Albert F. Žerjav: Kam, zakaj in kako v reformnem pokretu mladinskega tiska. Na- men ankete. Mladinski list kot šolski pri- ročnik. Videti je, da se je huda časopisna bitka o novem mladinskem listu začasno umirila v našem stanovskem glasilu. Samo na društvenih zborovanjih še ni padla zadnja beseda. Važno in dragoceno je namreč že to, da se je letos sploh bolj živo in intenzivno načelo vprašanje našega organiza.čnega mladinskega tiska in da je končno zadobilo to gibanje po reformi značaj širšega pokreta neposredno iz strokovno-učiteljskih vrst. Po številnih člankih in izjavah za in proti šol. časopisju naj mi bo kot souredniku poizkusne številke »M. J.« dovoljeno, podati na tem mestu nekaj pripomb in dopolnil, ki jih smatram za potrebne v okvirju problema reforme našega centr. mladin. mesečnika. _elim ostati samo pri bistvenih vprašanjih, ki se jih posamezni debaterji v znani anketi niso dotaknili dovolj točno in preudarno. Opiral se bom na določeno pedagoško stališče kot šolnik, ki gleda na vlogo in pomen mladin. lista nekoliko drugače, kakor so to storili posamezniki iz bližine Penklubov v nedavni širši anketi. V več številk tega lista je segla znana anketa o mladinskem tisku. Po naslovu te ankete bi pričakovali, da se bo razpravljalo bolj o vzrokih, mejah in možnostih reforme mladin. tiska vobče, seveda v zvezi s poizk. številko, toda prepričali smo *e, da je bilo v teh načelnih vprašanjih v anketi zelo malo govora, zato pa sc je prelivalo mnogo črnila večinoma samo o tem, ali je kvalitetno, to je z estetskoformalnega stališča boljši in popolnejši »Naš rod« ali časopisno urejevan tednik po vzgledu »M. J.« Po mojcm mnenju je bil delokrog ankete v tem smislu in duhu preozko začrtan, če že ne zgrešcn. Zato tudi ni ta anketa v znanstvenem oziru prinesla skoro nobenih bistvenih pojasnil in razjasnitev glede na problem reforme šolsko-mladin. tiska. Tako enostransko razpravljanje je malo da ne podobno prepiranju sosedov, ki se hočejo odločiti za neko določeno sorto jablane ali hruške, samo po obliki sadežev, ne da bi istočasno proučili tudi vse vzrokc, pogoje in možnosti, ki so merodajne za tako ali drugačno odločitev. Podobno je prinesla naša anketa vse premalo jasnosti v vzročnosti, iz katerih izvira naš pokret v mladin. tisku, to je nezadovoljstvo z dosedanjo smerjo in programom mladinskega mesečnika. Prava anketa bi morala razmotrivati tudi o vzrokih in gonilnih silah, ki zahtevajo preorientacijo organizačnega mladinskega lista. Prvenstveno bi se moralo dokopati do teh vprašanj učiteljstvo samo, ker je ono po svojem delu in stiku z mladino najbolj zainteresirano do teh problemov. Naj navedem nckaj vodilnih misli, ki so odločilne za vscbinsko in programatično preorientacijo našega centr. mlad. mesečnika v nov šolski tednik ali štirinajstdnevnik, ne glede toliko na njegovo zunanjo obliko (časopisno ali revijalno), ki daje nekaterim posameznikom — težko glavo. Učiteljstvo, ki ima največ neposrednih skrbi in težav z vzgojo in poukom na šoli, menda lahko prizna sledeča dejstva: 1. Dosedanji letniki našega mladin. mesečnika kažejo, da izvršuje »Naš rod« s priobčevanjem snovi pretežno leposlovnega značaja v glavnem samo — literaren program tako v vsebinskem kakor oblikovnem oziru. Tak leposlovno usmerjen mesečnik tudi nima namena, da bi posegal s svojo vsebino v tista področja ljud. znanja in izživljanja, ki ga slika in opisuje žurnalističen in publicističen tisk: v živo življenje in ljudsko sredino... 