Klavska enotnost 25. 9. 1976 - ŠT. 38 - L. XXXV. - CENA 3 DIN GlAVN| UREDNIK: ODGOVORNI UREDNIK: V0JKO ČERNELČ BOJAN SAMARIN Sklepi konference Zveze sindikatov Slovenije Konferenca Zveze sindikatov Slovenije, ki jo je sklical republiški 2SS po 72. členu statutarnega dogovora o oiganiziranosti in psovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji, se je sestala v ^ibljani 20. septembra 1976. leta V pripravah na to konferenco so ■"e izvedene konference zveze sindikatov v vseh občinah in plenarne republiških odborov vseh sindikatov Slovenije. Konferenca Zveze andikatov Slovenije je sklenila: K Konferenca sprejema ocene o uspešno opravljeni javni razpravi 0 osnutku zakona o združenem delu in o akcijah za spreminjanje Sanioupiavnih razmer ter usmeritev za nadaljnjo aktivnost sindikalnih organizacij, kot so navedene v referatu Janeza Barboriča, predsednika republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije, inv poročilu o poteku •r rezultatih javne razprave, obenem z dopolnitvami iz razprave na r^našnji konferenci. 2. Konferenca predlaga vsem delegatom v svetu Zveze sindikatov ■rogcslavije, naj se zavzamejo za to, da bi bili v končnem besedilu ^kona o združenem delu zajeti tudi usklajeni predlogi iz javne raz-Prave v SR Sloveniji, ki so bili obrazloženi v koreferatu inv razpravi. 3- Konferenca nalaga predsedstvu republiškega sveta Zveze sindi- Slovenije, da določi operativni načrt nadaljnjih sindikalnih j Pn spreminjanju samoupravnih razmer na podlagi ustave in do-. “ zakona o združenem delu, upoštevaje referate in razpravo na renči. ^ zvezi s tem je treba organizirati tudi posvetovanja sindikatov, na rerih bomo v skladu z dogovorom na konferenci proučili konfe-Pcno gradivo in sprejemali konkretne naloge. 4- Konferenca poziva vse osnovne organizacije sindikata, vse nji-konference in vse občinske, medobčinske in republiške organi- Zacije oziroma organe sindikatov in zveze sindikatov, da z vso res-»ostjo, kritičnostjo in odgovornostjo preverijo vsebino in oblike svoje aktivnosti ter pomanjkljivosti 'pri uresničevanju sklepov 8. kongresa "'sze sindikatov Slovenije ter statutarnega dogovora o organizira-Posti in delovanju sindikatov in zveze sindikatov v SR Sloveniji V Vseb sindikalnih organizacijah inv organih so nujni odločni ukrepi za °ripravo slabosti v vsebinskem in organizacijskem ter kadrovskem Pogledu in še zlasti v delovanju delegatskih razmerij. Takoj je treba začeti tudi z organizirano akcijo za temeljito in "Pokretno usposobitev vseh sindikalnih aktivistov za naloge, ki jih orajo opravljati sindikalne organizacije in njihovi organi pri uresni-ovanju zakona o združenem delu in drugih sistemskih zakonov, atUzbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov. 5. Te sklepe je treba skupaj z referatom in povzetkom razprave Pojaviti in posredovati vsem osnovnim in drugim organizacijam sindi-“tain Zveze sindikatov Slovenije. Konferenca Zveze sindikatov Slovenije KONFERERENCA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE DELAVCI i PODPIRAJO ZAKON Minuli ponedeljek so na konferenci Zveze sindikatov Slovenije, bila je v veliki dvorani skupščine SR Slovenije, delegati sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije, Zveze komunistov Slovenije, SZDL, Zveze socialistične mladine, Zveze združenj borcev NOV Slovenije, predsedstva republike, Skupščine SR Slovenije izvršnega sveta republiške skupščine in Gospodarske zbornice SR Slovenije politično ocenili javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in sprejeli smernice za nadaljnje delo pri uresničevanju zakona. Konference so se udeležili tudi predsednik predsedstva SRS Sergej Kraigher, član ptedsedstva CK ZKJ Josip Vrhovec in predsednik RK SZDL Mitja Ribičič. Predsednik republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije Janez Bar-borič je v uvodnem referatu podal politično oceno javne razprave o osnut- ku zakona o združenem delu in opozoril na nekatere nadaljnje naloge, temu pa je sledil koreferat Janeza Šinkovca, predsednika odbora sindikatov o tem, kakšne pripombe, predloge in stališča je izoblikovala javna razprava Slovenije za samoupravljanje /Vato pa so delegati v nekajurni razpravi potrdili ugotovitve obeh uvodničarjev, zlasti pa nanizali številne konkretne predloge, kako poprijeti za delo pri nadaljnem oblikovanju zakona in zlasti pri njegovi uveljavitvi v praksi. Ob koncu razprave je konferenca predloge sprejela in jih potrdila kot vodilo članom družbenopolitičnih organizacij in organov pri uveljavljanju zakona o združenem delu v našem gospodarskem in družbenopolitičnem življenju. Podrobneje poročamo o delu konference na notranjih straneh današnje številke DE. R. B. IZREDNA RAZŠIRJENA SEJA SVETA ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE Učinkovitejšo pomoč Posočju! Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je na razširjenem izrednem plenarnem zasedanju prisluhnil informaciji o najnovejših razmerah na potresnem območju. V razpravi so se člani sveta zavezali, da bodo sindikati storili vse, da bi bila solidarnostna akcija zbiranja sredstev v višini enodnevnega zaslužka končana do konca tega meseca. V sodelovanju z občinskimi štabi za civilno zaščito bodo sindikalne organizacije zagotovile potrebno število dodatnih bivalnih prikolic. Po občinah bodo ustanovljene delovne skupine, sestavljene iz obrtnih delavcev različnih profilov, ki se bodo na poziv Biroja za gradbeništvo Slovenije vključile v operativno delo. RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije pa v sodelovanju s sindikati Jugoslavije že ustanavlja 200-člansko delovno skupino, ki bo v kratkem odšla na prizadeto območje. RS ZSS je zadolžil svoje člane, posebej še člane predsedstva, da se posvetujejo s članstvom in preverijo njegovo pripravljenost, kako ob že storjenih akcijah ali prizadevanjih, ki so v teku, še dodatno pomagati prebivalstvu Posočja. Gre predvsem za pobudo, da bi potem, ko bo končano zbiranje sredstev v višini enodnevnega zaslužka, to akcijo ponovili. Zato je republiški svet Zveze sindikatov Slovenije pooblastil predsedstvo, da o tem sklepa in začne potrebne akcije na seji, ki je napovedana za 29. september. M. Zatulile so sirene. Najprej ena in potem kot odmev še šte- lile v Kranju tudi minulo so- je prišlo iz vse Slovenije, med združeni pevski zbori Goren|ske boto. Tokrat za začetek veli- njimi tudi preživeli udeleženci in gledališčniki z recitalorn. vilne druge. Tako kot pred štiri- častne proslave ob 40. obletnici stavke. Zbranim sta govorila Ja- desetimi leti, ko so naznanile stavke tekstilnih in gradbenih nez Barborič in France Popit. V Foto: veliko tekstilno stavko, so zatu- delavcev. Več kot 30.000 ljudi kulturnem delu so nastopili A. AGN1Č 25. septembra 1976 stranjZ li A' JANEZ BARBORIČ O JAVNI RAZPRAVI O OSNUTKU ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU TER® N, Delavski razred zahtevi c za uresničevanje določil zakona ( V svojem uvodnem referatu na kon-|§ ferenči Zveze sindikatov Slovenije, po-g svečenem politični oceni javne razpra-H ve o osnutku zakona o združenem |§ delu in nadaljnjih nalogah, je predsed-Ij nik Barborič poudaril, da je treba g konferenco opredeliti kot eno izmed g etap v kontinuirani družbenopolitični g akciji spreminjanja samoupravnih g družbenoekonomskih odnosov, ki se g je začela z razpravo o ustavnih amand-M majih, dobila nov zagon ob ustavni g razpravi in ne bo zaključena niti s g sprejetjem tega zakona. Ta aktivnost g mora ostati tudi v prihodnje osnovna g naloga sindikatov ter drugih družbe-g nopditičnih organizacij, g Zatem pa je Janez Barborič povzel: Presežena so tudi vsa najbolj optimistična pričakovanja Z današnjo konferenco si zastavljamo zelo zahtevno nalogo. Oceniti moramo ne le potek javne razprave o osnutku zakona o združenem delu z zornega kota demokratičnosti in širine razprave o pomembnem zveznem zakonu, temveč moramo oceniti to razpravo tudi s stališča učinkovitosti našega akcijskega pristopa, predvsem pa s stališča doseženih premikov v razvoju samoupravnih odnosov v združenem delu ter pri "krepitvi zavesti najširših delavskih množic kot temeljnega pogoja za hitrejši razvoj samoupravljanja. Ne da bi se spuščali v podrobnosti pri ocenjevanju javne razprave o predloženem osnutku, lahko ugotovimo, da so po zanimanju in množičnosti razprav bila presežena tudi najbolj optimistična pričakovanja. V tem pogledu lahko na splošno rečemo, da so Bili najuspešnejši delavci v organizacijah združenega dela, saj lahko preštejemo na prste tiste, v katerih se do danes o tem osnutku niso niti pogovarjali. Rezultatov razprave seveda ne moremo ocenjevati le po zbranih mnenjih in predlogih za dopolnitev osnutka, čeprav jih je blizu 1200, saj ti ne predstavljajo vseh, ker so ustrezno sintezo opravili že v občinah. Rezultat razprave je bolj očiten v velikem delu samoupravnih okolij, Iger so izdelali zelo dobre pa tudi manj — vendar pa le — uspešne ter pretehtane zasnove dograjevanja samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. Veliko o tem smo lahko prebrali in slišali tudi v sredstvih javnega obveščanja Eden poglavitnih dosežkov po sprejemu ustave, še posebej pa v sedanji razpravi je nedvomno v tem, daje bilo veliko storjenega za preobrazbo miselnosti. Delavski razred je ne le v javni razpravi, temveč s kritičnimi ocenami razmer in akcijo oziroma programi akcij za preobrazbo odnosov potrdil, da sprejema temeljne rešitve zakona o združenem delu ter da zahteva odloč no akcijo za njegovo uresničevanje. Podatek, da je v razpravah sodelovalo skoraj 80 % slovenskih delavcev, priča, da v Sloveniji praktično ni delavca, ki ne bi vedel ničesar o tem zakonu. Bili,pa bi neobjektivni, če bi trdili, da so delavci na tej stopnji poznavanja tudi že usposobljeni za praktično vgrajevanje in uresničevanje vseh določil zakona. Seveda je stopnja poznavanja različna, vendar nekaj je in na tem nekaj moramo graditi dalje. Nadalje je izjemnega pomena, da so delavci danes mnogo bolj oboroženi za razvoj samoupravnih odnosov v svojem konkretnem okolju. Oboroženi z osnutkom zakona so vse bolj sposobni razčlenjevati in samoupravno obvladovati objektivne vezi v dohodkovnih odnosih in na tej osnovi graditi samoupravno združevanje in povezovanje TOZD. Po podatkih, ki jih imamo, so v velikem delu OZD oblikovali time, ki so združili politične in strokovne sile za operativno izvedbo i uresničitev zakona. Posebej je spodbudno, da so take akcije zastavili v nekaterih velikih sistemih, kot so PTT, zavarovalstvo, Slovenijales, Mercator in nekateri drugi, ki so pomembni nosilci nadaljnjega razvoja slovenskega gospodarstva in so to lahko le, če bo v njih uresničena vsebina samoupravnih dohodkovnih odnosov. / Nadaljnji pomemben dosežek raz-rave je, da prave je, da uspešno presegamo zavest o družbenoekonomskem položaju delavca, o položaju, ki ga označuje zaprtost v delovno organizacijo, kjer se samoupravljanje konča pri tovarniških vratih. Namesto nje vse bolj prodira spoznanje o celovitosti delavčevega družbenoekonomskega in družbenega položaja v družbeni reprodukciji in v družbi. Delavci v TOZD začenjajo vse bolj spoznavati, da so delovna organizacija, SOZD in druge oblike povezovanja sestavine njegovega lastnega družbenoekonomskega položaja in njegove samoupravne organiziranosti. To se prav tako kaže v tem, da vse bolj prodira spoznanje, da so samoupravne interesne skupnosti nepogrešljiva sestavina združenega dela in družbenoekonomskih odnosov. Krepi se spoznanje o potrebi po poglabljanju družbenoekonomskih odnosov v krajevni skupnosti pa tudi spoznanje o položaju in vlogi samoupravno organiziranih delavcev v družbenopolitičnih skupnostih od občine do federacije. V tem se kaže kvalitetno nova osnova za graditev resničnega samoupravnega združenega dela, v katerem ne bo podlaga združenosti zgolj neki samoupravni sporazum, pač pa vzpostavljeni dohodkovni odnosi, ki temelje na družbeni lastnini sredstev za proizvodnjo ter na samoupravljanju delavcev v združenem delu; torej, odnosi medsebojne soodvisnosti, medsebojne odgovornosti in tudi solidarnosti, v katerih bo delavčev položaj vse močnejši pri upravljanju celote odnosov v družbeni reprodukciji. Da je temu res tako, dokazuje dejstvo, da delavci v TOZD niso razpravljali samo o vprašanjih, Id so povezana z njihovo samoupravno organiziranostjo v delovni organizaciji oziroma v širši organizaciji združenega dela, pač pa so kritično analizirali tudi obstoječe odnose, ki jih vzpostavljajo z delavci v drugih OZD. V številnih TOZD so v razpravi o zakonu analizirali raz-SIS mere v SIS in KS. Kritično so ocenje vali tudi vrzeli v obstoječih delegatskih odnosih v skupščinah družbenopolitičnih skupnostih. V javni razpravi je bil presežen necelovit pristop k pogojem za samoupravno organiziranje delavcev. Samoupravna organiziranost ni okvir, ki ga je treba napolniti z vsebino, temveč obratna V naših samoupravnih razmerah postane vsaka oblika organizacije nasprotna samoupravljanju in je ovira hitrejšemu razvoju, če ni grajena na dejanskih odnosih in če ni njen cilj njihova preobrazba v samoupravne dohodkovne odnose. To pa ne velja samo za OZD, temveč tudi za SIS in KS. Soočanje s ponujenimi rešitvami je razkrilo tudi naše slabosti Že samo število pripomb — ne da bi se spuščal v njihovo podrobnejše ocenjevanje — kaže, daje slovenski delavski razred izpričal svoj odnos in veliko odgovornost do tega dokumenta, ki razčlenjuje bistvo naše nove ustave. Pozitivni poudarki, ki jih ugotav- ljamo v tej fazi ocenjevanja opravljenega dela pri sprejemanju zakona, ne pomenijo, da se ne zavedamo slabosti ali da v javni razpravi nismo naleteli in fobije spoznali šibkih mest v naši samoupravni praksi. Še več! Prav konfrontacija mnenj in soočanje s ponu jenimi rešitvami v zakonu opredeljenih odnosov je pokazala in odkrila, da smo bili na nekaterih področjih samoupravnih odnosov premalo dosledni, premalo vztrajni pa tudi premalo odločni. Naj opozorim le na nekatere. Medtem ko smo na začetku razprave pogosto slišali mnenje, češ za naše delovno okolje rešitve v osnutku zakona o združenem delu „niso nič novega11, saj pri nas že delamo tako, je razmah razprav — in medsebojna obveščenost o razpravah - zahteval spremembo takšnega vedenja. Tu in dovanje tokov celotne družbene reprodukcije na osnovah zakona o združenem delu moramo zgraditi krajevno skupnost kotvcelico uresničevanja pomembnega dela celovitih interesov delavcev in drugih delovnih ljudi. Tako vlogo krajevne skupnosti pa bo možno doseči le z veliko večjo aktivnostjo . vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih, ki je v javni razpravi v veliki meri izostala Mnoge razprave so opozorile na slabosti v delu samoupravnih interesnih skupnostih, ki jih še nismo v zadostni meri razvili v instrumentih usklajevanja in svobodne menjave dela. Krf tike so opozorile na prepočasno opuščanje proračunske logike pri združe vanju sredstev za skupne potrebe. Preveč smo žrtve različnih tehnik izračunov, preračunov in proračunov in premalo usmerjeni h graditvi svobodnih, enakopravnih samoupravnih odnosov med uporabniki in izvajalci družbenih storitev. Sedaj smo oboroženi z več znanja o sebi in o nas. To se mora pokazati pri samoupravnih razpravah o srednjeročnih programih razvoja družbenih dejavnosti, ker je to dobra priložnost, da v praksi uresničimo v razpravah dosežena spoznanja o celovitosti odnosov v združenem delu. Družbeni značaj dohodka je dobil domovinsko pravico v združenem delu tam so prihajale na dan različne od-branaške težnje, težnje ščititi in opravičevati stanje v OZD z akutnostjo gospodarske problematike, s trditvami, da ni dobro prehitevati dogodkov, da predpisi niso dorečeni, da so delavci zadovoljni, itd. Ponekod so skušali kot argument za lastno neustvarjal-nost izkoristiti celo skupne naložbe s tujim partnerjem, češ ta pogodba ne dovoljuje samoupravnih sprememb, ker bi to bojda zmanjšalo zaupanje zunanje stranke v varnost skupne naložbe, itd. Razprave niso bile povsod in v vseh samoupravnih okoljih enako zavzete. To ne more ostati le ugotovitev, temveč nam mora postati nauk, na katerem bomo zasnovali nadaljnjo aktiv nost Mislim, da je glede tega v TOZD manj problemov in da bo v teh maloštevilnih OZD razvoj dogodkov, čeprav z nekoliko zamude, vendarle sledil dogodkom v večini drugih. Bolj problematične so samoupravne razmere v širših povezavah združenega dela, kar se je pokazalo zlasti pri obravnavi o odnosih v SIS. Kot da bi nas počitniško odbobje presekalo, so — razen pri redkih izjemah - kritične analize izostale ali ostale planirane na zgodnji jesenski čas. Očitneje, da moramo glede SIS, v katerih uresničujemo svoje skupne potrebe na področjih družbenih dejavnosti, obdobje, ki je neposredno pred nami, izkoristiti, ne le za sprejemanje srednjeročnih programov razvoja teh dejavnosti, temveč predvsem za samoupravno preosnovo usklajevanja interesov združenega dela Morda se prav na tem primem kaže, kako ne smemo ločevati soustvarjanja zakona o združenem delu od svojih tekočih nalog. Podobno lahko ocenimo razprave v KS. Dejstvo, da zakon o združenem delu le v nekaj členih posebej opredeljuje KS, ne more biti razlog, da naša akcija za celovit razvoj samoupravljanja lahko zanemari nerazvitost odnosov v krajevni skupnosti. Za resnično obvla- V zadnjem času, vzporedno z razvojem samoupravne misli in prakse, raste spoznanje o potrebi po odločnejših ukrepih v primerih nespoštovanja samoupravnega reda. Pri tem mislim najprej na delovno disciplino. Kljub nekaterim pripombam na rešitve v osnutku zakona o združenem delu je mogoče reči, da se je velika večina delavcev izrekla tudi za te rešitve, saj bo njihova uresničitev pomenila zaščito dobrega dela pred nedelom in s tem preprečevala odtujevanje rezultatov. To kaže na razvito razredno zavest, saj delavci svojega položaja ne vidijo več samo v svojih pravicah, pač pa vse bolj v krepitvi svoje medsebojne odgovornosti. Enak odnos je bil v razpravah izražen tudi glede rešitev v osnutku zakona, ki zadevajo odgovornost za izvajanje samoupravnih sporazumov. To se je zlasti izrazilo glede samoupravnih sporazumov o merilih za razporejanje dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Naša ugotovitev, da je dohodkovna soodvisnost in družbena narava dohodka dobila domovinsko pravico med dejavči v združenem delu, se potrjuje. Še pred leti malikovana dohodkovna avtonomija se ruši pod samoupravno kritiko, ki temelji na zahtevi po doslednem izvajanju samoupravnih norm. Lahko bi celo dejali, da smo v sindikatih premalo ostri in dosledni, ker nismo že prej bolj prisluhnili tem problemom in z avtoriteto razredne organizacije razkrivali in razbijali ozko podjetniških in skupinskolasmiških pojavov pri razpolaganju z družbenimi sredstvi Ti se kažejo pri nekaterih podpisnikih samoupravnih sporazumov, ki bodisi ne spoštujejo lastnih in samoupravno sprejetih obveznosti, pa tudi v poskusih, da v samoupravne sporazume vrivajo družbeno neracio nalne in nesprejemljive instrumente deli tve dohodka in osebnih dohodkov. V to kategorijo slabosti sodi tudi pasivnost pri razvijanju sistemov interne delitve, ki je že precej dolgo predmet kritike. Ne da bi hoteli z velikimi be sedami opozarjati na ta problem, naj poudarimo vsaj dve spoznanji. Prvič, gre za to, da je delitev po delu tisti odločilni člen, ki združuje delo de- lavca v celotno združeno delo in ^ uveljavljene takšne delitve osebnih ^ hodkov ni mogoče govoriti ocelov1^ rešitvah za združevanje dela in sr : štev. Drugič, gre za to, da vsi naP°{ družbenopolitičnih organizacij ^ bodo dovolj uspešni, če ne bodo poslovodni organi spoznali družbe ekonomske nuje, da prek delitve p°v žemo osebne dohodke in delo. . Parcialno ali nepoglobljeno p°z vanje ustavno opredeljenih in z os11 kom zakona o združenem delu razV, janih soodvisnosti med subjekti ' 3I0 družbeni reprodukciji je pogojeV,i težnje, da je del razprav pa ponujenih akcijskih usmeritev der sko na nesprejemljivih pozicijah- ^ novno moramo poudariti, da dela',,; ne organizirajo TOZD zaradi tega. bi bili ,,močnejši" do delavcev v .več gih TOZD ali ne vem do koga, teflV ^ zaradi tega, da na samoupravnih os^ vah, to pa pomeni enakopravno, so^ visno. solidarno in vzajemno obv.. e :: v mukotrpnih, dolgoveznih in dujejo pogoje in upravljajo rezuh3^ svojega dela. Te težnje se ne kažej0^ straktnih razpravah pri določanju ^ četnih bilanc sredstev TOZD, tefflV' tudi v pojavih formalizmov in tehttj kratizma pri združevanju dela in st6., _ r j ■ .-Ml štev. Tej nevarnosti se nismo izoS1', niti pri urejanju odnosov med TOZP, delovnih organizacijah, še teže paJj premagujemo v vseh širših oblik združevanja Morda je temu kriva srečna okoliščina, da samoupravne teresne skupnosti na področju goSpc darstva začenjajo svojo življenjsko pf v neurejenih materialnih razmera možno pa je sklepati, da v delu zdn1 ženega dela še ni dozorelo spoznanj da prav v teh samoupravnih intere skupnostih in tistih, Id jih za skup® zadeve še ustanavljamo, mora zu( ženo delo obvladati bistvene preup stavke svoje reprodukcije. Ne nameravam posploševati re ^ ■Zlil' tatov javne razprave, kljub temu P‘ želim poudariti naslednje: jjj — Rezultatov, ki smo jih dosegi*. , mogoče ocenjevati le po zbranih P," pombah in dopolnitvah na osnutek2* kona; iz njih bi namreč izhajal nap' delje" čen zaključek, da so delavci opre1 , vali in dograjevali le določila, kizai;t vajo samoupravno organiziran** združenega dela. Iz aktivne udeležb6, razpravi pa vemo, da so delavci najvL| vprašanj in zahtev po podrobne]^ pojasnilih terjali prav glede rešitev dohodkovnih odnosih. To dejstvo poudarek na nalogah glede razvoj hodkovnih odnosov v akcijskih Prj, gramih organizacij združenega del* zagotavlja, da so prizadevanja zasl Ijena pravilno. \.| — Vsa minula in sedanja aktiva., kaže tudi na to, da vse odi*? spoznanje, da samoupravnih sp „b,«S aktov — od samoupravnih sporazun10, iiat1 pa vse do pravilnikov v organizacij čf združenega dela — ni mogoče ve®^( diti na posplošenih vzorcih in m0** lih. Njihova vsebina lahko na ustave in rešitev v zakonu o z d n* nem delu raste le iz objektivnih r^. mer in interesov delavcev v Le red®6 zacijah združenega dela. aklj*1" po kongresu najpomembnejša tor sVq doš bo org taji tio tiar visi raz kal bol Šiiš ttgr Org Po ker Usr Up; sin koi ko v zdi bei up i or; ve! jan Sre niz me r ho št SL go ni; sle rar zd: teli iad® organizacije združenega dela so z<- -,a čile javno razpravo o osnutku, ne j bi si zastavile nove naloge prav v smeri . . - Kot drugo moramo ugotovit*. ! vsi rezultati minule akcije še *’ ; vidni. Toda akcije v številnih orga*1*^ cijah združenega dela tečejo do j odgovorno in zavzeto! Za sindikate Vc re va hi ki lo al la. dr akcija . V nadaljevanju svojega refera*3 L predsednik slovenskih sindikatov op l še te sii Pi sr m di n; n( ta ................................................................................................................................................................................................... ..................................................................................................................................................................................................................................................................... ....................................................................................................................................................................................................................... 1111111 o Nadaljnjih nalogah 9 odločno akcijo 9 o združenem delu L konferenca ne bo dosegla j)! do?e8a namena> če na podlagi ocene j. ^danjega poteka javne razprave ne or' or °^en^a kidi učinkovitosti lastne tu ž^an'ziranosti ter uveljavljanja polo-vsi ^ v9°ge sindikatov v razvoju sa-iI1() ^Pravnih odnosov. V sindikatih se 'e visreč moram o zavedati, da je od-no od tega, koliko in kako bodo i* kak*1* samoupravni odnosi, koliko in j,!. ^T.° se je sindikat uveljavil kot naj- Q 1 množična družbenopolitična v ji^izacij3 v boju za uveljavitev naj-jjo ‘^interesov delavskega razreda. j£| tem pa je predsednik Barborič po- to^*s9km, da je javna razprava za našo ,,-i Alzacijo najpomembnejša akcija d>’ ^ kongresu. Najpomembnejša zato, ni . r 8^ za razčlenjeno konceptualno /e? britev nadaljnjega razvoja samo- iv Povijanj a. To pa je temeljna naloga f . dtkatov. Sindikat je v osnutku za-rk l aa — tako kot v ustavi — utemeljen bi?* * . . . j . i ak riuzenega dela, samoupravnih druž-p u noekonomskih in drugih samo-ieč cP^Hih odnosov, v združenem delu. j o- . dikatu je kot najbolj množični ti v„^an'Zaciji delavskega razreda dana jt .'ra vlog? in odgovornost v razvi-y '|u.'r ličiti zgodovinskih in nepo-jjt ®dnih^interesov in potreb delavskega :at pri samoupravnem sporazu- nf D .anju o teh interesih in potrebah, it ustvarjanju in razporejanju do pt in osebnih dohodkov, pri za- jc stvi ^rukbenega lasmištva nad sred-at ?a proizvodnjo in pri drugih po-jti dela, pri demokratičnem in orga- ijt sj lranem reševanju objektivnih proti-tit J^^l v zdmženem delu ter pri formi-j( 7. Ju in izvajanju kadrovske politike v n- Rženem delu. |£f mdikat je v naši družbi najodgo- j stven in nenadomestljiv dejavnik graditvi in razvoju samoupravnega ,umženeea dela. samnunravnih dmž- našem kongresu, in tako vlogo sindikatov, kot je določena v ustavi in v zakonu o združenem delu. To pa je bilo lahko doseženo tudi s tem, da so člani zveze komunistov večinoma spoznali in sprejeli v dokumentih zveze komunistov opredeljeno dolžnost, da svojo aktivnost uresničujejo ne le v osnovni organizaciji zveze komunistov, temveč da delujejo pri uresničevanju nalog tudi v drugih družbenopolitičnih organizacijah, kar se je prav v tej akciji potrdilo z večjo učinkovitostjo in uspešnostjo predvsem sindikatov in zveze sindikatov na vseh ravneh. Lahko trdimo, da so bili sindikati posebej uspešni tam, kjer so komunisti svoje naloge v tej akciji tako dojeli, manj uspešni pa tam, kjer so vodih akcijo mimo sindikata oziroma kjer so komunisti stali ob strani. Tako dojeta vloga in aktivnost komunistov pa je tudi pogoj za koordiniranost akcije enotne fronte sociahstičnih sil, organiziranih v socialistični zvezi delovnega ljudstva. Prav pa je, da si ob oceni akcij v zvezi z javno razpravo o osnutku zakona o združenem delu in ob rezultatih drugih množičnih družbenopolitičnih akcij, kot je denimo samoupravno planiranje srednjeročnega razvoja, stabilizacijska akcija, itd., vedno znova kritično zastavimo vprašanje, koliko je sindikat resnično usposobljen za učinkovito uresničevanje svoje ustavne funkcije in sedaj še posebej za naloge v smislu zakona o združenem delu. Tu gre za odgovor o vsebinskem, organizacijskem in kadrovskem pogledu ter za vse ravni organiziranosti — od osnovne organizacije do republiških vodstev. Pavšalen odgovor seveda ni možen, saj je v Sloveniji 6000 osnovnih organizacij sin - blemov, v povečanju vzajemne odgovornosti, v doseganju idejne in akcijske enotnosti itd. Zato se je, vzeto v celoti, precej povečala tudi učinkovitost sindikalnega delovanja, čeprav marsikdaj še ne ustreza vloženim naporom, ker tudi metode' dela še niso povsod najboljše. Vso pozornost posvetimo osnovni organizaciji Ob pozitivni oceni, ki jo lahko damo številnim sindikalnim organizacijam in njihovim organom, pa imamo na Slovenskem še tudi precej takih, za katere ne moremo reči, da dobro opravljajo svojo funkcijo. To velja zlasti za delovanje v majhnih kolektivih in v tistih večjih, kjer samoupravljanje ni na zadovoljivi ravni V teh primerih sindikalne organizacije namenjajo sorazmerno preveč svoje dejavnosti različnim prireditvam in drugim klasičnim sindikalnim področjem delovanja, medtem ko samoupravljanju, dohodku, kadrovski politiki in drugim bistvenim problemom delavcev le .toliko, da na neki način, čeprav bolj formalno, zadovoljijo spodbudam in za htevam občinskih, medobčinskih ah republiških vodstev. Jasno je, da v navedenih okoljih v resnici ni pravega političnega delovanja sindikata ah pa gaje veliko premalo. Nadalje so manj uspešne tiste osnovne organizacije sindikata, v katerih bi morale zaživeti sindikalne skupine, pa niso. Sindikalna skupina je namreč organizirana oblika neposrednega delovanja sindikata in neposrednega odločanja o sindikalnih stališčih. Tudi tu je vzrok za pomanjkljivost pri uveljavljanju množičnosti in pri premagovanju forum-. teatri družbenopolitični dejavnik za van*2ac’-90 usrneritev, ki so izobliko-;e zvez> komunistov, ter akcij za ir jg razvoj samoupravnih odnosov, |3 i0vn° usklajene v socialistični zvezi de ej alct^ 3 ljudstva. p0 mojj oceni je 'avcp**081 v smdikate organiziranih de-|8[ Prav posebej v tej in v nekaterih oj ijen8111,akciji upravičila tako oprede-t j® vlogo sindikata v naši družbi. Ij jen 1 Prav zato, ko ocenjujemo uspe-jg P°tek javne razprave in dosežene ^ko ugotavljamo, da so Prav** 950 kongresu ponovno in steis iP08ebej v tej akciji potrdili svoj men' ’daV'TH !n nujnost To pa po (jju ’ Ud so delavci, organiziram v sin-nal z odgovornim izvajanjem vseh e novn °° Poteku javne razprave po rar)r ?, Potrdili nujnost take organizi-uste kakršna je bila opredeljena na ............................ ............. dikata, več kot 400 sindikalnih konferenc na ravni delovnih organizacij, 19 sindikatov Slovenije in 900 njihovih občinskih organizacij in še mnogo drugih oblik sindikalne organiziranosti. V vseh teh sindikalnih organih deluje več kot 60.000 aktivistov, tako daje poprečno skoraj vsak deseti delavec sindikalni aktivist Kljub velikim razlikam pa so po našem mnenju možne nekatere skupne ugotovitve. Tako lahko trdimo, da je bil v organiziranosti in delovanju sindikalnih organizacij in njihovih organov zlasti od leta 1973 dalje postopoma dosežen velik napredek. Ta se kaže v množičnosti, v vse večjem premagovanju fo mmske odtujenosti, v usmeijenosti k samoupravljanju in drugim bistvenim interesom delavcev, v spoznavanju in reševanju konkretnih delavskih pro- skega načina delovanja, saj brez aktivnih sindikalnih skupin ne more zaživeti pravo delegatsko razmerje med članstvom in izvršnim odborom osnovne organizacije, trpi pa tudi delegatski sistem v celotni sindikalni organizaciji. Vzrokov za slabosti je več. Tako je še veliko neznanja oziroma premajhne idejnopolitične in strokovne usposobljenost sindikalnih poverjenikov in drugih aktivistov, tu in tam tudi manjka zavzetosti, odločnosti in vztrajnosti. Večkrat je premalo učinkovita pomoč občinskih organizacij osnovnim in republiških občinskim. Tudi odpori so še v glavnem prikriti pri vodilnih in vodstvenih delavcih, ki so proti novi vlogi sindikata, ker ta pomeni bistven element v uresničevanju ustavne vsebine samoupravljanja in s Ulil Hill Eden pomembnih dosežkov javne razprave je očitna preobrazba naše miselnosti — Rezultati, ki jih ugotavljamo, še ne pomenijo, da v javni razpravi nismo naleteli na šibka mesta v naši samoupravni praksi — Javna razprava je bila za sindikate najpomembnejša akcija po kongresu — IMe gre za to, da bi snovali nove akcijske programe, temveč da posebej poudarimo nekatere že sprejete naloge — Uspeh akcije pomeni naš skupen uspeh tem delavske oblasti nad razmerami in dohodkom. Tak nov sindikat, ki ga gradimo, pa je v nasprotju z njihovimi lastniškimi težnjami Zato moramo toliko ostreje razgaliti primere, ko je ostrina sindikalne akcije otopela tudi zaradi zlizanosti in pokorščine v poslovodni strukturi. Upreti pa se moramo tudi poskusom, ko sindikat zasipavajo z administrativno tehničnimi opravili, ki zmanjšujejo njegovo akcijsko mobilnost Za nadaljnji napredek v množičnem sindikalnem delovanju in za povečanje učinkovitosti sindikatov in zveze sindikatov je potrebna uporna bitka za uresničevanje sklepov 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Povsod naj bi z vso resnostjo, kritičnostjo in odgovornostjo ponovno preverili vsebino in organiziranost svoje aktivnosti in sprejeli ukrepe za odpravo ugotovljenih slabosti. Takoj moramo začeti tudi z organizirano vseslovensko akcijo za temeljito in konkretno nadaljnjo usposobitev vseh sindikalnih aktivistov za naloge, ki izhajajo iz zakona o združenem delu. Našo aktivnost in vso pozornost moramo usmeriti v osnovno organizacijo sindikata, jo kadrovsko, idejno in akcijsko usposobiti. Šele, ko bo zaživela osnovna organizacija tako, kot smo jo v naših dokumentih opredelili, bodo vse organizacije sindikata in organi dobili pravo vsebino. Šele tedaj bo odveč očitek, da včasih delujemo forumsko. Ne gre za nove naloge, gre predvsem za nove poudarke Zatem je predsednik slovenskih sindikatov spregovoril o nekaterih bodočih nalogah sindikatov. Poudaril je, da pri tem ne gre za neke povsem nove naloge ali programe, temveč predvsem za to, da nekatere od njih še posebej poudarimo. Javne razprave — je dejal Janez Barborič — zlasti v tistih organizacijah združenega dela, kjer so bili bolj aktivni glede spreminjanja razmer, so opozorile tudi na druge dosedanje slabosti. Moj namen je bil, da opozorim na nekatere in tako spodbudim podobna reagiranja na slabosti tam, kjer se pojavljajo in kjer jih moramo odpravljati. Napačno bi bilo, če bi samo ocene in spoznanja s te konference bile osnova družbenopolitične aktivnosti. Predvsem v TOZD in v občinah moramo imeti aktiven odnos do poja vov in problemov in na osnovi lastnih spoznanj naravnati usklajeno delo vseh subjektivnih sil. — Na osnovi analiz, ki so bile sprejete na občinskih konferencah in sejah republiških odborov sindikatov, moramo zahtevati izoblikovanje kvalitetnih ocen in programov, kjer tega še niso zadovoljivo opravili. — V sindikatih se moramo jasno dogovoriti, da so za nas sprejemljivi le tisti akcijski programi, ki so usmerjeni v uresničevanje samoupravnih dohodkovnih odnosov. Le tako bomo uspešno uresničevali prave delavske interese v zdmženem delu. — Svojo dosedanjo aktivnost pri spodbujanju integracijskih procesov moramo še bolj okrepiti in se opreti na opredeljene skupne interese v tekočem delu in razvoju, kot so opredeljeni v srednjeročnih načrtih. — Združevanja dela in sredstev pa ne bomo uspešno izpeljali, če vzporedno ne bomo dosegli preobrazbe odnosov pri gospodarjenju z denarjem. To pa zahteva hitrejšo preobrazbo bančništva in drugih denarnih institucij, kar je pogoj za vzpostavitev in za razvoj samoupravnih dohodkovnih odnosov. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll — Naslednji poudarek velja problematiki samoupravnega sporazumevanja nasploh. Učinkoviteje moramo razreševati pereča vprašanja tako glede vsebine kot tudi postopkov, sprejemanja, izvajanja in odgovornosti za sprejete obveznosti. Če ne bomo resnično uspeli v relativno kratkem času afirmirati samoupravnega sporazumevanja kot način in sredstva konfrontacije in usklajevanja včasih preveč različnih interesov znotraj združenega dela, začenši od problemov cen, dohodka, osebnih dohodkov pa do razširjene reprodukcije, se bodo nekatera protislovja in disproporci poglabljali, kajti vsi vemo, da z administrativnimi ukrepi zaradi njihove objektivne neselektivnosti ni možno veliko rešiti. - V sindikatih pa moramo povečati napore za konkretne akcije pri reševanju perečih vprašanj ustvarjanja, razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke. Dograditi moramo sistem samoupravnega sporazumevanja na tem področju. - Eno bistvenih vprašanj, povezanih s problemom delitve dohodka in osebnega dohodka, je vprašanje stimulativne delitve po delu, s čimer je najtesneje povezana produktivnost dela in večja reprodukcijska sposobnost združenega dela, z vsem tem pa tudi urejen ekonomski in socialni položaj delavca. - Veliko zahtevnih nalog nas čaka tudi pri doslednejšem uveljavljanju svobodne menjave dela. Vse ocene nas opozarjajo, da pri graditvi odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih nismo dosegli dovolj. Akcijo za razvoj teh odnosov moramo v prihodnje snovati v sleherni TOZD. Le tako bodo lahko nastajala nova samoupravna razmerja, v katerih bo zagotovljen enakopraven položaj vseh delavcev v združenem delu ne glede na področje, na ka terem delajo. Podobno velja tudi za našo aktivnost, ki mora biti močneje usmerjena v razvoj samoupravnih odnosov v krajevnih skupnostih. — Če hočemo vse to realizirati, mislim, da je ena osnovnih nalog, da dosežemo, da bodo naše osnvone organizacije polno zaživele, zato moramo svojo aktivnost usmeriti vanje. Doseči moramo, da bodo kadrovsko in idejno usposobljene za te naloge. Javna razprava — uspeh vseh socialističnih sil Ob koncu naj rečem le to: ne glede na to, kakšne bodo dokončne ocene celotne javne razprave kot resnično najširše družbenopolitične aktivnosti, menim, da nismo še ničesar zamudih. Za vse, kar mislimo, da nismo dovolj uspešno zastavili in opravili včeraj, moremo in moramo zastaviti in opraviti danes oziroma jutri To pa bo možno le, če se bomo v vseh organizmih in v vseh institucijah ter na vseh ravneh zavedali odgovornosti za svoje delo in za delo organizacij, kjer delamo. Nisem govoril o aktivnosti drugih organizacij in organov, predvsem zato ne, ker sem želel prispevati k oceni dela sindikatov. Prav gotovo pa lahko uspeh akcije ocenimo kot skupen uspeh, saj smo se dogovorili o skupnih in posebnih nalogah, in če jih ne bi opravili vsi dejavniki, ne bi mogli govoriti o uspešni celoti. Svoj referat pa je predsednik Barborič sklenil z zahvalo vsem tistim tisočem aktivistom v družbenopolitičnih organizacijah in organih - od temeljnih organizacij do republike ter v drugih institucijah — ki so s polno mero odgovornosti in zavzetosti izpolnjevali svoje naloge. Illllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll ■ = O pripombah in predlogih iz javne razprave o osnutku zakona o združenem delu je udeležencem konference Zveze sindikatov Slovenije spregovoril JANEZ ŠINKOVEC, predsednik odbora za samoupravljanje pri RS ZSS. Poudaril je, da osnutek zakona o združenem delu izraža realna hotenja delavskega razreda in zato tudi predlogi za spremembe in dopolnitve ne spreminjajo predlagane zasnove o družbenoekonomskih odnosov, marveč težijo k temu, da bi bile posamezne določbe čimbolj jasne in razumljive. Če so bili izraženi nekateri pomisleki in vprašanja k temeljnim kategorijam osnutka, je to bila v večji meri posledica zahtevnosti tvarine in dejstva, da presegamo nekatere tradicionalne pravne institute lastnine in sploh dohodkovnih odnosov, kar zadeva tudi spreminjanje družbene zavesti, to pa ni kratkotrajen proces. Ta ugotovitev nalaga vsem organiziranim subjektivnim silam, da ob uveljavljanju zapisanih družbenoekonomskih odnosov storimo vse, da zakon ne bo le gola pravna norma, marveč da bo zaživel v praksi. pripombe, ki so poudarjali, da je osnutek sistemskega zakona včasih zašel v prevelike podrobnosti. V sklop vprašanj, ki sodijo v republiško zakonodajo, sodijo predlogi in pripombe, ki zadevajo: problematiko organizacij združenega dela, ki so posebnega družbenega pomena (prav pa je, da v temeljnih določbah opredelimo enoten pristop pri njihovem upravljanju); urejanje delovnih razmerij, razen temeljnih načel; podrobnejše urejanje zadev s področja krajevnih skupnosti, organizacija kmetijskih zadrug in obrtništva. Nekateri predlogi so segli tako daleč, da so predlagali zakonsko ureditev vprašanj, ki sodijo v samoupravne splošne akte. Očitna je ustavna težnja, da bi čim več družbenih odnosov, zlasti pa njihovo operacionalizacijo in konkretizacijo urejali s samoupravnim pravom. Samoupravno pravo, ki je doslej mnogokrat le ponavljalo zakonske norme ali jih skromno dopolnjevalo, dobiva nove razsežnosti, ker se elementi državne oblasti zmanjšujejo v korist samoupravljanja. Taka je tudi koncepcija obravnavanega osnutka zakona. Nekateri razpravljavci so spregledali, da gre za sistemski zakon o združenem delu, ter da bodo številne zadeve urejali posebni zvezni zakoni, lastnina osnova združenega dela, da je z njo zagotovljena pravica dela z družbenimi sredstvi, kar omogoča, da s produkcijskimi sredstvi v družbeni lastnini upravljajo združeni delavci. Tako se povsem jasno ukinja klasična lastninska pravica podjetij in zavodov kot subjektivna pravica na temelju lastnine in se uveljavljajo novi, samoupravni odnosi. Teh pa ni mogoče graditi na enostavnih kupoprodajnih, kreditnih, menjalnih in drugih pogodbah, temveč le s samoupravnim sporazumevanjem o združevanju dela in sredstev po načelih skupnega dohodka oziroma prihodka, ob dogovorjeni skupni poslovni politk-ki, skupnem riziku, v razmerah medsebojno dogovorjene delitve dela, vzajemnosti, odgovornosti in solidarnosti. Preseganje blagovno-denarnih oziroma tržnih razmerij je možno le ob vse večjem združevanju sredstev in dela. Zato niso sprejemljiva skupinsko-last-ninska pojmovanja ali razmišljanja zgolj o poslovnih odnosih med organizacijami združenega dela, kar kaže na podjetniško miselnost. V ta sklop pa tudi sodi še vedno zaznavna zaprtost temeljnih in delovnih organizacij. Na "nove produkcijske odnose, ki predstavljajo ekonomsko strukturo družbe, ni mogoče postavljati prežive- poudarjanju osnov planiranja kot temelja samoupravnega odločanja, jasnejšo opredelitev samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov zlasti s stališča medsebojnih pravic in obveznosti udeležencev ter razmerij med samoupravnimi splošnimi akti. Iz gradiva je razvidno, da smo predlagali dosledno izpeljavo vloge samoupravnih interesnih skupnosti, kadar te opravljajo funkcijo zbora skupščine družbenopolitične skupnosti; jasen poudarek, da imajo na podlagi družbene lastnine proizvajalnih sredstev pravico samoupravljanja tudi delavci na področju družbenih dejavnosti, ker ta ni omejena le na področje proizvodnje; jasnejšo opredelitev položaja delavcev, ki opravljajo dopolnilno delo na področju samostojnega osebnega dela; ustreznejši poudarek social-no-varstveni dejavnosti, ki se razvija v specifičnih razmerah povezovanja osebnega in družbenega dela; večjo celovitost obravnavanja delegatskih razmerij in s tem povezanih odnosov na področju urejanja splošnih pogojev; jasnejšo opredelitev oblik odgovornosti; ustrezen družbeni poudarek znanstvenim, tehnološkim in strokovnim dosežkom; razmejitev med različnimi samoupravnimi splošnimi akti; vlogi O PREDLOGIH IN PRIPOMBAH IZ JAVNE RAZPRAVE JE SPREGOVORIL JANEZ ŠINKOVEC, PREDSEDNIK ODBORA ZA SAMOUPRAVLJANJE PRI RS ZSS »Mala ustava« izraz realnih hotenj delavskega razreda Razumljivo je, da obstaja med celotnim zbranim gradivom in »pripombami in predlogi k osnutku zakona o združenem delu«, ki jih je pripravil republiški svet za vprašanja družbene ureditve SR Slovenije, količinska razlika. V mnogih primerih gre za ponavljanje istih predlogov, pogosto smo podrobne predloge k posameznim členom, ki jih je bilo možno smiselno povezati, strnili v en sam predlog ali pripombo in podobno. Številne pripombe pomenijo bogato gradivo za republiško zakonodajo pa tudi za sprejemanje stališč v samoupravnem urejanju vseh obravnavanih odnosov. Tako lahko trdimo, da je v bistvu vsaka pripomba prispevala k rezultatom obravnavanega zakona, kasnejše zakonodaje in samoupravne prakse. Znano je, da smo pri odboru za samoupravljanje v začetku javne razprave oblikovali delovne skupine, ki so proučevale vsako pripombo in predlog in jih urejale; podobno delo je bilo opravljeno še v delovni skupini pri republiškem svetu za vprašanja družbene ureditve in še v drugih družbenopolitičnih organizacijah. V vsem tem delu so,sindikati sodelovali, prav tako kot pri končnem oblikovanju pripomb in predlogov. Tako so pripombe in predlogi k osnutku zakona o združenem delu, oblikovane pri svetu za vprašanja družbene ureditve, rezultat skupnih prizadevanj. Poudariti pa moramo, da smo vse predloge in pripombe, ki smo jih prejeli, sproti posredovali komisiji za pripravo zakonov s področja združenega dela pri Skupščini SFRJ ter tako nikakor ne gre za kakršnokoli zavračanje posameznih predlogov in pripomb, temveč.v večji meri za strnitev, sistematičnost in jasnost. podzakonski predpisi, družbeni dogovori in samoupravni sporazumi. Veliko pripomb zaradi nerazumevanja novih odnosov V pripombah in predlogih k dopolnitvam oziroma spremembam osnutka lih pravnih institutov. Drugače povedano: ni mogoče ločevati pravne oblike od vsebine družbenoekonomskih odnosov. Tako ostajajo blagovno-de-narni in tržni odnosi le zunaj združevanja dela in sredstev pa še tu se v veliki meri uveljavljajo nova družbenoekonomska razmerja v okviru družbenega in samoupravnega planiranja. Razumljivo je, da nastajajo ob vseh teh vprašanjih številne dileme, saj se resnično lomijo tradicionalna pojmovanja. Zato delavcev v pogodbeni organizaciji združenega dela in problematiki preoblikovanja osebnega dela v družbeno delo in podobno. Družbeni pravobranilec samoupravljanja naj bi z generalno klavzulo dobil možnost za intervencijo v vseh primerih kršitve samoupravnih pravic in družbene lastnine, ker se tako izognemo morebitnim pomanjkljivostim ob posameznih zakonskih določbah. V poglavju, ki govori o družbenoekonomskih odnosih delavcev v združe- Zakaj zakon ne sme biti preveč »podroben«? Več predlogov in pripomb zahteva, da bi zakon razreševal številna vprašanja mnogo podrobneje, kar kaže na nerazumevanje ustavnega položaja republik. Tako je treba upoštevati zakonodajne pristojnosti republike in ne težiti k temu, da bi zvezni zakon operacionaliziral posamezne institute. Mnogo večjo težo so imeli predlogi in zakona nismo naleteli na stališča, ki bi nasprotovala idejnim in zakonskim opredelitvam dohodka kot rezultata družbenega dela. Zanimivo pa je, da smo ob razpravah o realizaciji določb osnutka v samoupravni praksi naleteli na nerazumevanje novih institutov, ker še vedno obstajajo, resda osamljena mnenja, da se lahko novi odnosi uveljavijo s klasičnim instrumentarijem pogodbenega prava. V samoupravnem sistemu ne more obstajati klasična lastninska pravica kateregakoli subjekta, ker je družbena lastnina v svojem bistvu negacija lastninske pravice, saj si »nihče ne more na kakršnikoli lastninskopravni podlagi prilaščati rezultatov družbenega dela niti ne more upravljati in razpolagati z družbenimi sredstvi za proizvodnjo in delo«. Ustava poudarja, da je družbena čaka na tem področju organizirane socialistične sile veliko nalog, tako na področju teorije kot tudi prakse. Za jasnejše opredelitve.. Gradivo »Pripombe in predlogi k osnutku zakona o združenem delu« kaže, da so se razpravljavci zavzeli predvsem za jasnejšo izpeljavo konkretnih določb, poudarek osrednjim vprašanjem in opozarjanju na dosledno izpeljavo izhodišč zakona na področju bančništva, zavarovalstva, prometa blaga in dejavnosti, ki so posebnega družbenega pomena. Poudarjali so tudi potrebo po jasnejši opredelitvi pravice dela z družbenimi sredstvi; potrebo po nem delu, so bistvenejše pripombe predvsem naslednje: doslednejša opredelitev udeležbe delavcev temeljne organizacije, ki združujejo delo in sredstva z delavci v drugih temeljnih organizacijah, tako da ne bi bilo vtisa o fakultativnosti teh razmerij; razširitev pojmovanja združenega dela in sredstev tako, da ne bi prihajalo do napačnih pojmovanj, kakor da se to odvija le znotraj delovnih organizacij; uveljaviti možnost, da se nekatere zadeve, ki so poudarjene kot element samoupravnih sporazumov, lahko razrešujejo tudi s plani, splošnimi akti in sklepi, kar bi olajšalo operativno odločanje; povsem dosledna opredelitev o obveznem določanju roka, v katerem preneha udeležba v skupnem dohodku oziroma v katerem je treba v celoti izplačati vrednost združenih sredstev; dosledneje upoštevati kvantiteto in kvaliteto srednjeročnih planov in razliko v primerjavi z letnimi plani; jasnejša opredelitev celotnega prihodka delovne skupnosti; določnejša opredelitev pravic delavcev v svobodnih poklicih, ki v posameznih primerih sodelujejo pri umetniških stvarivah in s tem večja zagotovitev njihovega vpliva na družbena sredstva, ki so v funkciji proizvoda, pri katerem so sodelovali; pravilnejša opredelitev izdatkov v zvezi s prometnim davkom, carinami in carinskimi dajatvami; problematika amortizacije nematerialnih osnovnih sredstev; natančnejši viri pri pismenem končnem obračunu osebnih dohodkov in podob- no. el^i Podobni predlogi so bili tudi g1 . ugotavljanja dohodka, ki je rezu -dela v izjemnih razmerah. ^anlv£. zakona je spodbujati delavce k 11 ,£ ; Ijavljanju različnih oblik osebne u I iežbe v učinkih gospodarjenja z n11 J lim delom ter bo šele na podlagi Pra in posplošitve izkušenj možno v n(0... j bitnem posebnem zakonu opredel minul^ odnose na podlagi pravic iz jgii dela. Tudi ugotavljanje izjemi1^ dohodka je možno razrešiti predv* , od primera do primera. Uresnic • i . • i • • • i dohodkovni odnosi, ki jih določa os^ tek zakona, pa bodo sami po sebi sp® bujali, da se v medsebojnih odnp • ugotavlja dohodek, dosežen na p' raZ' izjemnih ugodnosti in se usmerja ■ ■ širjeno reprodukcijo. Glede rente. K 1 izraz izjemnih ugodnosti, je p°d s možnost, da take odnose urejat110 posebnimi republiškimi zakoni. ak0" Izrečen je bil predlog, naj že zaK opredeli, da se pretežna večina sr |j£., ali vsaj večina sredstev za zadove^ povezan z rokom, češ da to spodbuja neodgovornemu gospodarjenju tist ki upravljajo z združenimi sredst S0 Lastninski pristop je očiten, saj predlagatelji spregledali namen zdF ževanja sredstev, opredeljevanj1, skupne poslovne politike, prevzenia11!' rizika in podobno, kar vse nan ekbf premišljene odločitve in nato sprej1' • - - •>-------■---- možno*1! Ijanje doseženih rezultatov, mc veljavljanja medsebojno dogovori i nih sankcij pa tudi ukrepov za vat0 vanje samoupravnih pravic in družbe lastnine. Ponujanje lastninskih rešit6 na tem področju ni sprejemljivo. e!jfla V razpravi o možnosti, da tem organizacija za razširitev matefia osnove dela zbira denarna sredj občanov, so nastajala vprašanja o_d . aih »na oodlaei zakonov doloce.; gih »na podlagi zakonov dolov-;^ ugodnosti«. Nekateri so menili, rta) 1 imel občan prednostno pravico do0 1 v tej organizaciji. Vprašanje je 2 aktualno zlasti glede zdomcev, ven0 bo potrebno razrešiti nekatere dilem Kako do svobodne menjave dela? -deb Celoten splet svobodne menjave 0 med organizacijami združenega materialne proizvodnje ter sam . pravnimi interesnimi skupnostmi G neposredno z organizacijami, tcLJ posebnega družbenega pomena, razkril več nejasnosti v praksi. Pre J sem menimo, da je potrebno zaV0(j. j dileme, da gre v teh primerih za P°® , bena razmerja; da gre za »dajat ^ , kakor tudi za pojmovanje, da so J moupravne interesne skupnosti ! dejavnosti posebnega družbene pomena nekaj, kar je zunaj združen r j dela, in da ne obstaja odnos en? |,ii pravnosti med delavci v matm1 • proizvodnji in temi »drugimi« 610 ...^ Osnutek zakona izhaja iz teoreu jasnega izhodišča, da novo vr. r0j. ustvarjajo delavci v materialni P . ustvarjajo delavci v materialni V ■, zvodnji, vendar tudi iz spoznanja, velikost novoustvarjene vrednosH ^ san ja, 2a ‘ak sp( Vti: boi So ra\ ter sp, Uy Up n0 'Sl, .. brez avtomatizmov za !ržna raz™erja Pa,tudi Sar ozi tež tež dr, zd Pr, v s Zr, tu, sn mi sp Izražene pa so bile tudi želje, naj bi določbe o minulem delu opredelili s konkretnimi kazalci zlasti glede osebnih pravic na podlagi minulega dela. na določen način proizvodni strm Zakon seveda ne more normira v ni ra ze n: h sl te ol tr d: Vi iz o, 0] n, h Z; zi z: l k, P: ki ai lii n, k ci k d si d ti v P z o o i: roma dohodka odvisna od boU*e®au'j-slabšega dela delavcev s področja o ■ benih dejavnosti. Zato imajo oe ^ I družbenih dejavnosti pravico do i hodka delavcev v materialni P ■ zvodnji v sorazmerju z njihovim V \ spevkom, kakor to opredeljuje 7"^ j osnutka zakona. V tem primeru ® za tržna razmerja pa tudi ne za daj pojmovane kot posebna oblika da' . , temveč za enakopravno sporazu ; K - • .Tak01* i vanje o svobodni menjavi dela. 1 “"UtiI dohodki delavcev družbenih dejav0,^ "J'': in v središču pozornosti 25. septembra 1976 stran . nkcionirati ekonomičnost' poslovan-’ namenske uporabe sredstev posebej j,te dejavnosti, saj glede tega veljajo 150 splošna pravila, kot samoupravni P°razumi. Zakon pa tudi ne more naprej normirati nekih jamstev, da ^do organizacije združenega dela, ki r Posebnega družbenega pomena, vna!e skladno s sporazumi, ker tudi v s ni pogledu veljajo splošna pravila o P°razumih, družbeni interes pa se ebavlja tudi s pravico soodločanja Porabnikov, ustanoviteljev in podoben’ kakor je določeno tudi v ustavi SR Avenije. ša^azPrava je opozorila tudi na vpra-kako zagotoviti normalni razvoj te!r°ma delo SIS, če zaradi objektivnih av večji proizvajalec v občini zaide v (jj, avVe in ni možno zaradi splošnega Uzbenega interesa, denimo šolstvo in ravstvo — zmanjševati dogovorjenih v Ogramov. Tudi ta vprašanja ne sodijo ^sternski zakon, potrebno jih bo ra-t ,^vati z republiško zakonodajo pa s'v republiških samoupravnih intere-P skupnosti na osnovi načel vzaje-i, i°vsti. solidarnosti in spoštovanju P osnega družbenega interesa. v ^meniti je treba še bojazerr, da bodo nekaterih primerih delavci v družbe-n dejavnostih vulgarizirali nekatera zmerja po načelu tržnih cen, ker ^akon uporablja izraz »cena«. Zakon da ne gre za tržne cene. Uve-je medsebojnih razmerij za-Va v določenih primerih sporazum- i; m", aa H^janje shkteva v doii 0 določene cene, ki pa niso tržne. Za ^^eševanje konfliktov in deformacij tr k''3 v zakonu instrumentarij, po-ono pa je tudi upoštevati delovanje vruzbenopolitičnih organizacij, pred-sem pa enakopravnost uporabnikov in n>lcev v SIS ter način njihovega Pdločanja. Svobodna menjava dela v okviru ganizacij, ki so posebnega družbe-. §a pomena, pa se ukvarjajo z mate-a*no proizvodnjo, je tvarina posebnih konov. V ta sklop spadajo tudi ra-®rja, ki nastajajo med temi organi-Cljami in krajevnimi skupnostmi. Ugotoviti moramo, .da so delavci (P^jeli določbe o dohodku kljub temu, zaostrujejo pogoje gospodarjenja, r vodijo k jasnim razmerjem in pre-ecuiejo manipulacije v odločanju. k.®>lo je nekaj pripomb in predlogov, s° težili za spremembo določb o ,i onizacijk Povsem razumljivo je sta-Ce v zakonu, da je amortizacija ^menjena tekoči reprodukciji. Predaš1 0 dopustnosti povečanja amortiza-tele-tud' za razširjeno reprodukcijo (jg.d0 v bistvu k odtujevanju odločanja „ avcev o namenu združevanja sred-ripi-’ . oblikovanju nenamensko opre-^Jenih sredstev. Posebej očitna pa je težnja, e obveznosti, saj je bil med drugim Van..