ORODJA NA KMEČKIH GOSPODARSTVIH
POD MARIBOROM V 18. STOLETJU
Angelos Baš
Gospodarska orodja so v zgodovini slovenske materialne kulture
sintetično neobdelana v celotnem časovnem razponu, ki se v njej za-
jema. Ne za zadnja desetletja ne za vsa prejšnja stoletja ni v našem
etnografskem oziroma kulturnozgodovinskem slovstvu zaokroženih raz-
iskav o gospodarskih orodjih.^
Zbiranje novejšega in sodobnega terenskega gradiva o slovenskih
ljudskih gospodarskih orodjih v zadnjih letih odkriva postopoma vire,
ki bodo mogli po svojem razsegu in sklenjenosti pomeniti prikladne
podlage za preučitve novejših in današnjih naših ljudskih gospodarskih
orodij.
V načelu pa se še sedaj ne obravnavajo sodobnejša orodja iz ne-
kmečkega gospodarstva, prav kakor se nikakor ne načenjajo vprašanja
o slovenskih gospodarskih orodjih v obdobjih pred približno zadnjim
stoletjem.
Obravnavo te vrste predstavlja pričujoči spis, ki preučuje orodja
na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju.^
Spodnja izvajanja izvirajo tako iz zapuščinskih x>opisov podlož-
nikov z zahodnejših predelov Slovenskih goric in severnega obrobja
Dravskega polja, ki potekajo skoraj iz vsega 18. stoletja. — Iz razpo-
ložljivih zapisov ostalin posameznih podložnikov so odbrani in obdelani
podatki o onodobnih ljudskih gospodarskih orodjih: v prvem razdelku
so povzete zadevne inventarne navedbe, v drugem so posnete statistične
in opisne značilnosti, tretji razdelek pa sestavlja sklepno podobo o
obdelovanem vprašanju, kolikor se da izluščiti iz spoznanega gradiva;
poglavitna dognanja teh vrst so podana v zadnjem razdelku.
Prevod besedila v izvirniku je kolikor mogoče dobeseden; kjer
posameznih navedb ni bilo mogoče dobesedno posloveniti, so pojmi
opisani. — Zastran ugotovitev o premoženjskem stanju posameznih
Gl. R. Ložar, Pridobivanje hrane in gospodarstvo. Narodopisje Sloven-
cev I, Ljubljana 1944, str. 98—192 in 212—215 (poglavitno slovstvo).
^ Na gradivo za ta spis, podložniške inventarje iz arhiva šentpetrske žup-
nije pri Mariboru, me je opomnil in mi ga z dovoljenjem Alojzija Žalarja
posredoval dr. Alojzij Ostre. Obema velja moja zahvala.
109
Angeles Baš
podložnikov so dodane tudi inventarne cenitve celotnih premoženj,
kolikor se navajajo.
Končni sklepi o orodjih na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom
v 18. stoletju so okrnjeni po primerjavi z zadevnim gradivom od
drugod.'
I
1. Inventar Klemena Juriča, podložnika šentpetrske župnije iz Spodnjih
Hoč; sestavljen 30. junija 1690-*
Posestvo ni popisano.
Kot orodja se naštevajo: 1 volčji skopec, 13 krampov, 16 širokih rovnic,
6 svedrov, 2 mali žagi, 6 verig za voz, 2 pluga, 3 težki vozovi za vožo, 1 majhen
voz za 3 ali 4 osebe, 4 železne gnojne vile, 1 krevelj, 2 zavornici, 3 brane z
železnimi kleščami, 5 lopat, od teh 5 okovane, 3 železne zagozde (vse brez na-
vedbe cene).
Celotna vrednost zapuščine se ne omenja.
2. Inventar Jakoba Lipka, podložnika šentpetrske župnije iz Radehove vasi;
sestavljen 20. marca 1691.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) kmetijo (neocenjeno), 1 četrtinski vi-
nograd, podložen gornjeradgonski gospoščini (98 fl), 1 vinograd, podložen ko-
mendi v Veliki Nedelji (30 fl), in 2 četrtinska vinograda, podložna gospoščini
v Hraistovcu (52 fl).
Med premičninami se navajajo: 1 voz za vožo, 2 komata, 2 uzdi, 1 dvojni
voz za vožo, 2 žlajdri, plug in brana (brez cene), 1 komat (30 kr), 1 dvojni voz
za vožo (30 kr), 1 žlajdra (33 kr), 4 srpi (12 kr), 3 krampi (27 kr), 2 sekiri za
les (15 kr), 1 sekira za treske (9 kr), 2 svedra (30 kr).
Zunanji dolgovi so znašali 54 fl 38 kr, celotna zapuščina pa 269 fl 37 kr.
3. Inventar Andreja Krambergerja, podložnika šentpetrske župnije v Za-
markovi; sestavljen 18. januarja 1700.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) kupno kmetijo s stavbami (85 fl), pol-
drugi četrtinski vinograd, podložen Hrastovcu (50 fl), s hišo, prešo in kletjo
(25 fl).
Med premičninami se naštevajo: 1 voz za vožo (6 fl 30 kr), 1 sani za vožo
(30 kr), 1 hitre sani (1 fl 30 kr), 2 kolesi (1 fl), plug in brana (1 fl 30 kr), 2 voza
za vožo (1 fl 30 kr), 2 okovani vagi pri vozu (30 kr), 2 konjski opremi z 2 ko-
matoma in uzdo (4 fl), 1 jezdna uzda (30 kr), 1 veriga za povezavo (1 fl 15 kr),
1 vrv za povezavo (15 kr), 2 žlajdri (30 kr), 2 svedra (24 kr), 2 krevlja in
1 gnojne vile (24 kr), 1 sekira za treske in 1 sekira za les (36 kr), 1 železna
zagozda (15 kr), 2 kosi (18 kr).
Notranjih dolgov na posestvu ni bilo. Celotna vrednost zapuščine je zna-
šala 329 fl, zunanji dolgovi pa 122 fl 59 kr.
4 Inventar Marka Ledererja, osebno naseljenega sogornika šentpetrske
župnije v Malečniku; sestavljen 6. maja 170O.
' Inventarji podložnikov z gospostva Podčetrtek (Državni arhiv Slovenije
v Ljubljani) in gornjegrajskih podložnikov (Škofijski arhiv v Ljubljani) iz te
dobe, ki jih še nisem celotneje izpisoval. Drugi, širši skupki tega gradiva mi
niso znani. Slovstvenih primerjalnih podatkov, ki bi prišli tukaj v poštev,
ne poznam.
* Prva dva od inventarjev iz arhiva šentpetrske župnije izvirata še iz
zadnjih let 17. stoletja, sta pa po izkazanem gradivu tolikanj sorodna in tudi
časovno tako blizu drugim zapuščinskim spisom, da ju je kazalo uvrstiti v
obravnavo.
110
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju
Posestvo je obsegalo 6 in pol četrtinskih vinogradov, podložnih šentpetrski
župniji z gorskim pravom (150 fl), s pripadajočo hišo, kletjo in prešo (60 fi)
ter četrtino zemljišča po gorskem pravu, podložnega mariborskemu gradu
(20 fl).
Kot orodja se navajajo: 5 starih širokih rovnic (30 kr), i lopata (9 kr),
1 krampovska motika (9 kr), 3 ozke rovnice (24 kr), 1 sekira za les (9 kr),
1 sekira za meso (9 kr).
Notranjih dolgov je bilo 20 fl, zunanjih pa 16 fl 30 kr. Celotna vrednost
zapuščine je znašala 286 fl 12 kr.
5. Inventar Jurija Kaklja, sogornika šentpetrske župnije v Malečniku;
sestavljen 30. januarja 1702.
Posestvo je obsegalo 3 in pol (šentpetrske) četrtinske vinograde (88 fl),
s hišo in prešo (25 fl) ter 2 (šentpetrski) četrtinski zemljišči po gorskem pravu
(15 fl).
Med premičninami se kot orodja naštevajo: 5 slabih širokih rovnic (15 kr),
2 sekiri za les (15 kr), 2 ročni sekiri (12 kr), 1 sekira za treske (6 kr), 2 gnojnih
vil (9 kr), 1 krevelj (3 kr), 3 ozke rovnice (21 kr), 1 krampovska motika (9 kr),
1 lopata (6 kr), 1 ročna žaga (12 kr), 2 svedra (18 kr), 2 železni zagozdi (9 kr),
1 raženj (6 kr), 1 rošt za pečenje (12 kr).
Notranjih dolgov je bilo 42 fl 46 kr 2 pf, zunanjih pa 87 fl 12 kr 2 pf,
medtem ko je znašala celotna vrednost zapuščine 209 fl 41 kr 2 pf.
6. Inventar Martina Karheja, podložnika šentpetrske župnije v Spodnjih
Hočah; sestavljen 2. ma ja 1702.
Posestvo je obsegalo eno celo (šentpetrsko) zemljišče s stavbami (150 fl),
3 četrtinske vinograde, podložne hompoški gosipoščini (55 fl), in 1 četrtinski
vinograd, podložen Vetrinju (140 fl).
Med premičninami se omenjajo: 1 voz za vožo (10 fl), 1 plug (1 fl 30 kr),
2 brani (2 fl), 1 komat (45 kr), 2 gnojnih vil in 1 kramp (20 kr), 1 veriga za
povezavo (1 fl), 1 zavornica (50 kr), 4 žlajdre (1 fl 12 kr), 2 sekiri za les (36 kr),
2 mali motiki (18 kr), 2 stari motiki (18 kr), 1 cepivnica (15 kr), 1 ročna žaga
(12 kr), 2 tehtnici s kemblji (1 fl 12 kr), 3 krampi (21 kr), 7 širokih rovnic (1 fl
24 kr), 2 lopati (24 kr), 1 krampovska motika (12 kr), 2 kosi (24 kr), 2 srpa
(14 kr), 3 bodeži (27 kr), 3 vinjeki (9 kr), 2 svedra (6 kr).
