L'-.niča izhaja vsak petek načeli poli, in velja po pošti za celo leto 4 gld. GO kr., za pol leta 2 gld. 40 kr., začetert letal gld. uO kr • fiskarniei sprejemana za leto 4 gold., za pol leta 2gld.. začetert leta 1 gl.; ako zadene na ta dan praznik, izide Danica dan poprej.
Tečaj XXXIV.
V Ljubljani, 11. listopada 1881.
List 45.
i*rosnJa do prijatior revnih dus.
II.
Velikodušno djanje ljubezni, kako ono ne pomaga samo dušam v vicah, ampak tudi tistim, ki ga storijo. *)
K premožnemu možu prišla je uboga vdova. Nekoliko po nesreči, še več pa po svoji neprevidnosti je bila ne le ob vse premoženje prišla, ampak še celô več lét zaperta bi bila morala biti, ker svojih dolžnikov ni mogia plačati, kakor ji je bila sodnija obroke postavila.
Vender pa, ker je biia sicer poštenega obnašanja, ji je bilo dovoljeno, da smé pri svojih prijatlih poprositi in poskusiti, ako bi se ji posrečilo najti koga, ki bi mesto nje ves dolg poplačal, da bi zamogla zapora rešena biti. Res je zadela na dobrega moža, čigar serce je s svojimi zgovornimi besedami, še bolj pa s svojimi solzami toliko ginila, da ji je ves svoj prihranjeni denar za poravnanje dolga ponudil. Tega pa še ni bilo zadosti. Kaj je torej storiti? Postoji nekoliko in premišljuje, potem pa reče: Nesite za zdaj t* znesek sodniku, jutri hočem pa še za ostalo poskerbeti. Hvaležnosti polnega serca pade uboga vdova pred dobrotnika na kolena, mu roke poljubuje in s solzami moči. Vsa potolažena je šla spred njega. Dobri mož gre še tisti dan k sodniku, po-Btavi vse svoje premoženje naprodaj in na zadnje še pravi: „Ker pa vem, da s tem še ne bodo vsi dolžniki plačani, sem pripravljen k tistemu dolžniku, kteri bi še ne bil popolnoma odškodovan, v službo stopiti, da mu še ostali dolg z delom svojih rok poplačam." Z začudenjem posluša sodnik blazega moža. Pokliče vse dolžnike skupaj, in kmalo je bilo vse poravnano, iu vdova opro8tena, ki se je pa precej podala v daljne kraje ; le sodniku je izročila pisemce, v kterem so bile te le besede zapisane: „Svojemu dobrotniku hočem vse to stoterno poverniti."
Bogoljub, tako je bilo temu dobrotniku im", je bil zdaj hlapec postal, pa brez plačila, ker je za ostali dolg delal, kakor se je bil z dolžniki pogodil. Postal je zdaj sam popolnoma ubog. Bog pa je blagoslavljal njegovo
*; Gl. „Benedits Stimmen" 1878. str. 113. Časnik za duše v vicah v Lambach-u (Obero3terreich), izhaja vsak mesec; cena celega letnika 70 kr. ; vreden naročila.
delo in gospodar se je srečnega štel, da je imel takega služabnika.
Bogoljub pa je zbolel. Hude bolečine so ga napadale, bil je od vsih zapušen; zdaj ga je v pervič začela misel motiti, da je nespametno storil, ker je zavoljo tega zdaj v tako revšino in pomanjkanje prišel. Kdo bo zdaj za-me skerbel? je sam sebe praša]. Pa v tem trenutku se je zopet potolažil in z zaupanjem na Boga rekel: kar sem storil iz ljubezni do Boga in do uboge žene, je bilo prav storjeno; in še bi hotel tako storiti, ko bi mogel in bi bilo potreba. In akoravno so bolečine njegovo telo hudo terpinčile, je bil vender pripravljen vse voljno prenašati.
Ko je tako terpel in sam sebe tolažil, kar naenkrat nekaj na njegove vrata poterka. S slabotnim glasom reče: „Noter", — vrata se odpro, in noter stopi £?osp& v kraljevi bliščobi. Zavzet pregleduje krasote njene oprave, da skorej pozabi ji v obraz pogledati; in ko se slednjič ozre v njeno obličje, kar ostermi, — ker poznal je, da pred njim stoji tista nekdanja tako revna vdova. In preden on, od stermenja omamljen, zamore besedo spregovoriti, ga visoka in imenitna g> spa s pre-milira glasom ogovori: Bogoljub! spominjaš se, kako sem jaz takrat v revšini pred teboj klečala: ti pa si mi pomagal iz vse moje nadloge. Proč sem hitela od tod, prišla sem k svojim daljnim sorodnikom, ki so me ljubeznjivo sprejeli in mi pomagali, da sem si opomogla in zdaj sem pa neizmerno bogata. Zdaj sem prišla te v svoje kraljestvo spremit. Vzemi nekoliko kapljic iz te le steklenice, da bo tvoja bolezen nehala. S temi besedami mu jo pcdA on jo vzame, popije nekoliko kapljic, in bil je v tistem trenutku ozdravljen. Bil je tudi ogernjen v dragocene oblačila in zdajci napravljen kakor kralj in od imenitnih dvornikov spremljan v prekrasen voz, in pripelje se v neznansko lepo deželo.
Preljubi! Ta uboga vdova je podoba duše v vicah. Ona svojega dolga ne more poplačati in mora torej v ječi, to je, v vicah terpeti. Od nas pa. ako smo v gnadi Božji, zamore ona pomoč prejeti in tega ravno ona proii. In kdor je res pravi Bogoljub, bo ne le nekoliko svojih dobrih del Bogu za duše v vicah daroval, temuč gnalo ga bo tudi v svojem sercu narediti „Obljubo velikodušnega djanja ljubezni" ali terdcn junaški aklep zanaprej ves zadostivni sad dobrih del za duše v vicah darovati. In kadar bo tak junaški Bogoljub zapustil svet, se mu
ne bo treba bati, da bi s praznimi rokami s ^pii pred Božji sodni stol; temuč kar je iz ljubezni d Boga za duše v vicab daroval, bo dobil stoterno povernjeno; in duše, ki so bile po njem rešene iz vic, ga bodo v veličastnem sprevodu spremile v nebesa.
Ta Bogoljub je p- doba velikega prijatla vernih d us v vicah? ki njim v prid stori „Obljubo velikodušnega djanja ljubezni". Dragi bravec! ako storiš tudi ti to obljubo, ti bo z Bogoljubom vred stoterno povernjeno.
JEncikiikn papeža Leona JKMMi
od 29. rožnika 1881 do patrijarhov, pervostol-liikov, nadškofov in škofov itd.
(Dalje.)
Bogu moramo bolj pokorni biti, kakor lj u d e m.
En sam vzrok imajo ljudje — i.e pokorni biti, ako se namreč o l njih kaj tir a, kar natorni ali božji po stavi očitno nasprotuje; zakaj vse, s čimur se natorna ali volja Božja zali, je ravno tako nedopustljivo velevati, kakor stoiiti. Ako se tedaj komu pripeti, da je siljen razločiti, če hoče raji Božjo ali vladarjevo postavo prelomiti, mora pokoren biti Jezusu Kristusu, kteri zapoveduje: „reddere quae sunt G'aesaris Caesari. quae sunt Dei, Deo" — Dajati cesarju, kar je cesarjevega, Bogu kar je Božjega (Mat. 22, 21); in p-» izgledu aposteljnov serčno odgovoriti: Obedire oportet Deo magis, quam hominibu* -- Bogu moramo bolj slušni hiti, kakor pa ljudem (Dj. 5, 29). Ne ime pa kdo zmerjati tistih, ki tako delaio, češ, pokoršino so odrekli; zakaj ako volja gosposk nasprotuje volji in postavam Božjim, takrat prestopijo mero svoje oblasti in prevernejo pravico in potem njih obla t re more imeti veljave, ker tam, kjer ni pravice, tudi oblast ne more biti.
Dolžnosti vladarjev.
