MIR VSEM OTROKOM SVETA
Uct/nd iuAöilowvufciJv iđt	/vukcü
Wt	w4mi{ MfjCk^ttMkJhtL, V- : ‘* ’-
AAKMMÜfct AnsUu^OW AT liitUuVVVUA/.
/wicr tudi d/utoj/m/, Wr kuutü/mxr /woWctAt , ki "jpv ^AcdjOAa UNltEF. fäh dmcuv jt
/VVO/VVÜAiMl» /Cjtujkc*)^. ’	.®
/voiatnia-
, Ičltijir kcfr
touvttc at (WxajjI.) /kistilaA^nbdi.
/VU4 A/WlCr löUoä, /CAMt AmvHKKW^/vumJcWt
sIom^.	f d<yvv^	Mtüm
^o/ma oUr AAÜ«fet iMjhokbt, Mar vAodi; AoditujsAwr Af ite^iieklaiA' iCMOmWOUtv. 'Jiuidr Wiu JvXK; At	At!jWO
iMiac , ktliMu/, fwAttöd itoifL, ^očibufr tu mč- (io*«
fAik mm).
dldtoko (iö/ucwvo,
f AÄÜtULol^ 0
wm
«s
mm
mm
2
MLADI ROD NEKOČ IN DANES
V	suhi kolibi iz trsja, blizu morja, na jugu Afrike se je rodil otrok. Ni bil prvi, ne zadnji. Pred njim se jih je v isti družini rodilo že šest. Vsi so bili dečki. Toda ta otrok ima eno samo bistveni lastnost - tako kot vsi njegovi bratje -črn je. Je sivo črnih staršev, ki vse življenje trdo delajo zato, da morajo potem gledati svojo številno družino, kako strada.
V	Afriki je takih prizorov danes nešteto. Nekoč, ko so tam živeli samo črni ljudje, je bilo vse dobro. Ljudje so živeli na izredno primitivni stopnji, toda vsi so bili enakomerni in vsak si je lahko nabral dosti hrane, da je nahranil svojo družino. Potem pa so v Afriko vse bolj začeli prodirati belci.
V	to zaostalo deželo so začeli prinašati civilizacijo. Belci so zavladali nad domačimi ljudmi in jih začeli grdo izkoriščati. Najbolj pa so pri tem trpeli otroci,ki še ne razumejo, zakaj so lačni.
Kdo ve, ali je bil ta otrok zaželen? Ali pa je prišel na svet zgolj zato, ker mu je bilo tako usojeno? Bo tudi ta otrok odšel po poti svojih bratov? Ali pa se mu bo mogoče kdaj nasmehnila sreča, da bo sedel v moderni šoli med belimi vrstniki? Bo kdaj sedel pri mizi s samimi dobrotami, ki si jih bo lahko do sitega napadel? Se bo kdaj lahko prijateljsko pogovarjal z belci? Si bo" kdaj lahko ustrašil topel dom, v katerem bo dosti hrane za vse otroke?
In še, in še je takih vprašanj, ki nanje ne poznamo odgovorov. Odgov-re na to vprašanja bo dobil samo deček sam v svojem življenju.
Toda njegovo življenje se bo spremenilo le v tem primeru, če mu bomo vsi ljudjev,na svetu pomagali. Odločno se moramo boriti proti apartheidu. Črne otroke pa lahko podpremo tudi z raznimi humanitarnimi akcijami, ki jih organizirata Rdeči križ in mednarodna organizacija, ki skrbi za otroke po celem svetu.
Bojana Kališnik 8. razred
PRI NAS JE LEPO
Pri nas, v naši deželi, imamo socialistično ureditev. Po drugi svetovni vojni je bila naša dežela razrušena. S skupnimi močmi smo deželo obnovili in ji dali nov videz. V tej deželi smo vsi svobodni in enakopravni. Naša domovina je poleg tega še naod-visna.
V Jugoslaviji smo složni, kajti pri nas velja pregovor, da je
- 3 -
v slogi moč. Razne brigade, v katerih delajo prostovoljci, so že veliko izgradile. Zgradile so mnoge ceste in železnice.
IIe čelu naše socialistične federativne republike Jugoslavije jo Komunistična partija s predsednikom Til cm na čelu. Cn in Komunistična partija sta naš narod varno vodila med drugo svetovno vojno in nas vodita še sedaj v svobodi.
Z drugimi deželami imamo prijateljske stike in si te želimo še povečati.
Naša dežela je po vojni napredovala v lahki in težki industriji, v poljedelstvu, živinoreji, vinogradništvu, sadjarstvu in še v mnogih drugih stvareh.
V Jugoslaviji imamo veliko naravnih bogastev in lepot. Na severu imamo gore in gorska jezera, na zahodu morje, na vzhodu pa bogato Panonsko nižino z velikimi polji. Zaradi vsega tega je pri nas lepo.
Janez Bešter, 6. razred
PARTIZANA STA PRIPOVEDOVALA
V četrtek, 19. aprila 1979, smo sprejeli kurirčkovo torbico.
Na proslavo sta prišla tudi dva nekdanja partizana. Pripovedovala sta, kako je bilo težko premagovati razne zasede, hajke itd. Borci so morali hoditi tudi po vodi, da jih ne bi zasledili nemški psi. Oba sta bila težko ranjena. Morali so jih odpeljati v partizansko bolnico. Povedala sta, da so vsakemu ranjencu zavezali oči, da ne bi kdo mogle izdati sovražniku, kje imajo partizani bolnice. Partizani so imeli svoja partizanska imena. Tudi Mirko Bračič je imel svoje partizansko ime Bradač. Naša borca sta se borila skupaj z Mirkom Brečičem, ki je bil vodja 13. brigade. Omrtno je bil zadet v Kočevju. Njegovi tovariši so ga skrivoma pokopali, da ga ne bi dobil sovražnik.
Danica Aljančič 2. razred
__	— M- —
Dragi Tito*; radi te imama
V OČEH MI JE ZASIJALO SONCE
Že veliko let gre skozi naše republike Titova štafeta mladosti. Letos je svojo pot začela v Ravnah na Koroškem. To je železarsko mesto.
V šoli smo se pogovarjali o štafeti. Še sanjalo se nam ni, da bo kdo iz našega razreda nosil štafetno palico. Presrečen sem bil, ko sem zvedel, da bom nosil štefetno palico z lepimi pozdravi tovarišu Titu.
Stal sem na spodnji postaji. Nestrpno sem čakal trenutka, ko bo štafeta prispela skoz; Tržič in Bistrico. Skozi Tržič jo je prinesel naš najboljši alpski smučar Bojan Križaj. On jo je tudi radovljiškim mladincem.
Štafetno palico mi je predal učenec iz 6.b razreda, Boštjan Meglič. Zraven mene sta nosili še šopke Vesna in Rosana.
Oči sem imel uprte le v štafeto. Bila je ulita iz jekla, zato tudi bolj težka. Prvih šest paličič je pomenilo naše narode in narodnosti, drugi dve pa avtonomni pokrajini. V spodnjem delu te palice je bilo tudi pismo. Bil sem vesel, ker so nas gledalci vzpodbujali s ploskanjem. Pot je bila kratka, zato sem moral štefetno palico predati kovorskim mladincem.
Čeprav je bilo vreme slabo, sem bil prevesel, ker sem nosil zvezno štafeto mladosti.
Dejan Štucin, 6. razred KURIRČKOVA TORBA NA NAŠI ŠOLI
V	sredo, 18. aprila, smo na naši sprejeli kurirčkovo torbo. Predali so nam jo pionirji iz osnovne šole heroja Grajzerja.
Na proslavo ob sprejemu smo povabili tudi nekdanjega kurirja tovariša Klemenca. Temu sem kot nosilka predala kurirčkovo torbo. Čuval jo je do konca kulturnega sporeda, potem pa mi jo je predal v varstvo, še prej pa sem morda v imenu vseh obljubiti, da jo bomo varno našli. Nato nam je povedal nekaj doživljajev iz vojnih let, ko je bil kurir.
Kurirčkova torba je prenočila na naši šoli, naslednji dan pa smo jo odnesli v Kovor, da so tudi kovorski pionirji pozdravili kurirčkovo torbo. Priredili so kulturni spored.
V	četrtek pa smo povabili tovariša Jožeta Počkarja in tovariša Petra Mendoša, borca Bračičeve brigade. Povedala sta nam veliko zanimivega o Bračiču in o partizanskem življenju.
V	petek je kurirčkova torba odšla iz naše šole. Vanjo smo pred odhodom dali pismo za tovariša Tita in v zemljevid vrisali pot, po kateri so hodili naši kurirji.
Kurirčkov0 torbo so naši pionirji varno predali radovljiškim vrstnikom.
Mojca Ručigaj, 6. razred
TOVAR I STVO
yu vtuOl inrrrutoL rr\o^t^iu.K. cGcjxxJ^xrx>LPv.
Cok/jtmxpU *	OJL C<x^.^cf tUL |VH. mux^^rr^K
fuy*jcrY>r*oo1+K. '^ftrvcirvuxÄ, Ox^vfcjcf |Uvt^jonaYVoö nr nrunM*, "tcx^rvCil, Guy mjük^rruy ^otAcCxx^co |uerrrvoc* Jirrv rwcxnuA.*
rrojLTOCcrr^e. k
J^^inrv^Ou (^rv^rv
^cn>cuw>Wcf j«. fxy^i., ^Wv je. Ct^uu^o..
jUxwvjÖL. flrcx^cxxvCC-
^fovcuviotoia* JCk IxJUcJLk Ct^va &4a&£L,0. t Guw ijL |VcrrrUTK. jjTV rvcaxAHTUuCx 4 «X>a^\>tČ.&/>©$' r±±, <ticA>OiXQ*trbCr jOta^jOJXC cLficrylu. y t&dSsxi tsr njotL o&L rra*, cWoxo cuu *
.crvcxrrv