Notranjih dolgov na posestvu je bilo 32 fl 7 kr 2 pf. Celotna zapuščipa je
znašala 448 fl 30 kr 2 pf, zunanji dolgovi pa 146 fl 6 kr.
7. Inventar Štefana Kurbasa, podložnika šentpetrske župnije v Radehovi
vasi; sestavljen 12.aprila 1706.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) kupno domačijo (30 fl), 5 četrtinskih
vinogradov, podložnih Hrastovcu (80 fl),.s hišo (10 fl), 2 četrtinska vinograda,
podložna Hrastovcu (130 fl), poldrugi četrtinski vinograd, podložen cmureški
goispoščini (93 fl), s hišo (24 fl), pol četrtinskega vinograda, podložnega isti
gospoščini (38 fl), s hišo (12 fl).
Med premičninami se navajajo: 1 voz za vožo (10 fl), 1 plug in brana
(1 fl), 3 verige za povezavo (3 fl), 2 žlajdri (30 kr), 2 srpa (12 kr), 2 in pol tisoč
trtnih kolov (5 fl), stare rovnice, motike in krampi (18 kr), 2 stara svedra
(6 kr), 1 železna zagozda (9 kr), 1 tehtnica s podstavkom (15 kr), 3 kolovrati
(27 kr).
Notranji dolgovi so obsegali 155 fl 18 kr, zunanji 366 fl 10 kr, celotna za-
puščina pa 791 fl 40 kr.
8. Inventar Katarine Rozman, osebno naseljene šentpetrske sogornice v
Malečniku; sestavljen 5. maja 1707.
Posestvo je obsegalo 2 in pol četrtine zemljišča po gorskem pravu in vi-
nograda, podložna z gorskim pravom šentpetrski župniji (62 fl), s hišo in prešo
(10 fl).
Med premičninami so zapisani: 1 star kolovrat (6 kr), 2 stari vinograd-
niški rovnici (12 kr), 1 star vinjek (3 kr).
Celotna zapuščina je znašala 74 fl 3 kr, zunanji dolgovi pa 45 fl 17 kr.
111
Angeles Baš
9. Inventar Martina Irgoliča, šentpetrskega sogornika;^ sestavljen dne
30. marca 1712.
Posestvo je obsegalo 2 četrtinska vinograda, podložna šentpetrski župniji
(55 fl), s hišo (15 fl), 1 četrtinski vinograd, podložen falski goispoščini z gorskim
pravom (55 fi), in 1 četrtinski vinograd, podložen selniški gospoščini z gorskim
•pravom (65 fl).
Med premičninami se kot orodja omenjajo: 1 žatlaka (15 kr), 1 sekira za
treske (13 kr), 1 ročna žaga (6 kr), 1 krampovska motika (4 kr), 1 sveder (3 kr),
1 daljša lestev (15 kr).
Celotna zapuščina je znašala 195 fl 53 kr. Notranjih dolgov ni bilo, pač
pa 33 fl 21 kr zunanjih.
10. Inventar Marije Kramberger, podložnice šentpetrske župnije v Spodnji
Radehovi vasi; sestavljen 25. maja 1716.
Posestvo je obsegalo fevdno (šentpetrsko) kmetijo (neocenjeno), 1 travnik,
podložen Hrastovcu (150 fl), 3 in pol četrtinske vinograde, podložne Vurbergu
(170 fl), hišo, shrambo, obokano klet in hlev (40 fl) in prešo (15 fl). .
Med premičninami se omenjajo: 2 voza (16 fl), 2 kolovrata (14 kr), 4 ši-
roke rovnice (24 kr), 2 gnojnih vil (18 kr), 4 srpi (18 kr), 2 siti (12 kr), 2 re-
seti (8 kr).
Notranji dolgovi so znašali 57 fl 45 kr, zunanji pa 64 fl 36 kr. Celotna za-
puščina se je vrednotila s 790' fl 44 kr.
11. Inventar Mihaela Kaklja, sogornika šentpetrske župnije v Malečniku;
sestavljen 4. januarja 1717.
Posestvo je obsegalo 3 in pol (šentpetrske) četrtinske vinograde (84 fl),
s hišo in prešo (24 fl) in 2 (šentpetrski) četrtinski zemljišči po gorskem pravvi
(14 fl).
Kot orodja se navajajo: 1 široka rovnica (12 kr), 3 stare široke rovnice
(6 kr), 1 krampovska motika (6 kr), 2 gnojnih vil (12 kr), 1 krevelj (6 kr),
5 starih svedrov (18 kr), 2 manjša svedra in 1 kladivo (9 kr), 1 ročna žaga
(6 kr), 1 rešeto (9 kr), 2 siti (12 kr), 3 sekire za les (24 kr), 3 stare sekire
(9 kr), 1 sekira za treske (6 kr), 4 stari vin jeki (12 kr), 1 bodež (3 kr), 1 žatlaka
(12 kr), 2 železni zagozdi (12 kr), 1 lopata (6 kr), 2 srpa (6 kr), 1 star rošt za
pečenje (3 kr), 1 ražen j (4 kr), 2 ozki rovnici (12 kr), 1 brusilni kamen (9 kr).
Notranjih dolgov je bilo 38 fl, zunanjih pa 17 fl 12 kr. Celotna zapuščina
je znašala 215 fl 19 kr.
12. Inventar Martina Bračka, osebno naseljenega sogornika šentpetrske
župnije v Malečniku; sestavljen 26. novembra 1720.
Posestvo je obsegalo 3 četrtinske (šentpetrske) vinograde in zemljišče
(50 fl), hišo (20 fl), 2 četrtinski (šentpetrski) njivi po gorskem pravu (22 fl) in
poldrugo četrtinske (šentpetrsko) zemljišče po gorskem pravu (10 fl).
Kot orodja so omenjeni: 1 kolovrat (9 kr), 1 kosa '(7 kr), 3 stare široke
rovnice (12 kr), 1 ozka rovnica (6 kr), 1 ročna žaga (5 kr), 1 obročnik (4 kr),
1 sekira za les (12 kr), 1 rošt za pečenje in 1 ražen j (21 kr).
Notranjih dolgov je bilo 5 fl, zunanjih pa 17 fl 6 kr. Celotna vrednost
zapuščine je znašala 125 fl 38 kr.
13. Inventar Matije Sekirnika, podložnika šentpetrske župnije v Vodolah;
sestavljen 14. maja 1721.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) kmetijo po kupnem pravu (70 fl).
Med premičninami se kot orodja navajajo: 1 star plug (15 kr), 1 stara
brana (15 kr), 2 žlajdri (16 kr), 1 veriga (21 kr), 2 gnojnih vil (12 kr), 1 krevelj
(6 kr), 2 stari široki rovnici (14 kr), 1 stara železna sekira (6 kr), 1 sekira za
tre.ske (5 kr), 1 star obročnik (3 kr), 1 bodež (5 kr), 2 vinjeka (8 kr), 2 stari
kosi (12 kr), 1 ročna žaga (5 kr), 1 tehtnica (21 kr).
Ta in še nekaj inventarjev je brez krajevne določitve. Verjetno gre v teh
primerih za podložnike iz neposredne bližine župnije.
112
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju
Notranjih dolgov ni bilo, medtem ko so znašali zunanji dolgovi 38 fl 31 kr,
celotna zapuščina pa 105 fl 55 kr.
14. Inventar Urbana Krambergerja, osebno naseljenega podložnika šent-
petrske župnije v Radehovi vasi: sestavljen 2. decembra 1721.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) kmetijo po kupnem pravu (26 fl),
1 kmetijo, podložno šentpetrski župniji (48 fl), 3 in pol četrtinske vinograde,
podložne Vurbergu (170 fl), s hišo, shrambo, obokano kletjo in hlevom (40 fl),
3 četrtine vinograda, podložnega Hrastovcu (210 fl), s hišo, prešo in kletjo
(60 fl), 2 četrtini vinograda, podložnega Hrastovcu (140 fl), polovico četrtin-
skega vinograda, podložnega Gornjemu Cmureku (40 fl), s hišo (25 fl) in 1 trav-
nik, podložen Hrastovcu (100 fl).
Med premičninami se zapisujejo: 1 voz za vožo (9 fl), 1 vozna tehtnica
(24 kr), 1 vrv za povezavo (15 kr), 1 stara uzda (15 kr), 5 starih komatov (1 fl
15 kr), 3 gnojne vile (30 kr), 3 stare široke rovnice (30 kr), 1 vile za seno
(7 kr), 2 sekiri za les (27 kr), 1 žaga (6 kr), 2 velika in 2 mala svedra (18 kr),
1 sekira za treske (18 kr), 1 srp in 1 rošt za pečenje (18 kr), 1 raženj (neoce-
njen), 1 veliko in 1 malo rešeto (20 kr).
Notranjih dolgov je bilo 38 fl, zunanjih pa 206 fl 42 kr. Celotna zapuščina
je znašala 1098 fl 41 kr.
15. Inventar Andreja Flakusa, podložnika šentpetrske župnije: sestavljen
16. decembra 1726.
Posestvo ni popisano.
Med premičninami se kot orodja naštevajo: 2 kolovrata (12 kr), 2 široki
rovnici, 2 sekiri za treske, 1 klešče, 1 kramp, 1 gnojne vile (1 fl), 1 žitno re-
šeto (7 kr), 1 večja in 1 manjša motika (24 kr).
Notranji dolgovi so znašali 55 fl 48 kr, zunanji 57 fl 56 kr 3 pf, celotna
zapuščina pa 114 fl 44 kr 2 pf.
16. Inventar Martina Rozmana, podložnika in oskrbnika šentpetrske žup-
nije; sestavljen 31. marca 1727.
Posestvo je obsegalo dom (35 fl) in zraven spadajoče (šentpetrsko) zem-
ljišče (25 fl), 5 četrtinskih vinogradov, podložnih mariborski gospoščini (250 fl),
1 četrtinski vinograd, podložen z gorskim pravom Admontu (200 fl), in 1 vi-
nograd, podložen z gorskim pravom Hrastovcu (95 fl).