Da se pa pravica ohrani v gospostvu, je prav veliko na tem ležeče, da tisti, ki nad deržavami gospodujejo, spoznajo, da deželska oblast se ni spočela v prid kacega osebn^ka in da gospodovanje deržave se mora goditi v korist tistih, kteri so jim izročeni, ne pa tistih, kterim je izročena. Vladarji naj si vzamejo v zgled Boga, od kterega jim je oblast dana, in po njegovem zgledu i.aj ljudstvu pri o&kerbovanji deržave s pravico in zvestobo gospodujejo, in s potrebno ojstrostj » naj očetovsko ljubezen družijo. Zato jih izreki sv. pisma opominjajo, da bodo svoj dan Kralju vsih kraljev in Gospodu gospodovavcev morali odgovor dajati, in ako so svoji dolžnosti nezvesti p stali, da Božji ojstrosti nikakor ubežati ne nn»reio. ..Altissimus interrogabit opera et cogitatioues scrutabitur. Quoniain cum essetis ministri regni illius, non recte judicastis.. . borrende et eiro ap-parebit vobis, quoniam judicium durissimum his, qui praesunt, tiet.... Non enim subtrahet personam cujus-quara Deus nee verebitur magriitudiuem cujuspiam. quoniam pusillum et magnum ipse fecit, et aequaliter cura est illi de omnibus. Fortioribus autera tortior instat cruciatio." — Naj Višji bo preiskal vaše dela in pretresel vaša midi. Zakaj če k t .služabniki njegovega kraljestva niste prav sodili... st bo strašno in naglo vam prikazal, ker naj ostrejši sodba bode s tistimi, ki drugim gospodujejo... Ktr Bog ne bo osebe nikogar lotil, in se ničesar velikosti anal, zakaj malega in velikega je on stvaril, in enaka skerb mu je za vse Močnejše pa močnejši muka Čaka. (Modr. VI. 4, 5, 6, 8, 9 )
S temi deržavo branečimi zapovedmi seodstranuje vsaka poskušnja in vsaka pohlepnost do rovarstva; zagotavlja se čast in varnost vladarja, mir in blagor vlade. Tudi za čast deržavljanov je naj bolje poskerbljeno, zakaj tudi pri pokoršini morejo varovati dostojnost, ki gre vzvišeni človekovi vrednosti. Sej vedo, da pred Bogom ni sužnjev in r.e svobodn-h; da Eden je Gospod vsih, bogat z usmiljenjem do vsih, ki ga kličejo, da pa ravno zato gosposkam morajo podložni in pokorni biti, ker one imajo nekako na sebi podobo Božjo, in njim služiti, se pravi gospodovati.
(Dalje nasl.)
Osodoriii rojstni dan.
III.
Pred kakimi 60 leti bila je starodavna graščina St. Florent precej zanemarjena. Ta graščina, stoječa na homcu zunaj vasi enacera imena, bila je lastnina ponosne gospé, kajti malo ljudi je imelo pristop v njeno hišo, navadno se je sama vsak dan sprehajala po samotnem gozdu; skerbno pa se je og bala vasi in očitnih potov. Ta gospa je sestra dvojčica zadnjega grofa St. Florei tskeg-i, kateri že 15 lét poč va v hladni zemlji.
Hermanija je imela zdaj 34 lét. Na obrazu f>e ji je videlo, da ji žalost serce razjeda. In ta žalost je bila toliko groznejša, ker je zametavaU tolažbo svete '.ere. Precej po smerti svojega brata se je v obupi.osti zarekla, da ta preskušnja presega njene moči, in da je ne more prenesti. Preskušnja jo ie zadeU, prenašati j" je toraj morala, a terpela jO je brez vdanosti in tol žbe ni iskala. Po nesreči j" bila n;ena edina sorodnica poštama teta, 8 katero je živela, vsa posvetna brez vsakega verskega čutiia. Ta jo je nagovarjala, da naj išče tolažbo v zakonu. Ugodnih priložnosti jej ni manjkalo, a Hermanija ni iskala nikakoršne sreče, njena ljub z^n in vse čustvo njenega serca je umerlo z bratom H¡ja-c'ntom. Zato je teto pregovorila, da ste se preselile iz me3ta na stari dom v Bretanjo, kjer je preži ela leta svoje mladosti. Večino posestva je sicer vlada zaplenila, vendar grad in nekoliko kmetije je stari zvesti hlapec bil še otél.
Po smerti tete je Hermanija sama ostala v gradu. Enakolično je živela dan za dnevom. Edinega razvedrila je iskala v berilu.
Gostov ni prišel nobeden v njeno hišo. Edino s»ari župnik jo je večkrat obiskal. Njena mati, ki je bila umerla íe nekaj mescev pred Hijacintovim vjetjem, jo je z vso skerbjo in ljubeznijo izgojevala v pravi veri. Zdaj je postala tudi njena vera mertva. Hermanija ni spolnovala po bratovi smerti verskih dolžnosti, vendar duhovščino je vedno visoko spoštovala in župnika je vselej posebno prijazno sprejela. To je župnika nagibalo, da jo je večkrat obiskal, ker upal je za vero in eeduost pridobiti to ponosno dušo, katero je bila žalost gnala v obup, namesto da bi jo bila omerila. Njeno življenje je bilo sicer brez madeža, za nobeno posvetno reč ni marala, vendar se je tudi terdovratno upirala tisti tolažbi, ki daje mir, kakoršnega svet ne more dati. Dobri župnik se je vsih mogočih pomočkov poprijemal, pa Hermanija se ni vernila na pravo pot. Žalostno dogodbo njenega življenja je ori dobro poznal, ni pa mu bilo mogoče poizvediti, kateri je pravi vzrok, da njegova čudna duhovna ovčica noče spolnovati verskih dolžnosti.
Nekega večera, bilo je ravno 3. avgusta, ravno petnajst lét od onega nam znanega osodovitega rojsti.e^a dné, stala je Hermanija po dokončanem priprostem obedu pri oknu, — brezmiselno se je bila zagledala v naravo.
Zdajci pa se ji razvedri obraz. V spomin so ji šinile leta mladosti, ki jih je tako srečno živela z ranjcim bratom. Tako živo se je bila zamaknila v oni čas, da ji ni šlo v glavo, kako je mogel oni živi in tako pridni fantič na taki način končati svoje življenje, in ona bratu v vsem enaka sestra postati za vse tako gluha in neobčutljiva. „Oj, kako goljufivo je življenje!" zakliče in se hoče oberniti od okna, kar zagleda župnika iti proti gradu. Obvescljena mu hiti naproti. Ko sta nekoliko časa o neznato h rečeh govorila, omeni župnik kakor po nevedoma današnjega dne.
„Re s!" odgovori gospodičina St. Florentska, ,.danes je 3. avgust, najin rojstni dan in ob enem smertni dan mojega brata.
Duhovniku se je zdel ta trenutek vgoden, da jo spomni vere, ter pravi: „Blagor žalostnim, ker ovese ljeni bodo".
„To ni perviČ, gospod župnik", mu ona mirno odgovori, „da me opominjate po veri živeti. Ta opomin je dokaz, da ne poznate mojega značaja. Evangeljski nauki so mi tako dobro znani, kakor Vam, in priznavam, da so resnični. Vi hočete, da naj molim; toraj bi tudi morala ponavljati besede Zveličarjeve: „Odpusti nam naše dolg'', kakor jih mi odpuščamo svojim dolžnikom"; tega pa nikakor ne morem zato, ker nikdar nisem odpustila morivcem mojeya brata in jim ne bom in jim nočem odpustiti. Jaz jim sicer nič hudega ne morem storiti, ker večina njih je morala že stopili pred sodnji stol Božji; voljo pa imam maščevati se. Že misel na jezo mi daje prijetne trenutke, ker takrat se čutim, da moje serce še ni mertvo. Vi hočete, da naj tolažbe iščem pred oltarjem! Toda ali ni res, da bi morala poprej odpustiti svojim sovražnikom? Kako bi mogla poklekniti pred oltar s sercem polnim maščevanja in jeze? No! zdaj sera Vam razodela svoje občutke in Vas pra-šam, bote li v prihodnje še hoteli siliti me, da naj spol-nujem verske dolžnosti; s tim bi le sramotila našo sveto vero ?"
