Leto 1877.
133
Državni zakonik
za
kraljevine jn dežele v državnem zboru zastopane.
Kos XXVI. — Izdan in razposlan dne 18. avgusta 1877.
68*
Ukaz ininisterstev za notranje reči, trgovino, poljedelstvo, finance in deželno bran dogovorno z državnim vojnim ministerstvom od 2. julija 1877,
s katerim se izdajo obrtniška in varnostno-policijska določila za izdelovanje raznesli in za
trgovino z raznesili.
Splošna določila.
§. 1. Predmet tega ukaza so tista raznesila (raznesljive tvarine), ki niso podvržena državni samoprodaji, katerih izdelovanje in prodajanje torej ni pridržano edini državni upravi.
§. 2. Raznesila, ki sestojé iz skladnih delov smodnika ali strelnega prahu (solitra, žvepla in oglja), ali ki so namenjena ali porabna v to, da se z njimi strelja lz strelnega orožja, bodo tudi po zdaj podvržene samoprodaji smodnika.
§. 3. Je li kateri preparat ali ni predmet državne sainoprodaje, to spravlja na dan preskusnja tehničnega in administrativnega vojnega komiteta v domembi 8 c- kr. tehnično visoko šolo na Dunaji.
Ta preskusnja bodi uravnana po vodilih v dodatku tega ukaza (lit. A) vloženih ter naj sega na to,
.	1. sme li se dotični preparat z ozirom na varnost pripustiti v trgovino sploh
1,1 fca železnocestno vožnjo posebej,
2.	je li z njim ravnati po varnostnih propisih za črni smodnik ali po določilih
Pričujočega ukaza,
3.	je li v obliki, v kateri je predložen, šteti za strelivo (municijo) in zlasti za prepovedano strelivo, naposled,
(8loT.ni.oh.)	34
4.	morajo li — kar se tiče ravnanja s tem preparatom — nastopiti še drugi varnostni prepisi, kateri že zdaj veljajo ali ki bi se še le izdati imeli.
§. 4. Raznesila, kakor tudi njih vrste smejo se samo tedaj narejati, rabiti ali prodajati, če se je izreklo, da so pripuŠčena.
Izimlje se samo poskusna nareja s tem namenom, da bi se pripuščenje izprosilo, po tem napravljanje takih tvarin v kemijskih laboratorijih in javnih učiliščih.
Pripustitev narejanja velja samo za tisto osebo ali podjetje, katera si ga je izprosila.
§. 5. Kdor hoče izprositi, da bi mu se kaka raznesilna tvarina pripustila, naj svojo prošnjo z natančnim popisom preparata in njegovega proizvoda vpoloži pri e. kr. ministerstvu notranjih reči, katero jo pošlje c. kr. državnemu vojnemu ministerstvu, da napravi gori omenjeno preskušnjo (§. 3).
§.6. V ta namen naj prositelj avtentičen vzorec svojega preparata oddd v tisti množini in ondukaj, kolikor in kamor mu povprašam tehnično-admini-strativni vojni konntet poreče, naj temu komitetu donese vse predloge o preparatu, katere bi še potreboval, ter vplača mu 500 gl. takse v založbo troškov preiskovanja.
Preskušnja se stori na to po §. 3 in poročilo o preskušnji se pošlje na državno vojno ministerstvo in ono ga odpravi na ministerstvo notranjih reči.
§. 7. Na podlogi tega poročila in mnenja določi —če preparat ni podvržen samoprodaji za smodnik — c. kr. ministerstvo notranjih reči dogovorno s c. kr. trgovinskim ministerstvom o pripustitvi raznesila in o uvetih ali pogojih te pripustitve.
V slučaji pripustitve dajo se prositelju dovoljenje raznosilo narejati, prodajati ali prevažati, in to tudi po železnicah ali brez porabe železnic in ob enem se ustanavlja, bodo li gledé tega raznesila — po tem, kakoršno je, — veljala var-nostno-policijska določila tega ukaza ali pa propisi na to stran za črni smodnik dani, dalje imajo li se na eno ali drugo stran izpolnjevati še posebne naredbe opreznosti ali previdnosti, naposled če je raznosilo v obliki, v kateri je bilo predloženo, šteti za strelivo in zlasti za prepovedano strelivo in jo torej ali ni podvrženo propisom v tem oziru danim.
§. 8. Obrtniško narejanje in obrtniško prodajanje raznosil izrekuje se na podlogi §. 30 obrtnega reda za koncesijoniran obrt.
Koncesija (dopustilo) ne more se podeliti kakor edino po meri uvetov, ki se postavijo v pripustilnem dovoljenji.
§. 9. Raznesilni preparati, ki se vvažajo na ozemlje v državnem zboru zastopano, podvrženi so propisom tega ukaza razen določil, ki so tičejo narejanja ali izdelovanja.
§. 10. Vojaško oblastvo sme izimkoma za svoje namembe od posameznih določil tega propisa odstopiti in drugače ravnati kolikor bi to iz vojaških ozirov bilo neogibno potrebno ter bi sc brez opasnosti za varnost osebo ali svojine smelo.