Kot orodja se omenjajo: 1 medeninasti nož (1 fl 30 kr), 2 verigi na ko-
matu (34 kr), 1 kosa za slamo (12 kr), 1 gnojne vile (9 kr), 1 vile za seno (7 kr),
1 tehtnica (24 kr), 1 sito (6 kr), 3 noži (12 kr), 3 rešeta (11 kr), 2 železni lopati
(42 kr), 4000 dolgih trtnih kolov (8 fl).
Notranjih dtalgov je bilo 282 fl 56 kr 2 pf, zunanjih 112 fl 8 kr, celotna
zapuščina pa 1477 fl 40 kr 3 pf.
17. Inventar Simona Remška, podložnika šentpetrske župnije iz Št. Jurija
pri Hočah; sestavljen 19.aprila 1728.
Posestvo je obsegalo celo. Št. Petru podložno zemljišče s hišo (190 fl),
fevdno kmetijo, podložno Radvanju (55 fl 42 kr), in 2 dela vinograda v Raz-
vanju (110 fl).
Kot orodja so zapisane: 3 velike verige za povezavo (3 fl), 7 zavornic (1 fl
59 kr), 3 vinogradniški krampi (36 kr), 6 širokih rovnic (36 kr), 3 železne lopate
(45 kr), 6 vinjekov (30 kr), 4 svedri (18 kr), 2 vrvi za povezavo (30 kr), 2 voza
za vožo (24 kr), 2 pluga, okovana z železom (1 fl 30 kr), 2 rali (3 fl), 3 gnojne
vile in 1 krevelj (30 kr), 1 sekira za les (45 kr), 2 sekiri za treske (24 kr), 2 kosi
(24 kr), 4 vrtni (lažji) krampi (8 kr), 1 široka motika za repo (2 kr), 3 srpi
(15 kr), 1 veriga za voz (50 kr), 2 ražnja (15 kr), 1 železna tehtnica (45 kr),
1 železna vaga pri vozu (24 kr), 1 železna ost (12 kr), noži za zelje (1 fl), 3 re-
šeta (18 kr), 1 sito (9 kr), 2 noža s kratkim rezilom za rezanje zelja (10 kr),
1 nož (8 krj.
Notranjih dolgov je bilo 30 fl 45 kr, zunanjih 176 fl 55 kr, celotne za-
puščine pa 682 fl 41 kr.
8  Slovenski etnograf
Angelos Baš
18. Inventar Simona Gralierja, oštetarja šentpetrske župnije v Malečniku;
sestavljen 3. novembra 1734.
Posestvo je obsegalo zemljišče, podložno šentpetrski župniji (36 fl), in
zraven spadajoči dom (25 fl).
Kot orodja se omenjajo: 1 kolovrat (15 kr), 1 široka rovnica (9 kr) 1 gnojne
vile (5 kr), 1 brusilni kamen (9 kr).
Notranjih dolgov je bilo 1 fl 48 kr, zunanjih 74 fl 9 kr, celotna zapuščina
pa 67 fl 28 kr.
19. Inventar Simona Lauferja, mežnarja pri Sv.Martinu pod Vurbergom;
sestavljen 9. julija 1736.
Posestvo ni popisano.
Orodja so bila naslednja: 1 ribežen (2 kr), 1 široka motika za repo (6 kr),
3 kozice (9 kr), 1 stara kozica (5 kr), 1 boljša kozica (6 kr), 1 rošt za pečenje
(10 kr), 1 tesarska sekira, ozka in dolga (3 kr), 2 siti (8 kr), 2 kolovrata (34 kr),
2 vil za seno (4 kr), 3 stare grablje (9 kr), 3 stare široke rovnice (9 kr), 1 star
krevelj (4 kr), 1 boljši krevelj (7 kr), 1 stara lopata (9 kr), 1 sekira za les
(7 kr), 1 stara ročna sekira (3 kr), 1 železna zagozda (7 kr), 1 sekira za meso
(9 kr), 1 sekira za treske (9 kr), 3 srpi (9 kr), 1 tehtnica s kemblji (18 kr).
Notranjih dolgov je bilo 12 fl 45 kr, zunanjih pa 57 fl 57 kr. Celotna vred-
nost ostaline ni navedena.
20. Inventar Marije Slik, podložnice šentpetrske župnije v Vodolah; se-
stavljen 2. januarja 1737.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) zemljišče in vinograd (50 fl) z domom
(25 fl).
Kot orodja se omenjajo: 1 jarem (15 kr), 1 žlajdra (10 kr), 1 zavornica
(7 kr), 2 stari široki rovnici (12 kr), 1 gnojne vile (6 kr), 1 krevelj (3 kr), 1 čr-
talo (24 kr).
Notranjih dolgov ni bilo; zunanji dolgovi so znašali 70 fl 22 kr 3 pf, ce-
lotna zapuščina pa 151 fl 8 kr.
21. Inventar Antona Kurbusa, podložnika šentpetrske župnije v Spodnji
Radehovi vasi; sestavljen 17. junija 1737.
Posestvo je obsegalo 1 (šentpetrsko) kmetijo po kupnem pravu in doma-
čijo (40 fl), poldrugi četrtinski vinograd, podložen mureški gospoščini (87 fl),
zraven spadajočo viničarijo in prešo (32 fl), 1 četrtinski (šentpetrski) vinograd
(90 fl), 3 četrtinske (šentpetrske) vinograde (90 fl) in 1 (šentpetrski) travnik
po kupnem pravu (140 fl).
Med premičninami se omenjajo: 1 voz za vožo z verigami (15 fl), 1 plug
in brana (2 fl 19 kr), 2 novi, neokovani kolesi (1 fl), 1 staro kolo (51 kr), 1 ve-
lika žaga (2 fl), 1 manjša žaga (1 fl 15 kr), 1 veriga za povezavo (45 kr), 2 ve-
rigi za povezavo (1 fl 30 kr), 1 žlajdra (15 kr), 1 nova kosa (16 kr), 2 klešč
(10 kr), 2 železni zagozdi (24 kr), 2 kladivi (6 kr), 1 mala žaga (9 kr), 2 sekiri
za les (24 kr), 3 sekire za treske (36 kr), 1 sekira za meso (8 kr), 6 svedrov
(30 kr), 1 tehtnica s kemblji (48 kr), 6 reset (18 kr), 1 ploščata široka motika
(8 kr), 1 železna ost (12 kr), 1 vrv za povezavo (10 kr), 4 kose (51 kr), 1 vile za
seno (7 kr), 2 komata in nzde (1 fl 30 kr), 1 jarem (17 kr), 2 vil za seno (14 kr),
1 strgalo za zelje (45 kr), 2 strgali za repo (14 kr), 2 večji brani (14 fl), 2 manjši
brani (11 fl). 1 enaka brana (4 fl), 7 kolovratov (2 fl), 4 krampi (38 kr), 2 široki
rovnici (14 kr).
Zunanjih dolgov je bilo 63 fl 3 kr, celotna zapuščina pa je bila vredna
847 fl.
22. Inventar Uršule Zoreč, podložnice šentpetrske župnije v Zamarkovi;
sestavljen 21. julija 1738-
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) kmetijo po kupnem pravu s stavbami
(110 fl) in 3 četrtinske vinograde, podložne hrastovški gospoščini z gorskim
pravom, s stavbo (296 fl 45 kr).
114
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju
Med premičninami se naštevajo: 1 voz za vožo (10 fl), 1 voz (6 fl), 1 sani
za vožo (18 kr), 1 grabljaste sani (za seno) (30 kr), 1 plug in brana (1 fl 30 kr),
1 vaga pri vozu (15 kr), 2 konjski opremi z 2 komatoma in uzdami (2 fl),
1 komat (1 fl 30 kr), 2 verigi za povezavo (45 kr), 1 žlajdra (15 kr), 2 kolovrata
(1 fl 24 kr), 3 vile za seno (27 kr), 2 svedra (12 kr), 3 krevlji (21 kr), 1 sekira
za treske in 1 sekira za les (18 kr), 2 železni zagozdi (20 kr), 5 kose (21 kr),
4 široke rovnice (36 kr), 4 srpi (16 kr), 1 obročnik (7 kr), 1 sekira za treske
(6 kr), 2 reseti in 1 sito (27 kr).
Notranjih dolgov je bilo 85 fl, zunanjih 102 fl 52 kr, celotna ostalina pa
716 fl 29 kr.
23. Inventar Marjete Caf, podložnice šentpetrske župnije v Radehovi vasi;
sestavljen 21. maja 1742.
Posesfvo je obsegalo (šentpetrsko) kmetijo ipo kupnem pravu z mlinom
(145 fl).
Med premičninami se navajajo: 1000 trtnih kolov (1 fl 30 kr), 1 plug z
vsemi pripravami (1 fl 8 kr), 1 sani (12 kr), 1 široka rovnica (8 kr), 1 krevelj
(7 kr), 6 pil (54 kr), 1 železno kladivo (12 kr), 3 svedri (10 kr), 1 kosa za slamo
(12 kr).
Celotna ostalina se je vrednotila s 336 fl 44 kr, zunanjih dolgov pa je
bilo 23 fl.
24. Inventar Marije Ježovnik, podložnice šentpetrske župnije pri Sv. Tro-
jici; sestavljen 14. marca 1743.
Posestvo je obsegalo šentpetrski župniji podložno kmetijo z zraven sto-
ječo hišo, skednjem in hlevom (112 fl) in 4 vinograde s tamkajšnjimi stavbami
(400 fl 30 kr).