„Z-rotim Va;, zamorite take občutke!" resno ugovarja duhovnik. „Spominjajte se našega Odrešenika, kako je na križu viseč prosil svojega nebeškega Očeta, da naj njegovim morivcem odpusti.4'
On je bil Bog, a jaz sem šibka ženska."
.,Pa Kristus je naš izgled in vsi svetniki so se tru dili njemu enaki postati."
„Jaz tudi nisem svetnica."
„V tem imate prav. Vi ste uboga šibka ženska, pa sama ste omenila misli, katera bi Vara morala dajati moč in zaupanje. Da, on ie naš Bog, in ker je naš Bog, ima tudi moč in voljo Vam dati potrebno milost in podporo spolnovati njegove zapovedi. Ou tirja, da naj odpustimo svojim sovražnikom, kakor je on storil, in kakor sem rekel, njegove milosti k temu nam ne bo manjkali», pa ustavljati se ne smemo tej milosti."
„Io je mogoče, na to nisem mislila."
Ko župnik vstane, da se poslovi, pravi: „Jaz se bojim, da je Vaš padec jako globok, vendar ne obupam še ne. Priporočil Vas bom dušam v vicah, po njih priprošnjah sem že večkrat prejel pomoč, ki se je, po človeško govoriti, zdela nemogoča. In, ako bi bil Vaš brat še zaderževan med terpečimi dušami, hočem prositi, da naj mu bo dovoljeno omečiti serce tiste, ki mu je tako draga."
„Moj brat! Vi ste pozabili, da je že 15 let mertev; on saj vendar ni več v vicah!"
„To so vprašanja, na katere mi ne moremo odgovoriti. 1 oliko vemo, da usmiljenje Božje je veliko, posebno tistim, katerim ljudje naj inanj usmiljenja skazu-jejo. Grof Hijacint je bil prav hitro in nenadoma smerti izročen in mi nimamo zagotovila, da se je v kratkih
trenutkih pred svojo smertjo mogel tako pripraviti, da bi smel brez strahu stopiti pred sodnji stol Božji. Nikakor ne dvomim nad njegovim verskim mišljenjem, pa mogoče je vendar, da so bili kaki madeži na njegovi duši."	(Konec nasl.)
Mlako fe umeri Emil MAUre.
Ako bi me kedo prašal: kako naj obvarujem dandanes tega ali oeega mladeniča, da ne bode zgubil vere, in kako naj one, ki so jo po nekoltko ali popolnoma že zgubili, pripeljem zopet k pravemu prepričanju V — bi mu dal jaz le-ta odgovor: Vcepi mu živo željo po resnici ! Dobro naj se zaveda, da resnica biva, da smo zmožni resnico spoznati, da smo vstvarjeni zanjo, da je plemenita naloga človekova iskati je, in da je ni lepše sreče, kakor po dolgem iskanji najti resnico. Ako to prav živo občutimo, nas ne premaga tako hitro katera si bodi strast, da bi zaradi nje zatajili resnico. Kdor je pa vendar le po nesreči zgubil resnico, njemu ravno ta želja ne bode dala dotlej miru, dokler je ne najde v novič — blažene resnice. — Te misli so mi vzbudile, ko sem bral o smerti znanega Emila Littre-ja ob-širneji popis. Zaradi znamenitosti naj zvedo tudi bralci „Zgodnje Danice" in če se da, tudi kdo drugi kaj več o njej.
Kdo je bil E. Littre? Ro en je bil 1. februarja 1801 v Parizu, pa ne kerščen, ker njegov oče je bil jakobinar, to je: prekucuh naj huje verste. O veri ni slišal v mladosti nič. Učil se je zdravilstva, potem pa krepko poprijel jezikoslovja, v katerem je čudovito napredoval in neznano veliko znanje si pridobil. Začel je izdajati nekaj časopisov za zdravništvo, en časopis za modroslovje: „Revue posije", pisal za druge čas- pise, prestavil spise geršk» ga zdravnika Hipokrata, Strausovo : „Življenje Jezusovo", in si pridobil naj večo slavo s svojim „slovarjem francoskega jezika". To delo je zares učen«, pa tudi obširno.
Kako pa je on bil proti veri? Kdor nekoliko po-zrii zg dovino modroslovja, ve. da je Littre bil naj ime nitneji učenec in naslednik Comteov, katerega dela je on tudi izdava!. Comte pa je začetnik šole tako imenovanih „poz i ti v i sto v". Smemo reči, da ga ni modroslovja, ki bi bilo bolj nasprotno in sovražim veri, kakor pozitivizem. Vsaka misel o Bogu, o duši, o prihodnjem življenji, o nravni postavi je njegovi glavi neumnost, češ, da naj se iztrebi iz človeške glave. Pozitivizem terdi, da ni nikake splošne, večne ia nespremenljh e resnice. Samo to mu je res, kar pove naravnost skušnja. Drugo, kar imenujemo tudi resnico, obrekuje za sanjarjenje in domišljijo — Tako je mislil tudi Littre in zagovarjal svoje nazore duhovito in vneto. Lahko tedaj umevamo, kako da se je kot učenjak obnašal proti katoliški cerkvi. razumemo pa tudi, kako je vzburila katoličane vest, da namerava francoska akademija sprejeti Littič-ja med svoje ude. Krepko je upiral temu škof Dupanloup in je priobčil tudi kratek spis, v katerem zavračuje zmote pozitividtov in opominja mladino, naj se jih varuje. .. Svojo knjižico sklepa slavni škof tako-le: „Res, britko občuti moje serce žalost zaradi teh zmot, vendar tudi sedaj še upam, da bodo spoznali oni, ki jih zavra-Čujcm, da zavračujem samo njihove nauke. Nje pomi-lujem : njih nesreča je strašna. Prav rad bi dal svoje ž.vljenje, ko bi jim mogel zopet prižgati ono luč, katero so zgubili. O da bi kedai videl, da toliko truda, toliko umskih darov, toliko velikih moči služi Bogu, brani dušo, vest, neumerljivo vero, — o ta dan bi dan bil mojega naj večega veselja, ki ga more občutiti duša
vdana resnici in skerbi za bližnjega." Pač so iz serca izhajale te besede blagemu škofu! Akademija si za takrat ni izvolila Littrêja za svojega uda. Osera lét pozneje so ga predlagali njegovi prijatelji v novič. Zopet se je obernil škof Dupanloup s spretnim svojim peresom do občinstva, ali časi so se bili predrugačili : Littrc je bil izvoljen in škof je slovesno odstopil.
Emil Littrè je bil bogotajec; pa kakšen? Bil je eden izmed onih redkih učenjakov, katerim je resnica kaj več, kakor tvarina, o kateri se pišejo knjige, in pot, po kateri se pride do slave. V svojih naj večih zmotah ohranil si je serce čisto, nesebično, prosto; bil je v resnici liberalen, dobrotijiv in usmiljen. Pogumno se je ločil «id svojih tovarišev, brezbožnih fanatikov, ki so ga večkrat zmerjali in psovaii radi tega. Vsakemu pravičen in prizanašljiv — je spoštoval pri svojih bliž njih tudi tako prepričanje in take nazore, s katerimi se sicer ni strinjal Bil je tedaj materijalist v svojem mišljenji, a nikakor ne v svojem življenji. Zares ginljivo je, kar se pripoveduje o njegovem obnašanji do žene in hčere. Bogotajstvo očetovo nikakor ni škodovalo veri teh dveh dobrih kristjank : nikoli se ni dotaknil njune vere, niti z bi-sedo.