XXfV
<TcA>cxrü4'tAKy j c, C^v odUtoo cLü a£ccv ^	.
^fauojvlžtfoo* a6ojCurrfiö-|f^oudbo^ nürrur rer aJuLo^x,
^bovXarrv
^croctrvio'Wo- j^«. rxÄnrn». tniL&o^ axJ&u^a^qu axw rrvojeWix CjL^uuaCi. >5^err rru. Xcro<xrintnLKx ^ IjuucL	txriccb-
mJL.	'dx>€>t/v tcroor^Q XL rvr n3LCo^x
^Oj-rta StutcUrw
/nib dU5r huakSC .^orvÄTKotAKf ^C# tvx*rC^<X ^ ^C trau dlA fvonu^oixtv ^ owTfx^x^f ^ cÄcUXCtC,
vUjo-^co.
^Vy^wU^u- ax. ,Cjl rxx. TxOk rcvA.^xrc^a, rjj>Wuj^tr»,
ÖAfviw^O- Q+crxtjL
^avojvu^rocf o^vc^urrxoQ 'vr	^ O- 't* ^/vv1
^cJU.^* |töwo^a. rvoJJin»o*£^a& raoXcK^cr,^ crv»* «moo.
Ccx^os* l^cCcrrta.
^JraCjvjoWy ax> rvxxoj^l^l ZxnCK muA «vo^cr*cr.
^o$tmox^ JttAscy^Ok.
CjČcr^i |uv>tvvrrv 1U. CxruxXc* ntocrrxir» od^vwv>«dX <vr c^-CTvOOCOLrrvyu. ^ feo* "Xct\>o/w>Ol	»
S^1
OJTVC
jScAoPCt
^J^jx»<xrvuai^A*<>* A^o'^rrvoft	CfWATvcc*.
Crtx^jOk/^ ^cr^crttCL
rhciM*^
Kdo ravna tovariško
6060USC(C ^ jo-O''*-, j! nc>'do~»&U>' /vvjoIO^o»
"•Si /VW pC*wOuC)p. ipsrt - ft* /vw*	pOAV\CX^Oi
/vvml- RaOAU
-fti /vwt oJno/U.	(O^avv 5>0^w
0CIT6W /vw po^vvcvvvva /VöX^CÄA (OAvCV^
«. W /vwl o^vooH ^ ^Kjcncjc^oavi
/wvc ^£Xha*Ava ,^jl /wa* /vO^oavi p/»-^J'
MIUĆN«U,W pM^y>U>Yj«r	iyujy*aa.
O^OO^O^0^“ ^JO. cnsyO**^^
NO***^** /VJÖA Vv> /V\OŽD-t. P^VVVO^ŽAA^
ČLANI VL vw p<ywvo^«' c*/voWv /r^o.
-tv(> ^pO^VWCX^OjO* Nr>vw' ^
-iy* -afr^jo- c^», Ivty jpo^o^-... .%V*. djO^JUjJLje- Vr>
Jt^WWNMtt vC ■sudrtO^jo'	pO^oi«
HeOlUNtiUÄ b«»TaU W iMxWiO"
f^dSJ
OTUOO» .^VtW olHö^c' öOt«^- ^ '«*"* fO^“’
rr
,W	QA>*f
kr «OAVM/^lAAVtC W <^X>^
ft	r»o Öi!& wxi^f
(&xyff*a Wa£no;
-» /VuO-OaW rtö* /VOA^IAOV,
^xA||A\ji ’ao. cVvuxji \O^O^rvokf
- p^ÜAXK ^r
-»|0^yW^J^oii	AVNJL^	I
<»»*
£jOAVMyWA\0^
-• o-cwo3®^^ ZaK w 5^1 ao p&vn&t
Am** r iw»»*	♦	«. »A
- rv^loa	+o-^ÖWia'^1« o©*->o*w
s
»>Äi

:f i,irf n:,vT
..., --
•’!• -d
"M

‘ v I 'V i.t a.

'o
-,.1T

I » ^
V

I.

'jjVL-dol'-'

