi doma morda le nimajo wi-fija. Šola računalnike v izposojo ponudila je kot možnost, tu tisti najbolj tihi zamudili so priložnost. Že dolgo časa na vseh koncih prav tako odmeva, da učitelj vendarle preveč zahteva. Da bo treba ga še bolj vztrajno za rokav pocukat, ker otroku pač čez ramo starš še večkrat mora zdaj pokukat. Kaj tako zelo je zdaj drugače, da veliko staršev tako po zraku skače? Ni naloga starša, da z otrokom sedi in glavo si razbija, če tuja mu je praksa in tudi teorija. Nihče od starša ne zahteva, da snov doma z otrokom vso predelat se loteva. Bilo pa bi lepo in prav, da otroka spodbudi, da učitelju se oglasi, da od njega razlago dobi. Da ob strani mu stoji, da ga spodbuja in nadzira, po potrebi zakriči, če otrok dogovora se ne drži! Če pa otrok resnično obupuje in energije res mu že zmanjkuje, da starš učitelju (ne ravnatelju in medijem) napiše in situacijo doma nazorno in prijazno oriše. Da komunikacija z učiteljem stalno poteka in skupaj tako reši vsaka se prepreka. Tega v naši šoli danes vedno je premalo, trenutna situacija le lepo je zrcalo. Če starš je tiho, ker učiteljeve palice se boji, naj vam zaupam, da že dolgo je več ni. Že dolgo dolgo let nazaj se je zlomila, drugemu načinu vzgoje in izobraževanja pot je prepustila. Učitelji (večinoma!) prijazni, razumevajoči, ne zamerljivi smo ljudje, a žal le malokrat imamo priložnost, da se to tudi razve … Dajte nam jo in vse skupaj lepše in boljše bo za vse … 5 Didakta