„Imeti bi morali čopič Chardinov", piše „Moniteur Universel ' 4. jun., ko bi hotei naslikati v skromni pa nekako resnobni izbi polni knjig in papirja tega pri-prostega in ljubeznjivega modrijana, velikana učenosti, neustrašenega boritelja za svobodo v vedah, kako sedi pri svoji miz ci v sredi m* d svojo ženo in svojo hčerjo in se z mehkim glasom pogovarja ž njima.— V njegovi hiši po jedli vsaki petek postno, in vendar ni veroval on ne v cerkev, ne v Boga. Storil je kaj dobrega, kjer je mogel, mirno in tiho. On je dobro občutil, kako krepko je k>ito;ičanstvo v svojih delih usmiljenja, ker ima duhovnike in redovnike. „Dušo imam katoliško, a želodec luteranski' , je dejal Erazem, ker se ni postil, enako bi se smelo reči o Littrc ju, da je imel: „dušo bogotajsko, a serce kerščansko. V Parizu je dal obilno miloščne svojemu župniku Cognatu, da naj jo razdeli ubogim. L. 1876 mu je dal 5<J0 frankov za olepšanje cerkve, in poz;.eje je dajal ne manje svote za proste šole. Nič mu ni bilo bolj zoperno, kakor krivično, slepo, silovito in besno sovraštvo fanatikov proti cerkvi.
Kakor je Bog nekdaj stotnika Kornelija, ke" je bil pravičen, poklical iz poganstva k pravi veri, tako je tudi krepostnemu neveren Littrc-ju prisvetila nazadnje milost Božja, da se je spreobernil in umeri kerščansko. Ni se spreobernil ravno pred svojo smertjo; pripravljal se je šest mese ;v v svoji zadnji bolezni in mnogokrat ukazal poklicati e. g. Huveliua, farnega oskerbnika pri sv. Avguštinu. Ta le je nekemu dopisniku lista „Gaulois" tako izjavil se: „Ni se čuditi, da se je Littrc počasi spreobernil. Bog si izvoli svoje, in nihče nima pravice ponašati se, da je sam kaj storil, kadar razsvetli dušo milost božja. Vedno je on živel, kakor kristjan: lepa je bila njegova pohlevnost, lepa njegova milod«rnost ; nihče ni bolj spoštoval vere katoliške kakor on. V taki čisti in plemeniti du»i je pač morala zasaditi se svoj dan prava vera krasno in slavno. „Verjemite, pristavljal je duhovnik, ni mi bilo treba delati naj manje sile, da bi pripeljal tega velikega moža vživat srečo naše sv. vere. Kako bi jaz, slabotnež, mogel vplivati na tako krepkega in umovitega duha? 4 — Pravijo, da ima Lit-tre-jeva družina natančen popis, kako se jc njegov duh v enem letu spreminjal in deloval v spoznanji in djanji. To i»oposati je ukazal neki Littrc sam, ki je želel, naj bi občinstvo zvedelo, kaj da se je ž njim godilo. Vedno željan naučiti se kaj, čit d je precej časa že duhovne in verske knjige, tudi katekizem svoje škofije. In dobil je v teh priprostih knjigah resnice, katerih se ni nikdar
nadejal. Ko je dal kako tako posojeno knjigo nazaj, ni navadno rekel ničesar. Ko je pa prečital življenje o. Oli-vainta, je nehote vskhknil: Zares, ti možje so kaj več, kakor mi.
Dve usmiljeni sestri ste stregli bolnemu Littrc ju poleg zveste žene, ki je bila živa pridiga svojemu možu s svojim izgledom, in hčere, ki je pobožna kakor njena mati in ki je staremu očetu, nikoli ne počivajočemu, opravliala vsa opravila, kakor kaki tajnik.
Obljubil je bd Littrc neki zelo veljavni osebi, da se bode dal kerstiti v svojih zadnjih trenutkih. Dal se je tudi kerstiti pred smertjo, pa ne še le v zadnjem boji. „Zel6 me je tolažilo, pravi č. o. Huvelin. ko sera bil pri njegovem kerstu. Umeri je kot kristjan, kakor je živel." Pričujoče ste bile tudi žena in hči in obe usmiljeni sestri; tako je zadobil on po kerstu odpuščanje od Boga in katoliški pogreb od cerkve. Poprej je bil naredil testament, v katerem pravi, da hoče pokopan biti civilno, a tri ali štiri dni pred smertjo je ukazal sežgati oni testament in napraviti novega, v katerem določuje, naj ga pokopljejo cerkveno.
Četertek, 2. junija, je prihajalo bolniku vedno huje in to je bil tudi zadnji dan njegovega življenja. Ko je umiral, ste utali zraven njega mati in hči, usmiljeni sestri pa ste klečali ter molili njemu za mir in pokoj. — List „Clairon", ki pripoveduje to dogodbo, pristavlja, obračaje se na umeriega Littre ja: „Kader so vas te miloserčne žene vzdigovale v postelji, kakor da bi bili dete; kader so se pri naj lahnejem vzdihljeju dvignile na pomoč — o takrat se pač ni fosfor v njihovih možganih kemijsko spremenil, Bog je bil, on, katerega ste tajili, ki je vdihnil njim nekoliko svoje dobrote. In ko so klečale zraven vaše smertne postelje, se niso jokale zaradi neke živali iz opičine verste, ampak zaradi duše, katera je bila skoro zgubljena, a sedaj pridobljena za nebesa."
Ko je cerkvena oblast prepričala se, da je Littre umeri kerščansko, je dovolila, da se mertvaška slovesnost napravi v farni cerkvi Notre Dame des Champs. Neštevilna množica ljudi se je sošla; tudi žena in hči se niste na zadnji poti ločile od ranjkega. Ko so ga nesli na pokopališče, so ga spremili: namestnik predsednikov, ministri Ferry, Constans in B. Saint-Hilaire, obilna deputacija senatorov, akademijska in mnogih drugih zavodov. Med akademiki je bil tudi Ernest Renan. Zastopana je bila celo prostozidarska loža. Ko so bili obredi končani in je rakev počivala v hladni zemlji, je precej razšlo se spremstvo, kajti žena ni hotela, da bi se imeli govori na tem svetem mestu; le nekteri ao ostali in kričaje protestirali zoper cerkveni pogreb.
Spreobernjenje Littre-jevo je zbudilo veliko pozornost, in prostomisieci so kazali očitno svojo nevoijo in serd. Kako da si razlagajo to znamenito dogodbo, si lahko mislimo. Pravijo: „To je slabost; starost upogne voljo in strah pred smertjo stori tudi nekaj" — tako govore. Govori se lahko to in ono. Vendar častiti bralec naj dobro premisli in tudi premisliti da komu drugemu te-ie prašanja: Kedaj je kak veren kristjan v hudi bolezni ali na smertni postelji odpovedal se svoji veri? Ali se more misliti, da so neverci terdno prepričani o svoji neveri, ko se jih toliko spreoberne? Ali se more misliti, da bi kak strah, strah pred vsakako neizogibnim dogodkom utegnil spremeniti terdno, vkoreninjeno prepričanje? Ali obvaruje morebiti spreobernjenje k pravi veri neverca smerti? Ali ne pravi zdrava pamet, da tisto prepričanje je pravo, katero človek — da govorim v podobi — prenese neskaženo tudi skozi ogenj ? — tisto, ki kaže svojo moč v celem življenji?
O v č i c a.
(Pie. M. Skalovič.)
(Dalje.)