"M
”'r;T-
• •i r
• •
Nciši pcrgovori in. srecarx^cx
Vrućico) iüw tkühj
m	"	1 ~~	"
tfhok (Lo/w at kjavu. toXtKö/ /meto-/wcu lotUvOvu-ihMYV/ /oWiu/ il /wiAyaUi, h(/v»m k mmMJOü ha owtoodlci, fei dtuky. jji /Hemer hak'laj.
'V/voirtln m tmäUaJ h/r	,
tkohjolx ^ Ü'Uwlx , IfAUWW WAÄh..
^JOtT AVOĆ' k KlhcbvUT IKIW'^O' ^-C^AlÜXh, tf <yv*vut IMjOX/Wrti ^ icUXMi A/nilO;.
feokm' lt djOMLiJßLuAi /m'
NUwilijtr	t^iA^yykMj f
aJuO/wux^ at /vvrtv kx<wyv
^/VlklC^U. (^U)/w' AMA-lO; IVi -WtM.
'V' wvuaa ikti Mr
w>r m , der dvmft; «r A^iMiJtAU. *0xta,
loüUv -t/vw yUir /¥{£■ /yu -
Mvwyt/ i|uü<t /(ywnO'VYV |i A/dio /Od ■faAAH.
(kdev i mMAi, do<rna, AudoWd, iW k ^ACcru^ j|i toÄÄca /d/voW^
^vvuwvum - AT AAĆtut Ani i hudo)
Al Avvooi /vvUVvviCca hfdMicr /Ontf.
10
ßaf Hmrn&Ov gjji bn xoiMi,
M Mi i M	ßdhMf
htr Ama a^movw hUuH d acJoI ün ti u uiMW' Aawv - tc AncSWr Mhd'.
DOßCA tC.AU
POGOVOR Z MAMO DORCO
Pri novinarskem krožku smo se odločili, da bomo obiskali znane kulturne osebnosti v naši občini. Prvi obisk nas je popeljal na razgovor k Dorci Kraljevi - tržiški pesnici. Spre-, jela nas je z nasmehom na ustih in nas prijazno povabila, naj
sedemo.
Kmalu se je pri mizi razvilo prijetno, domače vzdušje,.v katerem smo se vsi sprostili, borca*nama je pričela s pripovedovanjem o svojem otroštvu. Takole je pripovedovala:	"Doma
sem s Slapu pri Tržiču. Imela sem težko otroštvo, saj mi je oče umrl, ko sem imela šele leto in pol. Pri hiši je bilo še deset lačnih ust. Pet fantov in pet deklet. Rekli so mi, da sem bistra in bi bilo imenitno, če bi "naprej" študirala. To je bila tudi moja želja, a kaj, ko je bilo pri hiši premalo denarja. Zgodaj sem že morala delat na Slap. Z dvanajstimi leti sem videla fanta, ki se je utapljal, toda bila sem brez moči, da bi mu pomagala. Smrt me £ močno potrla." Malo prej je Dorca govorila o smrti, že naslednji trenutek pa je bila nasmejana in vesela.
"V mojem življenju pa ne manjka tudi veselih dogodkov," je povedala Dorca mama. "Kadar smo le utegnili, smo odšli v gozd.
Če so bile že gobe, smo se podili za gobami, drugače^pa.smo se lovili in skrivali po gozdu. Oh ja, to so bili lepi časi.
Povprašali smo jo tudi o njenih nastopih. Povedala pa nam je takole:	"Prvič sem nastopila s štirinajstim letom v^Shakee-
pearovi Kresni noči. Potem sem igrala Potepuha, Ptičarja in še v mnogo drugih igrah. Sodelovala sem tudi v vseh trziskih zborih.
Med NOB pa je kulturno življenje v Tržiču zamrlo.
Sedaj sem član društva skladateljev Jugoslavije. Imam.tudi nekaj svojih plošč, na katerih so uglasbene moje^pesmi. S pesmicami se ukvarjam že vse svoje življenje. Pišem pa jih tudi po naročilu."
11
Dorca mama je živahna, polna humorja in se je ves čas pripovedovanja nam mladim veselo nasmihala.
Povprašali pa smo jo tudi o prvi stavki delavcev, v BPT, saj je bila ona tam zaposlena. Odgovorila nam je na vse, kar nas je zanimalo:	"Gassner, Glanzman inSuk so izkoriščali delavce.
Organizatorji stavke so bili komunisti. Ze navsezgodaj so delavci ustavili stroje in v BPT je vse prenehalo delovati in obratovati. V času štrajka smo bili vsi zelo enotni. Toda, ko je bilo stavke konec, so delodajalci poklicali vse organiza-^ torje stavke. Vsi so ostali brez dela. Joj, to je bilo hudo.
Povprašali smo jo tudi o prvem dnevu svobode v Tržiču:	"Zenske_
smo že cel dan nestrpno pričakovale prihod partizanov. V dolini je še kar močno pokalo. Nemci in domobranci so bezali skozi Tržič in razbili ter pobili vse, kar jim je prišlo podroke.^ Toda končno so le proti večeru v mesto prikorakali pryi partizani. Sprejeli smo jih z rožami in vzklikanjem._V Tržiču se je naselil tudi prvi štab, katerega komandant je bila ženska. Ženske v mestu smo šivale in prale obleke za partizane. Kem so zaupali vojaka, ki je imel hudo mrzlico. Imel je popoln mir, zato je kmalu ozdravel."
No in ob koncu nam je prebrala tudi nekaj svojih pesmi. Pojejo o naravi, lepoti, žalosti, pomladi, ljubezni, obupu in smrti.
Tako smo se razživeli, da bi kar kramljali in klepetali. Le stežka smo se poslovili in bili prepričani, da so kmalu zopet
vidimo.
Novinarski krožek:	Irena Jaklič, /. razred
Matjaž Kolar Roman Roblek Uroš Aljančič Dušan Kuljič Mojca Srečnik Alenka Grum Margit Bečan Nataša Gorjanc Jolanda Meglič Marjeta Dobre
12
ČLANI NOVINARSKEGA KROŽKA SMO OB PRAZNOVANJU DNEVA ŽENA OBISKALj.
TRŽIČANKO "DORCO KRALJEVO"
Planine moje, drage ve planine, ko zro v jutro moje vas oči,_ poljubljam v duhu vaše visočine z nižav temotnih jaz vse dni.
Dorca Kralj
Izpod teh planin, ki jih opeva pesem, je doma humoristka in pesnica, ki je prav gotovo znana po vsej Gorenjski m izven nje Tržičanka Dorca Kraljeva.
Zaradi njenega večletnega dela na kulturnem področju smo se učenci novinarskega krožka odločili, da jo obiščemo.^Namen obiska je bil ta, da bi nam povedala nekaj o svojem življenju in njeni kulturni dejavnosti.
Kie ie vaš rojstni kraj? Povejte nam nekaj o svojem otroštvu! Dorca Kraljeva je rojena 6.2.1913 na Slapu. V družim Dorce Kralieve je bilo deset otrok, in sicer pet fantov m pet dekl-t Oče iim je kmalu umrl. Za družino je skrbela mati sama. Ze iz tega ie razvidno, da je deset otrok z materjo vred nemalokdaj občutilo lakoto. Že v mladih letih je imela talent za pisanje pesmi. Zelo rada bi hodila v šolo, toda doma tega niso zmogli.
Rada je hodila tudi v gozd nabrnat gobe in borovnice. Posebno se ji je vtisnil v spomin dogodek, ko je nasla ^lega srnjacka. Dorca Kraljeva ga je vzela v naročje. Toda srnjacek je nieni ljubeznivosti otožno klical mano. Srna je kmalu prišla, Dorca Kraljeva pa je izpustila srnjačka. Nepozaben se ji zdi dogodek, ko je mati s svojim noskom porivala srnacka v osrčje
gozda.
Kako je bilo z vašim šolanjem? Ste se že takrat ukvarjali s kulturnim delom?
Takratna šole je imela pet razredov osnovne in tri razrede meščanske šole. Pouk se je odvijal v nekdanji stavbi Bračičeve šole. Na zadnji strani je bil napis:
"REVNIH DOTA JE ZNANJE".
Že v šoli je rada igrala različne igrice.
Kdaj ste se zaposlili?
S petnajstimi leti se je zaposlila v tovarni Pego. ^eta 1921 je igrala svojo prvo veliko vlogo SEN KREONE NOGI. Neko i o nožneie ie s Pekovimi uradniki igrala Nušičevo komedijo GOoPA MINISTRICA. Takrat so bili v Tržiču trije odri. Imeli so ji •
-	ORLI
-	SOKOLI
-	RDEČI KONZUTi.
Mod obema vojnama Je bila tirii v Tržiču velika brezposelnost, saj nam Je znano, da Je v tistih letih, točneje leta 1929 napočila svetovna^ gospodarska kriza. No in nazadnje Je Dorca Kraljeva s pomočjo kulturnega udejstvovanja le dobila delo v BPT.
Se spominjate stavke leta 1936?
Kot vsi takratni delavci Je tudi ona sodelovala v stavki leta 1936. Ko Je tistega dne prišla do svojega stroja v tovarni, Je bil le-ta že ustavljen. Skozi glavna vrata Je kakih 50 delavcev prikorakalo pred pisarne, kjer so peli revolucionarne pesmi. Posebno dobro se še spominja, kako Ji Je Peter Ahačič dejal, da bo nekoč tudi za delavce dovolj svobode. Na stavki so se vrstili govori, Ki so Jih organizirali komunisti. V tistem času Je vel a la tudi velika enotnost stavke. Nihče od delavcev ni šel iz tovarne, še kuhali in spali so kar v njej. Povedala nam Je tudi, da so organizatorji po stavki takoj izgubili delo.
In^naposled Je prišla huda vihra druge svetovne vojne. Že na začetku Je naredila tečaj Rdečega križa. Kot članica te organizacije Je bila nekaj časa bolničarka pri dr. Vladimirju Prenrovu Ned vojno Je izgubila delo v BPT. V tem'obdobju Je bil v Tržiču kulturni molk. Toda glej, Borca Kraljeva Je prav v tem času napisala nekaj najlepših pesmi. Po vojni napiše PESEN ZA PURGAR-JEVO MAMO, ki Je v eni noči izgubila vse sinove in še moža. Lepa pesem, ki Je nastala prav v obdobju velikega terorja fašističnih sil na Jugoslavijo leta 194-4 Je
"DOMOVINA MATI".
Kako Je bilo v Tržiču na prvi dan svobode?
Dorca Kraljeva se izredno dobro spominja prvega dne svobode. To Je bil 11. maj 1945. Takrat Je pri sebi doma oskrbovala bolnika, ki ga Je tresla mrzlica. Bolnik Je potreboval popoln mir. Zanj Je skrbela kakor mati. To Je tudi sam večkrat rekel. Zanimivo Je tudi to, da Je bil nad stanovanjem Dorce Kraljeve takrat prvi partizanski štab v Tržiču. To Je bilo v stanovanju pri Mozetiču. Po vojni Je bila vseskozi aktivna na kulturnem in družbenopolitičnem področju.
1957. leta se Je na razpis^zaposlila pri Radiu Ljubljana kot novinarka. Njeno prvo poročilo Je bil zapis o odstrelu prvega kozoroga, ki ga Je odstrelil tovariš Tito na Ljubelju. Delo na £adiu Ljubljana Je opravljala 4 leta, nato pa se Je posvetila lokalni radijski postaji Radio Tržič v oddaji: "POPR'SKÄT SE,
KJER TE SRBI". Sodelovala Je na takratnih veselih večerih.
Se vedno pišete pesmi, prosim, če bi nam katero prebrali!
Ob prebiranju njenih pesmi:
-	LASTOVKE
-	TOPOLI
-	TAŠČICA
-	DEDKOVA POMLAD
-	VABILO V GORE
in drugih Je dahnila misel, ki bo prav gotovo ostala vsem v spominu: " BESEDA LAHKO KOGA OSREČI IN MARSIKOGA TUD UBIJE".
Danes Je Dorca Kraljeva član društva skladateljev Jugoslavije.
Zelo rada bere poezijo. Najraje bere:
- PREŠERNA in
KAJUHA, od vseh pesmi ji je najbolj všeč pesem SAMO EN CVET. S svojimi pesmimi nemalokdaj zalaga tržiški oktet, kvintet bratov Zupan in Vesele Gorenjce. Naj pripomnim, da piše tudi pesmi po naročilu. Ima zbranih tudi nekaj Kurirčkovih pesmi.
Res je lik Dorce Kraljeve human in vesel, saj nemalokrat s tržiško folklorno skupino Karavanke gostuje v Kranju v domu upokojencev. Kot sem že omenil, se še vedno rada malo "poheca", tudi sama s seboj. Povedala nam je šalo, ki je nedvomno vse razvedrila:
"Srebro v laseh, zlato v zobe/v, v nogah pa revma."
Vse to pa ne bi bilo tako učinkovito, če Dorca Kraljeva ne bi uporabljala pristne, domače gorenjščine in vedno veselega in nasmejanega obraza.
Pri Dorci Kraljevi so bili: Irena Jaklič, Uroš Aljančič, Nataša
Gorjanc, Roman Roblek, Dušan Kuljič, Jolanda Meglič, Marjeta Slabe,
Margit Bečan
napisi Matjaž Kolar
INTERVJU S SKOJEVCEM
Potrkala sva. Odprl nama je prijazen možak z nekoliko osivelimi lasmi. "Kar naprej, vstopita, sedita. Intervju, a? Kaj vaju pa žarnima?"
"Kako ste postali član SKOJa?"
"Bil sem zanesljiv mladinec. Moral pa sem opraviti nekaj akcij, da vidijo, iz kakšnega testa sem. Jaz in še eden sva morala onesposobiti nemške motorje, da ne bi mogli na hajko v Lom. Vzela sva nož in se priplazila do motorjev. Brž sva porezala gume, takrat pa naju je opazil stražar. Ustrelil je proti nama, a sva mu ušla. Potem sva bila sprejeta v SKOJ."