Med premičninami se omenjajo: 1 voz za vožo (15 fl), 1 star voz za vožo
(4 fl), 1 star plug (2 fl 50 kr), 1 stara in 1 nova brana (2 fl 30 kr), 2 reseti (6 kr),
1 brusilni kamen (6 kr), 4 komati (2 fl), 1 dolga veriga za povezavo (1 fl), 2
drugi verigi (1 fl), 1 veriga s kavljem (30 kr), 2 žlajdri (30 kr), 1 vprežna
(vlačna) veriga (21 kr), 3 železne zagozde (36 kr), 3 sekire za les (27 kr), 1 se-
kira za treske (12 kr), 2 vinjeka (6 kr), 2 mali ročni sekiri (4 kr), 2 bodeža
(10 kr), 3 svedri (17 kr), 1 sani (i fl 30 kr), 1 vrv za povezavo (9 kr), 1 strgalo
za zelje (36 kr), 5 starih srpov (10 kr), 2 dobri široki rovnici (30 kr), 2 slabši
(12 kr), 1 krevelj (27 kr), 1 ročna žaga (10 kr), 1 strgalo za repo (6 kr), 1 rošt
za pečenje (10 kr).
Notranjih dolgov na posestvu ni bilo, pač pa 188 fl 26 kr in pol pf zu-
nanjih. Celotna ostalina je znašala 834 fl 17 kr.
25. Inventar Jere Roter, podložnice šentpetrske župnije v Vodolah; sestav-
ljen 5. marca 1749.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) zemljišče in vinograd (75 fl) z domom
(30 fl).
Med premičninami se zapisujejo: 1 voz z zavorami (1 fl), 1 plug (56 kr),
1 brana (30 kr), 1 okovan jarem (12 kr), 1 železni triki (21 kr), 1 vinogradniški
kramp (24 kr), 1 krevelj (4 kr), 3 gnojne vile (18 kr), 1 sekira za les (12 kr),
1 sekira za treske (12 kr), 1 ročna sekira (8 kr), 1 železna zagozda (7 kr),
2 žlajdri (24 kr), 4 vinjeki (12 kr), 4 srpi za žito (16 kr), 1 hišna tehtnica (15 kr),
2 kolovrata (50 kr), 1 sito za moko z 1 rešetom (10 kr).
Notranjih dolgov je bilo 33 fl 7 kr, zunanjih pa 85 fl 36 kr. Celotna za-
puščina je znašala 211 fl 18 kr.
26. Inventar Simona Jagroviča, mežnarja pri Sv. Martinu pod Vurbergom;
sestavljen 8. januarja 1756.
Posestvo ni popisano.
Med premičninami se navajajo: 1 pločevinasti vinski lijak (5 kr), 1 sveder
za čepe (3 kr), 1 sodarski nož (3 kr), 3 veliki kolovrati (33 kr), 1 kramp (50 kr),
3 ma a rešeta (9 kr), 1 sito (3 kr), 3 sekire za les (24 kr), 1 sekira za treske
8" 115
Angelos Baš
(9 kr), 1 ročna žaga z 1 železno zagozdo (9 kr), 1 tehtnica s kemblji (35 kr),
1 klešče s kladivom in dletom (13 kr), 3 krampi in 3 široke rovnice (30 kr).
Notranjih dolgov je bilo 163 fl 58 kr, zunanjih 106 fl 26 kr, celotne osta-
line pa 231 fl 50 kr.
27. Inventar Helene Lederer, osebno naseljene sogornice šentpetrske žup-
nije v Malečniku; sestavljen 27.aprila 1757.
Posestvo je obsegalo 6 in pol četrtinskih vinogradov, podložnih šentpe-
trski župniji z gorskim pravom (270 fl), s hišo in prešo (25 fl), 2 četrtinska
(šentpetrska) vinograda (80 fl) s stavbo (8 fl), 3 četrtine zemljišča po gorskem
pravu, podložnega Frajdeneku (18 fl 45 kr).
Med premičninami so navedene: 4 široke rovnice (32 kr), 2 vinograd-
niška krampa (30 kr), 2 gnojnih vil (20 kr), 1 krevelj (3 kr), 2 sekiri za les
(24 kr), 2 ročni sekiri (6 kr), 1 sekira za treske (7 kr), 3 svedri (14 kr), 1 ost
(12 kr), 1 kladivo (3 kr), 1 bodež (3 kr), 4 vinjeki (12 kr), 1 tehtnica s kemblji
(21 kr), 3 kolovrati (36 kr), 2 srpa (4 kr), 2 kosi za košnjo (20 kr), 1 kosa za
slamo (10 kr), 3 stare žage (10 kr).
Celotna ostalina je znašala 486 fl 43 kr 2 pf, zunanji dolgovi pa 32 fl.
28. Inventar Matije Drože, sogornika šentpetrske župnije; sestavljen
9. marca 1759.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) zemljišče po gorskem pravu z domom
(40 fl).
Med premičninami se navajajo: 1 brusilni kamen (4 kr), 1 tehtnica s
kemblji (15 kr), 2 sekiri za les (25 kr), 2 dobri široki rovnici (12 kr), 2 krevlja
(8 kr), 2 železni zagozdi (15 kr), 5 vinjekov (15 kr), i srp (5 kr), 3 lopate (ne-
ocenjene), 1 široka motika za repo (8 kr), 2 siti (12 kr).
Notranjih dolgov je bilo 4 f 59 kr, zunanjih 42 fl 52 kr. celotne zapuščine
pa 73 fl 34 kr.
29. Inventar Ivana Juriča, podložnika šentpetrske župnije; sestavljen
1. avgusta 1759.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) hišo s kletjo in na njej postavljeno
shrambo (95 fl) in mlin, podložen ravno poljski gospoščini (20 fl).
Med premičninami se naštevajo: 1 vinogradniški kramp (12 kr), 3 široke
rovnice (21 kr), 2 krampa (12 kr), 1 krevelj (10 kr), 2 gnojnih vil (7 kr), 1 ve-
riga za povezavo (1 fl), 1 žlajdra (10 kr), 1 sekira za treske (7 kr), 3 sekire za
les (27 kr), 3 ročne sekire (9 kr), 2 železni zagozdi (12 kr), 1 sekira za meso
(6 kr), 1 železno teslo (7 kr), 1 velik sveder (9 kr), 2 manjša svedra (7 kr),
3 dleta (9 kr), 3 kolovrati (36 kr), 1 kosa (15 kr), 5 srpi (12 kr), 1 tehtnica
(24 kr).
Notranjih dolgov je bilo 6 fl, zunanjih 391 fl 33 kr, medtem ko je znašala
celotna zapuščina 159 fl 45 kr.
30. Inventar Matije Škofa, oštetarja šentpetrske župnije; sestavljen 26. okto-
bra 1759.
Posestvo je obsegalo domec, podložen šentpetrski župniji (50 fl).
Kot orodja se omenjajo: 2 kosi (20 kr), 1 sekira za les 17 kr), 1 ročna se-
kira (7 kr), 1 ročna žaga (5 kr), 1 kolovrat (12 kr), 1 obročnik (7 kr), 2 svedra
(6 kr), 1 sekira (8 kr), 1 vzdigavka (9 kr), 3 srpi (9 kr), 1 gnojne vile (9 kr).
Notranjih dolgov ni bilo, pač pa U fl 36 kr zunanjih. Celotna ostalina je
znašala 78 fl 36 kr.
31. Inventar Katarine Flakus, podložnice šentpetrske župnije; sestavljen
3. marca 1760.
Posestvo je obsegalo šentpetrski župniji jjodložno hišo s kletjo in na njej
zidano shrambo (95 fl), mlin, podložen ravnopoljski gospoščini (20 fl), in njivo,
podložno mariborski gospoščini (43 fl).
Med premičninami se kot orodja zapisujejo: 1 velika žaga (30 kr), 1 se-
kira za meso (6 kr), 3 železne zagozde (18 kr), 2 mesarska noža (12 kr), 2 siti
(6 kr), 1 rešeto (3 kr), 1 vinogradniški kramp (12 kr), 3 široke rovnice (21 kr).
116
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju
2 krampa (12 kr), 1 krevelj (10 kr), 2 gnojnih vil (16 kr), 1 vile za seno (7 kr),
1 sekira za treske (7 kr), 5 sekire za les (27 kr), 3 ročne sekirice (9 kr), 1 že-
lezno teslo (7 kr), 1 velik sveder (9 kr), 2 mala svedra (7 kr), 3 dleta (9 kr),
3 kolovrati (36 kr), 1 kosa (15 kr), 3 srpi (12 kr), 1 tehtnica s kemblji (24 kr).
Notranjih dolgov je bilo 3 fl 42 kr, zunanjih 148 fl 26 kr, celotne ostaline
pa 316 fl 50 kr.
52. Inventar Katarine Polič, podložnice šentpetrske župnije v Radehovi
vasi; seetavljen 27. maja 1761.
Posestvo je obsegalo šentpetrski župniji podložno zemljišče s stavbo
(35 fl), 1 travnik, podložen Hrastovcu (25 fl), 1 vinograd (50 fl) z 2 stavbama
(65 fl).
Med premičninami se naštevajo: 1 voz za vožo (12 fl), 1 voz za vožo
(10 fl), 3 verige za povezavo (3 fl), 1 vrv za povezavo (20 kr), 1 plug (45 kr),
1 brana (45 kr), 1 jarem (7 kr), 1 sani za vožo (10 kr), 4 kolovrati (1 fl 12 kr),
5 vinogradniških rovnic (42 kr), 4 krevlji (28 kr), 2 vil za seno (14 kr), 1 velika
žaga (21 kr), 1 ročna žaga (9 kr), 2 sekiri za les (18 kr), 2 železna cepivca (24 kr),
1 sekira za treske (9 kr), 1 ročna sekira (4 kr), 1 sodarski nož (9 kr), 2 obroč-
nika (10 kr), 2 svedra (15 kr), 1 žatlaka (3 kr), 2 kosi (21 kr), 4 srpi za žito
(12 kr), 4 vinjeki (12 kr), 1 rešeto (3 kr), 2 siti za moko (15 kr).
Notranjih dolgov je bilo 59 fl, zunanjih 46 fl 9 kr 2 pf, celotne ostaline
504 fl.
33. Inventar Lucije Ježovnik, našeljenke šentpetrske župnije v Gradišču;
sestavljen 2. maja 1775.