6. Iz pregovorov, ktere ima naše ljudstvo od starodavnih časov s poljedelstvom in živinorejo se pečajoče, je razvidno, kako čisla in visoko ceni vrednost ovac, kajti pravi: „Ovca koristi vedno, po noči in čez dan, po leti in po zimi". Iz domače volne so pridne gospodinje spredle po zimi prejo in dale napraviti lepe odeje (plahte) za pogrinjalo po noči, ki se je ohranilo leta in leta, ko pa dandanes posebno ubogi reveži in kjer ni več ovac, nimajo ko samo lepo pisane „koltre", ki se pa kaj hitro v cunje spremene. Bombaž nikoli tako ne greje, kakor volna. Se ve, poletu so bile suknene hlače pretežke, a vendar bolj zdrave, in nosili so kmečki ljudje terdne „irhovce" iz ovčjih kož vstrojene, in po zimi tople hlače, in kožuhe, vse iz domače robe. Krilo je kedaj podedovala še vnuka po stari materi, a dandanes ne mara da z novo lepo kikljo gre po listje v gozd, a če zadene v robido ali ternje — ki „štimasta" fino robo — pride razstreljena domu. Kedaj je grel kožuh zadosti, a zdaj v hudi zimi, ne mara, dene na-se vse, kar iina. „devet" kotel in kikeij, pa še jo zebe. A kaj se če? Sukno je drago in poverhi še slabo, raji sega nečimernost po „lepi * pisani robi, ki e desetkrat cenejša ko suknena, pa tudi desetkrat manj terpi. „Dober kup jo razdeva !" Koliko denarja gre iz domače dežele samo za obleko, ki je nekdaj vsa iz domače robe se pripravljala. Da bi kdo statistično preračuni! iu s prejšnjimi časi primerjal, menda gotovo bi sedanjemu napredku toliko slave peti ne mogel, ter bi bil prisiljen še drugemu kmečkemu pregovoru o ovcah priterditi: „Kdor prodd ovco, prodd suknjo in srajco!" Spodnjo in zgornjo obleko zapravlja kmet, ako ovce zatira, kajti ovca ne daje samo volne za sukno, ampak daje tudi naj izverstniši gnoj, ovčjak. Nai lepše se ponaša lan, naj bujniše raste konoplja na tleh, ki so z ovčjakom dobro pognojene. Pa ne samo lan in konoplje, ampak tudi vse druge rastline, posebno žito kaj bogato obrodi, ako so njive dobro z ovčjim gnojem „zabeljene". Ovčji gnoj ima mnogo tako zvanega amonijaka, ki je za glavno tvarino žitnega semena, beljakovino, neogibno potreben. Iz tega je razvidno, da kjer se manjša število živali, se manjša množina dobrega gnoja in vsled tega rodovitost zemlje peša. _	(Dalje nasl.)
Ogled po Slovenskem ftn dopis!.
Iz Ljubljane. (K sv. letu.) Ker je sveto leto podaljšano, ne bo odveč, ako še nektere besed- o tem spregovorimo. Kdor koli se ozre po svetu, mora spoznati, da sv. Cerkvi po silnih britkostih od mnozih strani priseva nepričakovano veselo in veliko upanje in noben previden ne bo tajil, da veliko tega sc sme pripisovati sv. letu in sedanjemu razsvitljeuemu papežu Leonu XIII. Linški škof Frančišk Jožef v pastirskem listu pravijo: „Leon XIII so v tem še kratkem času svoje vlade že velike reči storili, in kakor bo prihodnjost pokazala, velikim podlag o postavili. Oni so papež polni modrosti, polni moči, polni gorečnosti za korist duš, in v svejem početji čudo srečne vspehe imajo." — Ker je tedaj sv. leto še pridaljšano, zamorejo goreči verniki svoje opravila za sv. leto ponavljati in še prav veliko storiti v korist s v. Cerkve, da prej dospe do častite zmage in se več grešnikov spreoberne, več duš zveliča.
Sv. leto, pravijo omenjeni višji pastir, je velik čas milosti. Namen sedanjega sv. leta je: doseči pomoč božjo sveti Cerkvi v sedanjih stiskah. Te pa so tolike, praviio sv. Oče sami, da Cerkev vsak dan zadene v nove viharje. kakor svoje dni č-dn na genezareškem jezeru... Krio ima katoliško ime in bi sam ne čutil teh bridkost, ako je pošten? In kdo bi ne pomagal, ako more? More pa pomagati vsak katoličan, če je še tako ubožen, slab in reven, ako spolni male in lahke pogoje sv. leta. (Po mnogih krajih so Škofje in duhovni pastirji oziroma obiskovavnih cerkev terdo se deržali besede „kraj" v papeževih enciklikah, ii. če v kraju samem, n. pr. v va-d, razun farne cerkve ni več cerkvá, so le domačo po šestkrat obiskovali; ali če je le še ena, so dve primeroma obiskovali; podružnice zunaj so izločene. Tako v Sekovski, v LinŠki in druzih škofijah. To je primerno namenu sv. Očeta, ki *•» sedanje kakor poprešnje sv. leto vernikom želeli zlajšati, in bi zlasti v zimskem času mnogim pomagalo, da bi ložej še v drugič ali v tretjič itd. opravili sveto leto ter tako več dobrega storili v korist sv. matere katoliške Cerkve.)
U Ljubljane. (Mi/g. škof Vertin. M ¡»¡¡OH sle potrebe. Potreba misijonarjcv.) M ¡Ig. škof Jan. Vertin, vemivši se iz Rima, močno hité k svojim ovč<cam v A m« riko nazaj. Dobili so pismo, da v te.n času. kar so od doma, je v njih mestu Marketu duhovnega pastirja, meniha iz kapucinskega r-da, zadel mertvoud, io pr.-cei v drigem pismu je povedano, da \e tudi ž- umeri. Zdaj je v mestu zraven škofa Mraka le še en franco.sk duhoven. Obiskali so v Ljubljani v nag'ici le nektere gospode, pogledali le za n-ktere ure v Kranj in obiskali milgsp! škofa Vidmarja in preč. g. dekana: v Ljubljani so par-krat prenočili pri stolnem gosp. župniku in dekanu kan. A. Urbasu (milg. kneza škofa ni bilo doma, kakor je znano),in v petek dopoldne so se podali proti Dolenjskemu, spremljani od preč. g. kanonika Urbas-a, kakor prej v Kranj.
S svojim priljudnim io pohlevnim obnašanjem so se močno prikupili vsim, kteri so imeli priliko jih viditi ali celó z njimi govoriti.
V svojem rojstnem kraju in na Dolenjskem sploh se bodo mudili morebiti en teden, potem se ver nejo morebiti še enkrat v Ljubljano nazaj, ali pa naravno-t odrinejo skoz Karlovec in Zagn-1- -roti Dunaju, kjer bodo še nekaj dni ostali, predno se podajo skoz Belgijo proti Ameriki.
Opomniti moramo po njihovem naročilu to-le: Škofija presv. Marije D. ali Marketska, ki je nedavno nova, kakor je znano, je ubožna in škof imajo podpirati ne le samo Indijanov, ampak tudi bele nasHjevance, k? so pogosto silo ubožni. Zraven t-ga je pred dvema ht»ma pogorela stolna cerkev, ki se zdaj nova zida iz kamna in dela velike stroške. Pri vsem tem si škof niso upali naravnost za milo.Šnjo nagovarjati s< oj h ljubih rojakov, ker jim je dobro znano, koliko na.-a dež« !.* b»».ri za raznotere dobre namene, akoravno ie sama ubožna. Kdor pa vender blagovoli in more kaj darovati za zManje škofijske cerkve, za ubožne in spi-h za njih misijonske potrebe, bo storil veliko dobro d-lo in škof b«»do prav iz serca hvaležni za darove, molili za d«»hr« tnike. Očitno je, da naš preča&titi gospod roiak. nekak«, boječi ¡n pri-zanašljivi, si ne upajo nikjer sile deliti: čud li *ni» se, ko so povedali, da od L'*op<ildov» družbe na Dunaju že dve leti niso nič dobili! Gotovo, ker niso n&dl ž*>n prosivec, kakor ne mara drugi. Da so zin;ogli sedanjo dolžnostno pot v Rim doveršiti. so ;im pomoli njihovi starši in domači ljudje, kterih večina je zdaj v Ameriki. Bodi toraj misijon preč. g. škofa Jan. Vertina gorko priporočen Slovencem. Vr.) Tudi misijonarjev škof po-
trebujejo in ko bi se kak duhoven, bogoslovec ali v resnici dober, posten dijak iz viših razredov odmenil za težavoi misijon, bi ga radi sprejeli.