"Kako ste skojevci delovali v naši občini?"
"Skoraj vsak večer smo trosili letake. Nekoč pa smo nalepili na bunker napis: Smrt fašizmu, svoboda narodu! Risali smo zvezde na tla pred bunkerji. Bilo je dosti akcij, vseh se niti ne spomnim ne."
"S kakšnimi težavami ste se srečevali?"
"Večkrat so bile patrulje tako močne, da ukaza nisi mogel izpolniti. Paziti smo morali, da ne bi Nemci kaj zasumili. Pra’*
zato smo hodili na nemškutarske sestanke.”
"Kakšna je bila vaša vloga v SKOJ-u?”
"Nič posebnega, ? drugimi sem hodil na akcije, trosil letake, pisal gesla in podobno. Skratka, bil sem skojevec."
"Kako ste se rešili, ko ste bili izdani?"
"Ko smo izvedeli, da Nemci nekaj sumijo, smo se odločili, da gremo v partizane. Kako bi prišli iz mesta? Nazadnje smo le našli rešitev. Eden izmed skojevcev je imel dosti vpliva pri županu, ker je bil župan prepričan, da je ta mladinec nemčur. No, ta skojevec je sklical nemčurski sestanek zunaj mesta, lahko smo šli iz mesta pod izgovorom, da gremo na sestanek."
"To je bilo tudi zadnje vprašanje. Hvala za odgovore in nas-vidnje."
"Nasvidenje. Če pa še kaj potrebujeta, kar pridita."
"Hvala. Nasvidenje." Tako se je končal intervju s Francem Jermanom, bivšim skojevcem in partizanom.
Člani PO in novinarskega krožka
Izidor Jerebic in Janez Bešter
6. razred
SREČANJE
Na Štajerskem imam staro mamo; vsko leto jo obiščemo, ponavadi takrat, ko je trgatev.
Stara mama je preprosta kmečka ženska. Na polju in v hiši ima mnogo dela. Ima dve kravi in dva prašiča. Kravi ji dajeta mleko, prašiča pa proda in tako dobi malo denarja, ker nima pokojnine. V hiši je sama, zato ji je velikokrat dolgčas. Pred kratkim ji je umarla mati, ki je bila stara devetdeset let.
Vedno se nas zelo razveseli, ko jo obiščemo., saj ve, da bo imela malo manj dela, ko ji bomo pomagali. Ze ves dan nas čaka, kda se bomo le prikazali. Tudi jaz komaj čakam, kdaj se bomo pripeljali tja. Na staro mamo sem bil zelo navezan, ko sem bil še bolj majhen.
Letos smo imeli veliko dela z obiranjem grozdja. Delali smo ves dan. Vsak je imel svoje škarje in koš. Ko je bil koš poln, smo ga odnesli na prešo. Pri trgatvi so nam pomagali tudi sosedje. Grozdja je bilo letos zelo veliko. Tudi mošta je veliko priteklo.
16
Drugi dan pa smo potresli hruške in jabolka ter jih obrali. Jabolka in hruške je oče zmlel na posebnem mlinu. Pomagal sem mu tudi jaz, saj sem^vklopil in izklopil motor. Ko je bilo mletje gotovo, sem šel tlačit na prešo. Moral sem si umiti škornje. Preveč sem se drsal po preši in sem padel kot dolg in širok po sladkem soku. Bil sem zalo moker in sladek.
Trgatev na Štajerskem mi je bila zelo všeč, ker vem, da sem tudi jaz pomagal stqri mami pri njenem delu.
Marko Geč, 6. razred ‘
Ko sem se nekoč sprehajal po Ameriki, je iznenada predme priletel neznan predmet.
Iz njega so stopila neznana bitja. Imeli so čisto svojo govorico. Odvlekli so me v NLP. Imeli so čudne puške. Z njimi so mi grozili. Naenkrat mi je v glavo skočila imenitna misel. Izmišljeval sem si čudne besede. Zjezili so se in streljali name. Spretno sem se umaknil prahu, ki je letel iz pušk. Spremenil se je v balone. Hotel sem jih popokati, toda niso počili. Enega sem vrgel proti njim. Nekdo se je varj ujel. Prijel sem drugega, toda oni so se predali. Pobral sem jim orožje. Spogledovali so se. Takrat sem videl, da so vsi pokriti z luskami. Vso pozornost sem pritegnil na njihovo zunanjost. Zamislil sem se. Vsi so me popadli. Imel sem še eno puško. Hitro sem sprožil. Zleteli so v vesolje. Pritiskal sem na gumbe na polici za vodenje. Dvignil sem NLP. Ko sem odprl neka vrata, je iz kletke skočil ognjeni konj. Odprl sem vrata in zbežal. Na zemljo so padla tudi bitja, ki sem jih poslal v vesolje. Spoprijateljili smo se.
Povedali so mi, da potrebujejo železovo rudo. Postavili so stolpe in kopali. Poslovili smo se in odšel sem domov.
Boštjan Lazukič, . razred
OH, TI ODRASLI ...
Oh, ti odrasli— 0 njih vsak dan premišljujem. Kako bi bilo, če bi mi otroci hodili v službo, se vozili v avtomobilih, hodili na brezkončne sestanke. Odrasli pa bi hodili v šolo, morali bi se učiti in mi bi hodili na govorilne ure. Lahko bi nad njimi stresali jezo, kadar bi bili jezni, jim kupovali sladkarije in tako naprej. Tako pa je ravno obratno. Odrasli odločajo o vsem. 0 tem priča tale dogodek.
V kolesarnici se nas je zbralo kakih osem otrok iz našega bloka. Sklenili smo, da si bomo kolesarnico uredili. Vprašali smo predsednika hišnega sveta in ta nam je dovolil. Po stenah smo nalepili posterje, popisali stene z imeni raznih ansamblov, pevcev, pevk, športnikov in njim podobnih. Sedeli smo na gajbicah in si naredili celo mizo. Napravili pa smo jo tako? da smo od starega hladilnika, ki je tam ležal, vzeli zgornji del, ga postavili na gajbo in ga pregrnili s platnom. To je bila naša miza. Nekoč je Matej prinesel magnetofon, jaz plošče in uživali smo ob prijetni glasbi. Bilo je prelepo, da bi moglo dolgo trajati.
Medtem pa so izvolili novega predsednika hišnega sveta. Ker njihova otroka nista bila z našo družbo, nam je potrgal posterje s sten in zahteval, naj odstranimo napise. To smo tudi storili .
To je samo en dogodek, ki priča, kako so lahko odrasli krivični .
Otroci našega bloka smo doživeli še več krivic; na primer, ko smo naredili mizo za namizni tenis. Ta je bila iz deske, ki so jo delavci potrebovali pri dvigalu, potem pa je ležala v kolesarnici. Kak teden smo igrali, potem pa jeprišel nek delavec in nam je meni nič, tebi nič vzel desko, češ, da jo potrebuje. Potem sem to isto desko videl pri fantih iz sosednjih blokov.
Taki so pač nekateri odrasli in na žalost, se ne da pomagati.
Milan Brkljač, 8. razred
Pogostokrat se zgodi, da nas, mladih, starejši ne razumejo. Prav sedaj živimo v nekakšnem drugem svetu. Mnogo si želimo in vse želje se nam ne izpolnijo. Že res, da imamo radi starše in tudi oni nas imajo radi. Pa vendar se nekolikokrat sporečmo z njimi. Res, večkrat mi zakrivimo papir. Toda tudi starši bi lahko nekaj storili, da bi nas nekoliko bolje razumeli. Saj ni potrebno, da nam popuščajo in pustijo popolno svobodo, le nekoliko več razumevanja bi lahko pokazali. Mnogokrat razmišljam o tem. Če slišiš od vrstnikov, da jim doma ničesar ne pustijo, se smeješ in se ti zdi to grozno smešno in nerazumljivo. Ko pa enkrat to občutiš na svoji lastni koži, ti ni več do smeha. Takrat se kvečjemu lahko razjočeš v šolo med štirimi zidovi. Pa niso samo starši takšni, tudi drugi ljudje, posebno starejši, nimajo vselej razumevanja za nas. Nikoli pa ne pomislijo, kako je bilo takrat, ko so sami doživljali mladost in z njo vse skrbi, ki nas tarejo. Večkrat se vprašam:"Zakaj?Bomo tudi mi čez nekaj let takšni?" Mnogokrat te odrasli gledajo po strani, če imaš na sebi oguljene kavbojke, ali pa si oblečen nekoliko bolj moderno. Zakaj tako?
- 18
Mar se ne bi smeli oblačiti, kot nam ugaja. Ali ne bi smeli imeti svojih hobijev. Ne. Vse to se zdi nekaterim preveč divjaško. V vsem tem vidijo pokvarjenost madine.
Ne,tega odrasli ne bodo nikdar razumeli. Vsak mlad človek potrebuje zabavo. Vsak ima svoj hobi in se ima pravico z njim ukvarjati. V mnogih rečeh imajo tudi starši prav, vendar mi opazimo to šele takrat, ko je že prepozno. Vem, da se mojo starši ne bodo spremenili, le z leti se bom spreminjala jaz.
Irena Meglič, 8. razred
KNJIGA, KI ME JE PREVZELA
Popoldne sem pri Zorami v njegovi knjižnici in prebiram knjige.
V roke mi pade debela knjiga. Pogledam na naslovno stran, kjer piše: Jules Verne, Skrivnostni otok. Knjigo odprem in na listih zagledam posamezne risbe s kričečimi barvami. Vprašal sem Zorana, če si lahko sposodim knjigo. Zoran je privolil in s knjigo sva odšla domov, kjer sem legel na kavč. Bral sem zelo počasi in pozljivo, saj je bila vsebina knjige zelo razburljiva. Pripovedovala je o petih fantih, ki so se z balonom pognali na morje. Zajel jih je močan vihar in jih odnesel na zapuščen otrok. Nisem prebral knjige takoj, saj me je čakalo delo in pospravLja-nje dnevne sobe. Delo sem kmalu končal in na vrsti je bila naloga. Venomer sem mislil na knjigo. Se stavek in naloga je bila končana. Spet sem se vrnil k zanimivi knjigi. Branje me je navduševalo.
Tako se je ponavljalo kar tri dni zaporedoma, dokler nisem z očmi požrl še zadnjo besedo. Prebrano knjigo sem vrnil Zoranu.
Janez Boncelj,
6.	razred
OB MOČILARJEVEM ČEBELNJAKU
Bilo je jesenko jutro, sonce se je že svetlikalo na nebu. Pihljal je rahel vetrič, tako da je bilo veselje poslušati šelestenje listja. Po travi je bila še rosa.
Takrat sem bila že na dvorišču. Stala sem in zrla v sonce. Namenjena sem bila k Močilarju. Stanoval je v dolini, v hiši, ki so jo podrli še Nemci. Pravzaprav je prebival v koči, ki si jo je zgradil sam, saj njegova podrta hiša ni imela več strehe, pa tudi vsa v razpokah je že bila. Močilar je bil star kmet, poznal je vse ljudske običaje in njegova obleka ni bila nova. Vsak dan jo je zdrgnil in odšel k čebelnjaku. V ustih je imel staro pipo, da ga čebele niso pikale, ko je ždel poleg njih.
Povabil me je k čebelnjaku. Ponavadi mi je pripovedoval pravljice sli zgodbe kar v koči. Hodila sva po poti in se pogovarjala, to je bilo največkrat takrat, ko me je pospremil domov.
Hodila sem po cesti in premišljevala: "Nar me bo vesel?"
Irišla sem že v dolino, po travniku se je vlekla struga majhnega potoka. Končno sem prispela. Močilar je bil videti še kar vesel. Odšla sva k čebelnjaku. Tam mi je pripovedoval o Martinu Krpanu:
Živel je na Vrhu pri Sveti Trojici. Nekoč se je bil srečal s sumim cesarjem, takrat je bila zima in v vas in iz vasi je vodila ozka gaz. Tamkaj je Martin preložil svojo kobilico in cesar sega je zelo dobro zapomnil. Prevažal je angleško sol, kar je bilo takrat strogo prepovedano. Bil pa je takšen hrust, da mi ni bilo enakega, vsi so se ga bali. Kmalu je na Dunaj prišel Brdavs. Krpan je imel nalogo ugnati tega telebana."
"Ga je ugnal?" sem ga prekinila.
"Seveda ga je, pa kako, kar položil ga je na tla."
"Povejte mi še eno, dajte no," sem ga prosila.
On pa je odkimaval in še naprej vlekel svojo pipo.
Pospremim te domov, kosilo bo že," je končno dejal. Res me je pospremil, prav do doma, pa se malo medu mi je dal in rekel:
Na, ker si bila pridna, jutri pa le še pridi, ti bom še eno povedal."
Pokimala sem, pa tudi v pozdrav sem mu pomahala. Kmalu je iz— Sinil za ovinkom. Jaz pa sem se veselila jutrišnjega dne, saj ga bom zopet obiskala.
Marjeta Slabe, 6. razred