Posestvo je obsegalo (šentpetrsko) zemljišče (170 fl), hišo, skedenj in hlev
(60 fl), 4 četrtinske vinograde s hišo in kletjo, podložne cmureški gospoščini
(326 fl 41 kr), 3 četrtinske vinograde s hišo in k etjo, podložne hrastovški go-
spoščini (320 fl).
Kot orodja se zapisujejo: 1 veriga za vodnjak (1 fl), 1 konjska vprega
(14 kr), 2 železni zagozdi (20 kr), 1 železna penjava (10 kr), 2 sekiri za les
(32 kr), 2 sekiri za treske (20 kr), 5 malih motik (18 kr), 1 tehtnica s kemblji
(27 kr), 3 svedri (21 kr), 1 vrv za povezavo (8 kr), 1 vinogradniška rovnica
(36 kr), 5 krevljev (45 kr), 1 velika žaga (1 fl 30 kr), 6 srpov (18 kr), 1 voz za
vožo (24 fl), 1 star voz za vožo (10 fl), 1 plug (2 fl), 2 brani (5 fl 30 kr), 1 str-
galo za zelje (18 kr), 1 strgalo za repo (2 kr), 1 motika za repo (10 kr), 1 ko-
lovrat (9 kr), 1 ost (7 kr), 1 sito (6 kr), 2 reseti (8 kr).
Notranjih dolgov je bilo 12 fl 10 kr, zunanjih 75 fl 57 kr, celotna zapu-
ščina pa 1541 fl 8 kr.
34. Inventar Franca Sernca, podložnika šentpetrske župnije v Spodnjih
Hočah; sestavljen 22. oktobra 1778.
Posestvo je obsegalo šentpetrski župniji podložno zemljišče (330 fl) z
domom (60 fl), kmetijo po kupnem pravu, podložno Hompošu (392 fl 30 kr), in
vinograd, podložen studeniškemu samostanu z gorskim pravom (150 fl).
Med premičninami se naštevajo: 1 voz za vožo (40 fl), 1 manjši (15 fl),
1 prav tak (8 fl), 1 koleselj (12 fl), 1 sprednji podvoz (1 fl 30 kr), 1 železni
jarem (1 fl 30 kr), 1 jarem (30 kr), 1 okovana vaga pri vozu (45 kr), 1 plug
(45 kr), 2 brani (2 fl 30 kr), 5 verig na komatu (2 fl), 4 verige za povezavo
(8 fl), 13 različnih verig (5 fl), 1 železne grablje (10 kr), 2 krevlja (18 kr),
4 gnojne vile (40 kr), 2 železnih vil za seno (24 kr), 2 sekiri za les (35 kr),
1 ročna sekira (12 kr), 1 sekira za meso (15 kr), 1 žatlaka (4 kr), 1 železna za-
gozda (12 kr), 1 železni plug (15 kr), 3 svedri (30 kr), 1 obročnik (7 kr), 1 klešče
(10 kr), 1 pila (8 kr), 1 ročna žaga (10 kr), 3 srpi (12 kr), 1 kosa (12 kr), 1 mo-
tika za repo (7 kr), 2 strgali za repo (6 kr), 1 strgalo za zelje (1 fl 30 kr), 8 ši-
rokih rovnic (3 fl 12 kr), 1 vinogradniški kramp (12 kr), 3 lopate (30 kr), 1 mo-
tika za grude (15 kr), 1 jamski kramp (1 fl), 1 iDrusilni kamen (10 kr), 1 par
voznih vitlov (I fl).
Notranjih dolgov ni bilo, pač pa 2108 fl 2 kr zunanjih. Celotna ostalina je
znašala 1565 fl 55 kr.
117
Angelos Bas
II
Plugi se navajajo (prvič 1690) v 16 od 34 inventarjev. Razen treh
primerov se povsod omenja le po en plug. Dva pluga sta označena kot
okovana z železom, eden pa kot železni plug. Drugi plugi niso natančneje
opisani. — Prav tako ne našteti rali (1728). — 1737 se omenja eno črtalo.
Brane se omenjajo (prvič 1690) v 12 od 34 inventarjev. Povprečno so
jih imeli pri hiši po 2. Natančneje niso opisane, razen v enem primeru,
ko se razločujejo večje in manjše.
Krampi se naštevajo (prvič 1690) v 13 od 34 inventarjev. Povprečno
so jih imeli pri hiši nekaj manj ko 4. Precejkrat se omenjajo vinograd-
niški krampi (petina vseh navedenih), enkrat 4 vrtni (lažji) krampi,
večinoma pa so navedbe brez natančnejše označbe.
Rovnice se omenjajo (prvič 1690) v 28 od 34 inventarjev. Povprečno
jih. je bilo pri hiši okrog 4. Največ jih je bilo na enem domu 16. Več ko
4 petine navedenih rovnic je bilo tako imenovanih širokih rovnic. Edinole
8 od vseh je bilo vinogradniških, 9 pa ozkih rovnic.
Motike se navajajo (prvič 1700) v 13 od 34 inventarjev. Povprečno so
jih imeli po 2. Četrtina omenjenih motik so bile tako imenovane kram-
povske motike, petina pa motike za repo, medtem ko druge niso natanč-
neje opredeljene, razen redkih primerov, ko sO' zapisane večje in manjše
motike ter enkrat ploščata široka motika.
Srpi se naštevajo (prvič 1691) v 19 od 34 inventarjev. Povprečno 6o
bili pri eni hiši 3. Najvišje število srpov v enem domu je znašalo 6.
Kreolji se navajajo (prvič 1690) v 19 od 34 inventarjev. Povprečno
število krevljev pri eni hiši je znašalo nekoliko manj ko 2. Največ je bilo
skupaj omenjenih krevljev 5.
Gnojne vile se omenjajo (prvič 1690) v 19 od 34 inventarjev. Po-
vprečno je bilo pri hiši 2 gnojnih vil. Snovno jih inventarji ne določajo,
razen 1690, ko so zapisane železne gnojne vile.
Kose se navajajo (prvič 1700) v 14 od 34 inventarjev. Povprečno jih
je bilo pri hiši malce manj ko 2. Najvišje število kos v enem domu je
znašalo 5. Omenjene so 3 kose za slamo'.
Srpi so bili potemtakem v tej dobi znatno bolj razširjeno orodje za
žetev ko kose. Značilno je, da se kose in srpi ne omenjajo pogostokrat
pri eni hiši skupaj in da so zlasti srpi precejkrat po domovih, kjer niso
imeli zapisanih kos (U-krat) in narobe. Z drugimi besedami: kose so se
takrat uveljavljale hkrati s srpi, ki pa so bili številnejši in bolj upo-
rabljani.
Vile za seno se naštevajo (prvič 1721) v 8 od 34 inventarjev. Po-
vprečno so jih imeli nekaj več ko 2 pri hiši. O snovi senenih vil iz in-
ventarjev nismo poučeni, razen 1778, ko so zapisane železne vile za seno.
Lopate so zapisane (prvič 1690) v 10 od 34 inventarjev. Povprečno
so jih imeli nekaj več ko 2 pri hiši. Najvišje znano število lopat pri enem
kmetu je bilo 5.
118
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju
Obročniki se omenjajo samo 1720, 1721, 1738, 1759, 1761 in 1778;
razen v enem primeru povsod po eden.
Vinjeki so navedeni (prvič 1702) v 10 od 34 inventarjev. Povprečno
so jih imeli preko 3, največ pa jih je bilo pri eni hiši 6.
Bodeži so omenjeni 1705 trije, 1717 eden, 1721 eden, 1743 dva in
1757 eden.
Trini koli se naštevajo trikrat: 1706 — 2500 trtnih kolov, 1727 —
4000 dolgih trtnih kolov, 1742 — 1000 trtnih kolov.
Sekire eo bile kaj pogostne, saj se navajajo (prvič 1691) v 26 od 34
inventarjev. Povprečno jih je bilo po hišah nekaj manj ko 4. Največ je
bilo na enem domu 8 sekir. Kot orodje so bile sekire tedaj zelo diferen-
cirane: iz inventarjev poznamo sekire za les, sekire za treske, sekire za
meso, ročne in tesarske sekire. Za vse te različne namene so torej obsta-
jale posebne zvrsti orodja. Največ je bilo sekir za les: skoraj polovica
vseh, ki so navedene. Sekir za treske in ročnih sekir je bilo precej manj.
Redke so bile sekire za meso-.
Zailake so naštete štirikrat: 1712, 1717, 1761, 1778; vsakikrat po ena.
2a.ge se omenjajo (prvič 1690) v 17 od 34 inventarjev. Njihovo po-
vprečno število pri eni hiši je znašalo nekaj več ko 1. Večidel so nave-
dene žage označene kot ročne žage; nekajkrat pa sO' naštete tudi velike
in male žage.
Pile se omenjajo le dvakrat: 1742 in 1778. Prvič je bilo naštetih 6,
drugič pa 1 pila.
Svedri se omenjajo (prvič 1690) v 22 od 34 inventarjev. Njihovo po-
vprečno število pri eni hiši je bilo 3. Najvišje število svedrov v enem
domu je znašalo 7. — Inventarne navedbe nekajkrat razločujejo večje
in manjše svedre, enkrat pa zapisujejo (1756) sveder za čepe.
Kladiva se naštevajo v štirih inventarjih: 1737, 1742, 1756 in 1757;
1737 dve, sicer po eno.
Zagozde (železne) se omenjajo (prvič 1690) v 16 od 34 inventarjev.
Povprečno njihovo število pri eni hiši je znašalo' nekaj manj ko 2.
Tesla (železna) so navedena le dvakrat: 1759 eno in 1760 eno.
Dleta se naštevajo trikrat: 1756 eno, 1759 tri in 1760 tri.
Klešče se omenjajo petkrat (prvič 1690); razen enega primera vse-
kdar ene.