2. Vzgajanje, četudi s pomočjo tiska, je po svojem bistvu in obsegu izobraževalnih dobrin širši pojem kakor estetsko-formalno doživljanje umetniških vrednot, zato je zgolj literaren program v mladin. tisku peda.goško pretesen, preveč enostranski. To dokazuje tudi večina današnjih čitank, ki morajo posegati s svojim čtivom v različne stroke šol. pouka (zemljepis, zgodovino, prirodoznanstvo.) Ker pa to vrše čitanke v obliki knjige (učne! ne v obliki revije, časnika ali drobnih, periodično izhajajočih brošurah), zato tudi nimajo prave pedagoške \rcljave v rokah učencev ali učitelja. Že to dejstvo nas vodi do nezadovoljstva z dosedanjimi čitankami, zlasti na višji stopnji. Ponavljam: umetniška vzgoja je ožji del celokupne vzgoje kakor n. pr. treznostno ali sportno vplivanje poleg drugih. 3. Življenjsko usmerjena šola vendar nima namena, odtujevati mladostnika od plasti celokupnega zunanjega življenja, ki se odraža ne samo v književnosti in umetnosti; temveč tudi v gospodarstvu, kmetijstvu, tehniki, kulturi, zdravstvu, sportu in dr. Tiidi iz teh vrelcev zajema šola izobraževalno snov in vzgojne pobude! Nimamo lista, v katerem bi se pogosteje in v lažji, privlačni obliki razodevalo vse dogajanje današnje dobe: družabno, narodno-gospodarsko, tehnično, književno in umetniško, zdravstveno i. dr. v družini, občini, državi in po vsem svetu. Tak obseg in duh lahko zajame samo tednik, urejevan v novinarsko-publicistični smeri. 4. Toda mladin. »časopis« ne sme biti samo časopis, ki velja po vsebini samo od ene do druge številke. V vsaki številki novega lista mora biti tudi dovolj razrednega čtiva po možnosti za čim več otrok in panog šol. pouka, zato mora veljati pri izboru za načelo poleg aktualnosti, deloma tudi učni načrt, vezan na posamezne letne čase in mesece. Postati mora v nekem oziru šolski priročnik, ki bo s svojim čtivom dopolnjeval šolsko delo in znanje učencev v šoli in doma, včasih morda tudi z drugih vidikov, obširnejše, kakor je to storil morebiti učitelj v šoli. Učenci naj spoznajo, kako se da črpati, dopolnjevati in širiti znanje ne samo iz učiteljevih ust, temveč tudi z lastnim trudom iz mladin. tiska. Malo težje se bo učitcljstvo odločilo za obliko novemu listu: ali časopisno ali revijalno. O tem je razmišljal že naš uredniški odbor ter se odločil za — nešolsko obliko. Sicer je trpežnejša revijalna oblika s platnicami, toda v tem slučaju nimamo več časnika, ki je preglednejši, bolj aktualen in pester po vsebini. Mnogo snovi, ki sodi v časnik, bi moralo odpasti v slučaju, da dobi nov list bolj revijalen značaj, četudi bi poleg leposlovja prinašal tudi razredno čtivo iz raznih strok pouka. Tudi v tem slučaju bi morala izhajati taka »kompromisna« šolska revija najmanj dvakrat mesečno. Hkratu je revija tudi dosti dražja od časnika. Ne mislim trditi, da je poizk. številka »M. J.« najbolj idealno rešila naš program v mlad. tisku. Načelno jo smatram samo za dobrohoten prispevek k vprašanju, kako bi se dal mladinski tisk postaviti v tesnejšo službo pouka in življenja. Bistvo je vcč kakor so malenkosti! Zanimivo jc to, da se je večina pedagogov v anketi >n.ačelno izrekla za reformo mlad. tiska v smislu šol. časopisa. Prepuščati pa otrokom vso odločitev v tem vprašanju z eno samo — reci in piši — poizkusno številko, pa v tem primeru ni najbolj na mestu, kajti plebiscit otrok je Iahko včasih tudi sugestija za časopis osebno nerazpoloženega — učitelja. Razen tega pa so časniki navadno tudi bolj skopi s — pravljicami. Pri reševanju problema novega mladin. lista •— solskega priročnika se mi zdi klicati na pomoč samega Prešerna kakor krik v večnost!