ytoWaki -ctcvvv, irfl'vw ddäa IfMxr ^aimvoJjO: dkmtiü /mi ü MjJhMi , dA tow Mül yrnkf, Ä lom limdtjj Mittwuifdv. 'IMrur im ^ hii* la, im tor toiswr, iu jckcu.
yimwc- jii ipAiÄd. ^io/w, W /ntvirn/ ii toi/aniuc^i? tyAiüMM). QWa um {Umov m ^ MXtAva Lob^^iki' /vncymict ln /frčku Ajnićt/vok?:
10/ <w /voda;	aijaM). 'to rnjkaidM
tmcr ki rt- l/\<pw/rur vn 4vvyv Am M AMJkdCl ^uyn tfcf 'iwu Atw! m dcÄi
(fl rtdkur Ul " ijOACrm eo /nfer
illw' AUJiMtčmuiA ^doftodf^ al Iklßilmii: {her ^n tf/vm KOjMwlxb “Iaul min jJmpĆi /v IrmkM'* me- mC'vji. tfökAßt Ud ktti rtoika txuü cu
/ti
düdjQ/r Id iflcvwti'. % tLdi momiAAj «ena, i/hj Mo.

21

clo^rs. ^C.	| Vo /VO /nwi	OvftVC
VotC.
c)W\ rvvjG^ruLe-vvc^^r; 3Uvn\ ^ &&, Uo m ^ rvooU^c. Aot>u'ccx.
CflAjvvvlyvu <SHxcjloO
cX^\ fv'UJC/Y^>yn‘ C^jOa. £	U: Wvvo rw<X rvwoft^ a.
CääX«^n vw	LcyoJ^ /vo^or^dt.
bootet ^»>*/w\nJL
hj^A. /vnOjujCa^.
<&oQp; ^OA^ek.
C)WJ	do^W>	, W> Ak^CU feto* ^OtjdOrrA.
rvN-oT^oCt>JvÄO.
cH^ r^vOys MCat^^vv’ 3ovv	Vo rx- -je. /Wv^>/>—n'ccu
/vriArrl^ tO. ^Oft^/Snnn’CjL l>v\ ^C>v>\ r^W ^olt	”tcU)
V^jO'äü^vv..
(WmWx, ^MÄl/vvOJx.,
/WQJ^TU.^VM^SK ^Law , W> rnrrri odjStcu
c^oaÄ i/v% o5-	tsidsSux r^SLc&o yw^'eo.
cH^ r^rxipfUÄ^vÄ^C &©<w	^ W?
rWo ^ n>diO Jvn ^vdojuxjäo. /voOvä
^ftXnjCL ^
A^i/ycO^Vv,
'(T	1^>T{ f. Oei^ ^vvo^ ryvöy^Ova^^; dUyrv*2>«$l
ndrvn A>* feo^W»tO ( V^* '>r«r** /V\Oj aajü^o /vX^o o^> *
c*o nrw\ ^ dUoi* cyvjuwH ^oVJKo ^orvwcr^
<»4/wĆ^>X.	*TA<i>-ryN- cXoQdv ^/wO l^vvJcIoC^^O«
WcVo^t rwv^ ^ \fOuuy»\t XX» V^O^urwv. /\>^0,W (WO,
7uCS«-,^o	nrw0^ t^oqou^Q.^ WC c^X /vv?ko^
(V*, ^fiTWv yvOOCXfiovt.
•fxo/vjOrv\f &, /f-oOn^to^
Sh
ecct
ie, če
idnxv.
Moj lacijsrecn.ejsi <J.<xn. je bil
M*
*»	. i
i%' rurtfs ntJL. ts* t»oCrr>ii&Cfv ^VduJVrut»
i
'Jju^UOkTr«.
M. Kcr o*rrrv ^rvs. ruvrvuuto^juc do9€c^t% cWCxrf Mautfofc, m (W rwwv ^vOÄmxyooJt* ruvo^ cU»vAjL	c^o^v •
<W> ^trvvU^
, Kcr OjLrm	Kcr^ej1,
IbCxk^OcKkr»	>VÜlY
,,. Ker rx*rwv o*€.	fi* ri^rCcr.
J)o^tyarf\ ^eJrvOAC*
K» iwrrv ruu	reAAiModGC CJL'V^C*
^Irrvduxj ^Z^OJvri
.,, Kfir rwvrv, cAct^mIC^ A»ACf.
dP
•öfULfio. S^UL^orr*
• ^ .
Key <wv	AKcUfio^ ornm^e*.
S 4JL7XO/»VO^ <5>€xi*^
r fW Ouuro, |WVmjC. ryj* rü.'Vt^Cprv^JUw t»^k«nL. ftuo&A. jlCTmAcZ
ao^sfioo^oAa or C^^Kcrr^nrvor /wur^c«.
^toijarrvOL ^e^C^c.
<,wvy%t rva,	CjJto£crrrv Om/>o^U^ rrüduoL
v (oOArrru, *!tv fvc&armA,.
'Voi^CX Ixj^ru^
^cr oaavv 04- ajo^xCöu o coOtvowv juc* ^C^p^uvtx jtnurvo.,
i^ctrvcx Xom^uc,
9uor rjjuvrv rtca, oc^^gcrrwcr O^m^jtnrO^O’ cJU&V&Öc fUATaČ^Cf,
Ć>{K^Ol J^^oJuLc^
/^nrv, ^ŽJŽOu IvOcJaK ^ S<Ao ^ Aftrwx /v4 kJL^tlo, Si irmJUx» ufjO< StcuLoo# /što- rrvJL O^tloJb^cx*
ko
dLou* Si ir^M.^Qj uno, tDtccrtoo# /što- nrvJL o^^uisifto* jjjvo v ĆJu Sorrw v^c^uuo* <o*	Uo/v>fto. ftitb«
^VVVV Sito-» O^ÄftA^ryvCu.	A4 /Wv> ^ ^^CX.
i/w aäw. \f>	o	vj
Svvi£cu S%M^vOA .
% , rt+OKA'ttL
Ul , lur /vxflür^cü piixJiAJ (LcXXoJ jvAocLl, ICiclL	ä*. jl^Ao-wv n.
“ iJjLriJu^ aVva , nojta/v* |aJxAX r^x /^vaAfl. o^m/t Ji>A(>\Kxeü«	.
-’^SiJLo- AJL^ ^A«JQ/*«£*UÖJ J ko- /wC oi». pervi^/f^^. i ^bx) Iro^wur AjoL-vIuu A^aavoI^ . oxlvi ^Loji«AudkćKf* ^ArOA^Ji .^S tlA^ /vw^rX^A mlxX,
. il^JLcU ^äJxciu ^aI\ jl JuöXJ>ÄJ	^2,
flÄ/vA AiAAtlA\ cXr mftAl^Av» y ^AtAvoO* A^tcLn^r /Vv^jj /^rtiveck* JLaJAil. -- JChL<X A^XAV. /^ Xi , Iva- Jv**JCr /VUBL	ixkwCrVr<Xy^O- /i/Wt©-4^0*i>.
JiolnJL ^okexl .
—*■ ^l/VMllAV,	I ViXXxi^yv Ao^-Ovj-uwx Mjj
iA^pk at Ö-Litkulu. .
~*'lAtciA\ ^Ww. LoAkcr^ IudAj^a* ^ Mrvj*
^	UJt.UW^
CKi. AA1 /vw^x>vwi. ^JULniXou ,JjO* ^/W/v«o k wy^tAr'*.5 ko^w\	^jQ-CaL/WaXUCL *
- jQxJUckA r*M£j*f\ fd*»t tovk/K^X| ^c*
/K^JtyyJL XdXAV .	/VAX
2.
Ce Jbt bilo. o<irocslcx *...
ti InlcL cAstcstLc- , Li llj&jjlxx nnxo/r nrta
c/jmiijo, vl'/o^c^ f 4,/f.
>tt, Liitx CfnUxxrJtcL ,	tpia. ^uojćiu
dsnyhj jj*j jjSv /jJjila, .
^cnarr	V./fc
Li Jkoßxf cduvoJIjx
rrfXcktfä rttftrajr.
I^b-ot/rucur cJtam^cwf V,/?
fyrCKjJjb. Li /*. hctć, da asymIcl Lftf cfLiw
/jru Li InicL rnSl^jj^TJJL ,
cftrr?ruü» ^IjarjJo^^ <h /P.
^sl Li Liixx nxJjSkcu, ml Li. mWjo. ©triodu, ćLc-
Li /ä zauJLu , ftüMT At nrvucyTOjrAj jpju rzmiincijj UtiJj-.
'iJbzLnnxh JbufaruCL, b/T.
I^cucLcl isu LJLc. odficxnlo- , da Li-	dncliu. A/vu
JcItt^cicl rrrucria..	nn3- dni
W- Mo, 4.^
/uoxlo. ix* lAfX. dbvzrjjfx,, ^^loLxLo. Li fcjbstivv-'rt Iuyo
/WulilCv f{LG~jLTYlX$ Ak^uoX ,
^BjOi^VJotAruSAJ ^^eJ^i/YUQ. (//’.
/*. i/a /(iä. iSfnjJbx. ixx^r-uu^tx /vvüo^jq. . }iot r-a tmto.' o* Oui’iO^Ä* , /Vvft* l>U aiÜüIäIä • Oci/VOJjCü , DxxJjjyVo /fyOut cLcx, L&frt c AjtvoSvjq, .	-
^fwcdf	JILIaacl ,
<*w** 0
vj?. //c. IjJhx odftöfJhx. t Lc Ijilo, etnoiiK km f^ntt /yu, ^	ucA iioxJL . J^lo^üÜjcl Li .w
mjßijov^ nAix ,
JL&SöjV UlUfOCK. f H, /iV.
/x Ldxu (rctr&Ajn*, Cio»	täxrjskö dlno^) Is*»
Ajsrnt rtwtmcjf jlsfojvi-bz.,
Ji^joLo,	/»v,
*§
Äi. /Üo. CcLw^Iä, i Li OVvJLcl ctlr^AA. iJW Ök. IüdJuÄjIX oj*
aAuzLct j
?Ui J/curwum/,
«»
Hk. Unixi öoUcjJIa , ÜäI munolci. Ai.Ojvuß'	.	JjcAo
{1<X frwibLfr*i j cLa. Äu iAo. (Loa* rmja^o\p\ö. jtijcx, auu Üju ILiilc*
In&jo*	öIAcAk .	^
Si
jmmsm
[o® ^
tiM
«iHSl
BS*
wm
'ZZßA
7ć2ć£.
<h&
mmm
»i

r»»»« .i
-'	^	l':>\
AJ'?;
\;\M


IH
m
A


Ge \oi bil dtArasel-..


X~i

tr.
y/
'{&>~o4*ž s******, shšć,'jtdc'
JU /iTKfr
\JcLw^cvo t/JUrbe*)
Jg JU JUt ^oL asJULj Ajtr*w ***
/J^jTiA*'srn* srturrv* a^^ojU, Ha a»* /mcj jir^
m JUJJhr* spaUrt	<**• JUL -
JLo* /S£&AAU6Zc£ &4/X£s^UX
Jk^ntrviZ 4^8^', H-./i^
sJkdUhj Jkrm,
j%<rr^9srO,l*, /ft
JL' JLžl> A.injss.ij JI. 'tm*r&l /v*Jl
r
iJL SŽ«.
^Ic^ÄOV	b.
JU jUJh	/oJsMAzJi Jf^ AovUt
rr^-
jjUzsrjs&Ty*14, /»v
30 -
Moja skrita zelja je
—’ wniuh cbi/t^uO-tviO ^uO^O.
o?Oa/I/w SuO^CVrßuCVr, tuoJtoJ (ĆO.
SaJUpax^/C ^i*w\OAnc,
-‘da ln /wöÄo- poA<u3. ^Tcuua doV>?a npii r*rJüQjdÜ&y. 2)a K n^a r/v\o>fM c^pd o^HiaW
®	”	'lLćVvvNiČv ^öJ^oAva
-da ln	ÄaUfeo Andila^W*a.
rjuUi^ua <KaU

-	pćAAAO^; Jnn da
/wm!»
ln jjiAAvUAjaX prtC* jywvjO'vx ^vo^uvrvc
-* VwmJK (VAjdh>^| da &L ln <uo-ooX.	,
%)0/*CA OofAitii
-da ln i/wvüa firtXyQucf ^0/wvo^a^^*®v |do^C j/n Id jp6^ pc^lu/^ola ptf «aI cLga\ ,
^i/vvyiOW- cAlv^&xi
-do**** p^<XAn
ATio^o.'J tcxfij-C
—djCL In poto^Hoio. po
vJx^x Ufötf/uvw
da ln Uta ckM# \Qs*o*n<i.
ttJr>i|oA\0 ifciwftjO^VC
*+00* h 'VvöWo. Wil>^ OA^i^ .
frtÜtA'fAs
Rada imam...
-»ttp rtO^Ž)uv> ckvw.
oXarnja
-*<d0- e»/wvcf <v>Uau at ÖA<jgSiwiWv\ VaC^u,
(jjuO^Os

IpjdLa Tiolö/tU.
32
& 4iah e*>tM	n\M.
Ufiokvrvxo
- ChladJajorf .X&do* 'pn	x /vva
^wvjOAwl/Ca »tJ&W ^LCMX )'mjcfe ) W fK>C^ri V<*A bovw doWto, o^xxdkcvvvvöt
y<Xuv\c^ ^p4/v\CCoX*
^ O*OA0l^4xi fiuuwv^	^ AM^Äti.
V6cu^oJ^ WVvoMULa
-	f 05oA.j Oslos
pt A>V5itL vv>
f?o/wJima p^x
Uh^v.
j\ßümA^-^y
TABORNIKI
(JJaAONO/ u /nol d&Mj
uiA0%’ mci ü
Vejiti' 6 drnt V w Im/nur,
kcnMAJ ijoic^nur.
mr
% jfMj ßl bjff Mimi zwei ml UiuMC^ MHltt	.
^/alwM ” At AT fdrfv /y\xvnv ArtWV /mudi, iÖMOAT At n/HO/Mt(mO' At iO<J.
„ ^ Uh 4AYUT Vit <VV,-0t&rrUr,
fc^A. tioWnCAiö' A^UcvrntAvur. ITtKjjnjib/ /vvXiwo AtĆt •.
< HuL tč tr'li, čl it icüUviukir
dJawAC ifj\i /wu /ČuACmuJ, ftia, jla Artndt' /va AAA^ovmtr, mt ČACU)/VYUr AjtOAUAAAtilv ax/o , ^
•ktv MHtr A/tc/v amč kAldo/ /vvvoio.
- J4 -
'Diuli mff |aot a^cUvo- /mi

At ^/viičc/vv ammIl
Wv AU)Wv fcoJkt itviH,
/da Awolt Aarv auvwur ^wm.
Ct/o^cmb otiötoXa ‘rAOÄAui
Beli oblaki
CMiimw- Atäkt AAnA/yiit, Awtkl AAWUfcx AT dofvOAfi, ka /vy/KVOjdjöwA- 'Oct Hcji/ur hl MU /T AOtSa-,
im oMoki AX)i^i
jjto/vak ur /wad /wmo:
mA/ %juc<j/w
Sola v naravi
4« no	, "W (p. Ucurio,
VuO/ n*. %di irw r^UcvAA’ €jl ^
W- KajO* ^ /k ^)C^aV<u <vwov^cu,
Icjjuv. r*jO[fSjooc«x. no
Äo ^rvL Wlrr>>, CAXDb^O« .‘txU^A.* <vwO
^XAiO O^Q» C^üOOO <9uorwN ’Ä*. VoJpO •
^Ou OCÜt^<X Q0Orw\	OoL ÄxvvvvOu,
*yuc^ /vw%	rwvniAjOu AOV-O..
fc.
ko <3U»v»cJU /vwvxd cLo IvdtafijQ.,
lä rv^juL	t/wvfi.,
/vuvy\ -JUL. noVjCL» rywJL. *»&?«. , tyv% /vi AjÜXajCQjCL r*- AjcUt..
U. ft)xnL Vo noQoo aa^w doCp^’tcx.,
/wfcvOJVA.	0/vv0^0 /Mrw% ^JLo^CixXij
Cu o«. rwW *^<L cAoovviicL Kyc&JtCuy -jOÄ, ^uO, pt'VW WXJuÄaXcu *r C^v'Clu.
E.