Kolovrati se navajajo v 17 od 34 inventarjev. Njihovo povprečno šte-
vilo pri eni hiši je znašalo nekaj več ko 2. Najvišje število kolovratov v
enem domu je bilo 7. Prvič se navajajo v naših inventarjih 1706. — Pri
svobodnikih na Kranjskem so bili v tem času povprečno pri hiši (vendar
pa so bile take redkejše ko pri onodobnih vzhodnoštajerskih podložnikih)
nekaj več ko 4 kolovrati.' Se pravi, da je bila preja na vzhodnem Sta-
' A. Baš, Hišna oprema svobodnikov na Kranjskem v 17. in 18. stoletju.
Slovenski etnograf VI—VII, 1953/54, str. 137.
119
Angelos Baš
jerskem pri podložnikih razvita posamič drobneje, v celoti pa v širšem
obsegu.
Tehtnice se omenjajo (prvič 1702) v 15 od 34 inventarjev, nekoliko
manjkrat ko pri tedanjih kranjskih svobodnikih." Razen v enem pri-
meru so imeli povsod po eno tehtnico. Po inventarnih navedbah so bile
to tehtnice s kemblji, iz železa; enkrat se navaja tehtnica s podstavkom,
enkrat pa vozna tehtnica, torej tehtnica, ki so jo jemali s seboj k pro-
dajam.
Sita in rešeta se navajajo v 12 oziroma 13 od 34 inventarjev (prvi-
krat 1734). Povprečno število reset pri eni hiši je bilo nekaj več ko 2,
povprečno število sit pa eno in pol.
Rošti se naštevajo v 6 od 34 inventarjev; vsakikrat po eden.
Ražnji se omenjajo v 5 od 34 inventarjev; razen enkrat povsod po
eden.
Kozice se navajajo le v enem inventarju: 1736 — 5 kožic.
Noži kot orodje se naštevajo poredko: samo petkrat — 1727, 1728,
1756, 1760 in 1761. Razen dveh navedb navadnih nožev oziroma nožev
brez opredelitve so omenjeni sodarski noži, mesarski noži in noži za zelje
(s kratkim rezilom). En zapisan nož je imel držaj iz medenine.
Brusilni kamni se omenjajo v 5 od 34 inventarjev (prvikrat 1717).
Vsekdar je naštet samo' po en brusilni kamen.
Strgala (za zelje in repo) niso pogosto navedena: 1737, VI^"h, 1775 in
1778 (povprečno po 2).
Vozovi se omenjajo (prvič 1690) v 15 od 34 inventarjev. Povprečno
so imeli po 2 pri hiši. Od 31 vozov, ki se navajajo, jih smemo šteti razen
dveh (1 majhen voz za 3 ali 4 osebe in 1 koleselj) vse za vozove za vožo,
saj bodo spadali v to vrsto pač tudi vozovi brez natančnejše označbe.
Kolesa se navajajo samo v dveh inventarjih: 1700 in 1737. Po teh
navedbah sodeč so bila običajno okovana, kajti neokovana kolesa se po-
sebej označujejo.
Vage pri vozu so naštete v 3 od 34 inventarjev: 1700, 1728 in 1738,
in sicer 2 okovani, 1 železna in 1 navadna.
Triki je omenjen le 1734, in to iz železa.
Sani se navajajo (prvič 1700) v 5 od 34 inventarjev. V glavnem so
naštete sani za vožo oziroma sani brez natančnejše označbe. Enkrat pa
se omenjajo hitre sani in grabljaste sani za seno.
Jarmi so navedeni (prvič 1737) v 5 od 34 inventarjev. Večidel so bili
leseni, vendar pa je bil med 6 naštetimi jarmi eden iz železa, eden pa
okovan.
Komati se omenjajo (prvič 1691) v 7 od 34 inventarjev. Povprečno so
jih imeli po 3 pri hiši. Natančneje niso popisani.
' A. Baš, nav. delo, str. 137.
120 s
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju
Vprege. — Konjske opreme oziroma vprege so omenjene edinole 1700.
1738 in 1775.
Uzde so naštete štirikrat, v glavnem po dve. Ena je navedena kot
jezdna uzda.
Verige se omenjajo (prvič 1690) v 17 od 34 inventarjev. Povprečno so
jih imeli po hišah 5. Najvišje število verig na enem domu je znašalo 23.
Najpogostnejše so bile tako imenovane verige za povezavo in žlajdre;
polovica oziroma četrtina vseh navedenih. Manj je bilo' v inventarjih
neopredeljenih verig (nekaj čez petino vseh navedenih) in zavornic
(osmina). Verig na komatu in verig za voz je dvanajstina oziroma šestina
navedenih.
Vrvi (za povezavo) se omenjajo (prvič 1700) v 7 od 34 inventarjev;
razen enega primera povsod ena.
*
Od ostalih orodij gre omeniti 1 pločevinasti vinski lijak, par voznih
vitlov, 1 železne grablje, 4 osti, 1 železno penjavo, 1 vzdigovalko, 1 že-
lezni cepivec, 1 ribežen in 1 daljšo lestev.
Ill
Plugi^ se ne omenjajo niti v polovici vseh inventarjev. To je mogoče
razložiti s tem, da po kmetijah, kjer plugi v inventarjih niso bili zapi-
sani, zemlja ni bila prikladna za orno poljedelstvo. Kajti Slovenske
gorice oziroma njihovi zahodnejši deli, od koder izvirajo — poleg nekaj
primerov s severnega Dravskega polja — naši popisi zapuščin, so pod-
ročja z mokrimi doli, tako da prihajajo za obdelavo zemlje v poštev
predvsem pobočja; plugi so tod uporabljivi samo na nižjih pobočjih, na
višjih pa, kjer nahajamo mimo njiv zlasti tudi vinograde, vse manj.
Potemtakem bo za dobršen del podložnikov, ki imamo od njih ohranjene
inventarje, držalo, da niso uporabljali plugov, temveč da je bilo pri njih
za rahljanje in obračanje zemlje v rabi drugačno orodje. To sO' mogle biti
edinole rovnice (in deloma tudi krampi), ki so v inventarjih od vseh
orodij najštevilnejše in ki so po zapisih — štiri petine jih je bilo tako
imenovanih širokih — sodeč mogle rabiti tudi za obdelavo zemlje na-
mesto plugov. To jasno izpričujejo sama razmerja med navedbami plu-
gov, rovnic in krampov v inventarnih popisih: posestva brez plugov so
irnela številne rovnice, medtem ko je bilo razmeroma le malo' podlož-
nikov z vzporednimi omembami plugov in rovnic; v manjši meri velja
to prav tako za krampe. Plugi torej v 18. stoletju na vzhodnem Štajer-
skem niso bili splošno uveljavljeno orodje za rahljanje in obračanje
zemlje, marveč je bilo tukaj ob plužnem znatno razširjeno kopaško po-
ljedelstvo, pogojeno po geološki sestavi (lapor) oziroma morfologiji tal.
' Ker pregledani inventarni podatki ne nudijo tako rekoč nobenih pred-
metnih opisov, odpade obdelava, povezana s formalnorazvojnimi vprašanji.
121
Angelos Baš
Kar zadeva snov, ki so bili iz nje navedeni plugi, je kajpak zdaleč
prevladoval les, vendar je izmed 18 naštetih plugov eden že iz železa,
dva od teh pa sta okovana z železom. — Našteva se tudi 1 črtalo.
Brane so zapisane zgolj v inventarjih, kjer so omenjeni plugi (če-
prav ne v vseh teh). Se pravi, da so* jih poznali le po kmetijah s plužnim
poljedelstvom; drugod se brane ne navajajo. — Za vlačenje oziroma
drobljenje zemlje so po drugih posestvih rabile pač zlasti tako imeno-
vane krampovske motike, ki se je z njimi v kopaškem poljedelstvu moglo
opravljati isto delo kakor v plužnem poljedelstvu z branami.
Številčno razmerje med plugi in branami po eni strani ter med rov-
nicami, krampi in motikami po drugi strani kaže, da je bilo v vzhodno-
štajerskih predelih skozi 18. stoletje kopaško poljedelstvo ponekod bolj
razširjeno ko plužno.
Opisi bran v inventarjih povsem manjkajo.
Krampi ee omenjajo sicer manjkrat ko rovnice, vendar pa so bili po
domovih, kjer so zapisani, skoraj enako številni. Medtem ko so bile rov-
nice poglavitno nadomestilo za plug v kopaškem poljedelstvu, so jih
krampi dopolnjevali pri tem delu v trši zemlji in v večjih globinah.
Mimo tega so pomenili važno orodje v vinogradništvu (pri grobanju), saj
so kaj pogostne omend)e tako imenovanih vinogradniških krampov.
Natančnejših njihovih označb v inventarjih ni.
Roonice so bile od vseh orodij navedene v največ naših inventarjih
in so najštevilnejše. To si razlagamo s tem, ker so 6e uporabljale v razno-
vrstne namene: v kopaškem poljedelstvu namesto plugov, pri okopa-
vanju vinogradov (zlasti za prvo kop), pri kopanju jam za sajenje sad-
nega drevja in morda tudi še za krčenje zemlje. Najpogostnejša je bila
njihova uporaba v kopaškem poljedelstvu; manj so se jih posluževali v
vinogradništvu in drugod.
Število vseh navedenih rovnic (117) in število navedenih plugov (18)
ter, kot omenjeno, redki primeri vzporednega naštevanja obeh orodij,
utemeljujejo sodbo o delnem prevladovanju kopaškega poljedelstva nad
plužnim v krajih, od koder potekajo naši inventarni zapisi.
Po drugi strani pa izkazuje številčno razmerje v inventarjih izrecno
označenih vinogradniških krampov in rovnic nasproti natančneje ne-
opredeljenim tem orodjem vinogradništvo, ki je po svojem obsegu zaosta-
jalo za poljedelstvom.
Motike so navedene tolikokrat ko krampi, vendar v manjšem številu.
Motike in še posebej tako imenovane krampovske motike so, kot rečeno,
v kopaškem poljedelstvu nadomeščale brane ali pa so se uporabljale
poleg njih, rabile pa so se prav tako za okopavanja, saj marsikdaj za-
sledimo omembe motik za repo, tako da smemo trditi, da so bile motike
uporabljano orodje za okopavine (repa, zelje, korenje, redkev, bob,
fižol), in naposled so služile motike takisto še v vinogradništvu (za drugo
kop); poglavitna njihova uporaba pa je bila za drobljenje zemlje in
okopavanje.