Is Savinjske doline, i Trapisti. Kletva. Knoblehar.) Po svojih opravkih srm zopet letos potoval, in sicer po spodnjem Kranjskem, tje doli do belih Kranjcev. Ña potovanji sem videl in slišal marsikaj lepega in dobrega. Pervo, kar me je najbolje zanimalo, je v Rajhenburgu naselbina redovnih očetov Trapistov, ktere je brezverska frajmavrarska francoska vlada iztirala. Ako se ne motim, ni bilo popred nikjer po našem cesarstvu takšnih menihov, kterih red je najostrejši. Sedaj, ko je Bosna pridobljena, bodemo Jugoslovani tri take samostane imeli, Rajhenburg, M aria Zvezda pri Bar jaluki, in slednjič so kupili posestvo Rečico poleg Karlovca
Vse graje vredno napako s»iu pri Dolenjcih zapazil — kletev. Za vsako malenkost se priduša! Pri mladem moštvu je pa. kakor tudi pri nas, vse graje vredna razvada žvečenja tobaka Povedalo se mi je, da so na nekem podu 4 mlatiči pet ..pakeljnov' na dan požvekali (ger-dobeži!); zaslužka pa imajo manj, ko pri nas, samo po 25 kr. na dan. Drugač so pa tudi spodnji Kranjci prijazni in gostoljubni ljudje. Imel aem tudi priliko v Skocijanski e^rKvi spominek s'avnega afrikanskega misijonarja Ig. Knobleharja ogledati (njegova mati še neki sedaj v Rajhenburgu živi i.	(»SI. Gosp.' )
Obreliova vec.
Obrekovavec gerd leži Na smertni postelji ves plah, Pred Božjo sodbo ostermi: Jezika grehov ga je strah. „Moj siu, zaupaj na Boga, In v sercu pravi ke« imej. Popravi škodo, kar se dá In trrehov svojih se spovej!" Tako mu mašnik govori. „Jaz naj bi upal še v Boga?" Obupni grešnik zakriči, ,.Ki sem z jezikom pikal ga, In kradel bližnjemu ime, In kriv bil dosti druzih škod! Tak grešnik upati ne smé, Ne more, dragi moj gospod!" To rekši divje zazija Iz usti je/,:k pomoli, Z roko se bije ob njega, Ga kr »-pa, terga do kervi, Zdaj jezik koj zateče mu, D» več ne spravi ga oazaj; Podoba gr'«ze in strahu — Ko mo kla zvér on tuli zdaj. — Tolažba mašnika ne vtihne: V obupu grešnik dušo zdihne.
Sur sum.
Nekaj z«a pridne otroke.
Listič „Angelvarh" pripoveduje to le dogodbo:
Spomladi 1. 1870 in i ckaj več ,e neka družba prišla s karuseljnom (Ringelspiel) v vas T. Odnien.Iaje družba igrati v nedeljo. Otroci so se silno veselili, kako bodo ferčali krog in Ur.>g na ti čudni motorogi. Ko se je nedelja približevala, je že >kor \sak o rok od staršev imel k temu potrebne solde.
Res se po Božji službi prične igranje. Čudno pa je, da skoraj nič otrok ni bilo ra karuselju. Kako se
je to zgodilo?... Poprešnji dan je gospod katehet otrokom pravil, kako se godi ubogim poganskim otročjem v Kini. Sapo je jemalo malim, ko so slišali ginljive do-godbe, kako lastni očetje in matere uboge otroke za-metujejo v blato, na gnoj, pes-m požreti in svinjam nastavljajo itd. Vsim so se revčiki v serce smilili. Ni pa ostalo samo pri milovanji; otroci so sklenili tudi djansko pokazati svojo ljubezen in usmiljenje. In res, en šolski otrok za drugim pride v duhovsko hišo k g. katehetu in za karuselj odrr.enjeni denar ponudi kakor miloaujo za uboge pagan^ke otročiče, ktere keršanski usmiljeni ljudje pobirajo, odkupuje o in sploh rešujejo, potem pa kerstijo :n lepo izrejajo ti-te, kteri živi ostanejo.
Že več malih milošnjikov je odšlo iz stan ce raz-veseljenega gosp. kateheta, kar se zopet zaslišijo stopinje; ali to pot noče „notri" obiskovavec. G. ka'ehet odpre hišne duri in zagleda pred seboj naj mlajšega šolarčka, kaj pridnega malega , Janezka". Maliček spodobno vzame kapico z glave, vzdigne kviško ročico in junaško zakiiče: ,,Tisočkrat raji ddm svoi denar za poganjke otročiče kakor pa za karuselj!" V serce ginjen sprejme duhoven novi dar in odha očemu dečku reče: „Tako je prav, Janezek! ljubi Jezušček naj te bljgo-slovi!" —
Razgled po svetu.
V Zagrebu so 9. listopada, preteklo sredo, obhajali spomin lanskega strašnega potresa. Na povelje kardinala nadškofa so po cerkvah ob 10 imeli kratko pobožnost ter spravno sv. mašo. da bi usmiljeni Bog enake strahote in nesreče zanaprej odvračal, in v zahvalo, da se pri lanski grozni nesreči ni pripetilo še kaj hujšega.
Omenjeno bodi še enkrat, kako je hervaška vlada sama pred nekaj časom dala prepoved zoper ostudno in grozovito bogokletje, ki se ne sliši samo pri odrašenih, ampak tudi ž* pri paglavcih in pri šolski mladini, ker so mladi pohujšaui od odrašenih! Vlada hoče, naj se sleherni zlusti pa učitelji, redniki na vso moč prizadevajo, da se zatre in iztrebi ta posastnost, ktera dela sramoti» vsakemu pametnemu človeku in celemu narodu. Občinska gosposka mora čuti zoper to sramotno razvado in šo'ski učitelji naj ostro kaznujejo take, ki se s to gerdovitostjo pregreše. —
Ako bi ljudie pomislili, kako strašne nasledke na mnoge strani ima os'uduo prek I in je vanje, bi pač višii bolj pazili, da bi se ne klelo, in vsak pošten človek bi terdno sklenil, da nikoli kletve iz njegovih ust ne bo.
—	Deklina n » Dunaju, ki je bila sicer dobro izrejena, pozabi svojo keršansko dolžnost in se zadergne v neko pregrešno znanje z drugim sp<>lom, in njena mati — hudo uža jena — jo prekolne. Vsled te prekletve se je zmešala r.epokorna hči in sklenila sama se umoriti. Bilo jo je groza pred peklom; vender gre k Donovi in v vodio... . Zbudi se v temni sobi, misli, da je v peklu, sliši vpitje druzih in meni, da to so pogubljeni. Poslednjič pridejo ljudje in spoznd, da je v norišnici; veseli se da ni pogubljena, in ozdravi se. To je bila dobrota Božja in njena sreča, da so jo bili žandarji na bregu zapazili, jo imeli za noro ter jo spravili v norišnico *)
—	Noben človek tedaj naj nikar ne kolne in ne preklinja, ker kletvinja in p'eklinjevanje Boga neizrečeno žali, odjemlje vso srečo in blagoslov in ima naj hujši n; sledke za telo, — kaj še le za dušo!
Rim, Angliji, Rusija in Nemčija. Prečudno je, kako Bog serca vlada. Katoliške vlade so po večem delu se-
*) P. Fr. Ehmig: „Beispiele ...", 2, zvezek.
d-nji čas od katoliške Cerkve odpadle in obnašajo se do svoje lastne matere izdajsko. V tem pa, bi djal, iz kamenja Bog obuja Abrahamu otroke. Ne le, da po daljnih kraj h v Ameriki, Aziji, Afriki na tisuČe poganov in krivovercev prihaja v nančje sv. Cerkve, temveč se tudi nekatoliške vlade po E ropi bolj in bolj nagibajo k Rimu. Silijo jih okoiišine k temu, ali recimo raji, previdnost Božja. Kaj čisto r.ov^ga je, kar angleški listi zdaj pišejo, da je namreč angleška vlada sklenila z Rimom naravnost v dotiko stopiti in poročnika vsta-noviti pri sv. Očetu. Pravijo, da angleška vlada ima silo važne zadeve v ravnati s papežem, reči ki zadevajo koristi britiške deržave. Sv. Oče, kakor pišejo, so od-menili število apostoljskih vikarijatov v jutrovi Indiji pomnožiti, to so angleške naselbe, in če je potreba ondod vikarijate množiti, je očitno, da se množi število katoličanov. Anglija hoče torej poslati deržavnika v Rim, ki bode to reč vravnal z rimskim Stolom. Ta čast je zadela Mr. J. Errington a, parlamentnega uda, ki je bil že lansko leto začasno v Rim poslan. To oziroma na Jutrovo. Verjetno pa je, da tudi irske zadeve ne potrebujejo manj dogovora z Rimom, kakor indijanske, če tudi tega očitno ne govore.