VvO» mrv> <^ML />1. nrrvi r*J\3&fX. 1^*-	,
yO /VwjOjJUa. ,
i(5£nX A/vOl. ^c>o	^OAiU-,
V»	. \
CxSjo	n*- vül	rvvwjL^N .
^Orwj^CL* StotnraOR
C«
^bö* ah-cä^jC GrfW oa» o^uodu o<JL^vvcxnM,^)Lf d/VJLCy. dfe/tv orrruiACJV^C AKAJut^ rrroL , jwü1 ^D^’arru. &c£a. a^uju>jtC6x arrrvcra*, ^y3i<
'^jrnoJbA. ^e* orvw^to^u,^ fuuujt ( jtxx ^e. |UMmorvv v ^w«m,9w juoX f
rrrvoAor rvmc^ #vt. ^vo»JLCx.^an>cxtx Am. aHnxJßx nu^jcxl oJlo^aI.
*5"# rtonr^jiL
Na Gorenjs^enn je fletno,
bo vf&ok.e göre, bo bi&tn studenci pa bele ceste.
Ljudska
NA IZKUŠNJAH SE UČIMO
c)(&V*C^p* oUxa. rrAX ^	cJcCcj^CXJO
V/w ntnrw AL U/VKä" ajc^ /wOoW^.^Iä^vn i^CX* /Xyvw MuSoÄ. ViovCXstCu.	htsvy^ nrvujcl A	C^vaajQ*
k/ ^/vCfw^oio^ fAd, foUo \ 1	AvrCu M-.
V^0c3l>5000rwv ^vod- c^LCXAnCAO Cjiräto <wOL 'je Vovc^c jfjyiXJMi x ^	(^aaIao^vX) W^ö
IA\ ’»OAnt rVMCu i&fijO {\cjtA.	AvtoAAXD'vJC^ ^jwvw^i,
AOTi- yoOu rxyvw rwoMiK. V&oto /VL nCW^oU^, (Slrv>tÄior»v^Q. ALWV rv\>CU AVvnJLOlu^O VOyvnOMO v Wa 'SOt oUx^e aaajolwv vvvol^-. ^P/v-\	rw\A *^e oQruu^^o
\Cn/w'&0	'JtAnAtß. iXrw\	"Üa. >\/vxD<^jU30iL /i
tiuJbjjJUjevvv. AaO ^/vAjoKa-v. . UorvvvCX^ <^vva «o«. tfsjoioAsCL y W\ ryvvjL. ^[e W)U/wO	€?ctaXo.
YcpjO^At/ Ät ^e ajvwnQ. i/v\ öl <vwa. /wvu^cJL rv\j^ ATVCU ultvAci . (Rrwä^il 'Tuj3a ^/v^fvwoi,.
&£>Xit/w\.	kOv^oZ^’C^	1 ÖUx C^v*/vv\0
cb IfijätekxK. wOvr'lCjpK VOC^üuoUA yo, VvOÄajL. aJe^boj-UaxA rxrvw fSXöY»'^. ^ #ntOÄo *OAOdU UoilAvCL	cjcx
fWAAurrK fvwoq^R.	nkA^’k.
VorwvO^ /vtrm tyJvCwX đ>i9wv<W. k.\HjC*A. nrwi ^e rwvOfWVAa lukX£uKdo~ *|L tMÄd Uo^VvO PHaVo^ Ia\
C^AajuC^O	fW\JL -je	cMiCüvVrAVe v^ootot
r»- iyKAJLot^OrvvO.
^9<WV VvCb oLw>	rwvO»A>Lc.
VjlUSüCT 'g po ^rrvv>c»	uo-exe^
koiov,	dU CVuu^ev o-ksx&j ^okjs cul jf
tvjdU /w\4/v\a ayJL&j&i ta^o-dU€o. ftyTN/\rN<xi .
Ca^^UjlC^»* JIavl.	•ca/vO'Va^o
per	jp<2. /WM 0^0^/Va rr^^OÄLCV^ /WA
axJ^yMK • ^Ssr jf O^ewia ArlcW^- ^clc. (0lAn^O^f Jp op»f yx^Lfwta f^'voi'Q. ^	/J' Sj-Aa/v^o* ^
yaj^ic OA/WV ^AXyWi^a rwc^cyv^.
^Po^iwvx cÄ ^ /MSLÄjCaACo, ^O^P^0- krtoto*
J^v\ /WvjiAvt» v9^/\XX^o1ä , [jS/\Ol/vv\ £ ĆjO^C /Vwj /VU, ^
V2o4« ^	OÖZlCL AT	Vw
Ua Ar^dH ^ Jf ’Qj /v^ fadkr plfUcr^ (U
J< ho^xyv por^Oit CM&a ^ ^Avv^ltc
(>jl ^
toi (VWvCT pCKlA'j^^ . uXO^CO. jl /VtlaJxi ^cixi ^
/vwl/wL /»OÄ^ta	, ui^oi^/vn ^ At
(w\a i bobvy&Jt v^GjAaQjQ tr»AA/CO..
C^OOÖ/T'
^2>0/>t<VK3L
IWl (V\OŽV»Av> Woto^wx	potvxO pOr^UWOAvi^
.Atx'd^/w\	(tl (AoXa^o- je^x^'ßcf
ßu»- /wA IÜI/&. ^W^vvu-r ^oe* U/VJJt/v'. oooocxd • I^A/yhjUL, 4vr ct>0^yv>c ^vvvnI^ .V	y I/k^v'W'Q
/j^ Intcr^ ^xiA^ ^ <ok>t^Av> »t». HcAi),
poAfcdtalQ /v>a ftLpe eA^voot^ ^(JTÄO..
^foudija r?<XfoOAr
furrfv Ck£ol (vrvcs^RjnO., nrru* rroor^ßo^
nuc^>cUCcr ♦ VkfcltW docpciS^CAjr rmiL -^e. <ydo£or nr rupa* rmjjTOJu .^rvcxnr cLo€>ao oa. r^ucrrrurr^<xrrA | oLol rxo- qjl. ruciE^vcA. ^tuudU oruorvctwO&« ^k. rmjirrüu,
JPoJVOcLrrocr ny^wx AjuJlCtlrrurrr\ dtvcrfecrm odfuC^* cLuc^ ^X/wL TxoC^'e» 5loiW ocf tuucU rrrurru. mx£*.6u ocl|xxxoo)ji. S^rv^dm^L xxx>£r a*, rrrur -^e-l^cotrruor rraxxiafi. am. rvy^C aO1 rrrv^ ivu£ucA>OJ>\a£jL :
^/T\	*%	04.	I Xy	« • • «4>	J,	••
ifi)o4, a«aua>oj ax qcl; zamrum. Urr ^vc>u.c^rru. Am.
rtO<r €>0- nuumo^!11 PoÄuaxfia. ^wm, a nuDr^r r^c
oxdrrtcr critcxG. rrucx JUoWm rrnjtrđjjL .^&cLgk dLonrrucxCA. nruAO* od/tUL^o&C.	OÄrrrucr rrua	an/d..
Ucr^* ajixJjvI Am, OA c^x do^ |uodl Cr€oo*jjn<r\ ^.0>uxrr &0 |l/wb6cx	Am. rru&muj^cr tzjo^h^ 600 Tajj^.3
Itacu rruDiÄ^cx femKJJTutc*," ri^Eo. &JCAXxnr>ju&* oi. ^cx^v^cr ßxx^iCrncv QCcxdcrCLC^/'ojtrrtx	. ZcirnTWlOrCoL
OATtn, "li/r RrwJtjpiW ^Au^mÄOi. .'irrv rvto .^tcrCr -^e* cotcxf. (\r rrcuy^.$s r^o^A#x. „ cXa roidüLÄ^ fejoÄucy fi&o^xr rmmjCLOx/no1 nrrvx	5^4JudU. riOirrACX Ojl£a. OArrtx
nx	-^umxxfe. xm <xt. rruxxwru^aCc^ PlcxfcrvoA
jao. rv>OA rvr <^6cxram, ?uvo^xÄ. „SfenÄ-o» ßcAow^^rAo. o<x&Ow, f>r armi.Rjx lurrua/v^oÄw • clPcx, fer 00 omi. A4, ax£ÄrKxt ^UCrruorui.€x t OL K. AA«Ü. crru, j^c- mxnr txoCt &xxrr ferrtw^Cu* fxrv0üäi.€* .