-’ da bi s tem omogočili izigra-Ddlft*na^ m'n'rna^no stopnjo šteje kot Povs, zacija etn določen predlog, naj se amorti- tna postavka pri izračunavanju iz d°Ve Za prispevkov in davkov °hodka temeljne organizacije. ^ sklopu problematike čistega dolin ka n' rno8°^e vgrajevati posebej še tj anciranja krajevne skupnosti, ker se gJ^Dblemi urejajo z določili ustave . Ker je zakon sistemski za po-v ”cJe združenega dela, tudi ni mogoče drob kvantifikacijskih in po- Dnih elementov za obračunavanje latev in prispevkov. deb*0^110 so ^'*e poudarjene zahteve p avcev. naj se obveznosti za zadovo-Spl^Hje skupnih in splošnih potreb in Dra družbenih potreb obravnavajo pidoma enkrat v letu in hkrati, b- vsem ob sprejemanju planov, kar čvr0ni?g°^al0 globalno odločanje in te.lso podlago za veljavnost planov. čeprav osnutek v 101. členu ne po- stavlja pravila, da so sredstva, ki so iz čistega dohodka izločajo za skupno porabo, izenačena glede davkov in prispevkov s sredstvi za osebne dohok-ke, so bili izraženi številni pomisleki zlasti glede stanovanj, obratov druž- disciplinske komisije z udeležbo oseb zunaj temeljne organizacije, ker bomo tako odločneje preprečevali šikane in lažno solidarnost. Rešitev resda ni dosledna glede pritožbenega organa, vendar naj bi bil ta izrecno delavski svet, kar je tudi logično glede na odgovornost kolektivnih izvršilnih organov delavskemu svetu. Nismo sprejeli pomislekov glede obveznega vroče-vanja samoupravnega splošnega akta ob sklenitvi delovnega razmerja, ker menimo, da je to nujno in normalno, poudariti pa bi bilo treba v večji meri dolžnost ustreznih delavcev, da še posebej novega delavca seznanjajo z vsebino, kot je to urejeno v predpisih o varstvu pri delu. Glede razporejanja delavcev na druga delovna mesta je bila izražena bojazen o možnosti šikan, zato smo v naš predlog vnesli varovalno klavzulo, da je nova razporeditev možna ob doslej veljavnih pogojih. V javni razpravi so razpravljavci večkrat opozorili, da bi bilo potrebno v posebni določbi izhajati iz ustavnih načel o posebnem varstvu žensk pri delu v smislu zaščitne funkcije materinstva. Tako naj bi zvezni zakon še zlasti opredelil varstvo na delovnem mestu sistem samoupravno združenega dela. Omeniti velja potrebo, naj bo iz zakona jasno razvidno, da združevanje dela, kmetijskih zemljišč in drugih sredstev, ki jih lahko kmetje združujejo, ni kumulativno, temveč le alternativno, torej tolikšno, kolikor je potrebno glede na obseg in naravo skupne proizvodnje. Pri pogodbenih organizacijah združenega dela pa je potrebno natančneje opredeliti vlogo delavcev kot podpisnikov pogodbe, urediti način prehoda iz pogodbene organizacije v delovno organizacijo združenega dela in še možnost, da s posebnim zakonom urejamo statusne spremembe pogodbenih organizacij. V zvezi s samoupravnim organiziranjem združenega dela je bilo veliko pripomb in predlogov. V končnem predlogu smo poudarili predvsem naslednja vprašanja: jasnejša opredelitev sporazuma o združevanju delavcev v temeljno organizacijo; opredelitev deleža skupnih služb pri razporeditvi sredstev in pravic v zvezi s skladom skupne porabe; opustitev taksativnega naštevanja vsebine samoupravnih sporazumov; razreševanje konfliktnih situacij med delavci delovne organizacije in ustanoviteljem; dopolnitev bene prehrane in štipendiranja, kar vse bomo urejali z republiško zakonodajo. Razgibana razprava o delovnih razmerjih Javna razprava o problemih delovnih razmerij je bila močno razgibana. Lahko ugotovimo, da so delavci pozdravili v zakonu predlagane rešitve, ki zaostrujejo odgovornost. Nismo sprejeli pomislekov, češ da o konkretnih (posamičnih) odločitvah ne bi mogel odločati kolektivni izvršilni organ, temveč le neposredno izvoljeni, ker so konkretne odločitve posledica splošnih, ki jih sprejema delavski svet (kadrovski plan in podobno) ali pa delavcev, ko sprejemajo samoupravne splošne akte, ter gre torej v bistvu za izvršilne funkcije. Ker pa je treba v disciplinskih postopkih zagotoviti organ, ki naj neodvisno odloča, je pravilna rešitev, da je ta neposredno izvoljen. Lahko rečemo, da je večina sprejela predlagano sestavo med nosečnostjo in obseg pravic v času trajanja porodniškega dopusta. Podrobnosti pa naj bi urejal republiški zakon. Ob kršitvah delovnih obveznosti so bila izražena mnenja, da je vprašanje, zakaj zakon navaja s primeri hujše kršitve, češ da s tem omejuje samoupravno urejanje. Sodimo pa, da prav to prispeva k poenotenju prakse. Obširne so bile razprave o denarni kazni. Ugotoviti moramo, da je večina delavcev za poostritev odgovornosti, vendar pa za omejitev možnosti izrekanja, seveda tudi s tem, da ta ali republiški zakon ureja minimum in maksimum ter sploh način izrekanja. Samoupravno organiziranje združenega dela Javna razprava je močno posegla v probleme povezovanja osebnega dela v opredelitve sestavljene organizacije združenega dela še z združevanjem delovnih organizacij, ki proizvajajo različne proizvode, ki lahko pomenijo komplementarno storitev, in opredelitev združevanja ene delovne organizacije v več sestavljenih s pogojem, da ne prihaja do nasprotujočih si interesov, ker se sicer razvrednotijo ekonomski cilji sestavljene organizacije; in končno, v okviru skupnosti združenega dela je treba za medsebojno plansko poslovno sodelovanje vnesti opredelitev, ki bo omogočala institucionalizacijo organov upravljanja v teh skupnostih tako, da se povečuje možnost raznolikega samoupravnega organiziranja združenega dela. Povzeli smo tudi predloge in pripombe, ki govore o problematiki določitve in registriranja statusa organizacij združenega dela. Nismo mogli potrditi predlogom, naj bi zakon opredelil število delavcev, ki je potrebno kot minimum za temeljno organizacijo, in po drugi strani največje število delavcev, ki so lahko v temeljni organizaciji. Niso sprejemljivi tudi predlogi za oblikovanje delovnih enot z omejenim obsegom pravic, ker je treba upoštevati, da je že v ustavi določen kot temeljni subjekt dohodka temeljna organizacija, s predlagano rešitvijo pa bi tudi omogočali različne manipulacije, ki ne bi bile sprejemljive. Obstajale so težnje, da bi predvideli državno intervencijo, ko se temeljna organizacija organizira s sodno odločbo, in sicer takrat, ko se delavci za to ne bi odločili. O tem so znana politična stališča! Podobno velja za predlog, naj bi sodišče odpravilo sklep o organiziranju temeljne organizacije na pobudo družbenega pravobranilca samoupravljanja in drugih, torej brez spora, ki bi ga sprožili delavci v drugih delih delovne oziroma temeljne organizacije. Ta vprašanja se bodo morala razreševati predvsem z intenzivnim političnim delom organiziranih subjektivnih sil. Precej razprav je bilo o ustavni podlagi za samoupravni sporazum o združevanju delavcev v temeljni organizaciji, ter sploh o pravni naravi tega akta zlasti glede na Sedanja pojmovanja, da je z ustavo opredeljen statut kot hierarhičen akt v temeljni organizaciji. Nismo sprejeli mnenja, da tak sporazum nima ustavne podlage, saj najdemo oporo za sprejem takega sporazuma v II. odstavku 122. člena. Dileme o pravni naravi in posledicah pa tudi niso sprejemljive, ker iz 444. člena osnutka jasno sledi, da je sporazum sprejet z večino glasov v postopku referenduma, torej z avtoriteto večine in je zato norma. Zato je razumljivo, da delavcu, ki vnaprej odklanja spoštovanje dogovorjenih norm, preneha delovno razmerje. Nesporazumi so nastali zaradi prevoda, ker je bil v obeh primerih napačno uporabljen izraz »sprejemati«. Nekateri predlogi za poenostavitev odločanja o statusnih spremembah niso sprejemljivi, ker gre za temeljna vprašanja, ki se lahko razrešujejo le ob soglasju vseh temeljnih organizacij, ter ob tem. da je njihovo stališče sprejeto z večino glasov. Uresničevanje samoupravljanja, delegati, volitve Uresničevanje samoupravljanja delavcev v združenem delu je bilo deležno velikega zanimanja. Več pripomb je bilo izrečenih na določbe o referendumu kot posebni obliki osebnega izjavljanja. Večina se je strinjala s tako obliko osebnega izjavljanja, vendar bi veljalo ponovno razmisliti, katere naj bodo zadeve, o katerih bi tako odločali. Natančnejše prebiranje določbe 441 člena osnutka namreč le pokaže, da referendum ne bo tako pogosta oblika izjavljanja, kakor nekateri poudarjajo. Seveda je razumljivo, da je pred izvedbo referenduma nujno potrebna razprava o vprašanju, o katerem se odloča. Opozorili pa smo, da bi bil čas, ko se lahko referendum ponovi, v mnogih primerih krajši, podrobno naj bi to uredili z republiškim zakonom. Pomanjkljivo je tudi opredeljena določba o pristojnosti sodišča združenega dela, če referendum ne uspe, ker niso razvidne oblike odločitve. Mnogo razprav je povzročilo nejasno besedilo o mandatu delegata delovnega procesa v delavskem svetu. Da bi se izognili zmotnim pojmovanjem, da gre za vezani mandat, smo sprejeli predlog, da se beseda »navodilo« delegatu zamenja z ustreznejšim izrazom »napotilo«. V praksi je tudi veliko dvomov o pravicah delovne skupnosti. Zato' smo predlagali, naj bi bile te pravice jasneje opredeljene, predvsem naj bi jasno opredelili, da delovne skupnosti v delavskem svetu delovne organizacije enakopravno odločajo o vseh vprašanjih. Med odločanje delavcev prek delegatov v skupščinah družbenopolitičnih skupnosti in skupščinah samoupravnih interesnih skupnosti je potrebno vnesti tudi odločanje v samoupravnih organih krajevnih skupnosti. V zvezi z volilnim pravom v organizacijah združenega dela pa smo zavzeli stališče, da je potrebno poudariti, da je v temeljni organizaciji enotna kandidatna lista, vendar taka, da omogoča izvolitev delavcev iz vsakega dela delovnega procesa. Očitno pa je, da volilni sistem narekuje sprejem posebnega zakona, ker so se v razpravah pojavljala številna vprašanja, denimo problem pasivne volilne pravice, vključevanje sezonskih delavcev, nadomestne volitve in potreba po določenem kvorumu, pristojnosti volivne komisije za zagotavljanje zakonitosti volitev in podobno. Predlagali smo še, da smotrneje opredelimo funkcijo vodje delovne skupnosti. V okviru tega poglavja pa tudi v nekaterih drugih primerih so bila zastavljena vprašanja, ali je osnutek zakona skladen z ustavo. Razpravljavci so razlagali ustavne določbe ozko po gramatikalnih načelih, kar pa ni sprejemljivo. Ustavne določbe je namreč treba vedno razlagati skladno s temeljnimi določbami, ki narekujejo smer družbenega razvoja in osnove družbenopolitičnega sistema. To je torej vodilo pri presojanju urejanja določenih razmerij z zakoni. RAZPRAVA SERGEJA KRAIGHERJA, PREDSEDNIKA PREDSEDSTVA SRS "jei tira Slo' fin TO rfv goč Pra Pps ftia Ptc 1« Pp: ‘l} no 'tu ta; Ob 4 idi k va i«. P« ni St: cc 0< Imamo pravico in odgovornost, da revolucionarno vsebino zakona prelijemo v vsakdanjo prakso Pri uresničevanju osnovnih usmeritev iz osnutka zakona o združenem delu ne gre samo za družbeni proces, ampak za težak, stalen in uporen razredni boj, ki ima globoko revolucionarno vsebino — Razredni boj, ki ga bijemo v Jugoslaviji, pomeni sestavino tistega širokega razrednega boja, ki se bije tudi v mednarodnem merilu za spremembo položaja delavca v odnosu do pogojev in rezultatov njegovega dela V svoji razpravi bi najprej poudaril, kar so doslej poudarili tudi vsi razpravljavci, in sicer, da imamo v referatu tovariša Barboriča in v povzetku pripomb in predlogov iz javne razprave o osnutku zakona o združenem delu, ki ga je podal tovariš Šinkovec, zelo utemeljeni gradivi, ki sta lahko podlaga za nadaljnje delo v uresničevanju tistih rešitev, ki so že vsebovane v ustavi in ki so podrobneje razdelane v osnutku zakona o združenem delu. Te rešitve so našle svojo osnovno podporo in potrditev v široki, doslej najširše organizirani javni razpravi, če upoštevamo število udeležencev in njeno konkretnost v zvezi z vprašanji, ki so bila sprožena. Lahko rečemo, da so bile v javno razpravo vključene skoraj vse samoupravne organizacije in skupnosti ter vse družbenopolitične skupnosti. RAZREDNI POMEN IN VSEBINA OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Že sama razprava kaže, to je razvidno iz referatov, pa tudi iz ocene posameznih pripomb, ki so bile dane v razpravi, da so razlike v poudarkih, ki jih dajemo posameznim problemom in predlogom za njihovo rešitev. Če rečem, da gre za razlike v poudarkih, ne želim pri tem zmanjševati pomena teh razlik. To bi bilo napačno prav zaradi tega, ker se morajo prav sindikati in sindikalne organizacije, zveza komunistov in komunisti, ki delajo v sindikatih, neprestano zavedati, da ne gre pri uresničevanju osnovnih usmeritev iz osnutka zakona o združenem delu samo za družbeni proces, ampak gre za težak, stalen in uporen razredni boj, ki ima globoko revolucionarno vsebino. Tudi tu obstaja razlika v poudarku, ki je razvidna iz referata in iz gradiv, ki so bila pripravljena za to konferenco. Vendar mislim, da se moramo ravno kot organizirana, najbolj osveščena družbenopolitična sila, tako komunisti kot celotno članstvo sindikata, zavedati, da mora biti stalno prisoten globok razredni pomen in vsebina boja, ki ga bojuje delavski razred Jugoslavije in vseh njenih republik in pokrajin, ki ga bojujejo delavci in delovni ljudje v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti s tem, ko v življenje in v družbeno prakso uvajajo rešitve, ki jih je postavila ustava, dosti bolj razdelano pa jih vsebuje osnutek zakona o združenem delu. Prav zaradi tega, ker je osnutek zakona o združenem delu v svojih osnovnih izhodiščih doživel najširšo podporo vseh delovnih ljudi tako v mestih kot v vaseh in na vseh področjih družbenega dela in življenja, imamo pravico in odgovornost, da to globoko revolucionarno vsebino do konca prelijemo v našo življenjsko vsakdanjo prakso in da najde svoj odraz v vseh naših samoupravnih aktih kot tudi v aktih, ki jih prinašajo skupščine družbenopolitičnih skupnosti. Ni odveč, če tudi ob tej priložnosti poudarimo dejstvo, da ta razredni boj, ki ga vodimo v Jugoslaviji na tem področju in ki v največji meri zaposluje vse družbenopolitične in subjektivne sile, pomeni samo sestavni del tistega širokega razrednega boja, ki se vodi udi v mednarodnem merilu za spremembo položaja delavca v odnosu do pogoicv in rezultatov njegovega dela. To dobiva vedno bolj zaostrene mednarodne oblike in posledice z vse močnejšim uveljavljanjem multinacionalnih in nadnacionalnih kompanij, ki se povezujejo z vrhovi buržoaznih držav. Z druge strani ti procesi krepijo tudi vlogo države in državno-lastninskih elementov in tendenc v socialističnih državah, ki menijo, da je mogoče v tem razrednem boju edino s krepitvijo države in moči državnih organov ohraniti in razvijati, kar si je delavski razred v deželah, kjer je zmagal socializem in kjer je delavski razred na oblasti, že ustvaril in pridobil. Zato mislim, da je zelo pomembno, da ravno v tem boju, ko nas sočasno tehnična revolucija sili k vedno večji koncentraciji tako materialnih kot tudi finančnih sredstev in kadrov, k vedno večji koncentraciji znanja in pameti, najdemo rešitve in odgovore za vsakodnevno prakso, kako se lahko opravi ta koncentracija znanja, pameti in finančnih ter materialnih sredstev, ne da bi se zmanjšal, ampak obratno, da bi se povečal vpliv delavcev na sredstva, ki jih ustvarjajo, in na pogoje njihovega dela, na pogoje razvoja celotne družbe in delavčeve lastne eksistence. DELAVEC MORA RESNIČNO V VEČJEM OBSEGU KOT DOSLEJ ODLOČATI O POGOJIH IN REZULTATIH SVOJEGA DELA Če grem s tega kratkega splošnega uvoda na konkretno temo zakona o združenem delu, mislim, da je prav, da se jasno opredelimo v svoji lastni akciji do tistih osnovnih vprašanj iz osnutka zakona o združenem delu pa tudi iz naše lastne prakse od uresničevanja ustavnih amandmajev, sprejetja ustave in zdaj v zvezi s spreminjanjem odnosov, ki smo jih dosegali in premiki, ki smo jih dosegli ob razpravi o osnutku zakona o združenem delu, kje so tista osnovna ključna vprašanja, od katerih je odvisno, ali delavec resnično v večji meri kakor doslej odloča o pogojih in rezultatih svojega dela oziroma kje se zadržujejo še stare oblike in stari odno- Tudi na tej konferenci moramo dati zelo jasen odgovor na vprašanje, ki se velikokrat zastavlja, ko se slišita dve trditvi, ki sta do neke mere druga drugi nasprotujoči. Po eni strani govorimo, da je bilo približno 80% delavcev vključenih v javno razpravo o osnutku zakona, po drugi strani pa govorimo, da je ta razprava še vedno v precejšnji meri šla mimo delavcev in da so v konkretnih pripombah in posledicah, ki izvirajo iz njih pri urejanju notranjih odnosov v vsaki samoupravni organizaciji, delavci stali ob strani. Če hočemo zavzeti pravilen odnos do tega protislovnega si stališča in ocene, moramo vendarle v naši samoupravni praksi in v političnem delu v večini samoupravnih organizacij in skupnosti doseči korenite spremembe. Te pa bomo dosegli le, če bomo vse te tako imenovane sistemske rešitve, ki jih vsebujejo ustavni amandmaji in ustava ter zakon o združenem delu, dosledno povezovali z reševanjem neposrednih vprašanj, nalog in interesov delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela, v krajevnih skupnostih, kmetov v zadrugah in v njihovih vaseh, delavcev v ustanovah in družbenih službah ter državnih orga- nih, ki stojijo pred njimi pri tekočem opravljanju njihove funkcije, in z reševanjem tistih razvojnih problemov, ki so si jih sedaj veliko jasneje opredelili v srednjeročnih družbenih planih. Prava bitka, ki jo moramo izboriti in po kateri se lahko tudi ocenjuje, kakšen korak smo v tem pogledu dosegli v naši dosedanji praksi, je ravno v tem, da vse te pravne, upravne, strokovne in druge ustrezne službe v naših organizacijah združenega dela, v različnih oblikah njihovega združevanja na vseh področjih družbenega dela in življenja, dejansko pripravimo do tega, da probleme, za katere po strokovni plati odgovarjajo, tudi v resnici povezujejo z razvijanjem družbenoekonomskih odnosov v njihovih delovnih organizacijah, v njihovih temeljnih organizacijah, v krajevnih skupnostih in drugje v skladu z opredelitvami ustave in z osnovnimi usmeritvami, ki jih prinaša zakon o združenem delu. Treba se je zavedati, da gre pri vseh tekočih vprašanjih vedno na tak ali drugačen način za tako ali drugačno koncentracijo sredstev in ponovno prerazdelitev denarnih sredstev in kadrov in s tem v zvezi tudi za tako ali drugačno reprodukcijo tistih odnosov, ki stoje za takim gibanjem denarja oz. družbenih sredstev. Če bomo v teh okoljih na eni strani razpravljali o spremembah družbenoekonomskih odnosov, na drugi strani pa tega ne bomo povezovali s konkretnim spreminjanjem teh odnosov v teh okoljih, ne bomo reševali na trajnih osnovah tekočih problemov, v katerih ljudje živijo, niti problemov, z reševanjem katerih si ustvarjajo eksistenco za jutri. S tem pomagamo tistim silam, ki so iz različnih razlogov za to, da se zadrži obstoječe stanje v družbenoekonomskih odnosih, da se reproducira v procesu družbene reprodukcije, skratka, da se ne vnašajo novi elementi pri reševanju tekočih vprašanj in naših razvojnih problemov, ki bi s postopnim svojim delovanjem tudi sami po sebi začeli širiti samoupravne osnove naše družbenoekonomske ureditve in tudi odločanja o razpoložljivih pogojih in rezultatih dela. Delavce lahko resnično vključimo v neposredno reševanje vseh sistemskih problemov le na bazi njihove aktivnosti pri reševanju njihovih konkretnih dnevnih interesov in tistih interesov, ki so mu na dlani kot pogoj za uveljavljanje njegove eksistence v bodoče, torej le tako, če bodo delavci sami aktivno reševali ta vprašanja, če se bodo uveljavljali v vseh oblikah in odnosih, ki jih ustava in zakon o združenem delu vsebujeta in nakazujeta kot njihovo pravico in dolžnost. Mislim, da smo v tem pogledu še vedno preveč sužnji prakticizma in pragmatizma, ki od danes do jutri rešuje svoje probleme in ki tekoče probleme ločuje od sistema in od spreminjanja družbenoekonomskih odnosov in hote ali nehote v bistvu angažira nosilce zadrževanja sedanjega stanja z vsemi elementi državnega administrativnega socializma, s skupinsko lastninskimi tendencami in mezdnega položaja in miselnosti delavcev. Mezdna miselnost in mezdni položaj delavcev je posledica skupinsko lastninskih in državno lastninskih pritiskov na delavca; in obratno: sami ti pritiski ohianjajo tako mezdno miselnost. O GRADIVIH ZA KONFERENCO IN O SKLEPIH KONFERENCE MORAJO RAZPRAVLJATI VSE OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA V VSEH TEMELJNIH ORGANIZACIJAH ZDRUŽENEGA DELA Iz tega bi morali narediti za praktično akcijo sindikatov še drug zaključek: današnja konferenca je predvsem konferenca delegatov iz ustreznih strokov- nih zvez sindikatov in družbenopolitičnih organizacij in ustanov, ki so povabljene kot gostje. V tem pogledu bi morali v bodočem delovanju sindikatov narediti še korak naprej, in sicer v tem smislu, da bi referat tovariša Barboriča z določenimi spremembami ali dopolnitvami, kakor bo pač ta konferenca ocenila, in povzetek, ki ga je dal v imenu odbora za koordinacijo razprave o osnutku zakona o združenem delu tovariš Šinkovec, razdelili osnovnim organizacijam sindikata v vseh temeljnih organizacijah združenega dela. Na tej osnovi in na podlagi sklepov konference bi morali organizirati posvetovanja po političnih regijah z ene strani, z druge strani pa tudi posvetovanja delegatov temeljnih organizacij združenega dela v vseh zaokroženih proizvodno-finančnih, proizvodno-dohodkov-nih in potrošnih enotah, ki povezujejo proces dela od surovin prek predelave do prodaje in končno do samega potrošnika v posameznih področjih družbenega dela. Mislim, da bi na ta način napor, ki je bil vložen v priprave za to konferenco in ki kaže resnično zelo suvereno obvladanje problematike in odnosov, ki se z? to problematiko skrivajo, prišel v polni meri do veljave in dal v polni meri svoje rezultate. S tem bi naredili korak naprej k temu, da bodo v resnici vsi ti problemi, ki so obenem problemi tekočega življenja in dela vsakega delavca, kakor živi in dela v TOZD, krajevni skupnosti, v samoupravni interesni skupnosti, prišli s tem do izraza. S tem bi tudi dosegli, da bodo dejansko vse spremembe in revolucionarni boj, ki ga te spremembe v naših družbenoekonomskih odnosih predstavljajo, prišle do izraza v sami neposredni aktivnosti delavcev kot neposrednih nosilcev tega boja in teh sprememb. To predlagam kot dopolnilo tistemu delu referata tovariša Barboriča, kjer je dal po mojem mnenju zelo uspelo kritiko in oceno dela sindikatov in sindikalnih organizacij. Če hočemo v resnici brez občutka, da olepšujemo situacijo, trditi, da smo na tem, da premagamo forumsko delo, da premagujemo familiarno povezanost sindikalnih vrhov in vrhov drugih družbenopolitičnih organizacij z upravno-tehnično inteligenco, potem bomo do take gotovosti prišli edino takrat, ko bomo prepričani, da v resnici delavci v TOZD sodelujejo pri odločitvah, pri sklepih in gradivih, na podlagi katerih se oblikujejo sklepi forumov in takih organov sindikatov ali drugih družbenopolitičnih organizacij, kot so ta in podobne konference. S tem v zvezi bi opozoril na tista vprašanja, ki bi morala priti do izraza ravno v našem dnevnem delu in pri tekočem spreminjanju odnosov pri reševanju dnevnih in neposrednih razvojnih problemov in za katera mislim, da so najbolj pereča in da se na njih dejansko lomijo kopja v razrednem boju prav zaradi globoke revolucionarne vsebine sprememb, ki jih vnašamo v obstoječe stanje s čimer dajemo tudi odgovor dilemam, pred katerimi neposredno nedvomno stoji ves razviti industrializirani svet. V vseh gradivih o oceni situacije bi morali dati v ospredje vprašanje položaja delavcev v TOZD, z drugo.besedo, ali je organiziranost delavcev v TOZD, kot jo imajo sedaj in do katere smo prišli v dosedanjem razvoju samoupravljanja in uresničevanja ustavnih amandmajev, ustave in osnutka zakona o združenem delu, tista organizacijska oblika, ki v resnici zagotavlja in omogoča delavcu neposredni vpliv in odločanje o pogojih in rezultatih njegovega dela, o ustvarjenem dohodku, ki odraža rezultate tega dela in v svoji osnovni in ekonomski vsebini tudi predstavlja pogoj nadaljnjega razvoja te temeljne organizacije, ki postavlja torej delavdj v sistemu dohodkovnih odnosov v položaj, da lahko odločajo o celotne111 sklopu svojih interesov tako glede m8' terialnega kot socialnega in prosto1' skega razvoja. Strinjam se s tistim od razpravlja'1.' cev, ki je poudaril, da iz neferata sled1’ kakor da je težišče našega nadaljnje^11 dela predvsem v samoupravnih intere' snih skupnostih in da so te sarnoU' pravne interesne skupnosti naša šibk točka. Dodatno k temu, kar je pove’ da1 ta tovariš, bi dodal, da iz zaključkov, S jih je tovariš Barborič predlagal oa koncu svojega referata, sledi, da se vendarle v TOZD odloča o vsebini"1 taki ali drugačni ekonomski upravič®' nosti tako tržnih odnosov in cen, kak°r tudi svobodne menjave dela, ki leži v osnovi razvoja vsake SIS tako v gosp0' darstvu, kakor tudi v družbenih deja^' nostih. Slabosti, o katerih govorimo,1 obstajajo v delovanju in razvoju. SlS’ tako v njihovem vedenju v zvezi z res" vanjem tekočih problemov na podrocj11 gospodarske infrastrukture kot dri#' benih dejavnosti, so v bistvu odraz sl" bosti, ki se kažejo v doseženi stopnJ1 samoupravljanja v TOZD in položaj0 delavca pri odločanju o ustvarjanju kot o delitvi dohodka v celoti dohodkovni!1 odnosov. Če hočemo pri viru odpravljati slabosti, ki jih ugotavljamo v delu SIS in če hočemo zagotoviti, da bom° postavili delo SIS na solidne družbenoekonomske socialistične samoupravne odnose, potem moramo Pre^T vsem združenost delavcev v TOZU postaviti na svoje mesto. Pri tem vprašanju se ne bi dlje zadrževal. Spomnil bi vas samo na vsebinsko zelo bogati problemski konferenc' republiške konference SZDL Slovenije, ki je prav glede teh vprašanj postp vila na svoje mesto odnose med TOZ" in SIS ter krajevnimi skupnostmi in nj1' hovo vlogo, kakor tudi na vlogo delegacij, ki jih volijo delavci v TOZD za del° SIS in reševanje svojih problemov v KS. Sklepi republiške konference bj nam morali biti v večji meri, kot so bnj doslej, osnova za našo orientacijo prl opredeljevanju konkretnih nalog v vsaki samoupravni organizaciji in skupnosti v zvezi z razvojem in izboljševanjem delovanja samoupravnih interesnih skupnosti ter razvojem 'n delom delavcev v krajevnih skupnostin> v katerih živijo sami in njihove družine- Govori se, da je nesrečna okoliščina’ da se SIS v gospodarstvu morajo konstituirati v pogojih reševanja deficitov-Na drugi strani pa se tudi govori, da čin1 slabše kakšni delovni organizaciji g"’ tem večji je pritisk na to, da najdej0 lastne rezerve in da iščejo rešitve n*1 novih osnovah. To so protislovne ocene, ker izhajajo iz ekstremnih stališč. Mislim, da se bo socialistično sa moupravljanje potrjevalo in uveljav' Ijalo inpoglabljalo samo toliko, kolik°r bo sposobno reševati tekoče problenU- vsake samoupravne organizacije skupnosti, v kateri se ta samouprav113 organizacija in skupnost znajde. Znasl pa se bo vedno pred različnimi Pr° blemi in v različnih situacijah — enkra boljših drugič slabših. Samoupravljanj0 ji v svojem bistvu predstavlja sredstvo oziroma tisto obliko družbenoekonom in ti skih odnosov, v katerih se te težave protislovni interesi, katerih izraz so težave, rešujejo z najmanjšimi možnim družbenimi konflikti na podlagi s" moupravnega sporazumevanja in druz benega dogovarjanja delavcev v zdru ženem delu. Tu moramo pogle03 predvsem, kaj je z delegacijami za sa moupravne interesne skupnosti v te temeljnih organizacijah združeneg3 dela, koliko smo uresničili sklep K SZDL, da je treba vendarle iti od eno^ nih delegacij za vse interesne skupnos na področju družbenih dejavnost! " specializirane delegacije po posarnez družbenih dejavnostih povsod tam, ,^er je družbeno življenje bolj diferen-t, n°- Tako je malokatera občina v Keniji, organiziranja delegacij "■rano' Tako je ____________ ra^en'jh ki ne bi terjala tako diferenci- fp. Ja fi Potem bomo prišli tudi do zbo-gU.