Enako naznanjajo, da kijubu undanjim nevgodnim sporočilom obravnave ned Rusijo in sv. Stolom napredujejo in upa se, da v ne predolgem času bodo srečno rešene. Za zdaj je v Rimu ruski opravnik Butenjev, v kratkem pa se ima tje podati nalaš za to odločeni gosp. Mosolov. Poslan je med tem od ruske vlade na Poljsko gosp. Pobedanošev. ki ima ondod pozvediti potrebnih okolišin v prid pogajanja z Rimom, iu ko bode ta naloga doveršena, se podd v Rim g. Mosolov, da bo na daljeval potrebne obravnave. Tako se naznanja iz Pe-trograda. iz česar je očitno nagibanje velikega ruskega carstva k Rimu, ali saj veči prijaznost razkolniške vlade do katoliške Cerkve, kakor pa je na Laškem in Francoskem. koder hudobni fraroasoni le to gledajo, kako bi katoliško Cerkev zatirali in sramotili.
Na Nemškem pa, kar je sploh znano, se že davno okoiišine tako sačejo, da je Bizmark primoran čedalje bolj se proti Rimu obračati, posebno pa po sedanjih volitvah, ko so katoličani pridobili toliko število poslancev, da Bizmark brez njih nič izdatnega opraviti ne more.
Nesreče V kazališih so poslednji čas tako pogoste, da noben umen človek ne more tajiti, da je to očitna kazen Božja. Veliko in veliko se je tožilo in se toži, da so kazališa le prevečkrat šole nenravnosti in pohujšanja, ko je njih naloga ravno nasprotna, namreč čednost in omika Koliko kazališ je pogorelo te leta! Nedavno pa so v Olomovcu tri igravke okoli tri nadstropja loboko padle in se grozno poškodovale. Kedaj že se ode svet zmodril in jenjal kljubovati svojemu vekomaj Češenemu Stvarniku, Odrešeniku in Posvečevavcu!
Bratovske zadeve. Koledar za prihodnji teden:
14. listopada. S. Serapijon ui. — 15. S. Leopold sp. — 16. S. Otmar. — 17. S. Gregorij čudodelnik. — 18. S. Ev genij sp. — 19. S. Elizabeta vd. — 20. Štiri in dvajseta nedelja po Bink. S. Feliks šk.
Zahvale:
St. 100. Priserčno se zahvaljujem za ljubo ozdravljenje» ki 8em ga zadobila po Naši ljubi Gospej in sv. Jožefu! Opravljali smo devetdnevnico, in čast Naši ljubi
Gospej in sv. Jožefu: bilo mi je pomagano. Toraj bodi tisočkrat hvaljena in čeŠčena Naša ljuba Gospa piesv. Serca in sv. J< žef!
Gorice, 3. li?top. 1881.	Marija Sax.
V molitev priporočeni:
Nektere osebe, ki se jim godi krivica, da bi prišle do svoje pravice na prošnje N. Ij. Gospe in sv. Jožeta. — Neka preveč posvetna družina, da bi se je usmilila naj svetejši družiua: Jezus, Marija in sv. Jožef, in jo rešila napačnih potov. Priporočen p.tsebno scrodmk v nevarnem znanji, da bi bil pogube obvarovan. — fclu-žabna oseba v velikih stiskali priporočena, da bi na priprošnje N. lj. G. in sv. Jožefa dobila pošteno 111 primerno službo. — Oseba, ki je brez svojega zadolženja prignana v prav hude časne zadrege, za pomoč v vsih potrebah. — Neka zadeva, da bi se na pr.prošnje N. lj. G., sv. Jožefa in sv. Nikolaja rešila iz zadreg in dospela v korist sv. Cerkvi. — Oseba, ki se ji dela mrena na očesih, da bi bila rešena te nadloge — Zmešana in zel6 hudovoljna žena, da bi po duši in po telesu prišla na pravo pot, je prav živo j riporočena v bratovsko molitev. — Že doigo hudo bolan redovnik, kteremu nobeno zdravilo ne pomaga, za pomoč in zboljšanje, če je Božja volja. - Učenec serčno priporočen z željami, da bi si izvolil duhovski sta.j in da b; bil stanoviten Jezusov namestnik. — Da bi Bog odvernil škodo pri živinici. — Že 4 mesce hudo boina ženska za pomoč. — Dva višji za polno zdravje.
Zlate zerna za vsaki dan mesca.
14.	list. Treba je (v sedanjem življenji) hoditi po oglji iu se ne opeči, hoditi med ineemi iu se ne raniti. (S. Krizostom.)
15.	Sv. Obhajilo je naj zanesljivši kažipot na po-potvanji življenja in naj gotovši porok zveličanja.
16.	Pravi mir in pravo veselje se najde v samot-nosti; med svetom se veliko tega zgubi.
17.	Kdor zrd prav moliti, govori bolje kakor naj boljši govornik: ker vsaka njegovih besed ima vrednosti več memo 6to druzih.
18.	Veliko manj škoduje kdor rani, kakor pa kdor obreče.
19.	Božje tolažilo preseže vse veselja sveta, in vse posvetne sladkosti. (Tom. Kemp.)
20.	Denar je mnogim to, kar so bili Absaloou lepi dolgi lasje — namreč poguba. (F. D. Krcienbiihl.)
Listek za raznoterosti.
Il Ljubljane Usmiljeni bratje iz Šent Vida na Koroškem vsled privoljenja slavne c. kr. vlade in škofijskega priporočila smejo za ondotno bolnišnico to ieto po naši deželi mile darove zbirati. V Ljubljani ima to nalogo čast. Br. Jožef Hlavaček.
Premilostni g. knez in škof dr Jan. Kr. Pcgačar so
se v sredo-večer sr ečno povernih z Dunaja v Ljubljano.
C. g J Pr&oiiČ je imenovan za vo nega kurata I. reda v Ljubljani
V katoliški bukvami se dobiva: M a r i o 1 o g i e, čili učeni Cirkve kat. . .. o Matci Boži, 8<-psal dr. Ant. Lenz; 272 str., cena 90 kr. Dalje: Mučenicke n a-stroje Pana našeho Ježiše Kr., 7 postnih reci, od Bo-humil-a Hakl-a, cena 35 kr. — Louise Lateau, vzde-lal O. Vitezslav; cena 20 sld.
Zahvala in priporočilo. Podpisani se iskreno zahvaljuje visoko častiti duhovščini za do sedaj mu skazano za panje in očitno pohvalo, ter se priporoča za izdelovanje in popravljanje altarnih slik, križevih potov in druzih slikarskih dčl. Skerbel bode za dobro in hitro izveršitev naročenih mu del. — Ob enem naznanja p. n. občinstvu, da tudi podučuje v risanji in slikanji po prav lahki in poterjeni metodi.
Jurij Tavčar, akad. slikar, na starem tergu št. 12. -J- Kolegijatni kapitelj v Novomestu tužnega serca naznanja, da je velečastiti gospod Simon vitez pl. Vilfan, infulirani pro^t. dekan in mestni župnik, zlato^ mašnik, vitez železne krone III. n-da itd. itd., po kratki bolezni, previden s svetimi zakramenti za umirajoče, v K», letu svoje starosti, in 55. letu mašništva, danes, 4 novembra ob 10 zjutraj, miri o v Gospodu zaspal. Pogreb bode v ponedeljek, 7. novembra, ob 9 zjutraj. Preblagi ranjki b di častitim duhovnim bratom, vsim prijateljem in znancem v pobožno molitev priporočen. Kovomesto dne 4. novembra 1881.