122
I
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju   \
Srpi so bili orodje za žetev. Poleg njih so za žetev rabile tudi kose.
Njihove navedbe precejkrat niso skupne. Ob številčnem razmerju med
srpi in kosami je treba opomniti, da ne smemo šteti vseh kos za žetvena
orodja, temveč da so takrat z njimi v pretežnejši meri kosili krmo, prav
kakor so s srpi želi tudi travo' v vinogradih.
Krevlji in gnojne vile se navajajo v več ko polovici inventarjev, kar
je v dokaz razvitega gnojenja, ob katerem je bilo prašenje zelo v ozadju.
Opisi obeh teh orodij manjkajo; le enkrat so omenjene železne gnojne
vile, se pravi, da je bila večina njih pač iz lesa.
Vile za seno se naštevajo posebej. Ločitev prvotno enotnega orodja
za nalaganje in trošenje gnoja ter nalaganje in obračanje sena je bila
snovno izvedena.
Lopate so bile razmeroma pogostne; rabile so v poljedelstvu (obrob-
ijanje njiv), v sadjarstvu (pri sajenju drevja) in v vinogradništvu.
Redki navedeni obročniki so služili pri obrezovanju v vinogradih
in v sadjarstvu, vinjeki pri čiščenju sadnega drevja in trt, bodeži pa za
hišno uporabo (klanje ipd.).
Trtni koli so našteti prav poredko, kajti praviloma jih niso hranili
po domovih; njihove navedbe (2500, 4000, 1000) so dokaj visoke.
Od predelovalnih orodij so bile najpogostnejše sekire, ki so bile poleg
rovnic sploh najštevilnejše orodje. Sekire za les, ročne in tesarske sekire
govore za obsežnejše pridobivanje lesa in za nemajhno tesarsko domačo
obrt. Tako smemo sklepati, da se je les — razen vsakdanje hišne, ku-
hinjske in hlevske porabe — uporabljal za pripravljanje kolja in hoste
v vinogradih, v okviru domačij pa tudi v stavbne namene, o čemer pri-
čujejo pogostna zadevna tesarska orodja, ki so rabila pri pripravljanju
lesa za posamezne stavbe. Tesarstvo in stavbarstvo sta bili tedaj torej
razviti domači obrti. Mimo teh namenov so morali imeti sekire v tako
visokem številu tudi še zaradi obširne rabe lesa takisto v vinogradništvu
prav kakor odsevajo omembe sekir za meso dokajšnje uživanje mesene
hrane in spričo tega razmeroma dobro gojeno živinorejo, hkrati pa tudi
prodajo mesa.
Čeprav nimamo v inventarjih natančnejših opisov sekir, moremo
domnevati, da se takratna ta orodja niso bistveno razločevala od današ-
njih (kmečkih).
Precej razvito domače tesarstvo potrjujejo tudi navedbe žatlak.
Poglavitni način priprave lesa za stavbne in druge namene je po-
menila tesarska obdelava s sekirami. Poleg teh so rabile za to tudi ročne
žage, vendar v manjši meri ko sekire. Razmeroma znatno število naštetih
žag kaže na dokajšnjo obdelavo in uporabo lesa. Omembe velikih žag pa
izkazujejo nemara pripravljanje desak z ročno žago.
V inventarjih žage niso nadrobneje opisane.
123
Angeles Baš
O razvitem pripravljanju lesa za stavbne in druge namene govore
navedbe orodij, ki so se uporabljala v tesarstvu: železne zagozde, železna
tesla in dleta.
V podobne namene, razen tega pa še za opravila nekaterih gornjih
orodij, so služila hladiva, klešče in pile.
Svedri so rabili zlasti v stavbarstvu, pri vstavljanju onodobnih obi-
čajnih lesenih klinov, in pričujejo s svojo množino za nadrobnejšo stav-
barsko zmogljivost po posameznih kmetijah. — Omemba svedra za čepe
dokazuje tudi posamič izvajano sodarsko domačo obrt.
Kolovrati so bili prav pogostni. V celoti je bila — po izpovedi naših
inventarjev — preja pri podložnikih na vzhodnem Štajerskem bolje
razvita ko pri istodobnih kranjskih svobodnikih, kjer je bilo manj domov
s kolovrati. Povprečno število kolovratov v naših inventarjih (2) prav
kakor ponekod še vse večje njihovo število predstavlja prejo, ki so jo
opravljali malone v družinskih okvirih.
Tehtnice so bile v pričujočih inventarjih nekoliko redkejše ko pri
kranjskih svobodnikih. Teh tehtnic s kemblji, iz železa, kakršne so bile,
pa praviloma niso mogli imeti samo za ožjo, domačo rabo, temveč tudi še
kot vozne tehtnice, torej tehtnice, ki so jih imeli s seboj pri prodajah.
Dokajšnje število sit in reset (povprečno po poldrugo oziroma po 2)
spričuje sorazmerno dognanost pri pripravljanju hranil in žita.
Prevladovanje roštov nad ražnji in kožicami izraža prehod od od-
prtih ognjišč k pečicam, se pravi k naprednejšim oblikarn kuhinje z
dimnikom.
Noži so bili redko orodje. Mimo neopredeljenih nožev, ki so jih rabili
najverjetneje v vinogradništvu in sadjarstvu, poročajo sodarski noži o
sodarski domači obrti, mesarski noži o deležu mesa v tedanji prehrani,
noži za zelje pa o gojenju okopavin (skupno še z nekaterimi omembami
strgal za repo in zelje).
Kakor noži so redki tudi brusilni kamni.
Vozov so imeli povprečno po 2. To je v bistvu enako stanje, kakršno
je ohranjeno še danes, ko najdemo po kmetijah večinoma po dva voza:
lažjega in težjega.
Voz za 3 ali 4 osebe, omenjen 1690, in koleselj, omenjen 1778, izkazu-
jeta vpliv plemiških in meščanskih vozil oziroma kočij med podložniki.
Kolesa, kolikor so posebej navedena v inventarjih, pomenijo nado-
mestne te predmete, zato je njihovo število nizko. Ob tem je pomembno,
da so poznali takrat navadno le okovana kolesa.
Sani so naštete redkokdaj. To so bila vozila za drva, kolje in krmo.
Sani za krmo so enkrat natančneje označene: bile so grabljaste. Enkrat
so navedene hitre sani.
124
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju
Jarmi in komati izražajo poučno razmerje. Jarmov (volovska vprega)
je bilo manj ko komatov (konjska vprega) — 5:7 inventarjev.
Navedbe oag pri dozu (povečini okovane) in triklov (iz železa), ki
jih volovska vprega ne rabi, temveč edinole konjska vprega, nudijo in
utemeljujejo* isto spoznanje.
Prav tako dokazujejo kar izdatno uporabo konj kot vprežnih živali
naštevanja konjske opreme oziroma vprege in uzd.
Spričo tega sklepamo, da so se v 18. stoletju uporabljali na vzhodnem
Štajerskem konji za vprego v nemalo podobni meri ko voli.
Pogostne in številne omembe verig (v 17 od 34 inventarjev, povprečno
po 5 pri hiši, največ pa po 23 na enem domu) osvetljujejo onodobne tam-
kajšnje prometne razmere. Velika večina naštetih verig so bile verige za
povezavo, žlajdre in zavornice , ki s svojo množino odsevajo po eni strani
večje ali manjše klance, po drugi strani pa nedvomno tudi slabe ceste.
V manjšem obsegu velja to takisto za vrvi.
Kolikor so zapisane verige na komatih, ponovno spričujejo pomen
konj kot vprežnih živali.
IV
Povzetek iz gornjih izvajanj sestavlja tole podobo:
Kraji, ki se nanašajo nanje naši inventarji, so bili določeni s kopa-
škim in s plužnim poljedelstvom: v 16 od 34 inventarjev je naštetih
18 plugov, medtem ko nahajamo rovnice v 28 od 34 inventarjev, 117 po
številu, krampe pa v 13 od 34 inventarjev, 50 po številu. — S tem v zvezi
so prevladovale pri vlačenju oziroma drobljenju zemlje motike nad bra-
nami, ki so jih poznali samo v plužnem poljedelstvu (24 : 23, 13 : 12 in-
ventarjev). — Poleg nadomeščanja plugov so krampi pogosto rabili tudi
v vinogradništvu. — Motike so razen nadomeščanja bran v kopaškem
poljedelstvu mnogokdaj uporabljali pri gojenju okopavin, pa tudi v
vinogradništvu. — Orodje za žetev so bili srpi, mimo njih pa tudi kose
(59 : 29, 19 : 14 inventarjev), ki pa se ne smejo v celoti šteti za žetvena
orodja, marveč še — in to predvsem — za krmo. — Precej razvito gno-
jenje izpričujejo krevlji (32 v 19 od 34 inventarjev) in gnojne vile (39 v
19 od 34 inventarjev).
Sekire so bile poleg rovnic najštevilnejše orodje (95 v 26 od 34 inven-
tarjev) in dokazujejo (sekire za les, ročne in tesarske sekire) obširnejše
pridobivanje lesa in pomembnejšo tesarsko domačo obrt; uporaba lesa
je razvidna mimo v hišah, kuhinjah in hlevih prav tako pri pripravljanju
kolja in hoste v vinogradih ter v stavbne neimene. Tesarstvo in stavbar-
stvo sta bili takrat potemtakem razmeroma razviti domači obrti (to
sodbo dopolnjujejo omembe železnih zagozd, železnih tesel, pil, dlet,
kladiv in klešč). — Manj ko s sekirami se je obdeloval les z žagami (23 v
17 od 34 inventarjev). — Svedri (66 v 22 od 34 inventarjev) ponovno izra-
žajo nadrobnejšo stavbarsko zmogljivost po posameznih kmetijah. —
Kolovrati (41 v 17 od 34 inventarjev) izkazujejo pri podložnikih iz vzhod-
noštajerskih predelov bolj razširjeno prejo, kakor je bila znana v tem
125
Angelos Baš
Času pri svobodnikih na Kranjskem. — Tehtnice (16 v 15 od 34 inven-
tarjev) so bile tod v primeri s kranjskimi svobodniki nekaj redkejše;
rabile niso zgolj za domače potrebe, marveč tudi kot vozne tehtnice. —
Številne omembe sit in reset (18 oziroma 26 v 12 oziroma 13 od 34 inven-
tarjev) odsevajo spopolnjevanje v pripravi hrane in žita. — Razvoj
odprtih ognjišč k pečicam kaže prevladovanje roštov nad ražnji in
kožicami.