^Porabnikov v SIS ter bomo omo-Dia'1’ zt,ori uporabnikov enako- aL v,n° z delavci teh družbenih dejav-_ h organizirajo programe in spreje-Pto° Pro8rame svojega razvoja. V teh (j. §rarnih pa so vsebovane — kar za-s»ka.^ružbene dejavnosti — tudi med-dpiae pravice in obveznosti, ki jih do-^ aJo na tak ali drugačen način zakoni, ?ia^°d pa tudi samoupravni spora-iii 'a01110 videli, da so te pravice Zveznosti večje od finančnih mož- ‘J * ob "Ni n«bo n()ctj ■ »1.1 m ustvarjenega dohodka, potem ln,7m° šli v boj s takim ali drugačnim ra>e^Som Porasta porabe, ampak bomo 0i Povijali o programih, o pravicah in j^eznostih, odločali se bomo, ali smo 4 Pravi jeni te pravice zmanjšati zato. da Pridemo • ' r-.ucmo v realne okvire, ali vztra-v^io npr. na področju zdravstva, otro-e§a varstva, pokojninskega zavaro-■/Ija na teh pravicah, ki jih imamo. Če p^ako, se moramo na drugi strani od-p-edati oziroma omejiti drugje, de-Sta s V temPu izgradnje in reševanja Hovanjskega vprašanja, izgradnje 0 h komunalnih dejavnosti, v višini JPih dohodkov itd. fpi.jP Je eden od problemov, za kate-mislim, da bi ga morali jasneje ipeliti. Opredeliti bi se torej morali j-iPe vloge temeljne organizacije zdru- •Ma dela in "len razvoja samoupravnih stv'1'•’''“Hn°sti tako v gospodar-i P kot v družbenih dejavnostih. OlSKATI je treba najopti-I^LNEJŠO organiziranost Vn AVCEV PO DELIH PROIZ-JipiVEGA PROCESA, V KATE-p*H NAJBOLJ NEPOSREDNO l^E DO IZRAZA INTERES DE- P^rugo vprašanje, ki je s tem poveza-j ’ je položaj delovnih enot po delih ovnega procesa, o katerih govori stava ‘ v.a, da morajabiti delavci iz vseh nači tem m v zvezo je treba opredeliti tudi •lov delovnega procesa na ustrezen . Cln zastopani v delavskem svetu. S pdsebojne pravice in obveznosti, ki določijo delavci v okviru TOZD “diši na podlagi samoupravnega spo-j^riha o združevanju TOZD v te ?Vn° organ'zacijo bodisi s statutom ^„1 nieljne organizacije združenega (jjl • Tudi tu moramo pri odločanju o tet se postavljajo pri reševanju i^ih problemov in interesov delavca Ij^Jati iz delovnega vsakdanjega živ-J nJa in neposrednega razvoja, vsebo-nega v srednjeročnih planih, v kakšni d fP^ziranosti v delovne enote po del Pr°izvodnega procesa lahko pride ‘avčev interes lažje do izraza, da v inf laže sP°zna svoj interes v celoti ni,eresov TOZD, v sistemu dohodkov-a odnosov in prek tega tudi v celotni Dr HVn' organizaciji. Dejansko stojimo rg dvema nevarnostima, ki se ju mo-m° izogibati: če gremo preveč na or-o mzacije, delovne enote in neustrezno ^Predeljevanje pravic delavcev v teh To^rl’ ie nevarnost, da bomo neko že ki je v svojem bistvu že zaokro-jnna celota v skladu z zahtevami ustave v-.^kona, razbili na več delov in spra-OrH Vvnevarnost oblikovanje dohodka in Skr°Panje o njem v TOZD; druga ajnost je, da se ohrani obstoječa or-jg^zifanost TOZD, ki so v precejšn-Die ’ Ce ?e v prevladujočem številu pri-re r°y> še vedno po ustavi in zakonu v ^jaci delovne organizacije, ki bi se zd - razdeliti v temeljne organizacije l^zenega dela. Potem se zahteva de-e. Cev> da se organizirajo kot delovne to d ^el°vn'h procesih, izkorišča za cii l se zadrži taka delovna organiza-stn i/0t TOZD in oblast upravljavskih no . Ur v njihovi podjetniški usmerje-tat l ^zhod iz teh dilem je vedno rezul-osv v?n^rctnega samoupravljavskega (jeiescanja delavcev ter političnega in Pln boja. Na sedanji stopnji razvoja o$v 0.z°revanja naše samoupravljavske čim Sce?osti >n tudi zaradi potrebe po več' VeČl' koncentraciji sredstev, za Osn^° .uč'nkovitost v uresničevanju Qj. pih nalog razvoja vsake temeljne ciie ^1Zac^e vsa^e delovne organiza-Var’ T° rnojem mnenju manjša ne-lavaost dajanje nekih večjih pravic dede! eiT1 V ^e*ovn> enoti kot organizaciji procVcev v zaokroženem — delovnem Za n ki omogoča tudi večji prostor nijT.rično delo z delavci, kot če ohra-2acj?se naprej sedanje delovne organi-sta J® P°d firmo TOZD in delavca v n, ;°dnosih podjetniške prakse in de^ nost*' ^ bistvu predstavlja ta ten-Cjj0Ca srcdstvo, ki omogoča koncentra-ljav 'n odločanja v rokah uprav- o, j Skla struktur in ki ločuje delavca (iol^gojev in rezultatov njegovega RAZREDNA VSEBINA MINULEGA DELA V referatih je govora tudi o tem, da je treba pri oblikovanju dohodka in osebnih dohodkov organizirati še nadaljnji študij in proučevanje o-tem, da bi merila in kriterije v zvezi z minulim delom delavcev, o katerem govori osnutek zakona o združenem delu v poglavju o dohodku in dohodkovnih odnosih, začeli izvajati v praksi tako kot aktiven faktor pri oblikovanju dohodka in pri formiranju in oblikovanju osebnih dohodkov delavcev. To je teza, ki spremlja minulo delo od prvih razprav o minulem delu in njegovem pomenu še pred ustavo 1963. leta. V resnici pa je ta razprava samo drugačen izraz dejstva, da se prav ob minulem delu bojuje velika bitka za oblast, kdo bo odločal o minulem delu — ali delavec, katerega opredmeteno delo to minulo delo je, ali izločene upravljavske strukture, povezane z bančnimi ali administrativnimi in različnimi politično-izvršnimi organi. Tu je bistven prelom, bistvena razredna razlika med socialističnim samoupravljanjem in različnimi oblikami udeležbe delavcev pri upravljanju v kapitalističnih državah. Ti procesi v vključevanju delavcev v upravljanje v kapitalističnih državah so lahko tudi napredni, vendar svoje delovne dobe ustvaril, sicer pa počakajmo, kdaj bodo prišle podrobnejše obdelave, direktive od zgoraj, skratka, od drugod. Nedvomno je ena naših skupnih nalog, to je vseh upravnih organov, posebej še republiškega sekretariata za delo, gospodarske zbornice, sindikatov, ustanoviti mislimo tudi poseben inštitut v Sloveniji, ki se bo ukvarjal le s problemi samoupravljanja, da ob preučevanju izkušenj samoupravljanja še opredeljujejo čimbolj učinkovito in čim ustrezneje pravice in obveznosti delavcev na podlagi minulega dela. Vse te opredelitve pa bodo bolj ali manj vedno splošne, to je, neprimerne za neposredno uporabo v vsaki TOZD. Za opredelitev, na podlagi katere se lahko zagotovijo pravice in obveznosti po tem zakonu in po ustavi delavcu v konkretni delovni organizaciji in v konkretni TOZD in se na njihovi podlagi oblikuje osebni dohodek konkretnega delavca v TOZD, pa se bo morala potruditi vsaka TOZD sama. To opredelitev bo morala posamezna TOZD izoblikovati v skladu s svojimi specifičnostmi, ki jo kot TOZD razlikuje od drugih TOZD, seveda ob sodelovanju s strokovnimi delavci, strokovnimi institucijami, sorodnimi TOZD iz iste ali podobnih pa- produkcije življenjsko interesno med seboj povezani in da lahko najdejo poleg cen, ki nastajajo kot objektivni faktor na tržišču, tudi druge osnove, metode in oblike medsebojnega povezovanja in poslovnega sodelovanja. Tako so z neposrednimi sporazumi o delitvi dohodka, ki nastaja na podlagi tržnih cen, dane neštete možnosti, da v združevanju sredstev in dela rešujejo tiste probleme, kar jim poslovanje zgolj po tržnih zakonih in na podlagi delitve dohodka in razvoja zgolj po tržnih cenah ne bi omogočalo. In to ne velja samo za odločitve za skupna vlaganja, za skupne investicije v osnovna sredstva. To velja tudi za tekoče trajnejše sporazume o nabavi materiala, ki je določene kvalitete in v določenem roku, kjer vedno pride do izraza na tak ali drugačen način tržna cena kot faktor. Vendar se s tem, ko se določi tržna cena, daje tudi osnova za ocenitev, kako bo taka cena vplivala na ekonomski položaj prodajalca te surovine oziroma reprodukcijskega materiala in kako je na podlagi te cene sposoben : izvršiti svojo enostavno in razširjeno reprodukcijo in uresničevati plane v skladu z družbeno funkcijo in zahtevami, ki so v planu vzpostavljene, ter v kakšnem položaju je predelovalec ali se razvijajo na kapitalističnih osnovah. Pri nas imamo svojo razredno vsebino, ki ne more priti do izraza in do svoje polne veljave, dokler delavec v svojem dohodku, ki ga ustvarja, ne vidi tudi rezultatov svojega minulega dela, torej rezultatov investicij sredstev, ki jih je poustvarjal v osnovna in obratna sredstva in povečanja dohodka na podlagi teh investicij bodisi v lastni organizaciji bodisi v združevanju dela in sredstev z drugimi organizacijami, s katerimi stopa v uresničevanje skupnih programov, bodisi prek poslovanja banke (interne ali splošne banke), ki je tudi samo oblika združevanja.sredstev, ki jih delavec ustvarja. Dosežena sredstva, to so delavčevo minulo delo. To ni nič novega, treba je samo sprejeti dejstvo, da so družbena sredstva delavčevo minulo delo, da je dohodek, o katerem se odloča, da jo to delavčevo minulo delo razporejeno po zakonitostih procesa družbene reprodukcije deloma v osnovnih sredstvih, deloma v obratnih sredstvih, v nedokončani proizvodnji in deloma v svobodnih sredstvih na računih podjetij. Vsako povečanje tega dohodka je vedno odraz in rezultat določenega dela, ki je opredmeteno v tem povečanju dohodka. To se da tudi knjigovodsko ugotoviti in dokazati. To ni težko izračunati, vendar se je treba prilagoditi v naši knjigovodski in računovodski praksi zahtevam, ki jih postavlja od ustavnih amandmajev naprej ustava in ki jih podrobneje konkretizira osnutek zakona o združenem delu. V javni razpravi so bile dane pripombe, da so opredelitve zakona o združenem delu, ki se nanašajo na minulo delo, presplošne. Vesel bi bil, če bi ob teh ugotovitvah dobili predloge, da se te opredelitve zakona konkretizirajo. Vendar se po navadi kritiki določil, ki govorijo o minulem delu v osnutku zakona o združenem delu, zadovoljijo samo s kritiko. Njihove pripombe se omejujejo na to, o čemer je govoril delegat iz kovinske industrije, da sedaj, ko smo ugotovili, da so te opredelitve presplošne, zadržimo staro stanje, da nagrajujemo v obliki minulega dela morebiti še delovno dobo ne glede na rezultate, ki jih je posameznik v času nog. Čim več bo teh iniciativ, tem laže bo tudi tako imenovani institucionalizirani znanosti pa tudi drugi znanosti, ki raste neposredno iz prakse, ker jo življenje sili, da daje odgovor na konkretna vprašanja, dajati rešitve, ki bodo prestale preizkušnjo prakse, ker bodo tudi teoretično dovolj utemeljene. Če hočemo v pogledu investicij in investicijskih odločitev ter v pogledu vloge delavca pri odločanju o oblikovanju dohodka in o povečevanju dohodka v bodoče narediti korak naprej, moramo odslej minulo delo vgrajevati vnaprej ali pa za nekaj let nazaj, kolikor se da knjigovodsko ugotoviti, v kriterije, po katerih se meri udeležba TOZD v ustvarjanju celotnega dohodka delovne organizacije in celotnega družbenega dohodka in v kriterije, po katerih se opredeljuje prispevek vsakega delavca posebej pri povečevanju dohodka delovne organizacije in celotnega družbenega dohodka in s tem v zvezi tudi družbene produktivnosti dela. Ta dohodek in osebni dohodek delavca moramo povezati z naraščanjem dohodka kot rezultatom minulega dela. To pa je v različnih delovnih organizacijah in v različnih panogah različno, specifično. Kar se da povzeti na skupni imenovalec, je naloga sindikatov, ustreznih panožnih svetov v zbornici in tistih institucij, ki se s tem ukvarjajo, ter instituta za samoupravljanje, ki bo ustanovljen. PROBLEMI CEN, TRŽNIH CEN, INTERNIH CEN IN SVOBODNE MENJAVE DELA Tretje tako področje, pri katerem se tudi pojavlja določena fetišizacija starih odnosov v naših socialističnih odnosih, je področje cen, tržnih cen, internih cen in svobodne menjave dela. Tudi ta problem obravnavamo zelo splošno, na star način — od cen blaga, do cen denarja in kredita oz. obrestne mere, kot da se v naših družbenoekonomskih odnosih ne bi nič spremenilo, kot da nimamo družbene lastnine, katere bistvo je ravno v tem, da so delavci, organizirani v TOZD, v procesu re- finalist, ki po takih cenah ta reprodukcijski material kupuje, in kako bo na podlagi takih cen sposoben izvršiti tiste naloge iz dohodka, ki ga ustvarja, ki se mu postavljajo v zvezi s tekočo reprodukcijo in z družbeno funkcijo, ki je zanj predvidena v srednjeročnih družbenih planih, sporazumih o temeljih plana, dogovorih o temeljih plana in na drugih temeljih, na katerih danes sloni naš gospodarski razvoj. Če se o teh vprašanjih pravilno opredelimo glede položaja TOZD in delovne enote s tem v zvezi (ta delovna enota v delovnem procesu mora biti TOZD, kajti za to obstajajo pogoji; TOZD pa se mora spremeniti v delovno organizacijo), če se pravilno opredelimo v odnosih do samoupravnih interesnih skupnosti ravno v TOZD — to velja tudi za vso problematiko o odnosih in delovanju krajevnih skupnosti — potem bomo Uidi laže reševali v konkretnih razgovorih z delavci njihove probleme v zvezi z zagotavljanjem tekočega poslovanja, izplačila plač in nabavljanja materialov, obnavljanja zalog materiala za tekočo reprodukcijo kakor tudi za uresničevanje investicijskih planov, za povečevanje in širjenje materialne baze njihovega dela, laže se bomo z njimi dogovarjali tudi o programih in tempu ter pogojih razvoja posafneznih družbenih dejavnosti kakor tudi o reševanju problemov v krajevnih skupnostih. S tem bomo tudi laže prišli do celotnega niza dohodkovnih odnosov, na podlagi katerih morajo najti vse samoupravne organizacije in skupnosti, ki so dohodkovno odvisne, svoj interes in svoje pogoje za svoj razvoj. S tem bomo laže vplivali na stabilizacijo vseh gibanj na trgu in s tem tudi na odnose, ki se pojavljajo na trgu. Tako bomo tudi konkretno začeli z reševanjem problemov trgovine in proizvodnje. Sedaj o teh stvareh govorimo zelo abstraktno. Ta problem bomo rešili šele takrat, ko bodo proizvajalci, ki blago proizvajajo, imeli v resnici možnost reči svojo odločilno besedo v odnosu na dohodek, ki se ustvarja v trgovini ali v sferi prometa na podlagi njihovih proizvodov. Zdaj še vedno vse ostaja na liniji upravnih, strokovnih, tehničnih in komercialnih služb, med vodstvi TOZD trgovine in proizvodnje in večinoma še — čeprav so tukaj že izjeme — vendarle na podlagi starih klasičnih kupoprodajnih odnosov, ki so z razvitostjo družbene delitve dela in tehnično osnovo že zdavnaj presežene v vsaki razviti industrijski družbi. Iz tega izvira tudi vrsta konfliktov v socialističnem svetu, ki najdejo svoj odraz v monetarnih krizah in stalnih inflacijah ter depresijah, sočasno pa tudi vrsta težav, s katerimi se mi srečujemo, ko ne obvladamo tega tako imenovanega izgubljenega kapitala, ki se je izgubil iz družbene kontrole in deluje po svoji lastni logiki, ne kot sredstvo družbene reprodukcije, ampak dejansko kot kapital. POMEN SAMOUPRAVNE ZAKONODAJE Na koncu bi vas opozoril še na vprašanje samoupravne zakonodaje. V posebni točki bi bilo potrebno opozoriti delegate in tudi delavce v TOZD, v samoupravnih skupnostih, v interesnih skupnostih, v krajevnih Skupnostih in drugje na pomen samoupravne zakonodaje. Situacija je taka, da je samoupravna praksa v mnogo premajhni rrieri rezultat aktivnega sodelovanja delavcev, ki jih ta samoupravna zakonodaja zadeva. Samoupravna zakonodaja je sedaj preveč rezultat pravnih služb, sekretarja podjetja, ki je po navadi pravnik, ali posebnih pravnih služb, ki izdelujejo razne samoupravne akte, ki pozneje doživijo tako ali drugačno spremembo in dopolnitev na delavskem svetu, delavci sanii pa v izdelavo teh samoupravnih aktov niso neposredno vključeni. Napačno bi bilo, če bi krivili za tako stanje pravnike v podjetjih. To ugotovitev moramo vzeti kot kritiko našega lastnega dela v podjetjih. Pri samoupravni zakonodaji gre v bistvu za novo vsebino prava v procesu podružbljanja upravljavskih in oblastnih funkcij in opredeljevanja medsebojnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz vsebine družbene lastnine in socialističnega samoupravljanja. Pravniki, v naših fakultetah, visokih in višjih šolah različnih stopenj, dobivajo v glavnem vpogled v klasično pravo, v civilno pravo, rimsko pravo, v primerjalna prava različnih sistemov, ne pa tudi — ali v zelo pomanjkljivi meri — pa se seznanjajo in proučujejo naše pravo, ki raste in se dopolnjuje več kot 25 let od nastanka samoupravljanja in ki zlasti po ustavi leta 1963 in ustavnih dopolnilih dobiva vse bolj jasno fiziognomijo, ki ustreza socialističnemu samoupravljanju, saj je vedno bolj očitna soodvisnost prava od spremenjenih družbenoekonomskih odnosov in s tem tudi nujnost spreminjanja in prilagajanja prava spreminjanju teh odnosov, dinamiki našega življenja in celotne naše družbene proizvodnje ter njene materialne osnove. Z vsem tem se zaenkrat v visokih in višjih šolah mnogo premalo ukvarjajo. So tudi izjeme, kjer to pravo proučujejo in posredujejo študentom. Vendar je dejstvo, da pravniki, ki pridejo v delovne organizacije, le s težavo znanje, ki ga prinesejo iz visokih in višjih šol, s pridom uporabljajo pri svojem delu v TOZD, ko samoupravno opredeljujejo v njih družbenoekonomske odnose, da bi zadostili tistim zahtevam in pričakovanjem, ki jih od njih terjajo delavski svet, delavci in strokovne službe. Zato se moramo z ene strani zavedati, da bo tudi samoupravna zakonodaja morala biti rezultat skupnega dela vseh osveščenih socialističnih subjektivnih sil v vsaki TOZD, v vsaki krajevni skupnosti in občini (od društev in strokovnih združenj do delavskih svetov, sindikatov, organizacije ZK in organizacije SZDL), z druge strani pa moramo z ustrezno spremembo celotnega sistema vzgoje in izobraževanja zagotoviti, da bodo delavci tudi na teh področjih, tako imenovanih družbenih ved, ki posegajo v vse družbene dejavnosti, imeli večji vpliv pri koncipiranju učnih programov in načrtov. S temi mislimi in sugestijami sem želel prispevati k nadaljnjemu delu te konference. Želim vam veliko uspeha pri reševanju vaših dnevnih in razvojnih nalog in nadaljnji konkretizaciji vseh teh usmeritev, glede katerih smo se že sporazumeli v zvezi z zakonom o združenem delu in vseh tistih, ki se še razčiščujejo v vsakdanji praksi TOZD, v vašem sodelovanju z delegati temeljnih organizacij združenega dela in vašem delu v temeljnih organizacijah združenega dela samih in pomoči, ki jo boste nudili osnovnim organizacijam sindikata, kakor tudi v delegatsko sestavljenih konferencah po posameznih področjih družbenega dela, ki so proizvodno in dohodkovno med seboj povezana. v središču pozornosti 25. septembra 1976 stran Franc FISTROVIČ, predsednik medobčinskega sveta ZSS mariborskega območja »Popravni izpiti« Delegat Franc Fistrovič je poročal o poteku javne razprave v podravski regiji ter pri tem nanizal številne slabosti v samoupravni organiziranosti v organizacijah združenega dela ter v družbenopolitičnih organizacijah, ki jih je razkrila javna razprava. Da bi pomanjkljivosti odpravili, so se na tem območju dogovorili, da bodo povsod tam, kjer je bila razprava slabo organizirana, šli na »popravne izpite«. Do- govorili so se tudi, da bodo povsod, kjer so bile analize obstoječega stanja pomanjkljivo opravljene, šli na pogovore s celotnim strokovnim in političnim aktivom. Zavoljo tega so v nekaterih občinah že, v drugih pa še ustanavljajo pri sindikalnih odborih posebne delovne skupine, ki bodo takšnim delovnim organizacijam nudile ustrezno pomoč. Prav zavoljo stanja, ki so ga v podravski regiji ugotovili, ko so preučili samoupravno organiziranost, se sindikati zavedajo, da je za njimi šele lažji del javne razprave oziroma seznanjanja z zakonom o združenem delu. Težja pa tudi odgovornejša in dolgotrajnejša naloga je usklajevanje samoupravnih aktiv z zakonom o združenem delu! V slehernem okolju bo torej treba najprej preučiti samoupravne odnose, jih nato primerjati z določili zakona o združenem delu in na osnovi tako spoznanih neskladnosti sprejeti ustrezne zaključke ter samoupravno organiziranost prilagoditi določbam zakona. Vsekakor pa se sindikati, tako je poudaril Franc Fistrovič, ne bodo zadovoljili samo z »leposlovnimi spisi« ali s pismenimi razmišljanji o sedanji in bodoči vlogi ter položaju delovne organizacije. Ančka KORŽE —STRAJNAR, član predsedstva RS ZSS: Zastareli zakoni Značilne za področje kulture so številne majhne in enovite delovne organizacije, kjer se samoupravni odnosi težko uveljavljajo, zlasti kadar gre za delovanje navzven, za uveljavljanje svobodne menjave dela. Čeprav so znotraj delovne skupnosti samoupravni odnosi dobro razviti, ker ima v majhni delovni skupnosti praktično vsak delavec dolžnostih samoupravnem in delegatskem sistemu, pa so majhne delovne organizacije v odnosih do SIS večinoma v podrejenem položaju, saj nimajo moči, sporazumevati se kot enakopraven partner in se vloga SIS kot posrednika prelevi v vlogo financerja. Takšna SIS pa se, kot je pokazala praksa, pogosto sporazumeva enostransko, z anonimnim uporabnikom sredstev, izvajalca pa postavlja v stare, proračunske okvire, ki so jih te skupnosti podedovale od prejšnjih sistemov. Zavoljo tega močnejši partnerji pogosto odločajo o politiki razporejanja dogovorjenega dohodka, kar seveda vnaša v to sfero veliko nesporazumov in odporov. Tako se bo treba odločiti, kako se v takšnih primerih samoupravno organizirati in kako dosedanjo prakso uskladiti z zakonom o združenem delu. Drug pojav, ki zavira samoupravno organiziranje takih delovnih skupnosti, pa je pogosta diferenciacija med tako imenovanimi samoupravnimi in vodilnimi strukturami delavcev. Medtem ko se prva opira na samoupravne pravice, ki jih zagotavlja ustava in zakon o združenem delu, pa druga »kliče na pomoč« predvsem zakone posameznih vej kulturnih dejavnosti. Ti zakoni pa so v velikem zaostanku in še niso usklajeni z novo ustavo, nekateri pa so stari že desetletje, tako da naj bi glede na ustavna določila že prenehali veljati. Seveda tako nastajajo velike možnosti ža manipuliranje in odstopanje pravic ter dolžnosti, ki jih daje ustava. Zavoljo tega bi bilo treba posvetiti kar največ pozornosti prav tem vprašanjem. Igor URŠIČ, delegat CK ZKS: Učinkovitost sindikatov Igor Uršič je opozoril na naloge, ki jih bodo morale socialistične sile še opravljati, da bo delavec v resnici prevzel odločilno vlogo pri določanju pogojev, odločanju o pogojih, rezultatih in sredstvih lastnega in hkrati družbenega dela. Hkrati pa je kritično ocenil sedanjo raven usposobljenosti družbenopolitičnih organizacij, predvsem komunistov in sindikatov v prizadevanjih za uresničevanje ustavnih odnosov v družbi. Nesporno je, je med drugim dejal Igor Uršič, da smo s skupno organizirano aktivnostjo v javni razpravi angažirali širok krog delavcev in spodbudili njihovo aktivnost pri izgrajevanju samoupravno združenega dela na novih osnovah ter utrdili spoznanja o celovitosti družbenoekonomskih odnosov in nujnosti sočasnega razvoja samoupravnih odnosov z utrjevanjem ekonomskega položaja delavcev v združenem delu in v celotni reprodukciji. Vztrajati pa moramo, da v slehernem samoupravnem okolju ocenijo tako pozitivne vsebinske premike kot pomanjkljivosti v celotni družbenopolitični aktivnosti. Le tako bo aktivnost organiziranih socialističnih sil, zlasti zveze komunistov in sindikatov usmerjena v reševanje konkretnih vprašanj in problemov delavcev. Vendar marsikje osnovne organizacije in organizacije Z K še niso dovolj usposobljene, da bi lahko dosledno in odgovorno vodili akcijo za spreminjanje samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v skladu s predlaganimi rešitvami. Temeljna ovira je prav gotovo neprimerna raven idejnopolitičnega znanja mnogih komunistov za vodenje konkretnih akcij. Javna razprava je tudi dokazala, da sindikati niso dovolj široko zastavili svojega dela; da se v bazi še niso dovolj okrepili, da bi s svojo aktivnostjo zagotovili nadaljnji razvoj in krepitev samoupravnih odnosov. Sindikat bo postal mesto mobilizacije in usmerjanja delavskega razreda za nadaljnjo graditev socialističnega samoupravljanja le, če bodo komunisti v sindikatih in sindikalni aktivisti sposobni kritično oceniti učinkovitost, usposobljenost in kadrovsko zasedbo svojih organizacij ter oceniti, kako so v praksi zaživele oblike organiziranja sindikatov. Savin JOGAN, delegat RK SZDL: Pozornost naj velja bistvu! Če se zaustavimo ob bistvenih poudarkih iz razprave o krajevnih skupnostih, je treba povedati, da velja v procesu samoupravnega sporazumevanja in družbenega planiranja ob temeljnih organizacijah jasno poudariti tudi vlogo in odgovornost krajevne skupnosti. Ob tem napotilu iz samoupravne prakse je pomembno še eno: v zakonu je treba jasno opredeliti pošiljanje delegatov iz organizacij združenega dela v samoupravne organe krajev- nih skupnosti in njihovo delegatsko povezanost z bazo. Javna razprava je tudi opozorila, da so v določbah osnutka zakona*o delitvi do-• hodka in posebej o čistem dohodku TOZD skoraj povsod videli vzvod, ki v potrebni meri in dovolj jasno konkretizira ustavne določbe o enem. od virov financiranja skupnih potreb delovnih ljudi v kra- jevnih skupnostih. Številne razprave o samoupravnem organiziranju potrošnikov pa so med drugim opozorile na potrebo, da bi morali poudariti tudi obveznost samoupravnih sporazujov s trgovskimi organiza-vijami, ne pa le obveznost teh organizacij, da sklepajo sporazume s potrošniki. Krajevna skupnost bo seveda celovito zaživela le v tisti meri, v kakršni omogoča in zagotavlja povezovanje in prepletanje interesov človeka kot proizvajalca, potrošnika in porabnika ter vpliva na oblikovanje samoupravijavsko in družbeno vsestransko razvite ustvarjalne osebnosti. Če to upoštevamo, ne moremo pozitivno oceniti vseh tistih razprav o osnutku zakona, ki so zanemarile to stran in to področje samoupravnega življenja in delovanja delovnih ljudi. Da bi to čimprej odpravili tudi v praksi, bo treba tako, kot je bilo že poudarjeno v uvodnem referatu, okrepiti aktivnost vseh družbenopolitičnih organizacij v krajevnih skupnostih. Hkrati bomo morali zagotoviti njihovo trdnejše frontno povezovanje in usmeritev na tista temeljna vprašanja, ki so aktualna danes, in na tista, ki bodo v središču pozornosti jutri, ko bomo vendarle s skupnimi napori prišli nekaj korakov naprej iz sedanjih ozkih materialnih okvirov in težav. dr. Bojan VRTOVEC, član predsedstva RS ZSS: hkratni krepitvi ustvarjalnosti pomeni pot k menjavi dela, ki bo tudi v zdravstvu odpravila bilanciranje in ki bo usmerjala h konkretnemu razreševanju problemov. Ciril SITAR, delegat RK ZSMS: Mladi v javni razpravi O vlogi ZSMS v javni razpravi je govoril Ciril Sitar: »Neposredno po sprejetem programu v maju je sledila široka mobilizacija članstva za javno razpravo, predvsem mladih delavcev. Še posebej dejavna je bila konferenca mladih delavcev pri RK ZSMS. Za vodstva konferenc mladih delavcev po občinah je pripravila poseben seminar, na katerem so celovito pretresli vsebino osnutka zakona. Konferenca mladih iz kmetijstva pri RK ZSMS je tudi organizirala poseben tematski razgovor o določbah o združenem delu za področje kmetijstva. Osnutek zakona so celovito obravnavali tudi vsi udeleženci mladinske poletne politične šole, priblično 400 mladih ter brigadirji na vseh zveznih in republiških akcijah, torej blizu 3600.