Iz Novcaesta smo dobili posebno zanimivo pisanie o eni veseli in drugi žalostni dogodbi; škoda, da za zdaj prepozno; torej drugi p t.
Iz Tersta, fi. list .pada. Milostnemu gosp. škofu se boliša, vender so še hudo bolni. Bog usliši molitve ljudstva, ktero skazuje veliko sočutje!
DerŽavni zbor se prične v ponedeljek.
Dnliovske spremembe.
V Lavantinski škofiji: Preč. g. Juri Mai *ič je postal stolni dekan v Mariboru; č. g. Peter Erjavec osk?rbnik Konjiške dekanije; č. g. Mihael Brafko župnik pri sv. Antonu na Pohorju: č. g. Anton Ostrožnik župnik na Pernicah; č. g. Janez Berglez provizor v Konjicah, in č. g. Jožef Ileržič provizor mestne fare v Mariboru. — Konjiška nadžupnija je do 21. novembra t. I. in mestna fara v Mariboru do 21. decembra t. 1. razpisana.
Dobrotni darovi.
Za pogorelce. v Knežaku: Iz Kovorja po č. g. župn. J. Pretnarji 2 gl. — Škorijanska fara pri Mokronogu po č. g. fajm. J. Germu 10 gld. — Č. g. St. Š. 2 gld.
—	Z Ihana oo č. g. J. Dolžanu 4 gld. — C. g. J. T. 2 ' , ^
Za pogore-ce r Dobro cev i v Zirovski fari: Iz Kovorja p»» č. g. župniku 2 gl. — Skocijanska fara pri Mokr. 8 gl. — Č. g. St. S. 2 gl. — Z Ihana po č. g. J. Dolžanu 4 gl. — C. c. J. T. 1 gl. 50 kr.
Za pogorelce v Cerkljah: Iz Kovorja po č. g. župn. 2 gold. v Škocijan-ka fara pri Mokr. po č. g. župn. K gld. — C. g. St. S. 2 gl. — Z Ihana po č. g. župn. J. Dolžanu 4 gl. - 0. g. J. T. 2 gl.
Koltdnikn sv. Miklavža iza novo cerkev v Bohinjski Bistrici): Iz Kovorja po č. g. župn. J. Pretnarji 24 gl.
—	Skocijanska fara pri Mokr. 10 gl. — S Stange č. g, župn. M. Saje 2 gl. - Č. g. St Š. 4 gld. — Neimen. po pn. g. kan. Andr. Zamejcu 10 gl. --- Z Vojskega po č. g. Val. Klobusu 3 gl. 70 kr. — Iz Zagradca 4 gl.
—	Po pn. C- kan. P. Urhu 20 gl. (ne za cerkev Jezusovega pr»'sv. Serea. kakor je bilo v štev. 44 po zm< ti rečeno. Vr.A - Po ča«t. g. župniku Ign. Tavčarji od sv. Križa pri Kost jrl — C. g. župn k M. Narobe v Zapogah 2 gld. - Iz Predoselj 38gl. »vOp. Oddano v kn. skof. pisarn". Vr.) — Družina Simunovič 2 gld.
Za cerkev Jezusovega presv. Serca v Ljubljani: Iz Kovorja po č. g. župn. J. Pretnarji 4 gl. 54 kr. — Skocijanska fara pri Mokr. po č. g. župniku 10 gl. — Iz Predoselj 2G gld. 72V, kr. — Iz Vinice družina Simunovič 10 gld. po č. g. Ž. Bohincu. — Iz Cerkelj po č. g. J. Konigu 32 gl. 80 kr. — Po č. g. župn. Ign. Tavčarji od sv. Križa pri Kost. 5 gl. — Č. g. St. S. 4 gl. C. g. J. T. 5 gl.
Za opravo ubožnih farnih cerkev nase Škofije: Po č. g. župn. iz Dolenje vasi 20 gl. — lz Studenca 8 gl.
—	J. S. 1 gl.
Za studentovsko kuhinjo: C. g. J. T. 6 gl. — C. gospoda duhovna pastirja v Višnji gori 11 gld. 20 kr.
—	C. g. St. S. 3 gl. — Z Ihana č. g. župn. J. Dolžan
1	gl. — Č. g. Ant. Keržič 1 gl. — C. gosp. župnik Ign. Tavčar pri sv. Križu poleg Kost. 5 gl. — C. g. župn. Martin Narobe jz Zapog 3 gl. — O. g. J. Z. K. 2 gld.
—	Č. g. Jan. Šlakar 3 gl. — A. Dekoval 40 kr. — Iz Cerkelj 20 kr. -
Za zvonove v Stangi: C. g. župn. M. Narobe 1 gld. Za sr. Očeta: Iz Kovorja po č. g. župn. J. Pretnarji 3 gl. 50 kr. — Po č. g. Jsupniku Ign. Tavčarji od sv. Križa pri Kost. 5 gl. — C. g. J. T. 1 gl. — Ljudska šola v Z. na Gorenjskem pošlje tudi letos o pričetku novega šolskega leta sv. Očetu Leonu XIII mali dar
2	gl. s serčno prošnjo, da bi Oni prosili njeni mladini in učeništvu za darove sv. Duha, in za pomoč Božjo pri vseh dušnih in telesnih potrebah in zadevah.
Za noro cerkev in samostan redov. Trapistov v Bosni: C. g. St. Š. 5 gl. — Z Ihar.a po č. g. župn. J. Dolžanu
3	6ld' . . , s
Za redovnice presv. Kervi v Bosni: C. g. St. S. 2 gl.
in za pomoč ubožni neki kandidatinji v Z. 2 gold. — C. g. župn. M. Narobe 1 gl.
Za bulgarski katol. misijon v Adrijanopolu: C. g. župn M. Narobe 2 gi. — Č. g. St. S. 2 gl. — Z Ihana č. g. župn. J. Dolžan 2 gl.
Zn -ii'ribniški viisijon: Z Ihana po č. g. J. Dolžanu 2 gl. — Liza Žigman 1 gl. — Urša Levk 1 gl.
—	Iz Cerkelj po č g. župniku 1 gold. — C. g. J. T. 1 gld.
Za misijon mil. g. škofa J. Vertina: Pn. g. stolni dekan J. Vole 5 gl. — Č. g. Šim. Kosmač 5 gl.
Za misijon mil. g. Škofa Ign. Mraka: č. g. Si m. Kosmač 5 gl.
Za misijon g Ign Tomazina: Pn. g. stolni dekan J. Vole 5 gl. -- <\ g. St. Š. 5 gl.
z./ sc. Dr.tinstvo: 0. g. J. T. 1 gl. — C. g. St. Š. 2 gld. - • v 0. g. župnik M. Narobe v Zapogah 2 gl.
—	Družina Simunovič 2 gl. — J. Intihar 45 kr. — Iz Cerkelj za sv. leto G gl. 23 kr. Z Gorjan za sv. leto 11 gl. 75 kr. po č. g. J. Šlakarji.
Za francosko bratovšino za verne duše v vicah: C. g. J. T. 1 gl. — Fara Vojsko 16 gl.
Za bratovšino Noš-', ljube Gospe presv. Serca: Družina Simunovič 2 gl.
(Drugi dar. prili.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. Iv. M—č v Preg : Listi zastali poslani; upamo, da jih imate že v r jkah. — (i Č. v Č.: Vse po Vaši blagi volji in s hvaležnostjo prihodnjič, ker za zdaj je bilo prepozno. — G. Al. K. v L. • Oziroma šk. J. Vertina do zdaj ne vem več, kot kar najdete v današnji ,,DaH.". — P. S. v R.: Močno vstrepli; Škoda, da za to pot prepozno došlo. — G. —k : Spolnilo se bode; drugo ste dobili pismeno. — G. K—a: I)ojde Vam spis iz dotičn. kraja. Sereen pozdrav!
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran. — Tiskarji in založniki: Jožef Blnznikovi nasledniki v Ljubljani.