Število tedanjih in današnjih vozov po kmetijah je enako: po 2 (32
v 15 od 34 inventarjev), lažji in težji. Opazen je tudi vpliv plemiških in
meščanskih vozil med podložniki. — Kolesa so bila običajno okovana. —
Sani 60 bile redke (7 v 5 od 34 inventarjev) ; služile so za drva, kolje in
krmo. — Razmerje med jarmi in komati (6 : 20 v 5 : 7 od 34 inventarjev),
omembe vag pri vozu (4 v 3 od 34 inventarjev) in 1 trikla, navedbe
konjskih oprem oziroma vpreg (5 v 3 od 34 inventarjev) in uzd (7 v 4 od
34 inventarjev) izkazujejo izdatno uporabo konj kot vprežnih živali. —
Verige (88 v 17 od 34 inventarjev) in vrvi (8 v 7 od' 34 inventarjev) —
povečini so bile verige za povezavoi, žlajdre in zavomice — govore o
manjših ali večjih klancih po takratnih cestah in o njihovem slabem
stanju.
*
Pričujoči spis je tako razčlenil statistične in opisne značilnosti orodij
na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju in na tej podlagi
pridobil določene sklepe. Te spoznave zadevajo vprašanja iz zgodovine
kmečkih orodij prav kakor posredno tudi vprašanja iz zgodovine ožjega
kmečkega gospodarjenja in hišnega življenja.
Dognanja gornjih izvajanj bi bila obširnejša, če bi bilo raziskano
zadevno primerjalno gradivo. To je naloga nadaljnjih obravnav o zgo-
dovini naših kmečkih orodij. Razen tega pa bo treba v prihodnjih pre-
učevanjih upoštevati še starejše, zlasti srednjeveške vire in ugotoviti tudi
njihove podatke o tej temi. Kajti slovenska ljudska kultura oziroma po-
samezne njene zvrsti ne bodo mogle dobiti svoje sinteze, dokler ne bo iz
posamičnih poglavij zadostnih preddel za celotni časovni obseg, ki pri-
haja v poštev za našo etnografijo in sploh kulturno zgodovino.
Morebiti se tej smeri v dosedanjih etnografskih preučevanjih ni
posvečala prava pozornost. Zakaj nujna črpanja preostalega terenskega
gradiva so po pravici terjala znatnejšo mero prizadevanj. Spričo tega pa
je ostala precej v ozadju razvojna plat ljudske kulture. In vendar se
nikakor ne bi smela zanemarjati, saj tečejo terenski viri večidel zgolj za
razdobje zadnjega poldrugega stoletja, medtem ko se morejo obravnavati
zgodnejše dobe zlasti s pisanimi viri.     ¦
126   ¦
Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju
Zusammenfassung
DIE LANDWIRTSCHAFTLICHEN  GERÄTE AUF DEN BAUERNHÖFEN
UNTER MARIBOR IM 18. JAHRHUNDERT
In der Geschichte der slomenischen materiellen Kultur rourden bisher die
landroirtschaftlichen Geräte in ihrem gesamten zeitlichen Bereich synthetisch
nicht behandelt.
Durch Terrainforschungen roerden in den letzten Jahren landroirtschaftliche
Geräte aufgedeckt, die als Quellen für eine roeitere Bearbeitung zeitgenössischer
volkskundlicher Landmirtschaftsgeräte dienen können. — Planmässig roerden
jedoch roeder ausserlandmirtschaftliche noch Geräte aus der Zeit vor dem ver-
gangenen Jahrhundert untersucht.
Als Versuch einer derartigen Abhandlung rt),ögen die obigen Zeilen ge-
Toertet roerden, die die landroirtschaftlichen Geräte auf den Bauernhöfen unter
Maribor im 18. Jahrhundert einer näheren Betrachtung unterziehen.
Die Unterlagen für die vorangehenden Ausführungen bilden 34 Hinter-
lassenschaftsinventare der Pfarruntertanen St. Peter unter Maribor auf dem
nördlichen Draufeld und im südwestlichen Teile der Slovenske gorice, die sich
auf das gesamte 18. Jahrhundert beziehen. — Die eingetragenen landroirtschaft-
lichen Geräte einzelner Untertanen, die aber keine gegenständlichen Beschrei-
bungen aufweisen, rverden im ersten Kapitel (S. 110—F) angeführt, im zweiten
(S. 118—21) statistisch geordnet, im dritten (S. 121—5) landwirtschaftlich aus-
gewertet; die Ergebnisse werden im Schlusskapitel (S. 125—6) zusammengefasst.
Die Landwirtschaft der Pfarruntertanen von St. Peter ist im 18. Jahrhundert
durch den Hack- und Pflugfeldbau gekennzeichnet. In 16 (von den insgesamt 34)
Inventaren werden 18 Pflüge, in 28 werden Hauen mit einer Gesamtzahl von 117
und hei 13 Untertanen 50 Krampen aufgezählt. Die Verteilung der Pflüge, Hauen
und Krampen auf die einzelnen Untertanenhöfe ergibt eine Vielzahl der Hauen
auf den Besitzungen ohne Pflug, während eine Mindestzahl von Bauernhöfen
mit Pflug und Hauen ausgerüstet ist; in geringerem Masse trifft dieses Ver-
hältnis auch bei den Krampen zu. Aus der Gegenüberstellung der Pflüge und
Hauen auf den einzelnen Untertanenwirtschaften und unter Berücksichtigung
des Umstandes, dass der vorherrschende Weinbau keine Monopolkultur dar-
gestellt hat, ergibt sich die Annahme eines gleichzeitigen Hack- und Pflugfeld-'
baues, die auch durch das mergelige Hügelgelände mit nassen Talböden bedingt
erscheint. (Die Pflüge waren aus Holz, ein einziger war aus Eisen, zwei mit
Eisen beschlagen.) — Zur Bedeckung der Samen, Einebnen und Krümeln des
Ackerbodens und zum Brechen der Krusten wurde im Pflugfeldbau die Egge,
im Hackfeldbau die Hacke gebraucht, was aus der Verteilung von Eggen und
Hacken an einzelne Untertanenwirtschaften hervorgeht. — Die Krampen wur-
den bei der Bearbeitung von Weingärten und als Ersatz für die Pflüge bei den
Arbeiten in schwerer und tiefer Erde verwendet. — Die Hacken dienten im
Hackackerbau anstatt der Eggen, sonst aber oft zur Bestellung von Hackfrüchten
und für die Weingartenarbeiten. — Das Getreide erntete man mit Sicheln, doch
auch mit Sensen (59 :29 in 19 :14 Inventaren), die allgemeine Verwendung für
die Heumahd fanden. — Das verbreitete Bodendüngen beweisen zahlreiche Mist-
haken (32 in 19 Inventaren) und Mistgabeln (39 in 19 Inventaren).
Nach den Hauen werden am zahlreichsten die Äxte angeführt (95 in 26 In-
ventaren), was auf eine umfangreiche Holzgewinnung und bedeutendes Zimmer-
mannshausgewerbe schliessen lässt. Das Holz verwendete man für das Haus, für
die Küche und für die Stallung, weiter für die Weingartenstöcke und im Rahmen
der Wohnbedürfnisse für Bauzwecke, wofür viele zweckdienliche Zimmermanns-
geräte sprechen, so dass das Baugewerbe als ein damals entwickeltes Haus-
gemerbe zu betrachten ist; dies wird auch durch die Anführung eiserner Keile,
12?'
Ângelos Baš
Naben, Pfeilen, Hämmer, Zangen und Meissel bestätigt. — Weniger als mit
Äxten wurde das Holz mit Sägen bearbeitet (23 in 17 Inventaren). Die Zahl der
Spinnräder (41 in 17 Inventaren) spricht für ein unter Maribor allgemeineres
Hausspinngewerbe als es in der gleichen Zeit bei den Freisassen in Krain fest-
stellbar ist; umgekehrt waren die Waagen bei diesen in grösserer Zahl vorhanden
als bei den Untertanen von St. Peter (16 in 15 Inventaren), wo sie als Haus- und
Fuhrwaagen dienten. — Oft angeführte Siebe und Reitern beweisen eine ver-
hältnismässig gute Reinigung des Getreides und sorgsame Vorbereitung der
Speisen. — Das Überwiegen der Bratröste neben den Bratspiessen, Feuerrösten
und Dreifüssen bezeugt die Entwicklung der offenen zur gewölbten Herdform.
Jeder Bauernhof verfügte durchschnittlich über einen leichten und einen
schweren Wagen mit eisenbeschlagenen Rädern, so dass deren Verhältnis im
18. Jahrhundert im allgemeinen den Wägen unserer Halbvergangenheit entspricht.
Selten fanden sich Schlitten vor (7 in 5 Inventaren). — Das Verhältnis zwischen
den Jochen und Kummeten (6 :20 in 5 :7 Inventaren) sowie die parallelen Auf-
zeichnungen der Wagendeichsel, Pferdegeschirre und Zäume beweisen, dass in
der Bespannung als Zugtiere Pferde wichtiger waren als Ochsen. — Die Binde-,
Schleuder- und Sperrketten (insgesamt 88 in 17 Inventaren) erzählen von schlech-
ten Verkehrs- und insbesondere von schwer passierbaren Hohlwegen.
128