« Upoštevati moramo ocene, da je v javni razpravi o osnutku zakona šolska mladina premalo sodelovala. Vsekakor je treba upoštevati, da je bila zanjo razprava v dokaj neprimernem času, torej ob koncu šolskega leta in v počitnicah. Šolska mladina bo morala prav zato v zdajšnjem prvem polletju nadomestiti zamujeno. Pozornost vzbuja pobuda univerzitetne konference ZSMS Ljubljana, naj bi pri ustreznih predmetih na vseh višjih in visokih šolah, fakultetah in akademijah posve- Dialoga skoraj ni! Neposrednega dialoga med uporabniki in izvajalci skoraj ni, obenem pa še nismo uspeli premagati zelo čvrstega proračunskega sistema financiranja naših dejavnosti. Morda se premalo zavedamo dejanske soodvisnosti med uporabniki in izvajalci, zato uresničevanje novih razmer v zdravstvu, zahteva predvsem oblikovanje sistema meril za delo. To ne bo šlo brez sodelovanja izvajalcev storitev. Družbeni del dohodka, ki so ga ustvarili delavci v zdravstvu v svobodni menjavi dela, še ni prikazan, ga torej ne poznamo in ne odločamo o njem. Sistem opravljenega dela — glede na potrebnost, kakovost in racionalnost — pa mora tudi v zdravstvu prispevati k večji družbeni produktivnosti. Razprava o bolezninah, zmanjšanju poslovnih stroškov in staleža, čakalnih dobah, urejanju ustavno določenega delovnega časa zdravstvenih delavcev predstavlja šele skromen začetek akcije, s katero želimo doseči, da bodo odnosi med zdravstveno službo in drugimi delavci temeljili na menjavi dela in enaki zainteresiranosti tako zdravstvenih kot vseh drugih delavcev za doseganje takih rezultatov v zdravstvu, katerih posledice se bodo-^io-zitivno odražale v materialni proizvodnji. Nova organiziranost zdravstva, delitev dela, podiranje pregraj, ki jih ustvriata konservatizem in tehnokratizem. slovo «'d dejavnosti, ki je le sama sebi aameu, ob tili nekaj študijskih ur osnutku zakona o združenem delu. Zaposlena mladina je v razpravi sodelovala v svojih TOZD in v delovnih organizacijah in je v tem videla tudi svoje uveljavljanje v okviru samoupravljanja. V ZSMS si bodo v prihodnje še posebej prizadevali za uveljavljanje novih samoupravnih vrednot. »V okviru RK ZSMS programiramo več aktivnosti, kjer bomo v povezavi z osnovnimi organizacijami ZSMS v delovnih organizacijah in konferencami mladih delavcev v občinah spodbudili njihovo aktivnost in udeležbo v prilagajanju samoupravnih odnosov zahtevam zakona. Posebna pozornost bo veljala tudi organizaciji različnih oblik izobraževanja in usposabljanja mladih. Izobraževanje bo moralo biti sestavni del mobiliziranja mladih za politično akcijo, se posebej mladih delavcev v TOZD.« Anton POLANC, delegat ZSS v republiški konferenci SZDL Slovenije: Poglobimo povezovanje v SOZD Anton Polanc je poudaril, da moramo v praksi takoj začeti uresničevati vsebinske rešitve iz zakona o združenem delu, zlasti še na področju združevanja dela in sredstev. To svojo »zahtevo« je Polanc utemeljil z izkušnjami sindikata delavcev kovinske industrije, ki jih je pridobil v sodelovanju pri spreminjanju in poglabljanju samoupravnih odnosov v velikih sistemih. Sindikat delavcev kovinske industrije je pri tem ugotovil, da mnoge sestavljene organizacije združenega dela še zdaleč niso ustrezno organizirane, da je povezovanje dela in sredstev na dohodkovnih odnosih nerazvito, da nobena obstoječa sestavljena organizacija ni vsebinsko tako organizirana. kot so se v samoupravnih sporazumih o združitvi dogovorili niti ni v skladu s družbenopolitičnimi dogovori in ustavo. Posamezne delovne organizacije v okviru SOZD se še vedno razvijajo neodvisno druga od druge. Za razvoj slovenske kovinske industrije so izrednega pomena dobri razvojni načrti. Sindikat je ugotovil, da so trdneje povezane sestavljene organizacije zelo pomembne za vodenje usklajene razvojm^politike in za naš celoten družbenoekonomski razvoj. Zavoljo tegn je škoda, da doslej združevanje dela in sredstev v kovinski industriji ni uspelo prodreti globlje. Obstoječi razvojni programi ne zajemajo širše problematike odnosov med bazično in predelovalno industrijo, kar sc kaže v nepovezanosti, prekrivanju proizvodnih programov itd. Vprašanje je tudi, ali niso ti razvojni programi rczulta? tehnomenažerskih metod dela, saj so bili delavci potisnjeni ob stran, čeprav bi morali biti osnovni nosilci planiranja. Svojo razpravo je Anton Polanc sklenil z ugotovitvijo, da lahko k razvoju samoupravnih in dohodkovnih odnosov v velikih sistemih največ pripomorejo družbenopolitične organizacije, seveda primerno usposobljene za to nalogo. Franc GERBEC, delegat Gospodarske zbornice SR Slovenije : Predvsem strokovna pomoč Gospodarska zbornica Slovenije, njeni organi in združenja po panogah so aktivnost v javni razpravi usmerili predvsem v strokovno pomoč organizacijam združenega dela pri ocenjevanju njihovih samoupravnih razmer ter pri pripravi predlogov za njihovo spreminjanje, še posebej pa v pomoč pri pripravi samoupravnih planov in sporazumov o temeljih planov ter v reševanje razvojnih problemov slovenskega gospodarstva. Zato smo v zbornici pospešili aktivnost pri urejanju vprašanj, ki so skupnega pomena, zlasti pa na področju pridobivanja dohodka, tehnologije, standardizacije, tipizacije, izobraževanja in kadrovske politike. Pregled opravljenega dela kaže, da je bilo eno glavnih težišč dela v zbornici v času javne razprave pray v pripravah samoupravnih planov ter samoupravnih sporazumov o temeljih samoupravnih planov, skratka razreševanje razvojnih problemov. Javna razprava je tekla hkrati z reševanjem zahtevnih in zapletenih pogojev gospodarjenja in pridobivanja dohodka. Zbornica je sodelovala tudi pri urejanju samoupravnih razmer. Ugotovili smo, da je bil pristop k urejanju perečih vprašanj vse preveč usmerjen le na področje organizacijskih sprememb, vse premalo pa v urejanje, spreminjanje oziroma dograjevanje družbenoekonomskih in drugih vsebinskih odnosov v organizacijah združenega dela in med njimi. Prista- viti pa velja, da so marsikje sami ugotovili, da TOZD, SOZD. delovne organizacije oziroma poslovne skupnosti niso ustrezno zasnovane in organizirane ter da bodo morali ponovno oceniti, katere delovne ali poslovne funkcije bo potrebno združevati z drugimi temeljnimi oziroma delovnimi organizacijami. Glede sestavljenih organizacij združenega dela je javna razprava opozorila, da se praksa vse premalo nagiba k snovanju tako imenovanih vertikalnih oziroma horizontalnih SOZD. Zato pa prevladujejo nekakšne »diagonalne« sestavljene organizacije; mislim tiste, kjer je med delovnimi organizacijami zelo malo skupne proizvodne, poslovne in delovne povezanosti. Vseeno velja opozoriti, da smo že priče tudi prvim dobrim zasnovam urejanja od- . j \ nosov med organizaijami, povezan1^ procesu proizvodnje, ki se izražajo v kovanju skupnih planov proizvodni^ prevzemanju medsebojnih obvezna Žal se take zasnove pogosto soočaj0^* različnejšimi administrativnimi teža ^ Anton JEREB, član predseds«^ RS ZSS: Zelena luč za povezave Anton Jereb je poudaril, da morata^B vec in združeni kmet priti do prave snj* stojnosti in neodvisnosti, nato pa je na1* ' » Delavec bi v vsaki TOZD agr0^'V*^ moral vplivati na združeno delo in njeg sestavine. To pa hkrati pomeni, da v " j hodnje ne bo več različnih špekulac,J . nejasnosti v posameznih OZD in ten1 nih organizacijah za kooperacijo, če gr to, čigav je ustvarjeni dohodek v TO/-' kdo bo odločal o vlaganjih v razširjen0 produkcijo. . ^ Načrtovanje! Vse bolj so realne sti, da se agroživilska celota v Slovenil1 *gc Ko go, It* nir ku tre je. globlje in še bolj vsebinsko poveže se tako loti že večkrat napisanih sklep°v | samoupravnem povezovanju proizvodnji | predelave, trgovine in potrošnika ter nerazrešenih strukturnih nesklad'! j Možno bo tudi razreševati zelo aktualn vprašanja posameznih delovnih organ#3 , cij, ki doslej niso našla pravih samoupra' nih izhodov pri povezovanju znotraj agf0* j živilstva in tudi z drugim gospodarstvom- j Anton Jereb je poudaril, da nekete^ j organizacije v agroživilski celoti sila tez in prepočasi spoznavajo, da jim Pr:i zakon o združenem delu daje zeleno 1°°^ dohodkovne povezave, kar tudi z vso 0 ločnostjo nakazuje srednjeročni ! agroživilstva do 1980. leta. »Na področju-agroživilstva ne mor° biti zadovoljni z integracijami, saj bi lal* dosegli precej več. Vzroki za prepoča5 razvoj so delno objektivne narave, vec ™ je subjektivnih težav, ki se kažejo v p00 snem preseganju stare miselnosti in najbolj doslednem uresničevanju do^0" vorjene politike, kar velja predvsem nekatere vodilne delavce v OZD, km' ietij' skih zadrugah in prav tako v posamez občinah. Nekateri še vedno nočejo | nati, da agroživilstvo ob sedanji ranosti ni sposobno v celoti reaIi*M planskih nalog do 1980. leta. Ugotovitev velja še posebej za zase^H proizvodnjo, ki še ni dovolj organi/im in ob tako nepovezanih interesih ne d3r pravega upanja za dosego pričakov proizvodnje. Da bi vas hitreje sociali# in jo povezali v načrtno tržno proizvou?« morajo zainteresirani združeni kmetje’ združujejo delo in sredstva v kmetij5^ zadrugah in temeljnih obratih za koop0* cijo, prevzeti samoupravo v svoje Prav tako pa je treba v omenjenih zacijskih oblikah spraviti komercialo0 noše v samoupravne okvire.« ti< Ste •oi če iti če oc nj ra n< ti Pi P« g! tl n sl k k h n F Franc KOŠČAK, član predse*1' stva RS ZSS: Povezave in potrošniki Trgovinske organizacije so se v C32? ^ ah usmerile v najbolj aktualne n°v • Pro'zva.jalch če med posameznimi ^ 011 proizvajalci zadržimo običajne P°prodajne odnose. Zavedati se morasta p v ta^n*h primerih šele z vzpo-l0t^Janjem dohodkovnih odnosov v ce-hn Ver^* proizvodnje in prometa dolo-j e8a blaga možno zagotoviti skladnejše fcetR6^6 medseboine odnose- Že v za-obdobju razvijanja dohodkovnih sov se v neposredni praksi potrjuje en zakona, da se dohodkovni odnosi Jejo v prevladujoče družbeno eko-odnose.« t tun- anc ^°^čak je mimo drugega govoril Preko 0 vplivu potrošnikov na trgovino in nje tudi na proizvodnjo ter ob tem Podaril; osnovi dosedanjih izkušenj pri or-hJ2lranju otrošnikov tečejo razprave tudi o nitno drugih oblikah organiziranja, de-sk 0 potrošniških svetih v krajevnih k ^n°stih. Ker pa osnutkjj zakona ne na-^ hkratnega povezovanja potrošni-l 2 delavci trgovine, vlada mnenje, da ^ treba v prihodnje najti tudi take mož- ^eter BEKEŠ, delegat republiške konference SZDL Slovenije : Mtično^SIS? n ocenjevanju poteka in usmeritve dej ^ ° osnut^u zakona o združenem Sf,U v samoupravnih interesnih skupno-j, . Je prav gotovo potrebna kritičnost, g 'cnost, izražena v referatu tovariša ^Jkoriča, ustreza dejanskim razmeram. radi celovite ocene pa je vendarle treba §£?tevati vso aktivnost pred 4. sejo RK s, L Slovenije. V tej fazi je razprava v ci' Z11.tuc^' v družbenopolitičnih organiza-n >n v precejšnjem delu temeljnih sa-Ce°.UPravnjh skupnostih že dobila pre-s ..n° širino in globino, tako da ocene na SZDL v tem delu ne bi kazalo yili pri tej meji in so pozabili na tisti del svojih interesov, ki jih lahko uresničujejo samo združeni v teh širših povezavah. Štefan NEMEC, delegat Skupščine SR Slovenije: Več neposrednega vpliva delegatov Štefan Nemec je najprej ocenil javno razpravo v skupščinskih telesih, potem pa je nadaljeval: »Iz razprav v skupščini SRS Slovenije lahko ugotovimo, da je razprava tudi izhodišče na nadaljnje delovanje pri poglabljanju samoupravnih odnosov in od- stranjevanju vseh nepraviln9Sti v delovnih in drugih organizacijah združenega dela. V obdobju, ki je pred nami, se bo treba vključiti v priprave za izvajanje zakona tako v delovnih in drugih organizacijah združenega dela, kakor tudi na ravni republike, kjer bo treba čimpreje sprejeti vse tiste zakone in sistemske rešitve, ki bodo na posameznih področjih urejali odnose po načelih ustave in določilih zakona o združenem delu. Pri tem pa bo moral biti vpliv baze, ki ga delegati prenašajo v skupščino, močnejši, zlasti na rešitve, ki jih pripravljajo upravni organi. Naloga delegatov je, da izražajo avtentične interese okolja, iz katere izhajajo, vendar že usklajene z drugimi ter splošnimi družbenimi interesi. V nadaljnji aktivnosti pri uveljavljanju določil zakona bo treba veliko pozornost posvetiti tudi usklajevanju samoupravnih aktov, saj je bilo v praksi ugotovljeno, da mnogokrat prav zavoljo pomanjkljivosti samoupravne zakonodaje prihaja do kršitev samoupravnih pravic in dolžnosti. Razprava je tudi pokazala, da bo treba več ‘skrbi posvetiti tudi kadrovskim pripravam za uveljavitev zakona. Vsekakor pa bo potrebno posvetiti primerno pozornost poglabljanju in razvijanju samoupravnih odnosov v delovnih organizacijah zlasti glede odločanja delavcev o izločanju dela dohodka TOZD in dela bruto osebnih dohodkov za zadovoljevanje splošnih družbenih in skupnih potreb. Jelica JELEN, predsednik komisije RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije za nadaljnji razvoj samoupravljanja: Prevelike TOZD in sindikat '‘čnih'"'^''' ^raV ^cJstvo' t‘a smo de' kn- bj|e Pdpomb izčrpali že takrat in da so di|ema 0menjeni seji že razrešene številne krein^ te^.da so bile nakazane zelo kon-razPra reS'tVe’ eden °d razlogov, da rjne jnVa v drugi fazi ni dosegla ustrezne ši-razme S° tud* analize samoupravnih v ju,.r vdelane šele v septembru namesto °slaIa^U ^ vsem tem Je tud‘ razprava $3^0 0z*rorna zastala predvsem v organih vl0rUpravnih interesnih skupnosti. Tako biij (ja2pravo ‘n sploh v aktivnost SIS niso terjai^0^ V*djučeni delavci v TOZD ma-n0stjne Pro*zvodnje in družbenih dejav- 8aniza0Cen^emO’ se razPrava v or‘ dahnil*1 zc*ru2ene8a dela dodobra ra-skUp a’ v samoupravnih interesnih s tako08*'*1 s*ab^e’ velja poudariti, da so $IS D 0ceno mišljeni predvsem organi Prek ru®a^e Povedano: delavci, ki se čujejoSVOj,h delegatov povezujejo, vklju-Sn‘h sk'0 0dIočaj° v samoupravnih intere-klj^ aPnost‘h, so se v številnih primerih pravii ° reP^en‘ zavesti, da se samou-čaj0 ^anje ,n dohodkovni odnosi ne kon-a tovarnišKem pragu, vendarle usta- Ko se je pomudila ob ugotovitvah, ki izvirajo iz analize samoupravnih razmer v gradbeništvu, je Elica Jelen dejala: »Temeljne organizacije so se v gradbeništvu formirale pretežno po teritorialnem, panožnem ali tehnološkem načelu in obstajajo še široke možnosti za nadaljnji proces konstituiranja, saj imajo številne TOZD pestro organizacijsko razčlenitev in zaradi izredne številčnosti vzbujajo dvom v možnost, da bi delavec imel pregled nad realizacijo svojih interesov, torej možnost za samoupravno odločanje. Nekatere TOZD niso ustanovile skupnih služb, obdržale so tako imenovane uprave ali jih celo povečale ali pa so ustanovile skupne službe ne da bi povezale funkcije.« Precejšnje naloge čakajo sindikalne organizacije. Elica Jelen je dejala: »V mnogih primerih so sindikalne organizacije v gradbeništvu še vedno prevelike, kar pomeni, da štejejo toliki delavcev kot prevelika TOZD, torej nsoč ali celo več! Ugotavljamo, da predsedniki mnogih sindikalnih organizacij po strukturi, lokaciji delovnega mesta in preživljanju prostega časa niso izbrani z najbolj srečno roko, saj so nemalokrat daleč od življenja in dela svojega članstva. Prav tako tudi sindikalne skupine niso postale obvezno izhodišče za oblikovanje stališča delegatov. V nekaterih analizah so krivdo za slabo organiziranost sindikata pripisali neusposobljenim sindikalnim aktivistom, ničesar pa v teh analizah niso zapisali, kakšne možnosti so aktivisti imeli za izobraževanje, koliko so jim kot sindikalnim delavcem olajšali pogoje za delo in koliko so strokovne službe bile pripravljene prevzeti različna tehnična in organizacijska opravila.« tve. O nekaterih je spregovoril tudi Marjan Pureber: »Še nekaj besed o gospodarskem položaju v dolenjski regiji, ki združuje občine Črnomelj, Metlika, Novo mesto in Trebnje. Gre za 8,2 % skupne površine Slovenije, vendar je dolenjsko gospodarstvo udeleženo v celotnem dohodku republike le s 3,4 %, regija pa zaposluje le 3,6 % vseh zaposlenih v Sloveniji. Že teh nekaj podatkov kaže, da se dolenjsko gospodarstvo ni razvijalo skladno z razvojem republike in da področja kar dveh občin — Črnomelj Mitja ZUPANČIČ, član predsedstva RS ZSS: Pritegniti nosilce znanja Mitja Zupančič je v svoji razpravi nanizal poglavitne naloge za nadaljnji razvoj in delovanje visokošolske in raziskovalne dejavnosti, ki jih je opredelila javna razprava o osnutku zakona. Zagotoviti je treba takšno vsebino in način vzgojno izobraževalnega procesa, stalnega usposabljanja in študija ob delu, da bo možno ljudi vsestransko usposabljati za delo, za uresničevanje njihovega družbenoekonomskega položaja ter samoupravnih pravic — pa tudi oblikovati, uveljavljati in razvijati vrednote samoupravne socialistične družbe. Ena od temeljnih nalog je tudi neposredno združevanje dela z delavci v organizacijah združenega dela v vseh dejavnostih — v konkretnih delovnih projektih. procesih ali nalogah — ter se z njimi povezovati v interesne skupnosti za uresničevanje nalog širšega družbenega pomena. V visokošolskih in raziskovalnih organizacijah bo še naprej treba opredeljevati, temeljiteje raziskovati in iskati ustrezne rešitve vseh vprašanj, ki se porajajo v materialni proizvodnji in vplivajo na odnose med ljudmi. Stalno bo treba analizirati stopnje razvitosti proizvajalnih sil ter si ustvarjalno prizadevati za razvoj in uporabo načinov razvoja proizvajalnih sil, primernih za socialistični samoupravni sistem. Mitja Zupančič je poudaril, da so v laz-pravi sodelovali le posamezni strokovnjaki in teoretiki samo nekaterih strok in ved ter da mnogi strokovnjaki niso bili dovolj ustvarjalno angažirani. Ob tem je dodal, da bo treba nosilce znanja, strokovnosti in izkušenj spodbuditi, da spoznajo in najdejo interes za osebno in delovno uveljavljanje pri razivjanju samoupravne misli in prakse. Ustvarjalnost in znanje tehničnih strokovnjakov sta zlasti nepogrešljiva pri poglabljanju takšnih delovnih sredstev in tehnologije, ki bodo pospeševala razvoj naših samoupravnih družbenoekomskih odnosov. Marjan PUREBER, predsednik medobčiskega sveta ZSS dolenjskega območja: Dolenjska zaostaja Razprava o osnutku zakona o združenem delu je v dolenjskih občinah potegnila za seboj tudi zanimive lokalne osvetli- in Trebnje — prištevamo tudi po novem zakonu o pospeševanju skladnega regionalnega razvoja SRS med manj razvita območja. Poleg tega je v drugih dveh občinah še nekaj zemljepisno zaokroženih območij, ki ne dosegajo meje razvitosti. Gre predvsem za Suho krajino ter predele ob Kolpi in pod Gorjanci. Gospodarski razvoj regije ni enakomeren tudi glede na strukturo gospodarstva, saj odstopa od republiškega poprečja le industrija in še to na račun močne udeležbe tekstilno predelovalne industrije manj razvitih območij, v vseh drugih panogah pa je struktura manj ugodna, kot je republiško poprečje. To je verjetno posledica svojstvenega razvoja regije glede na njene kratkoročne potrebe brez večjega usklajevanja z razvojem v republiki. Razvoj je tudi potekal v glavnem na osnovi lastnih možnosti in sredstev.« Marjan Pureber je poudaril, da bo treba soočiti načrte regije z regionalnimi in republiškimi, nakar pa je spregovoril o nekaterih značilnostih sindikalne dejavnosti ter pri tem ugotovil: »Javna razprava je opozorila na nekatere slabosti v sindikalni dejavnosti. Ugotovili smo nekaj primerov, ko sindikalne skupine obstajajo le formalno, ko nekateri predsedniki in drugi člani izvršnih odborov osnovnih organizacij sindikata niso kos sindikalnim nalogam. Ena od pomembnih nalog v prihodnje torej bo, da bomo odpravili kadrovske slabosti.« Maksimiljan KOROŠEC, predsednik komisije za samoupravljanje RO sindikata bank, SDK in zavarovalstva : Nova pot v zavarovalstvu »Prav je, da spregoovorimo tudi o zavarovalstvu na Slovenskem,« je začel svojo razpravo Maks Korošec. »V zavarovalnih skupnostih smo poleg obravnavanja določil osnutka zakona o združenem delu največ pozornosti posvetili tudi konkretnim rešitvam, na katerih naj v bodoče temelji samoupravno organizirano slovensko zavarovalstvo. Kot vemo, osnutek samoupravnega sporazuma predvideva zavarovalno skupnost kot samoupravno organizacijo, v kateri zavarovanci oblikujejo rizične skupnosti, ki so temeljna oblika samoupravnega sporazumevanja. Menim, da je pri vsem tem najpomembnejše dejstvo, da so v dogajanja v zavarovalstvu aktivno posegli zavarovanci — torej združeno delo — in da so delegati zavarovancev v organih upravljanja sedanjih zavarovalnih skupnosti dejansko tudi idejni nosilci in usmerjevalci nakazanih rešitev iz osnutka zakona. Večina delavcev v zavarovalstvu je že v dosedanjih razpravah o tem osnutku pokazala vso zavzetost in družbeno odgovornost za realizacijo v osnutku sporazuma navedenih izhodišč in rešitev. Zavzetost delegatov TOZD in drugih organizacij združenega dela, delegatov krajevnih skupnosti in večine zavarovalnih delavcev je kljub odporom posameznikov poroštvo, da bomo tudi v zavarovalstvu uresničili cilje in ideje, ki jih prinaša osnutek zakona o združenem delu.« Janez BIZJAK, član RS ZSS: Ne čakati na uveljavitev zakona Zakon o združenem delu ponuja obrtnim delovnim organizacijam široke možnosti sodelovanja s potrošniki v krajevnih skupnostih ter z industrijskimi in gradbenimi organizacijami združenega dela. Seveda se morajo delavci v obrti ustrezno organizirati, je poudaril Janko Bizjak. Ne smejo se več zapirati v lastno zaostalost in sleherni delavec, zlasti pa sindikalni aktivisti mora storiti v svoji organizaciji združenega dela, kar je v njegovih močeh, da bi tudi obrtni delavci lahk v celoti uveljavili svoje samoupravne pravice. Žal so cilji razvoja v mnogih obrtnih organizacijah še preohlapni ali pa neopredeljeni. Delavci v obrti se še premalo zavedajo svoje vloge v združenem delu, prav tako pa tudi industrijske in gradbene delovne organizacije še niso povsem spoznale prednosti in koristi sodelovanja z obrtnimi organizacijami. Zavoljo tega tudi planiranje razvoja obrti še ni usklajeno s planiranjem razvoja drugih dejavnosti. Le v izjemnih primerih so odnosi med obrtjo in drugimi dejavnostmi globlji, čeprav so tudi v tem primeru le na riavni pogodbenih odnosov, namesto, da bi se iz potrebe po sodelovanju razvijali dohodkovni odnosi. Sindikat obrtnih delavcev se sedaj ukvarja predvsem z razreševanjem tovrstnih problemov. Nedvomno pa je najpomembnejša naloga tega sindikata, je poudaril Janko Bizjak, da v vseh obrtnih organizacijah začne bitko za večjo produktivnost ter da spodbudi delovne organizacije, da ne čakajo na uveljavitev zakona ©združenem delu, pač pa začno takoj v praksi uresničevati njegova določila. Geza CAHUK, član predsedstva RS ZSS: Še vedno nejasnosti Geza Čahuk je govoril o pozitivnih vplivih na samoupravljanje v organizacijah na področju vzgoje in izobraževanja, opozoril pa je tudi na nekatere nejasnosti: »Če je dohodek delovne organizacije osnova za uresničevanje pravic delavca, da odloča o pogojih in rezultatih svojega dela, potem ni razloga, da ne bi bilo tako tudi v delovnih organizacijah na področju vzgoje in izobraževanja. Pri obravnavi tega vprašanja je ostalo veliko nerazjasnjenega. Vsi razpravljavci so izrazili prepričanje, da je v zakonu o združenem delu treba bolj konkretno opredeliti pravice in dolžnosti vzgojno izobraževalnih delovnih organizacij. Natančnejše preverjanje ponujenih rešitev v osnutku zakona o združenem delu pa nas vendarle opozarja na to, da nekatere formulacije lahko omogočajo praktčne rešitve, ki ne bi bile v skladu i ustavo ali zakonom. Po našem mnenju je v osnutku zakona ostalo nedorečeno, kako uresničevati širši družbeni interes združenega dela v vzgojno ^izobraževalni dejavnosti. V sedanji praksi ta ustavna določba največkrat ne predstavlja kaj več kot formalno zadostitev. Po mnenju prosvetnih delavcev se širši družbeni interes ne more uveljavljati samo skozi nekatere prakticističnc rešitve ali z občasnim odločanjem o materialnem položaju vzgojno izobraževalnih delovnih organizacij ne glede na program nalog. Odločati o tako pomembni zadevi, kakor je ekonomski položaj vzgojno izobraže- valne dejavnosti, terja resnično spremljanje in poznavanje celotne problematike dejavnosti. Na osnovi dosedanje prakse ugotavljamo, da mora biti širši družbeni interes trajna sestavina združenega dela v vsaki vzgojno izobraževalni delovni organizacij.