StoAO, rvtrrrv	runi ClA uv* rruA^ orrOatiCAA/,
R/C/ rrru, TxOkrr<\o^ö£. ^UV\>a. rrrvEjucrru. rvotr J^Ol* KjvcJL njLPrry Cm,€c. TXJl£cT rwcimou Junrv Ojuyyv nryvcrvcxfiow
to fvo&J&nbodU tuüdU fu^arrrv |x/M^6dLtEjCoQLrrrv, Aourm» r^c ChoSo., KoAo c^ol ^KCrrrv A/xrvun>0»6oL .
jfe^jcr rrudj^cr jdo^tcrExLcirrc r>«rrrv rxou^trr^o^cio-ftjcA ^umxxA^Oüdlx.	oapttv rruou Eiam. ritrvomx ^
feoAr rjJLrvrv ojl, Cxxßo» ixöl txctEt. cXVrTwoudLerorux prnji. ft/vcuvvOw juldEo- r<xoL dLrvuJC^o otvOrrv. /W^wx/YuAa.
OJLrrrv Oy feuMJcfc. jJy\. tcx^JVdA. PrTU ^e. tLör^r oWa. 3
C0& Ar rrv^trm.. Oč&o- (v^U J\e. /vr oaCx cti^cA v cJLcl irmJCxrm. JlcAmjt ojutt^cIamä* ,
Cxurrrk XTslC^jAk^XX ^v/vxm, rvw^Lcrru. rt&Or.
vUjlEjC^O. cUjlq^xo
Ka^ 66 JöhexeU* nouci ^toja^ex xvna.
‘DvtfLrat p^emneli ^iaU^at 6ton,
!4<do^ dn>(]ery\u jamo kopije v<QnjO pade.
5 am
ö&elöouoao	foo- Led \\n
p^av to y<e osLovbko,
'PZE60VOHI
RoicLt i tot Ol mO ZlVoll
cur
r>r^Cr
r\[oX. KIaH^U. Krrf^OkJr^, rr<!L^v/5-,s^yy><>y^	J^A^m
o/Xo* ^ixx-<Vo5^l^kjUT'rur fxA^era^	.
«XjViL ^puu^A-w. O/wnc* Ct^Xä-	rruo^. <Ax.^v.#Xjt»'A».
orwo5n. ^JV«J^I-XJU fXl^-Xy CULSY**	j oorvX. <^0. ^
^vrklÄvo* KM*. axXy-cXcr1	oojlAvX^t ^
."U/yw. Upj^-O-oÄ 4X. J <CX» ^O* \	rr^C^-rr 'uxAv- ■♦-HxjYw. ♦ Vcxj
VlO* (^^yYYV, r»>j3^jcyx	fVVVA^.
Xj^Ck- y.	,^TuAvI. cuuvw. AxXä. 'E*^rvv0‘« •
yL (vr VvOo'^r^	(\r V^tL-^jcv^-v..	-
ru/-w%- jpA^o^A^rrNO.OY^kj(>A-. *lL^rvA^(v^^a^)uc^TfXc•
^^[^L^x- ^.y* VXfr^ A* oa^n-	(vvOk.^1^**
(V^^rvoX. CV-r'	^	Vtj'rCL.-Xo» t y# ^oI>Xö.
tb>r^rO^\\MsSt\tK 4^w^O- /yu fuXo^XA^^<!>. .vXjV^o-r^-cr
r^/yXAlj» v ^Hrr*^0“	jyL ^T-^-^X*.
X-*- y,\>Xo. (TjO^P^- (VtrxXok. .^AXuX^yoX CVv^k.y.
1 OL. n^yw^ ^.. ^o\ ^yv. i/Vw rvv'-O'VC^L-©» Oa/Wn» O^* V>-0-^~yvA-C<y* •^■■C'
(ev.m»LA.
Ci-O* />JVr»-<J^A» OrvO* C^vXv. J yL.
/yu n^XX<v oAnrr^c*	(O^v.^-O*. ^ L^rvX^^. cusy** Avv^^-A.
rrvvc y. \x\öv. (Vt/Tut^-O*
^^V-_ u v v « Cv> ,\ .
LXt*74. (XrriXJU y» V-oLcr Jv^ojdAaa. rxo-v\4yC> , OJfrWVl-A. JO* y_ |fk/\3^C»- t uXo^VW. P^Oj^Vv yLV^A>Xo•.
^ iru/
5 . O* >tx;<S-/>-»iX.
y
Gak se je oieiatl, trctloLtai Sovot ga je viele», hop - sasa
* • •
- 42
Ser vet.
<Xu.
Cr^KrrOj^i (N** AaXXtwvO' <T atSZkjO^,	^ nr^r^v^, <V^rv*
^Ajuvvn. oa. kA<^ V-A. twvoy iuv3vrci3x oAAAä. p^^XriAA.
. \a \ .	*
oA-Cv^^-Q Oj- m* hJCL&oLjLc* er'jAoj^i» (v^i/vo.'" ~<xxvVs<>o<v.
V c^cVjO* y, fvcyocAjjc-	^p/wr^j/^u^'V^Avvvo ^unxf,
^^-o«- *}f-	V^AjoÄ.. UnA K^r^jcX. orvNHy y>-©*»
^xjOJ^xyvtAX.. ^0>AuA-<X ’y- rUryvw i/VN. "Vys- *
(Vr rH>^^.(S^lJub^JcJX ^VvOn. OtvvnjO- Cvy^vur'^oJA ruv^^.» yAy-iyu	»j. pf'TNX'w^-A. AA/v^.^ixyvtr
ruwvo-	/vAoo^x/NnA* .
oDjOjiwv (U. t *^» prv*.\A	IVx ^-O^A<Aö,
i|r\j/v'» A^Vv-s-t^'v fo- '^oVv. *
^ho^xrr'«»-
Vrabec, in orel
^ SSAff amMVa ^ ^oö, Smta I^woa^ (jji o^tl.
J^cl 5c	iJ'^ r^Av>, fej jJK ^xÄjCtla», oi 4cW
t^o^x^dc. 4> /wjoUdi/ve /vvc
^JUWvjöÄ» AHt&i K>I /Vv^ C^^dujxfa.	pa	.
Ä />w ||t>4a,Q^r^i Tzofoujsx^ po ^voW «»’AKili P^HÄt AJ* ^o*udl* ^l&ja«. UO^ij^jer /W\PJ| jySftJhL. »PL ac*uda. v* pc^^cfr c™=>f f^ltjocr
^•f
^aU, pji	y>-y\u V~ <J^i*xicr Uv oj.
l^xZ A\C jyrv^)ÄA	pAA^i tP<A •
- 43 -
DOŽIVETJE
Doživetje je lahko lep uspeh v šoli, prvo mesto na tekmovanju, ali pa želja, ki se ti izpolni. Doživetje je veselo, lahko pa tudi žalostno ali celo tragično. Nimam razloga, da bi pisal o tragičnem doživetju, zato som se odločil za veselo in sicer željo, ki se mi je izpolnila.
Že dolge tedne sem redno prebiral Delo, Glas, Dnevnik in druge tednike. Nisem jih prebiral zato, ker sem želel zvedeti novice, oči so se mi vedno ustavile na strani z malimi oglasi. Gledal sem po stolpcih in iskal oglas: "Prodam škotskega ovčarja." To - pes, pes je bila moja največja želja, ki se mi lahko izpolni. Ker se vsem enkrat nasmehne sreča, se je tudi meni. V Delu sem našel oglas. Lastnik psov je bil celo v Tržiču. Brez pomislekov in obotavljanja sva z očetom kot bi mignil prispela na dom lastnika. Pozvonila sva in vstopila. Za vrati je sedela psica, zares prijazna in ubogljiva žival. Prestopil sem prag in že je bila pri meni, me lizala in dvigala taco, kot bi hotela reči dober dan. Mladičev je bilo' sedem, no sedaj samo še šest, ker so enega že prodali. Izbral sem si najbolj zavaljenega in močnega. Gospodar je med tem, ko sem se jaz igral z mojim prijateljem - novim članom družine, razlagal očetu, kakšna mora biti hrana, pa kapljice in tablete. Potem pa se je naglo obrnil in mi izročil knjižico#na kateri je pisalo: rodovnik, kar pomeni, da so \ njem zapisani vsi dedje, pradedje, babice in še vrsta drugih sorodnikov. Praded mojega ku£ka je celo iz Clevelanda.
Zato, da sem dobil to žival, to željo, sem do zadnjega izpraznil hranilno knjižico. Pred kakimi tremi meseci sem se še predstavljal, kako leta po kuhinji. Sedaj pa imam zato dokaze, da pes res obstaja: obgrizene noge pri mizi in stolu, strgane cunje po tleh in pa najhuje lužice, ki jih dela neprestano, ležijo sem ter tja in mimogrede stopiš vanjo.
Vendar, če si nekaj res tako želiš, kakor sem si jaz želel psa, potem preneseš vse in potrpiš. V zadnjih nekaj tednih sem, lahko rečem, najbolj srečen v svojem življenju, saj se mi je izpolnila želja, ki se mi ni toliko let in to je bilo zame največje doživetje.
Dušan Kuljič, 6. razred
MI, OTROCI.......
Tudi mi, otroci, se radi trudimo, da s svojim delom dokažemo, da tudi mi znamo kaj narediti.
Vesna Blažič, 6. razred
44-
MOJ SVINČNIK PRIPOVEDUJE
V predalu, kjer imam šolske potrebščine, sem našla star svinčnik. Bil je že napol obgrizen in ves polomljen. Začudila sem se, ko mi je začel pripovedovati svojo zgodbo. Pripovedoval je:
"Ko si šla v šolo, si me vtaknila v peresnico. Takrat sem bil še čisto nov. V šoli si začela oblikovati prve črte, črke in besede. Držala si me v roki^in kadar nisi znala, si moj zgornji konec vtaknila v usta in si ga začela gristi. Tega nisem bil prav nič vesel, vendar sem vse potrpel, Vtaknila si me v šilček in me začela vrteti. Vrtelo se mi je že, vendar nisi prenehala. Ko si me pogledala, sem imel dovolj ostro konico, da si z njo dregala sošolce in sošolke. Tovarišica te je vprašala, ko se ti je zataknilo, bi ti^najraje pomagal, toda kaj, ko se v šoli ne sme prišepetavati. Če bi me slišala tovarišica, bi me vzela. Vsak dan si me nosila s seboj in tudi na dvorišče sem šel včasih s teboj. Nekoč si me izgubila in jaz sem te klical, toda ti nisi ničesar slišala. Vso mrzlo noč sem prebil na dvorišču. Drugi dan me je našel tvoj sošolec in me vrnil tebi. Videti si bila vesela. Vtaknila si me spet v torbo, kjer sem bil najbolj srečen. Toda nekega dne si me vrgla v predal. Do sedaj sem bil v predalu. Zal mi je, ker ne hodim več s teboj. Sedaj sem mu jaz odgovorila: "Kosi hodil z menoj,sem imela boljši uspeh, zato te bom zopet vzela s seboj." Svinčnik je zopet dejal: "Prosim te, vzemi me s seboj, da bom zopet srečen. Nosi me s seboj, dokler moj glas dokončno utihne."
Andreja Rus, 5. razred
POGOVARJAL SEM SE Z OČETOM
Bilo je to-v času, ko je prvi sneg pobelil poljane. Ker nisem imel kaj početi, sem povprašal očeta, kaj je on delal v mojih letih.
Pripovedoval mi je, da je vsak dan odpeljal kozo na pašo. Nekoč je mimogrede nabral nekaj krompirja in, medtem ko je zakuril ogenj in čakal na žerjavico, so se zbrali še ostali pastirji. Nekdo je omenil, da mu je njegov ded pripovedoval o votlini. Hitro so se zmenili, da jo poiščejo. Najprej jo je zagledal oče. Poklical je pastirje, naj pridejo pogledat njegovo odkritje. Tovariši so prišli, se pomenkovali o votlini, vanjo pa si ni upal nihče. Zmenili so se, da bodo drugi dan prinesli s seboj svečo in s tem vsaj delno premagali strah. Pogovarjali so se , kaj o votlini govorijo stareši ljudje. Menda so v ijej škratje - to so vedeli vsi. Drugi dan je bilo že navsezgodaj slišati klice ob votlini. Njegov debelejši tovariš se je namreč zagozdil ob vhodu v votlino. Da bi ga rešili, so morali
- 45 -
poklicati na pomoč gozdarja. Tako jo reševanje trajalo voe do mraka. Medtem pa je očetu pobegnila koza. Ves prestrašen se je vrnil domov. Pred domačim pragom ga je čakala koza. Ves vesel jo je zaprl v stajo. Naslednji dan so pastirji zopet hoteli v votlino. Oče jim je predlaga, da bi šel najprej on, ko pa bo na koncu, jih bo poklical, da bodo prišli za njim. Ta predlog je bil vsem všeč. Oče je najprej lezel po kolenih, potem pa po trebuhu, čeprav je bil rov blaten. Videl je še veliko strunskih rovov.
Roman Roblek,
7- razred
GRADOVE SVETLE ZIDAM SI V OBLAKE
Čas hiti svojo pot. Hiti po svojih tirnicah, vedno hitreje in hitreje. Vlak se ustavi. Tirnic ni več. Obstopijo nas dileme. Kam? Kam s svojim znanjem, pridobljenim v osemletnem šolanju, kam s prijetnimi spomini na tisto prvo septembersko, v meglico objeto jutro, ko smo stopili skozi velika, obokana šolska vrata in ko nas je za nameček pozdravil že zastarel šolski zvonec. Kot brezčutni, slepi, nemi smo sledili korakom učiteljice, ki nam je razkazovala na novi drugi dom.
In prav tako kot takrat, da prav tako kot pred osmimi leti, smo tudi tokrat sledili korakom. Sledili smo profesorju. Naši bučni koraki so gromko odmevali po prostornih hodnikih. Njihov odmev se je najprej zaletaval ob tla pa v stene, od tam naprej pa v strop... Ta bučna igra odmeva se je nadaljevala naprej, kakor se hitro odvija naš čas, s tem pa tudi naše življenje.
v
Se nekaj mesecev nas loči do naše druge živijenske prelomnico. Svojo odločitev o nadaljnjem šolanju bo treba tokrat dokončno izreči. Ta odločitev bo marsikomu od nas krojila živijensko pot, nam rezala kos kruha, skratka spremljala nas bo na vsakem koraku. Zato še enkrat dobro premislimo!
Poglejmo resnici v oči in šele nato se odločimo. Soočimo se z življenjem, takšnim, kakršno je in ne hrepenimo p<i ničemer, za kar vemo, da ne bomo nikdar dosegli.
V življenju imejr^ü1 zastavljene cilje, vendar ne zidajmo si prevelikih svetlih gradov v oblakih. Sezidajmo si raje manjše, pa čeprav brez strehe.
Bojan Veselinovič, 8. razrdd