« Geza Čahuk je kasneje spregovoril še o nekaterih nejasnostih v zvezi z vlogo interesnih skupnosti v svobodni menjavi dela. Jože GRUDEN, predsednik medobčinskega sveta ZSS severnoprimorskega območja: Z osveščenostjo proti preživelim odnosom Naše temeljne organizacije združenega dela so kadrovsko zelo različno zasedene. To se je odrazilo tudi pri izdelavi analiz samoupravnih razmer in predlogm- za ukrepanje. Kjer je zasedba dobra in so se pri izdelavi analiz angažirale vse sile, so delo opravili dobro. Kjer imajo težave s kadri, so bile analize pomanjkljive in brez pobud. V tistih TOZD, katerih sedež je zunaj občine, pa so bile analize izdelane po enotni metodologiji in pogledih s perspektiv delovne organizcije. Večina izdelanih analiz opozarja, da delegatski odnosi še niso zaživeli niti v delovnih organizacijah niti navzven. Delavski sveti še vedno odločajo, ne dabi se delegati poprej posvetovali z bazo. O odgovornosti delegatov v pravem pomenu besede tudi še ne moremo govoriti. Delavci se na zborih zavzemajo zlasti za urejanje problemov v delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter družbenega standarda, ne kažejo pa dovolj zanimanja za druge, prav tako pomembne zadeve. Zbori tudi niso najbolje obiskani, zlasti še, če so izven delovnega časa. Obveščanje delavcev še ni dobro urejeno, informacije pa so neredne, prej pozne kot ne, pa tudi nepopolne. Še vedno je precej primerov, ko delegati pred sestanki ne prejmejo gradiva za sejo in so z določenim problemom seznanjeni šele na seji samoupravnega organa. Odnosi med delovnimi skupnostmi skupnih služb in TOZD tudi niso urejeni. Dohodek med TOZD se v mnogih primerih preliva povsem nekontrolirano, odločitve o tem pa sprejemajo na ravni delovnih organizacij. Na tej ravni sprejemajo tudi samoupravne akte, ki potem veljajo za temeljne organizacije združenega dela. Samoupravna delavska kontrola še ni povsod zaživela, kjer pa je začela delovati, se njeni člani ukvarjajo predvsem z obrobnimi vprašanji. Takih in podobnih slabosti je še precej. Ne glede na to pa lahko trdimo, da se je v obdobju organizirane javne razprave o osnutku zakona skoraj povsod razvilo zelo zavzeto politično vzdušje in pripravljenost za nadaljnje poglabljanje samoupravnih odnosov. Povečala se je osveščenost delavcev in odločnost za odpravo preživelih odnosov. »OKROGLA MIZA« O OBLIKOVANJU DRUŽBENOEKONOMSKIH ODNOSOV V KONSTRUKTORJU Nedorečena vprašanja V okviru razprave o osnutku zakona o združenem delu so organizirali minuli ponedeljek v mariborskem Konstruktorju ..okroglo mizo“, točneje problemsko razpravo, ki naj bi prispevala svoj delež k nadaljnjemu oblikovanju družbenoekonomskih odnosov, ki jim osnutek novega zakona posveča še posebno pozornost. Ko so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela v sestavu delovne organizacije SGP Konstruktor namreč proučevali in preverjali, kako imajo urejene družbenoekonomske odnose v združenem delu in, če so ti v skladu z določili osnutka zakona o združenem delu ter, če se njihova samoupravna organiziranost ne razhaja z ustavnimi načeli, so prišli do zanimivih zaključkov. Ugotovili so namreč nekatere vrzeli, za katere sodijo, da jim bodo morali v prihodnje posvetiti vso pozornost. Analiza dosedanjega dela je namreč pokazala, da bo potrebno še maisikaj storiti pri oblikovanju družbenoekonomskih odnosov v združenem delu, predvsem tistih, ki izhajajo iz skupnega pridobivanja dohodka na osnovi združevanja dela in sredstev. Analize o samoupravni organiziranosti v Konstruktorju so poleg 'omenjenega tudi pokazale, da delovna organizacija nima ustrezno organizirane delovne skupnosti za opravljanje skupnih zadev, ki bi zagotavljala temeljnim organizacijam uspešno opravljanje strokovnih in pomožnih del skupnega pomena. Zato delavci ugotavljajo, da bo potrebno še veliko storiti na področju same organizacije delovne skupnosti in pri urejanju razmerij med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo za opravljanje skupnih zadev. In tema dvema vprašanjema, to je oblikam pridobivanja dohodka in pogojev za ekonomsko soodvisnost temeljnih organizacij v delovni organizaciji, ter oblikovanju delovne skupnosti za opravljanje skupnih zadev, je bila tudi posvečena omenjena problemska razprava v Mariboru. Vprašanj, ki so si jih zastavili udeleženci ..okrogle mize“, vsekakor ni bilo malo. Naj omenimo le nekatera, ki so štela k prvi točki dnevnega reda, to je k oblikam pridobivanja dohodka in pogojev za ekonomsko soodvisnost: Ali so odnosi pri pridobivanju dohodka s prodajo proizvodov in storitev med temeljnimi organizacijami združenega dela v delovni organizaciji zadosten razlog za združevanje interesov v delovni organizaciji? Kako postopati v primeru, če je cena proizvoda ali storitve ene ali več temeljnih organizacij višja od družbeno priznane cene? Kdo in v kakšnem sorazmerju popušča pri medsebojnem dogovaijanju cen, ko je delo pridobljeno z izrednim popustom in je pogodbena cena nižja od ponudbene cene ... ? Kako finansirati gradnjo za trg? Po kakšnih merilih naj bodo posamezne temeljne organizacije udeležene pri dajanju investicijskih kreditov investitorjem ... ? Kako doseči proizvodno - ekonomsko soodvisnost štirih gradbenih temeljnih organizacij... ? Kako poenotiti finančno politiko preko interne banke in kako organizirati interno banko, da bodo vse temeljne organizacije zainteresirane za združevanje sredstev ... ? Znano je, da osnutek zakona o združenem delu jasno določa, da mora temeljna organizacija, ki prodaja proizvode ali storitve drugi temeljni organizaciji v okviru delovne organizacije, s sporazumom določiti cene, po katerih se ti proizvodi ali storitve prodajajo, upoštevajoč seveda trajnejše odnose v gibanju cen in druge pogoje na trgu. Ob tem so gradbinci v Mariboru poudarili, da so omenjena izhodišča bolj namenjena veli-koserijski proizvodnji s koope-rantsldmi odnosi med te- glede na vrsto in obseg del, ki jih opravlja delovna skupnost? Kako poiskati osnove in merila za pridobivanje dohodka delovne skupnosti, kako opredeliti odgovornost delovne skupnosti za opravljanje prevzetih nalog, itd., itd. Kb So prisotni na sestanku v Mariboru iskali odgovore na številna nedorečena vprašanja v zvezi z oblikovanjem delovne skupnosti za opravljanje skupnih zadev, so poudarili, da bodo morali vrsto stvari iz samoupravnega sporazuma o združitvi temeljnih organizacij uskladiti s’ samoupravnim sporazumom o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih, ki je temeljni akt za, delovno skupnost. Sporazum ureja namreč medsebojne odnose glede pogojev za svobodno menjaVo dela in ustvarjanja dohodka. meljnimi organizacijami in da jih bo razmeroma težko uresničiti v gradbeništvu, kjer je-proizvodnja pogosto zelo negotova. Razlogov za to je seveda več: čas gradnje je običajno daljši kot leto dni, cene so dogo voijene naprej, stroški pa se takorekoč spreminjajo iz dneva v dan, nosilec posla je običajno gradbena temeljna organizacija, med tem ko prodajajo ostale temeljne organizacije svoje usluge po tržnih cenah. Dohodek ali izguba je v takšnih primerih seveda le stvar temeljne organizacije, kije nosilec posla. Ti odnosi so še težavnejši pri gradnji za trg. Temeljna organizacija, ki je nosilec posla, mora običajno za čas gradnje angažirati vsaj 50 odstotkov lastnih obratnih sredstev, medtem ko ostale temeljne organizacije, ki sodelujejo s polizdelki in storitvami, ne angažirajo svojih obratnih sredstev za daljši čas. Seveda bo takšna oblika pridobivanja dohodka še nekaj časa v veljavi, so menili razpravljavci v Mariboru. Sčasoma pa bo morala prerasti v oblike, ki bodo zagotavljale večjo ekonomsko varnost in dohodkovno soodvisnost med udeleženci proizvodnje. Ko je bilo za ,,okroglo mizo“ govora o oblikovanju delovne skupnosti za opravljanje skupnih zadev, so prisotni menili, da organiziranje omenjene delovne skupnosti ne sme biti samo sebi namen. Delovna skupnost za opravljanje skupnih zadev mora biti odraz hotenj po racionalnem in ekonomičnem poslovanju. Vprašanja, ki so jih s tem v zvezi postavili na razpravi, so bila zato predvsem naslednja: Ali so v Konstruktorju zdruali vse tiste poslovne funkcije, ki so skupnega pomena tako, da je zagotovljeno racionalno in ekonomično poslovanje in uspešnost poslovanja temeljnih organizacij? Ali so se delavci v samoupravnem sporazumu o združitvi temeljnih organizacij v delovno organizacijo dovolj natančno dogovorili o organizaciji omenjene delovne skupnosti? Kako bolje urediti odnose med temeljnimi organizacijami in delovno skupnostjo. Le delo mora biti osnova delavčevega materialnega in družbenega položaja, so poudarili razpravljavci v Mariboru. Zato je potrebno v samoupravnem sporazumu zelo konkretno navesti delo, ki ga bo delovna skupnost opravljala za potrebe združenih temeljnih organizacij. Opredelitev dela mora namreč predstavljati osnovo za opredelitev ostalih sestavin družbenoekonomskih odnosov, ki izhajajo iz svobodne menjave dela med delavci v delovni skupnosti in delavci v temeljnih organizacijah. Ker se na tako omejenem prostoru seveda ne moremo dotakniti vsega, kar je bilo povedanega za ,,okroglo mizo" v Mariboru, naj ob koncu le še omenimo, da bo posebna delovna skupina strnila bogato razpravo in sprejela ustrezne zaključke, ki bodo nedvomno dragocen pripomoček pri nadaljnjem uresničevanju družbenoekonomskih odnosov v SGP Konstruktor, kakršne predvideva osnutek zakona o združenem delu. yj O PROBLEMSKI RAZPRAVI O DELEGATSKIH ODNOSIH V SGP SLOVENIJA-CESTE Velja človek. ne funkcija Dograjevanje delegatskega sistema in delegatskih odnosov v naši družbi bo v prihodnje kljub jasnim ustavnim določilom in tudi določilom osnutka zakona o združenem delu še naprej med temeljnimi vprašanji uresničevanja izvirnih pravic, ki jih ima delavec in občan. Seveda pa v praksi že ta čas lahko srečujemo različne modele organiziranosti združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti in tudi tako „razvite“ delegatske odnose, pri katerih še zdaleč ni upoštevano izhodiščno ustavno načelo, da delavec, odloča o pogojih in rezultatih svojega dela v celotnem procesu družbene reprodukcije. Prav zato so bili na problemski konferenci v SGP Slovenija-ceste v središču pozornosti vsi tisti odnosi, denimo jim normalni politični odnosi, kjer članstvo v osnovni organizaciji sindikata, v osnovni organizaciji ZK ali pa v osnovni organizaciji ZSMS politično verificira posamezne rešitve, oblikuje sistem samoupravnega odločanja in delegatski sistem. Že u vodoma tudi povejmo, da je bila problemska razprava v Slovenija-ceste zelo temeljito pripravljena. Analizirali so različne možnosti rešitev in svojo analizo samoupravnih razmer v temeljni organizaciji združenega dela nizke gradnje opravili vsaj za tri leta nazaj. Prav ta analiza pa kaže, da v 1974 letu delavskega sveta TOZD niso sestavljali iz vseh delov delovnega procesa, da deli delovnega procesa niso bili jasno opredeljeni, da sestav delegatov v delavskem svetu TOZD ni ustrezal .dogovorjenim merilom in socialni strukturi zaposlenih, da takrat niso izvedle kandidacijskega postopka za volitve članov delavskega sveta TOZD osnovne organizacije sindikata in še naprej, da so bili delegati v resnici anonimni, funkcijo obveščevalcev in vodij pa so opravljali predsedniki samoupravnih delovnih skupin. Prav zaradi tega so se srečevali tudi s prakso, da so delegati delavskih svetov TOZD zastopali svoja stališča, se opredeljevali na osnovi svojih razmišljanj in ocen in morda marsikdaj tudi niso razumeli, čigavi delegati so in kako morajo izpolnjevati svoje delegatske obveznosti, uresničevati naloge in dogovore svojih delegatskih okolij. V SGP Slovenija-ceste so uporabili za opredelitev delovnega procesa naslednja merila: delovni proces v ožjem smislu besede mora obsegati v določenem smislu do celovite poslovne funkcije, zanje velja povezanost v delitvi dela, prostorska zaokroženost in tudi lokacijska izdvojenost Seveda pa so ta merila bila bolj napotilo za opredeljevanje in iskanje praktičnih rešitev pri iskanju najbolj ustrezne organizacije dela in takšne samoupravne organiziranosti, kjer bo vidna celovitost samoupravnih odnosov. Če pa spregovorimo še o odklonih, velja to predvsem za tiste organizacijske enote, ki so homogene in, po drugi strani, množične po številu zaposlenih. Odločili so se, predvsem zaradi ustrez- , nega zastopstva, da imajo takšne organizacijske enote v delavskem svetu TOZD po dva delegata. Problem pa je bil pri tistih enotah, ki so sicer ustre-zale kriterijem, vendar pa z malo zaposlenih in ? glede na naravo dela včasih tudi kratkotrajno „dobo življenja". Take organizacijske enote so -združevali v funkcionalni del delovnega procesa, ki ga skladno z dogovorom predstavlja le en delegat- Na problemski razpravi v SGP Slovenija-ceste so govorih zelo podrobno in nekateri celo provoka- ^j tivno o sistemu obveščanja, ki je nedvomno med j.( zelo pomembnimi elementi za uresničevanje dele-^ galskih odnosov in resničnega samoupravljanja. Nekdo od gostov v razpravi je celo dejal, da je simptomatično, da so vsi materiali, vse uvodne razprave in razprava sploh na sorazmerno zelo visoki ravni, ko pa vendarle ugotavljamo, daje v slovenski gradbeni operativi zaposlenih v poprečju 75 % delavcev iz drugih republik in še, da so v tej dejavnosti v večini nekvalificirani delavci, za katere je vprašanje, kakšno gradivo lahko vzamejo za svoje in ga razumejo. Eden izmed razpravljavcev iz neposredne proiz-vodrije pa je celo kategorično trdil, da se delavci vse manj zanimajo za samoupravne in druge odlo-; čitve ter se neradi aktivno vključujejo v samo- Q1 upravljanje! Odgovor nedvomno velja iskati v siste- .. mu obveščevanja in še bolj v tem, da si pogostokrat delovodje - kot vodje določenega delovnega g procesa - predstavljamo le kot operativne, odgo-", vorne le za normalen potek delovnega procesa ih ’ ne tudi za samoupravne iTt druge odnose. Prav gotovo pa tak človek ni zadolžen le za to, kajti - kot q je povedal družbeni pravobranilec samoupravljanja , SR Slovenije Vinko Kastelic - v naši družbi velja nečelo, da tisti, ki več ve, tudi za več odgovarja. ', To je bolj svobodna interpretacija njegove misli, vendar pa moramo poudariti, da veijetno v takšnih kolektivih in ne samo v gradbeni operativi morajo biti poslovodni delavci tudi pobudniki poglabljanja , samoupravljanja. Vsekakor pa moramo opozoriti na zelo pomembno stališče, da samoupravne odločitve slonijo na predlogih strokovnih organov in služb. To velja omeniti posebej zato, ker smo se doslej vse prepogosto soočali s primeri, ko so se za samoupravnimi odločitvami skrivali nenatačno pripravljeni projekti, premalo preštudirane rešitve in podobno. Morda bi kazalo ob tem še posebej opozo- . riti na resnico, da delegatsko odločanje v resnici ni odločanje prek sistema glasovanja in preglasovanja, temveč da gre za sporazumevanje v vseh temeljnih " stvareh, ki zadevajo delavca in njegov ekonomski 5 položaj. 0^ - v Pri razvijanju resničnih samoupravnih odnosov in tudi trdnih delegatskih razmerij pa ima po novem osnovna organizacija sindikata zelo pomembne naloge. Verjetno bi bilo napak zahtevati, kar marsikje tudi delajo, da se znajdejo v izvršnih odborih delavci, ki pravno, sociološko in morda še kako drugače obvladujejo snov, ki je sicer že tako T in tako zahtevna. Nič drugega ni — zelo preprosto povedano - naloga družbenopolitičnih organizacij, torej tudi sindikata, kot da politično presojajo rešitve, torej jih ovrednotijo na osnovi takih oprede-lilev, ki morajo seveda biti ustavno in zakonsko urejene, in v praksi tudi uresničene. Prav gotovo pa je treba, da so v vodstvu sindikata delavci, ki poznajo celovitost odnosov, ki so razgledani in še posebej, ki se znajo pogovarjati s sodelavci. Prav od dobre kadrovske strukture izvršnih odborov sindikata je pogosto odvisno tudi samoupravljanje v temeljnih in drugih asociacijah združenega dela in uresničevanje prizadevanj, ki so si jih zadale naše družbenopolitične organizacije. M. HORVAT ZALOŽBA ČZP DELAVSKA ENOTNOST SPOROČA, DA IMA NA ZALOGI: (Mednarodna raziskava) cena V knjižnici SINDIKATI: Slavko Grčar: ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE SINDIKATOV, št. 2 - cena 20.- din Olga Bručan in Slavko Grčar: FINANČNO POSLOVA-VANJE V SINDIKATIH, št. 3 - cena 20,- din SAMOUPRAVNO UREJANJE DOHODKOVNIH ODNOSOV V ZDRUŽENEM DELU, št. 6 - cena 40.— din AKTUALNE DRUŽBENOPOLITIČNE NALOGE SINDIKATOV DANES, št. 7 - cena 30- din LJUDSKA OBRAMBA IN DRUŽBENA SAMOZAŠČITA ^ temeljna naloga sindikatov, št. 8 — cena 30. — dfn Bogdan Kavčič: SAMOUPRAVLJANJE V ZDRUŽENEM DELU, št. 9 - cena 30.- din Roman Albreht: NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE (Pogledi na nekatera idejnopolitična vprašanja zasnove osnutka zakona o združenem delu in nadaljnje družbene preobrazbe na ustavni podlagi), št. 10 — cena 20. — din INVENTIVNA DEJAVNOST V ZDRUŽENEM DELU — cena 150. — din 3. HIERARHIJA 179,- din 4. Najdan Pašič: NACIONALNO VPRAŠANJE V DANAŠNJEM OBDOBJU - cena 130,- din 5. Vinko Trinkaus: VELIKA STAVKA - cena 150.- din 6. Rado Štoka in Tomaž Kožuh: NAVTIKA — cena 170.- din 7. V založbi ZKPO: — gledališke publikacije — filmske publikacije — klubske publikacije — glasbene publikacije — Koledar spomina — cena 30. — din — Priročnik za organizatorje kulturnega življenja -cena 15.— din — Ivan Cankar:. V ARENI ŽIVLJENJA SEM STAL -cena 12.50. — din — Rdeči atom (Izbor svetovne revolucionarne poezije) — cena 20. — din Vse omenjene publikacije, knjige in brošure lahko naročite na naslov: ČZP DELAVSKA ENOTNOST, Ljubljana, Dalmatinova 4/11. Na naročilnici navedite plačilne pogoje. te S: t« oi ie ti »I «( M ka te in sit di ni ot P< d. o< L k ni sc n d; Odbor za pripravo prosla-ob 40-letnici stavke tekstilnih in gradbenih delavcev Slovenije, ki je minuli teden v Kra-niu, izreka javno priznanje VSejn, ki ste kakorkoli Pripomogli, da je sobotna vseslovenska delavska Proslava tako lepo uspete' Posebej pa bi se radi ^hvalili še vsem sodelav-Cem iz Kranja ter nasto-Paiočim, ki so zaupano terlogo in izkazano čast 0Pravili požrtvovalno, testno in na visoki kul-terni ravni. Predsednik odbora za pripravo proslave 40-letnice stavke tekstilnih in gradbenih delavcev, JANEZ BARBORIC FRONTNE RAZSEŽNOSTI - Aktivnost komunistov, ki jo je začelo uredništvo Komunista v Sloveniji in ki jo je vsebinsko opredelil izvršni komite predsedstva CK ZK Slovenije v programu letošnjega tedna Komunista, ki ga je sprejel na majski seji, nedvomno vnaša v življenje delovnih organizacij in krajevnih skupnosti marsikje akcije „Človek, delo, kultura". Letošnji teden Komunista, ki naj bi pospešil podružbljanje kulture na temelju njenega samoupravnega koncepta ter oživil tudi idejni boj na področju ku ture, bo kmalu uresničen v nekaj več kot tridesetih občinah v republiki, v preostalih, še posebej na obeh univerzah, pa Komunist« DE nov aspekt človekove prisotnosti v ustvarjanju. Naposled smo začeli v samih družbenih temeljih presegati zavest o kulturno umetniški dejavnosti kot zasebni stvari tistega, ki se z njo ukvarja," ugotavlja Franc Šali, član izvrarega komiteja predsedstva CK ZK Slovenije in predsednik republiškega odbora naj bi svoje tedne imeli do 25. decembra. In kakšni so dosedanji rezultati akcije? Najpomembnejši je nedvomno ta, da ni le presegla okvirov časnika Komunist temveč da je presegla tudi okvire zveze komunistov ter dobila široke družbene razsežnosti, 5° SINDIKATA DELAVCEV BANK, SDK IN ZAVAROVALSTVA OCENIL ^[EK USTAVNE PREOBRAZBE V ZAVAROVALSTVU____ I Nastaja skupnost »TRIGLAV« tj*0 daljših pripravah in temeljitih iov^Javah med delavci sedanie zava- med delavci sedanje zava-in pozavarovalne skupnosti „0 A in delavci zavarovalne skup-(3 MARIBOR sta izvršna odbora jj. zavarovalnih organizacij spre-0snutek sporazuma o usta- j), f.tvi ene zavarovalne skupnosti in ?0ve ' program za konstituiranje togk ®°tne zavarovalnice. Repu-I, f1 odbor Sindikata delavcev v SDK in zavarovalstva SlOr ^ .'J6 je bil ves čas v toku dogajanj R na podlagi političnih ocen in h delovanja Komisije predsed- stva CK ZKS za družbenopolitični sistem in samoupravljanje v združenem delu usmerjal akcijo za uresničitev ustave na področju zavarovalstva. Gre za nove družbenoekonomske odnose v skupnosti posebne vrste, v kateri združujejo zavarovanci del svojega dohodka, ki ga upravljajo tako, da po načelih solidarnosti in vzajemnosti odpravljajo posledice škode oziroma preprečujejo njihov nastanek. Samoupravno skupnost bodo upravljali delegati TOZD in drugih družbenih pravnih oseb in občanov. Takšna za- JOŽALNA BRZOJAVKA PREDSEDNIKA RS 2SS OB ŽELEZNIŠKI NESREČI V PRESERJU Delavcem Železniškega gospodarstva Ljubljana Globoko pretresen sem zvedel za davišnjo tragično želez-|'“ko nesrečo, v kateri so izgubili življenja vaši delovni to-ariŠi in večje število potnikov. Prosim vas, da v imenu slo-j^nsloh sindikatov in republiškega sveta Zveze sindikatov j.venije ter v mojem imenu sprejmete naše najgloblje soža-J®- Prosim vas tudi, da družinam vseh ponesrečenih prene naše najiskrenejše sočustvovanje ob hudi nesreči, ki jih 2a<^a* Predsednik republiškega sveta ZSS JANEZ BARBORIC snova zavarovalne skupnosti omogoča zavarovancem, da bodo prevzeli dejansko odločanje v svoje roke. To-(Se občuti že zdaj, ko se delegati zavarovancev v organih zavarovalnic pojavljajo kot idejni nosilci in iskalci novih rešitev na ustavni podlagi. Ob skupnih naporih zavarovalskih delavcev in organiziranih zavarovancev se prav sedaj lomijo še zadnji odpori nekaterih posameznikov, ki v novi skupnosti nočejo - oziroma ne morejo videti sebe oziroma svojih ozkih interesov. Kljub temu, da dejansko vseh kadrovskih rešitev v tem času še ni bilo možno predvideti, je vendar treba pravočasno poskrbeti, da bo sleherni delavec v zavarovalnicah, glede na svoje znanje in sposobnosti našel svoje mesto v novi samoupravni zgradbi, la bo terjala tudi novo notranjo organizacijsko zgradbo. Na zadnji seji republiškega odbora sindikata delavcev bank, SDK in zavarovalstva so prav tem vprašanjem dali potreben poudarek. Delegati so soglašali, da pomenijo dosedanje priprave na ustanovitev ene zavarovalne skupnosti v SR Sloveniji dejansko uresničevanje interesov zavarovancev in zavarovalnih delavcev in tudi sklenili, da si bodo s politično akcijo še naprej prizadevni to tudi uresničiti. FRANČEK KAVClC ^potresu na tolminskem po prvih poročilih o tra-^Istv znova Prizadela Pre' , - potresnega območja, koj - Vni ljudje in občani ta-ptj *0 spontano izrazili svojo j>hn ^enost pomagati po svo- čila^ ,VSePovs°d prihajajo poro- Vih S° 0ZD in T0ZD iz dat skladov namenile do-iJloč Sredstva kot svojo po-obn.' rrebivalstvu potresnega pošii- • s° že P^ d30 začeli ''hifio ^'v3!06 prikolice in 0(lpo POmoč- Marsikje so se kalniVe<^' proslavam, sindi-i2(ja^ Izletom in še nekaterim Da °m la sredstva nakazali j malo tudi drugih pri- ^r° račun > Ni ?erov za pomoč Po- ia^nume pomoči in soli-C tu V tovami LEK Ljub-30 sklenili takoj poslati valneen!ni prebivalcem 3 bi-2a{a„ Prlkolice in jim ponuditi v ^tnjšu° uP°rabo 24 ležišč v po-domu, Id ga imajo v $tva “d" ‘ oleg tega bodo sred-'Itužk na iz sklada za pomoč enopolitičnim orga- nizacijam v višini 100.000 din, dodatnega enodnevnega zaslužka ter sredstev, namenjenih za proslavo tridesetletnice tovarne, namensko prispevali za gradnjo montažnih hiš na Tolminskem. Računajo, da bodo tako zbrali blizu 600.000 din. Po potrebi pa bodo na potresno območje poslali tudi kvalificirane delavce, da bi pomagali pri odpravljanju posledic potresa. Kolektiv Tiskarne Jožeta Moškriča iz Ljubljane je ob ponovnem katastrofalnem potresu na Tolminskem nemudoma priskočil na pomoč prizadetim prebivalcem. Odpovedal se je proslavi ob otvoritvi nove tiskarne in že 16. septembra nakazal Tolmincem 150.000 dinarjev. Po izredni seji zbora delovne skupnosti je tudi Delavska enotnost kot dodatno pomoč Posočju nakazala 10.000 dinarjev. Po sklepu sindikalne konference Intereurope Koper so odpovedali sindikalni izlet k delav cem filiale v Sarajevu, sredstva v višini 50.000 din pa so že naka- pravzaprav frontne. Značilneje predvsem, da so v osnovnih organizacijah ZK, ki so bile po programu letošnjega tedna Komunista dolžne razpravljati o problemih kulture in umetnosti, v glavnem uresničili svojo nalogo, čeprav povsod ne najbolje. Med pomanjkljivostmi velja opozoriti, da so v nekaterih občinah vseeno premalo poskrbeli za frontno vodenje akcije, da za zdaj v regijah ir. republikah še niso uresničene naloge, zapisane v programu, z izjemo simpozija o Ivanu Cankarju. Gre tudi za to, da bo treba poskrbeti za razčiščevanje z nekaterimi idejnopolitičnimi pojavi ter po drugi strani za vključitev vseh dejavnikov s področja kulture in kulturne ustvarjalnosti v akcijo. Poglejmo slednjič še, kakšna je vloga osnovnih organizacij sindikata in občinskih sindikalnih svetov v letošnjem tednu Komunista. Staša Vovk, ki zastopa sindikate v republiškem odboru akcije „Človek, delo, kultura", pravi med drugim, da bodo osnovne organizacije sin- POMOČ ŽE PRIHAJA zali kot pomoč prizadetim. Poleg enodnevnega zaslužka — tudi delavcev v drugih republikah — ki ga bodo nakazali v prihodnjem tednu, so člani sindikata pričeli zbirati še prostovoljne prispevke v poprečni višini 100 din na posameznika. Člani sindikata, zaposleni v Kopru, pa se bodo udeležili tudi enodnevne prostovoljne delovne akcije v Posočju. Ob nedavnem ponovnem katastrofalnem potresu v Posočju izstopa gesta delavcev Volne v Laškem. Kot vemo, se ta 400-članski kolektiv že nekaj Časa otepa z velikimi težavami, tako da delavci dobivajo le minimalne osebne dohodke. Kljub temu so takoj po potresu delavci sami zbrali denar za nakup sto odej, ki so jih še istega dne poslali prizadetim v Posočju. Njihovi pobudi je riedil tudi kolektiv Kore iz Radeč, ki se je odpovedal izletu, denar pa poslal prizadetim. Izletu, denarju in enodnevnemu zaslužku so se odpovedali tudi delavci osnovne organizacije sindikata upravnih delavcev laške občine. In memoriam Jovo Galič Iztekla se je življenjska pot Jova Galiča, prvoborca, nosilca Spomenice 1941 in Zlatega znaka Zveze sindikatov Slovenije. Tovariš Galič se je rodil v delavski družini in je bil tudi sam delavec — KV krojač. Zato ni naključje, da je bil velik del njegovega življenja povezan z revolucionarnim delavskim gibanjem. Že v predvojnem obdobju se je udeleževal stavk. Med vojno je med prvimi organiziral odpor proti sovražniku in opravljal pomembne politične in vojaške dolžnosti. V aprilu 1946. leta je postal poklicni sindikalni delavec in ostal s sindikati povezan polnih trinajst let. V tem zahtevnem času, ki je bil čas obnove, udar-ništva in delovnih tekmovanj sindikalnega članstva, čas začetkov uveljavljanja samoupravljanja in delavskega prevzemanja oblasti, je Jovo Galič opravljal najrazličnejše dolžnosti. Nazadnje je bil predsednik republiškega odbora sindikata tekstil-, nih delavcev Slovenije. Njegov lik predanega borca za delavske pravice, še posebej pa njegov čut in človeški odnos za razreševanje problemov ljudi ostaja neizbrisno v spominu vseh naših delovnih ljudi, še zlasti pa v zavesti mnogih generacij slovenskih tekstilnih delavcev. dikata v tednu Komunista posvetile sestanek uresnič vanju kulturne politike in kulturnemu življenju v organizaciji združenega dela. Prav bi bilo, da bi to storile tudi osnovne organizacije ZSMS. Po sklepnih razpravah pa naj bi na skupnih sestankih ugotovili, kakšno je sedanje stanje in problemi ter pripravili skupen program za prihodnje leto. Navsezadnje ne smemo pozabiti še na komisije za kulturo pri občinskih sindikalnih svetih. Njihova naloga je namreč, da neposredno sodelujejo z osnovnimi organizacijami sindikata in z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami v organizaciji združenega dela in občini, da pomagajo pri delu in povezovanju komisij za kulturo oziroma organizatorjev kulture v organizacijah združenega dela. Te komisije, poudarja Staša Vovk, se morajo učinkovito vključiti v pripravo tedna Komunista ter ugotoviti, kaj so uresničile iz svojih programov dela ter poiskati vzroke za neuspeh. Na osnovi teh ugotovitev bodo lahko pripravile dobre programe dela za prihodnost. MARJAN KUNEJ OSNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA NAJ BODO POBUDNIKI POMOČI POTRESNEMU OBMOČJU Dvakrat da, kdor hitro da! Več republiških odborov, med njimi Republiški odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije, je pozvalo vse delavce v organizacijah združenega dela svojih dejavnosti, da ponovno po vseh svojih močeh pomagajo prebivalstvu Posočja premagati posledice potresa, Id ga je nedavno spet prizadel. Osnovne organizacije sindikata naj bodo pri tem v svojih delovnih okoljih organizatorji in spodbudniki za to, da bo akcija čimprej in čim uspešneje stekla. • "■v'' '■ 'O' KAJ SMO STORILI... MOKE NITI ZA ŽEMLJO v Normalno je sicer vse lepo in na videz urejeno: komisije se sestavljajo, razpravljajo o smotrnosti povezave grafične industrije in se dogovarjajo o sodelovanju. V resnici pa že dve leti grafična industrija Slovenije, razdrobljena na 64 delovnih organizacij s skupno blizu 9600 zaposlenimi delavci, ni prišla niti dva koraka dlje od začetnih pogovorov o povezovanju dela in sredstev v tej dejavnosti. O vzrokih za takšno dejansko mrtvilo, na katerega je sindikat delavcev grafične in papirne industrije Slovenije že nekajkrat opozarjal, na prostoru, ki nam je na voljo, seveda ni moč podrobneje spregovoriti. Lahko pa navedemo nekatere značilnosti ki spremljevalcu dosedanjih razprav o povezovanju grafične industrije same ,,padejo v oči“. Kaže namreč, da ob velikih grafičnih podjetjih, ki imajo določene težave zavoljo svojih velikih (in prevelikih) proizvodnih zmogljivosti, manjša podjetja uživajo v ugodni konjunkturi in se kajpak ne zavedajo potrebnosti usklajenega in skupnega razvoja te dejavnosti Ne nazadnje so, tako kot marsikje drugje ob takšnih priložnostih, zelo pomemben dejavnik v integracijskih gibanjih „skrbi“ posameznikov za lastne položaje, ki jih skrivajo za razlago, češ: nas, male, bodo veliki ,,požrli". Takšne parole kajpak pri delavcih kaj hitro dosežejo svoj namen, ne da bi odgovorni zanje vsaj pred širšo javnostjo obveljali kot negativno vplivajoči dejavniki Celo nasprotno! Čeprav, kot smo zapisali, večina grafičnih podjetij uživa.ugodnosti tržne konjunkture, ni možno trditi, da zavoljo tega združevanje dela in sredstev nista potrebna Ponovno omenjamo predimenzioniranost nekaterih tiskarskih zmogljivosti. Skorajda vsako podjetje si kupuje stroje drugje, pa silna raznolikost tehnologije skorajda onemogoča dogovor o skupnih nabavah reprodukcijskega materiala Na srečo se vsaj tiskarska tehnika v svetu dokaj hitro razvija in je treba tehnologijo v sorazmerno kratkem času znova modernizirati. Mrtvilo v dogovarjanjih o povezovanju dela in sredstev v grafični industriji pa dokaj zgovorno kaže tudi na neusposobljenost družbenopolitičnih organizacij v TOZD te dejavnosti, zlasti pa sindikatov, da pospešijo akcijo. Resda ni naloga osnovnih organizacij sindikata, ali sindikatov na višjih ravneh organiziranosti, da sami pripravijo strokovno gradivo za javno razpravo o združevanju, vsekakor pa bi sindikalna vodstva s svojo politično močjo morala spodbujati k večji dejavnosti tiste, ki so v prvi fazi povezovanj odgovorni za potek akcije. To pa se v tej panogi ne dogaja, če izvzamemo prizadevanja republiškega odbora sindikata delavcev, grafične in papirne industrije, ki je nekajkrat kritično ocenil potek akcije. Republiški odbor kajpak tudi ne predpisuje formule za povezovanje; prepričan je, da bo vsaka oblika povezave, ki bo vodila k urejanju številnih perečih vprašanj razvoja grafične industrije Slovenije in k zagotovitvi Socialne varnosti v tej dejavnosti zaposlenih, zadovoljivo rešila skupne koristi temeljnih organizacij te dejavnosti. Vendar se doslej, kot se je slikovito izrazil eden od poznavalcev razmer, iz te moke-ni dalo speči niti žemlje, kaj šele hlebca kruha. B- RUGELJ Deseti politični tečaj DOLENJSKE TOPLICE: Tu se je 20. septembra začel deseti politični tečaj. Na njem se je zbralo 43 riušateljev iz delovnih organizacij in občin. Predsednik sveta centra za družbeno izobraževanje RS ZSS in RK ZSMS Marjan Lah, ki je tečajnike pozdravil ob začetku teča- ja, je med drugim ugodno ocenil dejstvo, da na dvomesečno družbenopolitično izobraževanje delavne organizacije pošiljajo vedno več svojih kadrov. Tečajnikom je zaželel uspešno delo in dobro počutje v lepem okolju Dolenjskih Toplic. Z jesenjo so se začele znova pospešene priprave I 1 za ustanovitev posebnih izobraževalnih skupnosti. Po predlogu posebne de-LJ lovne skupine, ki je se-HH veda le pobuda za razpravo, naj bi v SR Sloveniji delovalo 21 posebnih izobraževalnih skupnosti. Do zdaj je bilo ustanovljenih sedem: za farmacijo, kemično in gumarsko industrijo; za usnjarsko-predelovalno industrijo; tekstilno industrijo; lesno i ndustrijo; za pomorstvo in promet; za gozdarstvo; za agroživil-stvo. Na vseh drugih področjih potekajo šele priprave za ustanovitve teh skupnosti RS ZSS je pred časom sprejel stališče, naj bi posebne izobraževalne skupnosti ustanovili do konca tega leta. Minuli teden je predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi posebne izobraževalne skupnosti za izobraževanje in vzgojo gostinskih in turističnih poklicev obravnaval tudi RO sindikata delavcev te panoge. Delegati so ugotovili, da so v sedanjem besedilu upoštevane tudi vse pripombe njihovega odbora in tak predlog je bil dan v podpis delovnim organizacijam- V skupnost bodo vključeni gostinski in 'turistični delavci družbenega in zasebnega sektorja ter delavci izobraževalnih organizacij te panoge. Skupnost bo predlagala in odločala, kakšii bodo gostinski in turistični profili, kako naj se delavci izobražujejo in kje naj bodo gostinske sole oziroma centri. Skrbela bo tudi za organizacijo posebnih tečajev za že zaposlene delavce in ne nazadnje tudi za uvajanje usmerjenega izobraževanja. STANKA RITONJA Ars ni samo likovni salon Likovni salon Ars v Radljah je odprt šele dobro leto. Pripravlja že deseto razstavo, s katero se bo po daljšem obdobju znova predstavil radeljski naivec Anton Repnik z Mute. Doslej so si v Radljah lahko ogledali razstavo ekslibrisov, razstavo znanih likovnikov Slovenije in zamejske Koroške, dvakrat so razstavljan mladi likovniki, nedavno tega pa se je v tem salonu prvič predstavil Janko Dolenc iz Vuzenice. Razstave so dobro obiskane, na prireditve v salonu prihaja vedno več mladih ljudi in delavcev. Tudi vedno več je primerov, ko delovni kolektiv prevzame pokroviteljstvo nad razstavo. Pokrovitelj razstave del Janka Dolenca je bil sindikat prosvetnih delavcev. Z likovnimi prireditvami v salonu pa se povezujejo tudi drugi kulturni programi, nastopi pevcev ali znanih umetnikov. Obiskovalce salona je tako izredno navdušila igralka SNG drame Maribor Milena Muhičeva. Likovni salon Ars tako ni le likovno razstavišče, pač pa novo širše kulturno prizorišče^ Kulturna skupnost Radlje za novo sezono znova načrtuje gostovanja mariborskega gledališča. Ta gledališka hiša si je v Radljah in v njeni širši okolici že pridobila zvesto publiko in tudi nekateri kolektivi so pred časom že odkupovali predstave tega gledališča. Kulturna skupnost pa za prihodnje obdobje načrtuje tudi usposobitev kulturnih domov. Razen v Radljah in Vuzenici so v občini le skromne in slabo opremljene dvoranice ali pa še teh ni. (Na sliki: Nastop igralke Milene Muhičeve je navdušil) KULTURNA AKCIJA: ČLOVEK, DELO, KULTURA Tudi v Slovenski Bistrici Teden komunista, ki letos v Sloveniji poteka pod geslom „Človek, delo, kultura11, bo v občini Slovenska Bistrica od 13. do 20. novembra. Priprave na to posebno kulturno akcijo, ki vključuje razprave in prireditve, so v tej občini za zdaj že tako daleč, da je že možno kaj več povedati o programu. Vsekakor je iz programa očitna težnja, da bi tako razprave kot prireditve povezali vsebinsko s 100-letnico rojstva Ivana Cankarja in 35-letnico naše revolucije. Iz načrtovanih razprav, ki težijo k temeljitejšim ocenam, naštejemo razpravo o idejnosti v naši kulturi, ocenjevanju kulturne dejavnosti na območju občine, spregovorili pa bodo tudi o komuniciranju znotraj zveze komunistov in o informiranju v občini. Med prireditvami pa načrtujejo razstavo umetniških del delavcev pa gostovanje kul-tumoumetniške skupine iz zamejstva. Kot prva prireditev, ki so jo že vključili v to posebno kulturno akcijo komunistov, pa šteje letošnje XIII. srečanje pisateljev na Štatenbergu, ki se gaje 9. in 10. septembra udeležilo blizu 40 jugoslovanskih pisateljev in pisateljev iz zamejstva. Srečanje so namreč pisatelji posvetili obravnavanju Cankarjevega dela in ga tudi poimenovali s Cankarjevim stavkom: V areni življenja sem stal. In življenje je pisateljem narekovalo prvo dolžnost v dneh, ko na širna manjšinama v Avstriji odrekajo njihove pravice: v protestnem pismu, ki so ga naslovili na sekretariat za zunanje zadeve SFRJ v Beogradu, so pisatelji izrazili svoje ogorčenje zaradi ravnanja avstrijskih oblasti proti Slovencem na Koroškem in Hrvatom na Gradiščanskem, odločno so zahtevali, da Avstrija dosledno uresničuje določbe 7. člena državne pogodbe. Pisatelji so tudi obiskali nekatere osnovne šole in delovne kolektive na območju občine Slovenska Bistrica. Z mladino in delavci so se pogovarjali o vlogi kulture v življenju in delu posameznrka, v življenju naroda in družbe pa tudi o kulturnem razvoju v občini Slovenska Bistrica. Na teh srečanjih so mladi in delavski publiki tudi brali svoja dela Cankarju je bila posvečena tudi osrednja prireditev tega pisateljskega srečanja v domu kulture. V okviru te prireditve so domačini predstavili tudi recital Janka Čara iz Cankarjeve farse ,,Pozdravi jena dolina Šentflorjanska11. Pisatelji, ki so na svojem de lovnem srečanju prebrali šestnajst referatov, sledila pa jim je bogata razprava o Cankarjevem delu, so s svojo prisotnostjo med slovenjebistnsko mladino in še posebej med delavci spodbujali tudi njihova razmišljanja o kulturi v naši samoupravni družbi Ta njihova ustvarjalna vez z delavstvom in mladimi pa se je izrazila tudi v tem, da so se letošnjega, XIII. pisaeljskega srečanja na Štatenbergu prvič udeležiti mladi literati iz nekaterih mariborskih šol. Tudi njim so razmišljanja pisateljev dala pre-nekatero novo spoznanje in novo pobudo na začetku njihove ustvarjalne poti. VIKTOR HORVAT JUSTIN KRANJČIČ, ki je zaupnik Prešernove družbe v novomeškem .Novoteksu11, je zbral za letošnje knjižne zbirke že 208 naročnikov. OKTOBRA ZAČENJA VIŠJA TEHNIČNA ŠOLA ZA RUDARSTVO V VELENJU Prisluhnili | gospodarstvu Rudarski šolski center Velenje je to jesen odprl vrata 2330 učencem in študentom Rudarski šolski center Velenje se z devetimi šolami uvršča med največje šolske centre v Sloveniji. Letos vključuje več kot tisoč novincev in tako se bo v njem šolalo kar 2330 učencev in študentov. Naš dopisnik Vinko Šmajs iz Velenja se je ob pričetku . novega šolskega leta pogovarjal z nekaterimi predstojniki in učitelji tega šolskega centra. JAMNIKAR, direktor EŠC: Kaj si želimo ob pričetku novega šolskega leta? Či m prejšnji začetek gradnje novega dijaškega doma, ker učencev nimamo kam dati. Sicer pa menimo, da je naša najpomembnejša pedagoška naloga, da vse naše misli in prizadevanja povezujemo s skrbjo za kvalitetno rast pouka, saj širili se več ne bomo. Dipl. inž. DRAGO ŠU-LEK, direktor TOZD Pedagoška dejavnost: V šolskem letu, ki je pred nami, in v naslednjih, se bo bolj močno začelo razvijati višje šolstvo. Oktobra začenja z delom višja tehniška šola za durar-stvo, ki bo imela to leto nekaj več kot dvajset slušateljev. Sicer pa bomo pouk izboljševali tudi s tem, da ga bomo organizirali v predmetnih učilnicah- Te bomo postopno opremljati. Že doslej sta bila dobro urejena jezikovni fono laboratorij, kabinet za fiziko ter elektriko — šibki tok. Seveda pa težimo tudi za tem,da bi se čim-prej približati usmerjenemu izobraževanju. Zato bomo že sedaj seliti oddelke tehniške srednje šole k oddelkom poklicnih šol in tako začeti uresničevati zasnovo usmerjenega izobraževanja. Profesor RUDI ŽEVART, predstojnik poklicne kovinarske šole: V naši šoli bo v sedmih oddelkih 190 učencev. V dislociranih oddelkih na Muti je 130 učencev. Letos pa odpiramo skupaj z Delavsko univerzo Sloyenske Konjice tudi dislocirani oddelek v Zrečah. Zelo pomembno se mi zdi, da odpiramo dislocirane oddelke prav na področjih, kjer kader najbolj potrebujejo. Tako konkretno v Zrečah, kjer je doma kovaška industrija-Profesor BOŽO VRAČKO, predstojnik poklicne šola za tehniške risarje: V prvi letnik naše šole se je vpisalo 58 učenk in učencev. Uč enke se po študiju v prvem letniku usmerijo v čisto strojno risarsko smer in v kovinarski oklic. Odpiramo dislocirani oddelek za tehniške risarje v Ljubljani. Tu so pri Delavski univerzi Bo ris Kidrič že doslej imeli več tečajev za risarje. Kadrom, ki pridejo iz te šole, pa bi radi dali višjo strokovno uspo- ! sobljenost. Zato bomo skupaj z DU Boris Kidrič razvili nov izpopolnjen profil tehniškega risarja, ki ga bomo iz- |' obraževali še v nekaterih novih predmetih, kot so stroje- | pisje in dokumentacija. Stro- \ j jepisje smo kot predmet že doslej uvajati v šoli v Velenju. Skratka, gre za nov pro- { fil risarja, ki bo lahko tudi ii tehnični administrator, tak, < t kot ga vse bolj potrebuje go- * spodarstvo. Vinko Šmajs poroča, da se v Rudarskem šolskem centru Velenje tudi vse bolj razvija izobraževanje ob delu. Razgovori s predstojniki v tem centru pa tokrat predvsem zelo konkretno prikazujejo, da so v Velenju znati prisluhniti velikim potrebam gospodarstva, tako na področju energetike kot bele industrije. To ne preseneča, saj se je velenjski šolski center že rodil iu doslej razvijal rz potrebe po dobrih kadrih v hitro razvijajočem se gospodarstvu Šaleške doline in njene širše okolice. KAKO SE IZOBRAŽUJEM Dolg, zelo dolg delovni dan Otroštvo, čeprav romantično lepo na deželi, daleč stran od mestnega trušča, je bilo zanj vse prej kot rožnato. V družini malega kmeta na Raki na Dolenjskem je bilo devet otrok. „Zato smo bili često bolj lačni kot siti,11 se danes spominja svojih otroških let Jože Gorenc, ki je že nekaj let v ljubljanskem gradbenem podjetju Obnova referent za vzdrževanje vozil. Zavoljo tega je znal vselej ceniti življenje, prav tako kot pot do popolne osebnostne uveljavitve. To spoznanje, v Gorenčevem primeru pravzaprav življenjski cilj, vodilo, od katerega — vsaj po njegovem zatrjevanju sodeč — ne misli zlepa odstopiti, je pred osmimi leti botrovalo odločitvi, da se začne izobraževati ob delu. „Za izreden študij sem se odločil po naključju. Morda se sliši malce nenavadno, vendar je v tem skrita vsa resnica. Naj vam povem, kako? Nekega dne sva s prijateljem, invalidom, popravljala avto. Ko je tako ob prijetnem popoldanskem opravilu beseda dala besedo, mi je mimogrede omenil, da se misli vpisati na večerno ekonomsko srednjo šolo. „Kaj ko bi s čim poskusil še ti? 11 mi je navrgel in ni me bilo treba več prepričevati... Odločil sem se, da bom ob delu obiskoval tehniško srednjo šolo strojne smeri. Tako se je začelo ...“ Šolanje v prvem in drugem letniku je plačeval sam, potem pa mu je pomagalo podjetje. Ne samo, da mu je plačalo stroške šolanja, večkrat mu je odobrilo tudi plačan študijski dopust. „Ko sem obiskoval srednjo tehniško šolo, je bil moj delovni dan zelo zelo dolg. Do poldne služba, če je bilo možno, vmes kosilo, popoldne in zvečer šola, preostali čas pa sem rezervi- ral za učenje. KI jub naporom, odpove dov-nju, mnogim trpkim trenutkom mi danes ni žal, kajti pridobil sem si veliko znanja, ki sem ga lahko s pridom izkoristil pri vsakodnevnem delu. Moje zadovoljstvo je bilo popolno tudi zavoljo tega, ker sem bil v zadnjem letniku med redkimi, ki so vztrajali do konca in si pridobili diplomo strojnega tehnika. Kaj mi je pomenila ta diploma, pove že to, da sem začel pri Avtoobnovi kot avtomehanik. In vsakokrat, ko sem se z dela vračal domov, me je preganjala misel, češ, moraš napredovati, treba je iti naprej . •. novim znanjem naproti. ..“ S tem Gorenčeva želja po novih znanjih, po izpopolnjevanju ob delu ni presahnila. Svoj načrt je moral, kakor sam pravi, bolj za šalo kot zares, malce „popraviti“, saj je prišla triinsedemdesetega vmes poroka, potem družina ... V Jevnici si je spletel družinsko gnezdo, vendar zaradi tega ni opustil namere, fia se znova loti izrednega študija. „Ko sem tako razmišljal, česa naj se pravzaprav lotim, mi je ši nilo v glavo kaj, če poskusim s študijem na visoki šoli za organizacijo dela v Kranju. Ne bi se rad hvalil, toda v dobrem letu mi je uspelo, da sem izpolnil vse pogoje za vpis v 2. letnik. Če bo šlo po sreči, bom študij končal prihodnje leto, najkasneje pa v naslednjih dveh letih. Kaj to pomeni ob redni zaposlitvi, družini in drugih obveznostih, lahko najbolje presodijo tisti, ki se izobražujejo ob delu ... Do cilja je sicer še dolga pot, vendar sem se že odločil, da bom verjetno kdaj kasneje nadaljeval še s študijem jezikov. Če ima človek višjo ali visoko izobrazbo, je nujno, da obvlada vsaj en svetovni jezik. Podobno kot v mnogih drugih poklicih je tudi v jem precej tuje strokovne literatu^ In kako naj ji bo človek kos, če zna jezika.11 . Gorenčev primer izobraževanja ° delu je podoben prenekateremu & gemu, vendar je v njem nekaj sV0l skega. To smo spoznali v našem voru, ko nam je med drugim p°ve tudi tole: „Kriiko nas je takih, ki smo sti Pr trnovi poti skozi izobraževanje. To voljo moraš imeti, veliko volje, če K češ kaj doseči. Zase vem: kar sem kč nil, to bom napravil za vsako ceno-tej odločitvi ne poznam ovir • • • tolikih letih izrednega študija sem SP znal, da je izobraževanje ob delo p stalo nujna potreba časa, v kskete živimo. Človek spoznava prakso m ^ hkrati seznanja s teorijo, to pa ti r . veliko pomoč pri delu. Živvš io . s sodelavci in tudi kasneje, ko sj nekoliko odmaknjen od nnjih, , dojemaš stiske, probleme, nemalok pa tudi očitke, ki jih delavci n^s Ijajo na vodstva, šefe . . •“ J6.. k- ;e hvali svoji delovni organizaciji« kU doslej našla zanj in za vse, ki se v po jetju želijo izobraževati ob delu, r mevanje, sklenil naše kramljanje J Gorenc iz GP Obnova. IVO VIRl^ i ljudje med ljudmi Orne zastave — komu vise? Črne zastave ... Na pol droga.. . Žalna koračnica in sklonjene $ave... Koliko žrtev je pravzaprav treba, da se nesreča - prometna ali ^Ugačna - sprevrže v nacionalno pogrebščino? Pisanih pravil ni, saj prinese „trenutek“. Železniška postaja v Preserju bo v naši zavesti Se dolgo nosila globoko zarezan čm okvir. Ko smo pospremili sedem-najst posmrtnih ostankov delavcev na odmaknjena vaška pokopališča, »no se mi, preživeli, morali pokloniti črni zastavi na pol droga, ker atto „zamudili“ na naš vsakdanji „delavski vlak“ od doma do delov-nega mesta ali se kako drugače nismo znašli v tragičnem epicentru kratkega stika med tehnologijo na hlastajočem pohodu za modemiza-^jo in človekom, ki ni v vsakem trenutku sposoben slediti temu btodemizacijskemu hlastanju. Prometno železniška statistika bo po vsej verjetnosti dala „incident v Prešequ“ ad acta z vso primemo strokovno razlaga Tudi fizikom je 1/5e kristalno jasna saj ni prostora za filozofijo, če se nasilno srečata dva vlaka, vsak s svojo hitrostjo ... Z nami, preživelimi, je drugače. Zastavlja se vprašanje, kaj smo si Pripravljeni priznati. V resnici priznati, na štiri oči. .. Hemingway je napisal pretresljiv roman z značilnim naslovom: »Komu zvoni? “ Po spominu povzemamo njegovo osnovno misel: »Če umre človek, umre del mene... Komu torej zvoni...?“ Če •balce ..preskočimo" na naše čme zastave na pol droga, bi lahko *kli: res vise v zadnji spomin na sedemnajsterico mrtvih, vendar zastave v resnici le vise za tiste, ki jih lahko vidija Za nas... Za Preživele... Iz Borovnice in iz bližnjih zaselkov se vsak dan vozi na delo blizu 800 delavcev. Koliko je takih Borovnic v Sloveniji? Koliko sto, ko-■iko tisoč? Smo si pripravljeni priznati, da je naš življenjski in družbeni standard - če se izrazimo skrajno suhoparno, času in temi docela nepri-•bemo — ne le rezultat prizadevanj na delovnem mestu, temveč ob-enem prekrit s številnimi ..zanemarljivimi" oblikami skritega davka, katerega težak delež se imenuje tudi prevoz na delo? Koliko Borovnic je pravzaprav v Sloveniji? In koliko je delavcev, ki se globoko Poklonijo sreči, da niso bili poleg, ko sta se dva vlaka - vsak s svojo hitrostjo - nasilno srečala? Pokopali smo jih sedemnajst Delavcev, tovarišev... Mi pa se bomo vozili naprej... Morda nam bo ,,vlak pripeljal" ladi spoznanje, da je bolje plačevati ,,samoprispevke", kakor pa davke v obliki nenadomestljivih človeških delavskih življenj. IGO TRATNIK '---------------------------------------------------------------------- Sporna nagrada Samoupravni sporazum o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke v železniški dejavnosti dopušča v 57. členu možnost za dodeljevanje priznanj za delovne jubileje tako kot je to predvideno v pravilniku o podeljevanju priznanj za delo pri ž eleznici. Po tem pravilniku dobijo delavci z 10-letno delovno dobo pri železnici bronaste, z 20-letno delovno dobo srebrne in za 30-letno delovno dobo zlate značke. Poleg zlate značke dobijo delavci še primerno materialno priznanje (že več let ročne ure). Priznanj ali nagrad za življenjske jubileje pravilnik ne predvideva. Samoupravni dogovor o skupnih osnovah in enotnih merilih za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev združenega dela v železniškem gospodarstvu kot tudi samoupravni sporazum o osnovah in merilih za delitev sredstev za osebne dohodke delavcev delovne skupnosti skupnih služb ŽG Ljubljana ne predvidevata izplačil nagrad za življenjske jubileje. Kljub temu je delavski svet ŽG predlagal, svet uprave pa sprejel sklep o izplačilu nagrade v višini enomesečnega osebnega dohodka delavki uprave ŽG za njen življenjski jubilej. Kljub velikemu negodovanju delavcev, delavska kontrola vprašanja ne obravnava .,. . DELAVEC ŽG (\lov tehniški šolski center h ^ Celju so odpili novo tehni-| jM) šolo, del bodočega, za Celje : njegovo regijo prepotrebnega : v-NNiŠltega šolskega centra. Ce°^f žo^a stoj* °b Ljubljanski j s°> zgradili pa so jo v pol-nigein ietu. Solo, ki bo po jc^računu veljala 79 milijonov p Dev, so zgradili s pomočjo j>rvega večjega slovenskega Jhžbenega dogovora, h kate-hiu so pristopile občine celj-• območja in republiška j I raževalna skupnost, velik T k ■- Pa 'e prispevala sama ^eniška šola z delom učencev. teg inei in vodstvo šole so nam- gradnjo prispevali deset Sami kre prostovolnih delovnih ur. so tudi načrtovali ne kaši*,' Pr°jektantske rešitve in re-kv h Za 0Prema Š°la ima 9.500 adfBtnih metrov skupne po-“le- V njej je pdeg 24 učil- • v a.? dvorana za 180 učencev, ivnice in laboratoriji, pro- dela, uu kvadratnih metrov velika različne prireditve in telovadnica. V drugi fazi gradnje bodo zgradili še novo šolsko krilo z 18 učilnicami. Z dograditvijo tehniške šole so rešili problem nekaj sto dijakov, katerih večji del se je usposabljal kar v delavnicah, drugi so morali ostati na praksi, ker ni bilo na voljo dovolj učilnic. Nova šola bo pdeg dijakov šole spre- jela še oddelke za odrasle in slušatelje višje tehniške šole, streho pa bo nudila tudi približno 1.200 učencem drugih celjskih srednjih šol, ki bodo tehniški pouk obiskovali v okviru usmerjenega izobraževanja. Posnetek prikazuje zadnja dela pri urejevanju okolice šole. Foto: J. S. 25. septembra 1976 stran Slike na ogled kar med stroji V celjskem Topru ustanavljajo delavsko slikarsko kolonijo — Izredno zanimanje delavcev za slikarske stvaritve — Razstave kar med stroji Že dolgo je ovrženo zmotno prepričanje, da našega delavca ne zanima kulturna dejavnost Res pa je, daje bil delavec dolgo odrinjen od kulturnih prireditev. Obisk takšnih prireditev so mu pogosto preprečevale gmotne razmere in še pogosteje časovne stiske. Ko so razmišljali o tem, kako bi delavcem kljub vsemu omočili kulturno dejavnost, so v Celjskem Topni našli, vsaj kaže tako, ustrezno rešitev. „Večizmensko delo in dejstvo, da naši delavci stanujejo daleč od delovnega mesta, sta nas spodbudila, da bi kulturo le nekako približali vsaj tistim, ki se nad njo navdušujejo," pripoveduje AVGUST KRAŠOVEC, sicer knjigovodja proizvodnje, ki pa v Topru po sili razmer skrbi za kulturno razvedrilo zaposlenih. „V Topru je zaposlenih kakih 1.600 delavcev, glavnina je v Celju, obrate pa imamo tudi v Šentjurju in Šmarju. Večina naših delavcev se na delo vozi, zato imajo omejen čas za obisk posameznih kulturnih prireditev, razstav in drugih dejavnosti. Vodstvo našega kolektiva ima razumevanje za naše želje in nam gre na roke. Doslej se še ni zgodilo, da sindikat ne bi dobil zaprošenega denarja, žal pa ni bilo dovolj organiziranih pobud." ČESA SI DELAVCI ŽELIJO „Da bi ugotovili, česa si delavci želija smo organizirali anketa ki je dala zanimive pobude," nadaljuje Avgust Krašovec. „Anketa je pokazala, da je med delavci velik interes za različne športne in kulturne dejavnosti, ki pa smo jih doslej zanemarjali. Zdaj je sindikatu pri- skočilo na pomoč tudi vodstvo mladine, tako da nam bo v dvoje laže." „Od štiriindvajset dejavnosti, Id so jih naši sodelavci navedli v anketi, vsega seveda ne bomo mogli spraviti v tek," razpravlja BENO TOMAŽ, predsednik mladine v Topru. ,,Med idejami pa je nekaj takih, ki bi jih lahko oživeli brez večjih naporov in za malo denarja V kolektivu je zaposleno mnogo mladih. Doslej smo premalo upoštevali njihove želje in mladino izven dela prepuščali „vzgoji“ ulice ali gostinskih lokalov. To je bila velika napaka, če vemo, da v Celju ni kaj prida kulturnega razvedrila za mlade." VESELJE JE, ORGANIZATORJEV NI „Naših mladih delavcev v pretežni meri ne tarejo prevelike skrbi v zvezi z denarjem, žal pa zaradi pomanjkanja kulturnih prireditev tega denarja ne porabijo za svoj kulturni razvoj. Enkratni ali največ dvakratni obisk gledališča je mnogo premalo, čeprav ne moremo trditi, da so prav vse gledališke predstave dovolj vabljive," meni METOD TRBIŠNIK, sindikalni delavec, sicer vodja kadrovske službe. „Veselja do dela je mnogo, žal pa nismo imeli dovolj organi-zatoijev. Zvečine smo se zato morali zadovoljiti s kakšno prireditvijo ob dnevu žena in podobnih priložnostih, kaj več pa nismo dosegli - •" V Topru menijo, da je dala anketa dovolj pobud za začetek dela. Pri tem poudarjaja da so najdlje prišli likovniki, ki že nekaj mesecev pridno delajo Tako so doslej organizirali že štiri li- kovne razstave samoukov, katerih dela visijo ob strojih, v proizvodni dvorani. ..Likovni samorastniki smo se organizirali na podoben način kot delujejo tovrstne sekcije pri KUD Franceta Prešerna v Celju in likovna družina v Laškem," pojasnjuje TONE PRATNE-MER, mehanik in ,,duhovni vodja" likovnikov ter kipar-amater. POMANJKANJE PROSTOROV „Za zdaj se dnižimo trije, štirje slikarji in jaz, vendar še nismo prav organizirani. Nima mo primernega prostora, tako da vsak riše doma. izkušnje pa izmenjujemo v tovarni. Pri delu nam manjka mentorjev, preveč smo prepuščeni sami sebi Nekateri smo zato včlanjeni v društva in likovne sekcije. Tu ne gre za velike ambicije, gre za potrebo in razvedrila Poglejte knjigo v tisov o razstavah, Id smo jih doslej v tovarni organizirali. Pa naj še kdo reče, da delavci ne cenimo kulture in umetnosti! Treba je dobrih organizatorjev in malo dobre volje..." Sindikalni delavci in vodstvo mladine v Topni vedo. kaj hočejo, čeprav na začetku ni niko-murlahko, niti prav nevešč kako in kaj. Toda to ni bistveno. Komaj se bo iztekla razstava Ferda Bodnerja z Raven, katerega dela pravkar visijo med stroji, načrtujejo že drugo razstava Navdušujejo se tudi za obisk baletnikov, ki bi se jim predstavili kar med malico v jedilnici Možnosti za delo je veliko, ker so naleteli na posluh vodstvenih delavcev. To za začetek veliko odtehta. JANEZ SEVI R StRokovnjak opozarja na pravice in dolžnosti Kakovost življenjske ravni Poznavalci ločju razmer na varstva pri delu sodiji a k* bilo koristno, če bi Sd • icurrsiriu, ce ui p j |eJetju zakona o združene: tabU.'zšel tudi pravilnik o upi živi' *n. ve*javi meriiza kakovo ko en,iSke ravni- S tembi za-2 n 0 združenem delu uskladi najsodobnejšo smerjo merj bQa Finkov delovanja in dose v Po razdelitvi družbenei P Olzvoda. o>> ki so pred 10 ali 15 le aa 0 * Pomanjkljivost merii redka izključno samo z m bju družbenega proizvoda, finančni strokovnjaki r^an'’ ki usmerjajo finant Je v nerazvita ali manj raz' področja. Gotovo je, da i: aji nrederi industrijski delat vjjV^kivalee v Zahodni Evrt bene ° stoPnj° realizacije dr dela Proizv°da v primerjat taaycem. ki dela nekje na pl a v Aziji in Afriki. Goto so velike razlike