4-6
SMEH V SOLSKH KLOPEH
ak*.
SbćdA. vAfr Va^pdcvi/vvfu. ^ ruxruuuäxA-
/WQ/ ILt^ernrv f. fVVjV*OJ^ btfO\OV<^txXtO. cXi^A<l
M- |L XNvCUöOi AAOrf "tljlK. , AVH. /VVvve» /J(t VVvM^oß^.
^uuic- Iwuwcu
Stru. tuQÄnju^LAAJv tmx /yw^ C^WUJ^v>\£lajOAa A^ÖU/w^fc. uw
uuvyxÄ^o	^OC^O^os^OüA /*n**e nn. ’VjudX 'S* ^jO^vvOCa
ftojboicjtyp}. §crv>cavju5\ccu ^ n^kl^»: n	€t?o /vtxX*^ uJb£L
^Ujawv^C<x. ? ”0t^yvv4CL» l^Co	» SouyvwCc, it
t \ ^ r .
fW'^l ,	fww€J a»>‘ yJUVvvi^jL ny ftrw\xJk» i/v\.	/>. /^tae
Uo OAjCUOAvv\jL^ofi^,
cMxiJL\OJVV. ^JLAY^VVV
o^C\MyvvcU< J^n<üC^cn>cJv yvnxxAa t ©Ux* jfi. nwv»Xvj ^vcä. )^d^o^y^>^a.. ^jyv. Xör V^JÖL^nr^rw	^coa^. ^
SQaCpCJV ?itcuvvUo
r^jOto Av kjCipjusjc^aa. j|.	/o^cV. dar*. /vwviV».
6l n<L cMX^aw/0' lžiyuwv (vJL ryw>JL\e , £	rvv«cir> vjJIo
^cJLo^v^-
^oj^jorvju^
&>u.ejSL r*~ y- ^vjojoAl .	vvi0/Vv0k/0^^- XojoU. doA^tn)
’iOStXUlftA- VjO^VVVv’A/UijL tJUX. Yo 'Vvvvfr' A>rXoV»(tN A^ rvCLTWJJ^, ,
^	{fjcdt rk. aHjo r<vjo\uJX. VR«c^^v	VxXo VnA'vncOvXj^
- 4? -
do. mcxmry. m*.	»vuod**>/wUo f \) nOnAjudbu. OaCo
/v^^OaiO A>^ do loVxodt » Ud ^ v^u/wüt	^
A^O />^0	^ ^JU'Iä^aÄ. »y AjOäIHJLoL* ^Ä0$oS^> rvwvo AOrWsO
VoU.* ^od^. ^ Vaa jSV<o* r^o> "TxjtfcxuJK»,	/vwvO df3t^> —
*V\*£a *xcjlcx£L ^uoJKaa, «tcu AO>ctcOu« ^Sodo* 'ioUo^ /gt Jf. 'ISaXoU. £ft. >ao£*£ Vo^pUoXs cA/ojuoU^ uüLo ^totoWt 0^djv»D^*	/Vwvo M do AC^A» a/w )W Atdo^
QooaÄxTaiavv a^ A^vu^v, 11*0 c* AvwOn^rr»^ "XuyX doc^tdfccu.
CH-InUo	C
^rfYMÄ. VmO' TU3L>ZJu3aaO AJOUD.	To »CLM-LÖ^ CO
A'™# LUQspXxxrMpSlÄ , Ćlo. 6?* /vtoft)*'^ JUjCtAv^l^" ^jo-
tjM^PO'OO^O ^o/wvoe^ C^)otOCA.''ÄD^» /ywvO , IdoXii^A JU^C-tAAJtC^ 6)i MaWo J^yvJU ^O&ao'WA. Aw<h3n /Jtoibv	VO<Vv\OqjCA..
^x^o.	d<>d4J^«A30A^Q. ji ^>;^o it Uox	/vw^
ftfwy& r*^OJ**£ü&AAj\4L. Ay*L J^oO'Vvva^oiU. S^Ar^vv-.’Co« /Vw^ßT od> UÄJUVvÄjOu duo JU>CjLA^iCL , VüLA /vW^rvw^r <^X /VWAA. V'O^^'A^XC^Ou Ä. \lt/^VvO,,	VVjCL
30>ta» rvvsjioL AA^iWwv j^AJiUlck^OAA^c^vvv ^Duujav^GjO-
H^XcAdA^O. ^ mäVu. db^oqj. /JaKüu. ^b ^ /vvaWvj
o &JUAW»^XA t*. ^udU. /vuOu <aUo ^ rvyjuwCü&ßO'vvvCX* VO-VJ^WyNi» ’ )t ^Q. .^UuuwvyC/ AWJ©^ ,	/wV /vwO^tCL
V<A)C<^0^ ^ luA -jo /i®>	Vw\jJk>	Ncxrajudtcu
A “to-v>ojuj>^c>o %>>vtd-.
^OAOnr^ f^AjOo^C*
48
VSAK OD NAS JE DRUGAČEN
Naš razred je tak kot vsi drugi razredi, le otroci so drugačni. No in takih obrazov je pri nas kar osemindvajset. Pol punc in pol fantov. Imamo tudi še nekaj parov,kot so Robert Jančič in Sabina Zupanc, Alenka Črnele in Bojan Mrak, itd. Učimo se nekateri dobro, nekateri slabo, mislim pa, da je dobrih zelo malo. Tudi pri povzročanju škode nismo preveč skromni, saj se pred nami podre skoraj vsaka zanimiva reč. V največje veselje pa nam je kracanje po klopi in stolih. Imamo več vrst pisal za mize: svinčnik, nalivno pero, šestilo in še bi lahko našteval.
Leonora Pinoza pa je v razredu najbolj imenitno ime. Saj imamo še druga imena, toda Leonora Pinoza je najbolj imenitno.
Naš razrednik je tovarišica Majda Kosmač. Uči nas angleščino. Večkrat se razburja zaradi našega vedenja in ocen. Toda pri nas gre zmeraj vse po starem. Imamo še kakih pet kandidatov za izpad iz našega razreda. Saj smo jih imeli tudi v šestem razredu, pa so se na koncu vsi izmazali.
Na kratko sem povedal zgodbo o našem razredu, če pa bi hotel bolj podrobno pisati, bi rabil še kakih deset listov.
Slavko Gros,
7.	razred
NAŠ RAZRED
V razredu se počutim kot v veliki, številni družini. Dobro se razumemo in med seboj si tudi pomagamo. Seveda pa tudi smeha in razgrajanja ne manjka. Imamo zelo veliko zanimivih osebnosti. Med dekleti, ki si kar naprej šepetajo in dogovarjajo ter skupno rešujejo probleme. Seveda je za nas sedaj to naravno, saj pravijo, da smo v "nerodnih" letih. Nekateri se mi zdijo še zelo otročji in na vsak način hočejo pritegniti pozornost nase. Seveda pa nis..m sama edinstvena, imam preveč napak, da bi jih naštevala.
Irena Jaklič, 7. razred
FADI SE IMAMO
V našem razredu se vsi dobro poznamo, saj smo skupaj že štiri leta. Vendar nekaterim učencem ni šlo najbolje, pa so
- 49 -
zaostali za nami eno leto ali pa so s težavo sledili boljšim učencem. Posebno sedaj, v sedmem razredu, smo bolj zgovorni in ne tako tihi, kakor v nižjih razredih. Zato pa je kriva predvsem puberteta. Vsako uro lahko opaziš, da si med seboj marsikateri parček pomižikne. Tudi listki krožijo po razredu, ki jih vsakdo prebere in pregleda, temu pa sledi kracanje karikatur zaljubljencev pa tabli. Vsakdo ima skoraj svoje drugo ime, ki je živalsko, rastlinsko ali pa kakšno drugo. Predvsem fantje se radi pretepajo in obmetavajo s kredo, tovariši in tovarišice pa se jezijo, ko ni s kom pisati. Sestankov imamo zelo malo, pa še tisti so hrupni, da nič ne slišim. Vendar se vsi dobro razumemo in upam, da bomo ostali skupaj še do osmega razreda.
Samo Jemec, 7. razred
čebelica v razredu
Bilo je nekega sončnega dopoldneva, pri uri angleščine. Zunaj je sijalo spomladansko sonce. Čebelice so veselo nabirale slad. ko medičino.
V učilnici je bilo odprto okno. Skozenj je priletela majhna čebelica. Simon jo je hotel ubiti. Opozoril se ga. Takoj za mano je spregovorila čebelica: "Ne ubij me, neumni fant!"
To je Simona še bolj razdražilo. V jezi je rekel:"Prav zaradi teh besed te bom ubil!"
Simon je vstal, vzel zvezek in hotel ubiti čebelico. Hitro sem vstal, ga prijel za roko in mu odvrgel zvezek. Zvezek sem odnesel na prostor. Čebelica pa je sedla na rob mojega stola in se mi zahvalila: "Hvala fant, rešil si mi življenje."
"Ni za kaj! Vse to sem storil iz ljubezni do živali."
Čebelica je hitro zletela k oknu in veselo zletela skozenj.
Jože Bida, 5. razred
RADA SEN HODILA V ŠOLO
Mnogokrat se .pominjam tistega prvega šolskega dne, ko sem prestopila šolski prag. Tako boječa sem bila prva leta. Z vsakim naslednjim letom pa sem postajala živahnejša. V šoli sem težko sedela pri miru in poslušala. Venomer sem vrtela glavo in mislila na vse druge stvari. Pisemca so
-50-
letela od prve do zadnje klopi. Vse smo si morali povedal,.! med poukom, čeprav bi bilo za to dovolj časa med odmori. Toda učenje mi kljub temu ni delalo preglavic. Malo bolj s strahom pa sem zakorakala v višje razrede, kajti takrat postane učenje zvesti prijatelj in spremljevalec vse do poklica. Treba je bilo bolj poprijeti za učenje. Učiti sem se moralo začeti iz knjig, česar pa jaz nisem bila navajena. V šoli smo dobivali veliko domačih nalog, tako mi je za razvedrilo ostalo le malo časa. Počasi pa sem se tega navadila in kar rada sem hodila v šolo. Pri likovnem pouku me je tovariš Legat večkrat pohvalil, kar mi je bilo zelo všeč. Neka moja risba je bila celo na razstavi v paviljonu NOB, česar sem še najbolj vesela.
Vseh teh osem let smo s sošolci doživljali težke in pa tudi lepe trenutke. Kot velika družina smo premagovali razne ovire, si pomagali in tako postali nerazdružljive prijatelje do konca življenja. Cesta, po kateri bom zakorakala v nov svet, je dovolj velika. Stopala bom po cesti življenja, ki vodi v dobro ali slabo. Lahko bom stopala po začrtani poti, lalhko pa me bo pot zanesla drugam. Upam, da bom zdržala in dosegla to, kar si želim.
Zdenka Činč,
8.	razred
Glasilo STEZICE izdaja šolska skupnost osnovne šole heroja Bračiča Tržič
Uredniški odbor učencev: člani novinarskega krožka
Rosana Ahačič, Vesna Blažič, Barbara Hafner,Dušan Premrl, Nataša Gorjanc,^;* Gosar, Valerija Bida, Vesna Hribar Likovne izdelke so prispevali:
Mojca Krsnik, 5* razred Romana Šparovec, 5* razred Alenka Dovžan, 5- razred Vesna Hribar, 5. razred
Mentorji: Jožica Koder, Vida Dežman, Mira Legat, Muca
Štumfel, Silva Škofič, Danica Gorjanc, Gusti Jerman, Lea Grum
Likovna oprema: akad. slikar Kamilo Legat
Odgovorni urednik: Stanko Stritih
Naklada: 500 izvodov