v poprečnem osebnem dohodku oziroma družbenem proizvodu na prebivalca, vendar so tudi neprimerljive razlike glede življenjske ravni. Industrijski delavec ima ogromno obremenitev zaradi varnosti pri delu, varnosti življenjskega okolja, slab zrak, ropot, vibracije, številne vrste nevarnosti pri delu, medtem ko ima na drugi strani delavec na plantažah povsem drugačno življenjsko okolje (na soncu, v vetru, ob fizično raznoterejšem delu in podobno). Usmerjevalci ftnančnilt sredstev v dejavnosti manj razvitih dežel se nenehno soočajo z vprašanjem, kako spremljati in meriti socialna, življenjska, delovna in druga izboljšanja, ki jih prinaša s seboj razvijanje dejavnosti, ki jih financirajo , mednarodni skladi. Zato so mednarodne organizacije in njihovi strokovnjaki raz- vili idejo kvalitete življenja ter meril kvalitete življenjske ravni. Med ta merila štejemo predvsem: Uveljavitev ukrepov in koristi varstva pri delu na zaposlenega oziroma na prebivalca. Uveljavitev ukrepov in koristi zdravstvenega varstva na zaposlenega oziroma na prebivalca. Uveljavitev ukrepov in koristi strokovne vzgoje na zaposlenega oziroma na prebivalca. Hitrost in zanesljivost delovanja sodne prakse na zaposlenega oziroma na prebivalca. Hitrost in zanesljivost uveljavljanja upravnih postopkov organov državne uprave na zaposlenega oziroma na prebivalca. Uveljavitev stabilnosti oskrbe s prehrano in živilskimi proizvodi. Stopnje uveljavitve oskrbljenosti s stanovanjem. Če imamo torej poleg merila realizacije in delitve družbenega proizvoda na zaposlenega ali na prebivalca dopolnjena še z gornjimi merili, tedaj imamo povsem jasnejšo podobo, kako delujejo socialni napredki po uveljavljanju določenih finančnih naložb. Zato je torej potrebno misliti, da velja zakonu o združenem delu dodati še merila za merjenje učinkov po porazdelitvi družbenega proizvoda, ko je že ta uporabljen v svojem obtoku. Vsi denarni zavodi sveta poudarjajo nujnost selektivnosti izbora denarnih naložb. To selektivnost omogočajo že omenjena merila, kajti opravljanje selektivnosti izključno na osnovi meril družbenega proizvoda ni zadovoljivo, ker ne meri učinkov socialnega napredka. sprašujete -4dgovarjamo Prosim za odgovor na naslednji vprašanji: - ali mi za dan državnega praznika in za dan nedelje pripada regres za prehrano med delom? - Ali mi pripada regres za prehrano med delom za dan, ko sem službeno odsoten, vendar za čas odsotnosti nisem obračunal dnevnice, ker sem bil na terenu samo 5 ur? Odbor sindikatov Slovenije za samoupravno sporazumevanje o delitvi dohodka in osebnih dohodkov pojasnjuje: Do regresa za prehrano med delom na dan državnega praznika ali nedelje je upravičen le delavec, ki je na ta dan prisoten na delovnem mestu. V nasprotnem primeru gre za dela prost dan in delavec ni upravičen do regresa za prehrano. Namen tega regresa torej je zagotoviti delavcu organizirano prehrano med delom. V sindikalni listi je napisano, da delavcu ne pripada regres za prehrano v času službenega potovanja. Tako stališče je bilo sprejeto predvsem zaradi tega, ker delavec za čas službenega potovanja prejme dnevnico kot povračilo za povečane materialne stroške. Če delavec zaradi omenjene odsotnosti ni upravičen do dnevnice, je upravičen do regresa za prehrano Če je delavec odsoten do 5 ur, je namreč možno zagotoviti organiziran obrok med delom na delovnem mestu. V LJUBLJANI SO BILE II. LETNE ŠPORTNE IGRE ZP STROJEGRADNJE Litostrojci spet prvi! Na tretjih igrah se bodo športniki ZP Strojegradnje zbrali v Domžalah V organizaciji konference osnovne organizacije sindikata ljubljanskega Litostroja so bile ob koncu minulega tedna v Ljubljani II. letne športne igre dvanajstih slovenskih delovnih organizacij, ki so združene v ZP Strojegradnje. Več kot 500 športnikov se je v šestih športnih panogah potegovalo za čim boljšo uvrstitev, še posebno hud boj pa se je bil za zmago v skupni uvrstitvi. Značilno za druge letne športne igre ZRS je med drugim, da so se jih udeležili predstavniki vseh dvanajstih kolektivov, ki so člani združenega podjetja. Na igriščih smo torej videli predstavnike Agrostroja, Atmosa, Gostola, Hidrometala, Indosa, Kladivaija, Kovinda, Litostroja, Metalne, Mlino-stroja, Rika in Strojne tovarne Trbovlje. Tako kot lani v N)vi Gorici, kjer so se prvič srečah športniki ZP Strojegradnje, so tudi letos tekmovali predstavniki omenjenih delovnih kolektivov v bahnanju, kegljanju, malem nogometu, namiznem tenisu, streljanju in šahu. # Organizacija dvodnevnega tekmovanja je bila na visoki ravni. Škoda le, da so bila tekmovanja v posameznih disci-plinah na najrazličnejših koncih, saj tudi Litostrojci še vedno ne premorejo prepotrebnih športnih objektov. rekreacije smo dosegli v ZPS v zadnjih letih lepe uspehe. Želja nas vseh pa je, da bi postalo športno življenje v naših delovnih organizacijah še bolj množično, da bi postale tudi naše vsakoletne športne igre odraz široko zastavljene celoletne aktivnosti..je na igrah v Ljubljani poudaril Ivan Sabol, predsednik konference osnovne organizacije sindikata Litostroj. „Ob tem si moramo v sindikatih prizadevati, da bodo teles-nokultume skupnosti sprejele take delovne programe, ki bodo upoštevali tudi skrb za rekreacijo delovnih ljudi. Množična telesnokulturna dejavnost namreč ne sme biti le stvar sindikatov, kot je bila to praksa doslej, temveč se morajo z njo poprijeti tudi drugi, v prvi vrsti prav telesnokulturne skupnosti ...“ jašnici Borisa Kidriča v Šentvidu. LITOSTROJ, STT, METALNA... Slavnostni zaključek dvodnevnega športnega srečanja je bil v soboto popoldne v prostorih litostrojske restavracije. Tu so udeleženci zvedeh, kako so se odrezali v skupni uvrstitvi, katere ekipe so bile najuspešnejše in kdo bo moral še visoko zavihati rokave, da se bo lahko v prihodnje potegoval za najvišjo lovoriko. ,4GRE NAJ BODO ODRAZ MNOŽIČNE DEJAVNOSTI!" „Ne le na gospodarskem področju, temveč tudi na področju Po slavnostni otvoritvi letošnjega športnega srečanja, ki je bilo ob lepem sončnem vremenu pred delavsko restavracijo Litostroja, so se nastopajoči nemudoma podali na tek-movališča. Najbliže organizacijskemu centru letošnjih iger so tekmovali balinarji. V domu Ilirije so se zbrah mojstri namiznega tenisa. Kegljači so podirali keglje v Domu Maksa Perca, nogometaši so se borih za dragocene točke na igrišču Litostroja in na terenih osnovne šole Hinka Smrekarja, šahisti so se borih v prostorih internata Industrijskega centra Litostroj, medtem ko so se strelci potegovali za čim boljše rezultate v vo- Ko so organizatorji sešteli točke, so videli, da so bili tudi letos — tako kot že na prvih igrah v No vij Gorici - v skupni uvrstitvi najuspešnejši športniki Litostroja. Zabeležili so zmago v štirih panogah, in sicer v kegljanju, namiznem tenisu, streljanju in šahu ter si priborili 86 točk, kar je več kot zadostovalo za najvišje mesto v skupni uvrstitvi. Slede: 2. STT 79, 3. Metalna 73, 4. Agrostroj 67, 5. Riko 57, 6. Gostol 56, 7. Indos 43, 8. Mlinostroj 38, 9. Atmos 32, 10. Kladivar 31, 11. Hidrometal 12 in 12. Kovind 8 točk. Še to: v Ljubljani so se predstavniki omenjenih dvanajstih delovnih organizacij dogovorih, da bodo prihodnje, to je III. letne športne igre ŽPS v Domžalah, organizirala pa jih bosta Mlinostroj in Hidrometal. —a. POLOVICA VSEH ZAPOSLENIH RUDARSKO ELEKTROENERGETSKEGA KOMBINATA VELENJE BO LETOS ORGANIZIRANO PREŽIVELA DEL DOPUSTA Po naporenm delu globoko v šaleškem podzemlju se velenjskim rudarjem dopust ob obali Jadrana oziroma v hribovskem vsetu resnično prileže, prav tako pa tudi drugim zaposlenim v Rudarsko elektroener getskem kombinatu Velenje. Že več let preživi skoraj polovica vseh zaposlenih del dopusta organizirano zunaj domačega kraja. Velenjski Rudarsko elektroenergetski kombinat sodi namreč med tiste delovne organizacije tako v Šaleški dolini kot na širšem območju, kjer resnično zgledno skrbijo za to, da bi kar največ zaposlenih skupaj z družinskimi člani organizirano preživelo del za-duženega dopusta cev ob slovenski obali. Zmogljivosti počitniških domov v Fiesi in Crikve- nici sta postali premajhni za potrebe tega skoraj 6000-članskega delovnega kolektiva Vsi tisti, ki so organizirano odhajali na oddih, tudi niso bili zadovoljni, da morajo leto zaletom samo v Fieso, saj so bili pri izbiri kraja za dopust omejeni izključno na počitniški dom radarjev. Zadnja leta so organizatorji počitniških letovanj odpravili tudi to po- manjkljivost Zdaj lahko zaposleni na Rudarske elektroenergetskem Rudarsko elektroenergetski kombinat Velenje ima dva počitniška domova, in sicer v Fiesi in Crikve-nici. Počitniški dom radarjev v Fiesi sodi med naše zgledne objekte delavskega turizma m je bil eden prvih sodobnih objektov za oddih delav- kombinatu Velenje izbirajo za dopust med več kraji na Jadranu. Letos, denimo, so organizirali letovanje kar v 11 obmorskih krajih ter na mariborskem Pohorju. Vsi zaposleni na Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje so prejeli na račun regresa 850 dinarjev. Tistim, ki gredo organizirano na dopust, krijejo 60 % stroškov 10-dnevnega letovanja, in sicer za delavce kombinata in za njihove ne- zaposlene družinske člane. Stroški letovanja v počitniških domovih znašajo letos od 100 do 160 dinar jev na dan, posamezniki pa plačajo od 40 do 64 dinarjev dnevna Letos bo, kot računajo, preživelo organizirano dopust najmanj 2000 delavcev Rudarsko elektroenergetskega kombinata Velenje; vseh dopustnikov, vštevši družinske člane, pa bo blizu 5000. Vsem, ki so želeli organizirano preživeti del dopusta, so to možnost omogočili. Če bi bilo prijav še več, bi zagotovili še dodatne zmogljivosti. Da bi še bolj ustregli dopustni-~ ' ' lelel kom, načrtujejo v Rudarsko elektroenergetskem kombinatu Velenje gradnjo še nekaterih novih igrišč pri počitniškem domu rudarjev v Fiesi. Prihodnje leto pa bosta v Fiesi in Crikvenici tudi rekreatorja, ki bosta skrbela za rekreacijo in zabavo gostov, organizirala pa bosta tudi različne športne igre in izlete. P. O. V POČASTITEV VELIKE STAVKE ZGLEDNA SKRB ZA ODDIH Pokroviteljstvo nad zaključnim delom letošnjih XXVI. letnih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije so prevzeli delavci Splošnega gradbenega podjetja Projekt iz Kranja. Tradicionalna športna manifestacija slovenskih gradbincev je bila na dan, ko sta Kranj in vsa Slovenija praznovala 40-letnico velike tekstilne stavke v Sloveniji. K temu naj še dodamo, da praznuje letošnje leto 30-letnic o svojega obstoja tudi SGP Projekt, kar je nedvomno razlog več, da so izbrali slovenski gradbinci za svoje tradicionalno športno srečanje prav mesto Kranj. ,,Obletnico smo že proslavili v kolektivu, v krogu svojih poslovnih prijateljev in sodelavcev in prav je, dajo proslavimo tudi v krogu vse družine gradbenih delavcev Slovenije ...“, je poudaril Ludvik Slamnik, glavni direktor SGP Projekt „Naše srečanje predstavlja le eno od prireditev v počastitev obletnice velike tekstilne stavke. Z njim se bomo primemo oddolžili delavcem v industriji in s tem dokazali, da smo sestavni del delavskega razreda naše domovine - • ■ ‘ CENEJE IN ŠE BOLJ MNOŽIČNO Letošnji zaključni del športnih iger gradbenih delavcev Slo-' venije se je precej razlikoval od dosedanjih tovrstnih tekmo- vanj. V Kranju so se namreč zbrale le najuspešnejše ekipe v posameznih panogah, ki so se najbolje odrezale na predtekmovanjih. Gradbeni delavci Slovenije so se namreč že lani od ločili za reorganizacijo svojih iger. K temu jih je prisilila velika množičnost organizacijsko so bili namreč še komajda kos tekmovanju, na katerem je sodelovalo več tisoč športnikov, in ne nazadnje tudi veliki organizacijski stroški, ki so naraščali iz leta v leto. Z novim načinom tekmovanja, to je s predtekmovanji v posameznih panogah po področjih in zaključnim delom iger, na katerem od letos dalje nastopajo le boljši, so gradbinci pocenili svoje igre in obenem znova zabeležili korak naprej na področju množičnosti. Letošnjih športnih iger gradbenih delavcev Slovenije se je namreč udeležilo kar 73 delovnih organizacij s 350 ekipami in skoraj 3000 športniki! Vsekakor spoštovanja vredni podatki, mar ne? Tudi letos so se gradbinci vsestransko odrezali. Svoje delo so znova odlično opravili organizatorji, za kar jim je posebno priznanje izreklo tudi častno razsodišče. Znova so se odrezali tudi športniki — gradbinci, ki so se v Kranju potegovali za najvišje naslove v posameznih športnih panogah. Pa ni šlo le za naslove, temveč tudi za pravico nastopa na zveznih šport- nih igrah gradbenrii delavcev Ju' goslavije, ki bodo od 30. sep" tembra do 2. oktobra v Šibe’ niku. NA SVIDENJE TOREJ V ŠIBENIKU! Uradni končni vrstni red SC delujočih ekip je letos nasled; nji: 1. GIP Ingrad Celje 325 točk, 2. Konstruktor Maribor 313, 3. GIP Gradis Ljubljana 310, 4. IMP Ljubljana 281, 5' SGP Pionir Novo mesto 274,6 SGP Gorica Nova Gorica 273 točk, 7. Salonit Anhovo 243, GP Stavbar, Maribor 233, 9' SGP Slovenija ceste 213, l^-Cementarna Trbovlje 207, lL SGP Grosuplje 195, 12. Ml’l> Cevovod Maribor, 13. GIP ®e' ton Zasavje, Zagorje 190, 1^' GIP Vegrad Velenje 189, 1^' SGP Stavbenik Koper 183, l®-GP Tehnika Ljubljana 165, 1^ ZRMK Ljubljana 145, 18. SGP Primorje Ajdovščina 136, 1^ Hidromontaža Maribor 135, 20-Elektro Maribor 126 točk, i^ Ob tem naj še povemo, da je bila najboljša ženska ekipa le' tošnjih športnih iger gradbenih delavcev iz Slovenijeekipa Ingr3-da iz Celja! J Na zvezne igre v Šibeni bodo torej potovali pre^ stavniki celjskega Ingrada, lju Ijanskega Gradisa, Stavbarja 111 Konstruktorja iz Maribora, lonita iz Anhovega in Černe11 tame Trbovlje. Ul. L ad/T A ^ ŠKOFJA LOKA Ne prevelik odziv Tudi letošn£ leto je pripravila komisija za letovanja pri Loški tovarni hladilnikov za svoje delavce več počitniških aranžmajev. Zaposleni so lahko izbirali med številnimi počitniškimi kraji v Istri in v Dalmaciji, za dnevno oskrbo pa je bilo potrebno odšteti od 90 do 200 dinarjev, medtem ko je znašal regres 1100 din na zaposlenega. V LTH računajo, da se je možnosti, ki jih je ponudila komisija za letovanje, poslužilo 50 delavcev, upoštevaje družinske člane pa približno trikrat toliko. Omenjena komisija si prizadeva, da bi prihodnje leto poskrbela za še bolj pestre, predvsem pa cenejše možnosti letovanja. Zato bo navezala stike še z različnimi kampi, saj je med zaposlenimi vse več zanimanja za počitnice pod platneno streho. J. PIPAN V vseh kategorijah so bile dirke krožne, krog po grosupeljskih ulicah pa je meril 1800 metrov. Se posebej zanimiv je bil obračun veteranov, ki so se za tekmo dobro pripravili. LJUBLJANA GROSUPLJE Množična Kolesarski TRIM akcija konferenca zveze socialistične mladine Slovenije Ljubljana — Moste-Polje. . Akcije se je udeležilo blizu 400 ljudi. Start je bil v športnem parku Kodeljevo, od koder so se udeleženci akcije odpeljali s kolesi do 11 kilometrov oddaljenega Podlipoglava. Od tod so se peš podali na 20 minut oddaljeni Pugled, kjer je bila kontrolna postaja. Cilj je bil spet na Ko-. deljevem, kjer so udeleženci prejeli spominske značke in nalepke. lovu. Organizator prvenstva je bila komisija za šport in rekreacijo pri svetu sindikata Železarne Store, neposredni izvajalec pa ribiška družina Voglajna. Delavci petih kolektivov, ki so združeni v SOZD Slovenske železarne, so pridno namakali trnke in vlekli na suho ribe. Po seštevku točk so imeli največ ..ribiške sreče" delavci iz Železarne Ravne. IZOLA ' .v* Najmočnejši svetilničarji Ob dnevu naših ribičev v Iz0**. ie bila tudi tradicionalna športna P™ ' ditev. praznik Tudi kolesarski klub je prispeval svoj delež k praznovanju občinskega praznika: organiziral je kolesarsko dirko po ulicah Grosupljega, ki se je je udeležilo 156 kolesarjev vseh starostnih skupin: „Vsi na kolo za zdravo telo" in „Vedno mladi hodimo radi" sta bili gesli kombinirane TRIM akcije, ki so ju minulo nedeljo organizirali zvezi telesnokultumrh organizacij Bežigrad in Šiška, mestna zveza za telesno kulturo Ljubljana, telesnokulturne skupnosti Center, Moste-Polje in Vič-Rudnik ter občinska ŠTORE Končni vrstni red - ekipno: 1. Železarna Ravne; 2. Železarna Store; 3. Železarna Jesenice; 4. Veriga Lesce; 5. Plamen Kropa. Srečanja so se udeležile v vleč«' nju vrvi ekipe Sefam^sa, Tomosa, Svetilnika iz Savudrije, Metalk« Krmelja, Uniona, Žita m Prvenstvo v ribolovu Ob Voglajni pri Štorah je bilo prvenstvo slovenskih železarn v ribo- Posamezniki so za osvojena prva tri mesta prejeli kolajne, in sicer Vinko Florjane iz Železarne Store zlato, Mirko Šipek iz Železarne Ravne srebrno ter Ivan Plank iz Železarne Štore bronasto kolajno. J. RABIČ Ljubljane. Prehodni pokal so doslej člani ekipe Ddanlarl,s.aj s meravali so ga obdržati tuni 1« vendar so si ga priborili Savu r Končni vrstni red: ^vetilm^ ^oS vudrija), Delamaris (Izola), 1 (Koper), itd. L. BOGOMIL 1 40-LETNICI VELIKE TEKSTILNE STAVKE V SLOVENIJI (XI) PETINTRIDESET ODLOČILNIH DNI ^iŠe: Dr. France Kresal ^OLEKTIVNA POGODBA 'N zaključek stavke .kolektivno pogodbo za tek-ilno stroko v dravski banovini, z1 ie bila sklenjena 23. septem-ra 1936. leta v Ljubljani, so ^Pisali: za Zvezo delodajalcev Etilne stroke za dravsko kovino Josip Kavčič in dr. A. , °lia, za Splošno delavsko strojno zvezo Jugoslavije Lovro a»ornin, za Jugoslovansko strojno zvezo Peter Lombardo in ^ Narodno strokovno zvezo ekoslav Bučar. Pogodba je Ve*jala za 42 tekstilnih tovarn v V|ej Sloveniji, ni pa veljala za Petilne tovarne. Ta pogodba je sebovala splošni del (veljavnost pogodbe, delovni čas, prazniki, ^ezdni sistem, podrobna dolo-a ° mezdah, izplačevanje zadkov in odtegljaji, bolezen in rugi zadržki pri delu, pomanj-anje dela, sprejemanje in odpuščanje delavstva, naturalne ;ajatve, kazni, delavski zaupniki |n razsodišče, odpoved pogodbe) n tarifni del. Če sedaj primer-janto to kolektivno pogodbo z klavskim predlogom, vidimo, . se je zataknilo pri pogajanjih 'n Zakaj se je zataknilo. Splošni del pogodbe, ki je bil raznieroma hitro sprejet, je \Seboyai nekaj bistvenih in na-1'bih sprememb v škodo delavca predloga kolektivne po-Sodbc, industrije! so zavrnili Zabtevo po angleški soboti, 1. . j Pa se je lahko praznoval le, Ce je bila izrečena ta želja z gla-s°vanjem večine delavstva, ^fdar so morali izgubljeni de-°vni čas na zahtevo podjetja Nadomestiti. Pri odpuščnaju elavstva so oporekali pristoj-N°st delavskih obratnih zaupni-0v. da se bo »podjetje spora-zunielo z obratnimi zaupniki, ateri delavci pridejo v poštev za redukcijo« in »predhodni spora-ZUtn je potreben tudi pri sprejemanju novih delavcev«. Po-8°dba je samo določala, »da bo p°djetje upoštevalo socialne razmere delavcev«. Določila o ls,emu mezd so bila precej sPremenjena v škodo delavskega predloga. Predlog je zahteval, da mora biti akordni zaslužek za 20% višji od urnega zaslužka, industrije! pa so pristali samo na 15-odstotno zvišanje. Niso priznavali odškodnine za zaslužek, ki bi bil izgubljen zaradi »višje sile«, kamor so prištevali tudi javne nemire in popolne ali delne stavke. Pogodba je dajala za polovico manjše ugodnosti pri naturaliah, ki so jih dajale tovarne svojim delavcem (blago, premog, stanovanje itd.). Člen, ki je govoril o kaznih, je dobil nov odstavek: »Odškodnine za pokvarjenje strojev, materiala in slično se ne smatrajo za kazni.« S tem odstavkom so dobili industrialci proste roke za ponovno teroriziranje in šikaniranje delavcev. V celoti so zavrnili 11. čl. delavskega predloga: »Delavstvu pripada plačani dopust do 8 dni v letu, po dveh letih službe dva dni več in za vsako nadaljnje leto še en dan več.« V celoti so tudi zavrnili 13. in 14. člen, ki sta govorila o priznavanju delavskih strokovnih organizacij v podjetjih in o osnovanju tarifne komisije. 13. člen predloga je vseboval: »Obe strani medsebojno priznavata svoje strokovne organizacije. Dogovori brez sodelovanja ali pristanka delavskih strokovnih organizacij niso veljavni.« Še večje težave o bile pri sprejemanju tarifnega dela kolektivne pogodbe. Podjetniki so bili zelo odločni in niso popuščali. Mezde, ki so jih dosegli s kolektivno pogodbo, so bile za 20 % nižje od zahtev v delavskem predlogu kolektivne pogodbe, za 18 % nižje od tistih, ki so jih v poprečju plačevale mariborske tekstilne tovarne, in v glavnem enake poprečju na Gorenjskem. Mezdne razmere so se izboljšale le v tekstilnih tovarnah v Celju, Kočevju, Škofji Loki, Ljubljani in v večini manjših tovarn na podeželju. Od večjih tovarn je pridobilo delavstvo v »Jugobru-ni« v Kranju in v mariborski tovarni Ehrlich. Druge večje tovarne pa so že prej plačevale mezde, ki so v glavnem ustrezale kolektivni pogodbi ali pa so bile celo višje. Takoj po podpisu kolektivne pogodbe so vse tri strokovne zveze izdale letak »Tekstilnemu delavstvu Slovenije«, v katerem so si lastile zasluge za uspeh. »Borba tekstilnega delavstva je z uspehom končana. Po dolgotrajnih težkih pogajanjih se je dosegel sporazum glede kolektivne pogodbe. Tekstilno delavstvo v Sloveniji je dobilo urejene delovne razmere z enotno kolektivno pogodbo. S tem je dosežen cilj vaše borbe in zato naj se prične z delom takoj!...« Očitno je bilo, da delavstvo v novi kolektivni pogodbi ni našlo vsega, kar je od nje pričakovalo, zato so se izgovarjali, da je bilo tekstilno delavstvo na splošno povsod slabo plačano, tudi v drugih državah. »Kolektivna pogodba, na katero smo pristali, se giblje v tarifnem delu na realni višini mezd, kakor jih predvidevajo nekatere češkoslovaške kolektivne pogodbe. Če upoštevate, kako velika jemoč delavstva na Češkoslovaškem in kako majhna je pri nas, če dalje upoštevate, da se v sedanji akciji tudi te male sile niso strnile disciplinirano okrog svojih strokovnih organizacij in svojega vodstva, boste lahko precenili, kako silni so bili napori vaših strokovnih organizacij in njihovega skupnega vodstva za časten konec tega boja...« Dne 25. septembra 1936 je sklical centralni tarifni odbor zborovanje v Mariboru, da bi delavcem obrazložil kolektivno pogodbo. Zbralo se je kakih 3.000 delavcev, ki pa razlagalcem kolektivne pogodbe praktično niso pustili do besede. Enako se je dogajalo po vseh tovarnah. Predvidenih zborovanj po drugih krajih pa ni bilo, ker se je centralni tarifni odbor prepričal, da nima med delavci več kaj iskati. Centralni tarifni odbr je vodil akcijo za sklenitev kolektivne pogodbe, ne pa tudi delavstva v akciji za sklenitev kolektivne pogodbe. Delavske strokovne organizacije in centralni tarifni odbor, ki naj bi predstavljal formalno akcijsko enotnost tekstilnega delavstva, niso bile dejanski voditelji delavstva v tem boju. tekstilnih strojih na še Starejšem betonskem podu, ki je bil hud sovražnik zdravja zapo- — Nesreča .. ? — Ne, v podjetju smo delili stanovanja . .. — Ne, nista nudista! Poravnala sta le stroške letovanja ... Karikaturi: M. Aloševič NAGRADNA KRIŽANKA Rešitve pošljite do 30. 9. 1976 na naslov: ČZP Delavska enotnost, Ljubljana, Dalmatinova 4, s pripisom na ovojnici NAGRADNA KRIŽANKA. Nagrade 200, 150 in 100 din. DE masprot- IE OD PASIVE VRSTA PROJEK- CIJE VODNA ŽIVAL CČE PlSUDT TINE MERLAK cucek llEI Z NOTSANJIM inOCAATFM 1ILA DOCUHICA NENAD STEKIČ pevec PESTNER. OROUE, MILJE, SRtDIŠCE SOL vinske KISLINE P&VLAČ -NO>T ZANIMIVOST 0R£ST2 RDEČA M-J SKAOEticA POtlTNNf ELEKTR0 DA ADRE3AR IGRALNA KARTA RUK TESLA VČUDEŽN DEŽELI MITOLOŠKI PRV) letalec VNETJE SLUZNKLl REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE OSVOBODITELJ, ARHEOLOGINJA SPOR, ATOMIUM, SD, AVAR, GB, KK, KO, SMOG, RETORTA, RAJA, EMEN-TALEC, ER, MOSTAR, LETVA, ARTA, TRG, SIN, TA, KRAMAR, ČT, OVITEK, ROM, RIM, DOM, SOBA, ICEK, W1N-STON, JENA, ENA, ODA, ITERATIVA, KRK, SITULA, AS, SANOK. N Izžrebani reševalci iz prejšnje številke: 1. nagrada, 200 din: Aidrej Lovrec Framska, 62000 Maribor; 2. nagrada, 150 dm: Poldka Kuk, Kolo dvorska c. 8, 61330 Kočevje; 3. nagrada, 100 din: Barbara Pahor, Škrabčeva 11,61000 Ljubljana. Nagrade bomo poslali po pošti. _________!__________________________________) ^ / 1 lltel : •:.:»! : r-. r- ■ ‘i ! S -■ s ! ■/ . - Letošnje republiško proizvodno tekmovanje gradbenih delavcev Slovenije, ki je bilo minuli teden v Kranju, je bilo že drugo zapored. Na tekmovanju, kjer so se v spretnosti in znanju pomerili zidarji, tesarji, železo-krivci in odjarji, je sodelovalo 10 gradbenih podjetij z dvočlanskimi ekipami. Uvedba proizvodnih tekmo-vanj je pravzaprav uresničenje sklepov Republiškega odbora in republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije. Z njimi naj bi namreč dopolnili vsakoletne tradicionalne športne igre gradbincev in dali poudarek delu oziroma spretnosti in znanju svojih delavcev. Na drugi strani pa je bila uvedba takih tekmovanj nujnost, saj jih v drugih republikah prirejajo že več let, že nekaj let pa so tudi na zvezni ravni. Dosedanje tekmovanje pa nameravajo v prihodnje še razširiti. Ne samo strokovnost in spretnost, ampak tudi poznavanje samoupravljanja iri zakonodaje medsebojnih odnosov naj bi postalo tekmovalna disciplina. Čeprav je- letos tekmovalo le 10 gradbenih podjetij, je zanimanje že večji, kot je bilo lani. Zato kaže, da bo potrebno v bodoče organizirati predtekmovanja in da se bodo v finalnu srečali le najboljši. Poleg športnih tekmovanj in proizvodnega tekmovanja je bila v Kranju tudi razstava likovnih del gradbenih delavcev, vse pa pomeni vsaj delni prikaz vsestranske aktivnosti gradbincev. V proizvodnem tekmovanju je prvo mesto osvojilo SGP Grosuplje, drugo Projekt Kranj in tretje Tehnika iz Ljubljane. Med zidarji je bil prvi Tehnik Škofja Loka (Milan Vodnik, France Šubic) med tesarji: SGP Grosuplje (Stane Baligač, Jože Zavratnik), med železokrivcih: SGP Grosuplje (Josip Gajnik, Djuro Došenovič) in med odra-rji: Gradis Ljubljana (Muharem Mukanovič, Asim Konstarevič). A. AGNIČ Po načrtu izdelati armaturo ni bila lahka naloga — tudi za profesionalce Hitrost, natančnost in čim manjša poraba materiala so odločale o razvrstitvi tekmovalcev ."li m *' 'f A . - MaiM# m ;'v _______. _ __ - . V - , ' h , . g _ « tapete pomenijo sonce, lepoto, zadovoljstvo, osvežitev in harmonijo vela tapete pomenijo boljše počutje v istem stanovanju oziroma delovnem prostoru vela tapete — znak visoke kvalitete vseh vrst, vzorcev in barv kvalitetno lepilo za tapete: vela special in vela ZAHTEVAJTE VZORCE! PAPIRNICA VEVČE - 61260 LJUBLJANA POLJE Delavska enotnost, glasilo Zveze sindikatov Slovenije. Izdaja CZP Delavska enotnost. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. leta. Ust urejajo: ANDREJ AGNIČ, VOJKO ČERNELČ (glavni urednik in direktor). SONJA GAŠPERŠIČ, MILAN GOVEKAR, MARJAN HORVAT, RAFAEL LINDIČ (tehnični ured- nik), BORIS RUGELJ, BOJAN SAMARIN (odgovorni urednik), JANEZ SEVER, IGO TRATNIK, ANDREJ ULAGA, IVO VIRNIK in JANEZ VOLJČ. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana, Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI; naročninski oddelek tel.: 310-033, int. 278; uredništvo, tel.: 316-672, 323-554. 316-695 in 310-033; komerciala: Ljubljana, lavcarjeva 5, tel.: 312-691. Račun pr' Ljubljana, št. 50100-601-11807, devizni račun pri Ljubljanski št. 501-620-7-121100. Posamezna številka stane 3,00 din. Ietn^arla ročnina je 150,00 din. Rokopisov ne vračamo. Poštnina pla i® v gotovini. Tisk »Ljudska pravica«, Ljubljana.