Posebna določila.
I.	Narejanje raznesi'!.
§. 11. Po obrtniško izdelovati razneslla naj se dopušča samo takim ljudem, kateri imajo svojstva po obrtnem redu zahtevana.
Kdor hoče sam osebno razneslla delati ali tehnično vodstvo takega dela prevzeti, mora vrh tega izkazati s spričevalom, da ima dotične kemijske znanosti in da je najmanj eno leto v podobni fabriki delal.
§. 12. Za fabriko, v kateri se hočejo delati raznesilne tvarine, potrebno je odobrenje obrtovne neprave ali osnove po III. poglavji obrtnega reda od 20. decembra 1859.
V dotični prošnji je povedati, koliko največ (maksimalno) se bode te tvarine na leto narejalo ter pridjati podatke in črteže v podrobnosti, ki še tičejo kraja, kjer bode fabi’ika, nje naprave, uredbe in vršitve dela (§. 34 obrtnega reda).
Odobrenje obrtovne naprave sme se podeliti samo po opravljenem izročnem (ediktalnem) postopku, po zaslišanji posebnih zvedencev in držeč se naslednjih določil.
Ako taka fabrika zahteva porabo vode, naj se izpolni, kar določa postava o vodnem pravu.
§. 13. Prostornosti fabrike za razneslla naj sestojé iz več sküpin :
Ena skupina naj bodo prostori, v katerih se delajo raznesljivi (razpočljivi) preparati, druga naj bodo prostori, v katerih se iz teh preparatov narejajo razneslla, in prostori, v katerih bi se morebiti patrone delale in zavijale, naj bodo tretja skupina.
Poslopja vsake iz teh skupin morajo biti najmanj po 50 metrov eno od drugega oddaljena.
Hranišča (magazini) gotovih raznesli so četrta in naposled poslopja ljudém v stanovanje peta skupina.
Obe poslednji skupini morata ena od druge, in pa od poslopij ostalih skupin najmanj po 200 metrov oddaljeni biti.
Posamezni predmeti 4. skupine (hranišča ali magazini) morajo, če držč po 2000 kilogramov, najmanj 100 metrov, a če držč do 10.000 kilogramov — in čez to ne sme nobeden držati, — najmanj 200 metrov drug od drugega oddaljeni biti.
Posamezni predmeti prvih štirih skupin morajo biti odločeni eden od drugega in z nasipi iz zemlje po §. 16 obdani.
§. 14. Za napravo fabrike raznesljivih tvarin merodavno je to, koliko daleč Je kraj ali prostor, kateri se izbere za-njo, od sosednjih predmetov, ki bi v slučaji razleta (eksplozije) v nevarnost prišli.
Sosednji predmeti, kateri so v nevarnosti, delé se z ozirom na razsežnost nevarnosti na dva razreda.
V	I. razred spadajo: podjetnikova poslopja, ki se ne štejejo k fabriki, po tem poslopja, katerih lastniki so dali svoje pismeno privoljenje, in take poti in ce8te, po katerih se malo hodi.
V	II. razred gredo: vse druge hiše, v katerih ljudje stanujejo in v nevarnost Popravljena poslopja, dela in napravo železnice, vodne poti, po tem državne, deželne in okrajne ceste in poli, po katerih se močno hodi, sploh vsi tisti pred-m°ti, gledé katerih utegne kaka nesreča postati razsežnejša.
Kraj za tiste fabriške prostorije, ki imajo razletljivih (eksplozivnih) tvarin, mora od predmetov I. razreda najmanj po 500 metrov, od predmetov II. razreda pa najmanj po 1000 metrov oddaljen biti.
§. 15. Vsa poslopja, v katerih se ima eksplozivnih tvarin, morajo biti iz lahkega lesa narejena in s krovnim klejem ali podobno lahko robo pokrita.
Kamenje se sme rabiti samo v podzidje, kovinski deli samo v zapiro pri durih in oknih, morebiti tudi za strelovod.
Akojezarad krajevnih razmerov potreba strelovodov, držati seje na tostran tistih propisov, ki veljajo za strelovode na hraniščih smodnika in streliva.
Ako se hočejo streha in stene poslopju s kako barvo namazati, sme se samo svetla ali jasna barva vzeti.
Prostorije, v katerih se delajo patrone, morajo biti izmerjene samo za po 2 ali po 3 delavce.
§. 16. Poslopja, v katerih se pripravljajo eksplozivne tvarine, morajo ali z močnim zemeljnim nasipom, ki seza strehi do slemena, obdana biti. ali pa primerno v globini stati.
Teme (krona) tega nasipa bodi najmanj en meter široko, obronki (pristranki) naj bodo obrasteni in podnožje naj za en meter najmanj odstoji od vnanje stene poslopja. Poslopja za posamezna pripravljalna dela naj bodo s podobnimi nasipi eno od drugega odločena.
§. 17. V poslopjih, v katerih se delajo eksplozivne tvarine, morajo tla (pod) biti gosta in brez uporabe kamenja ali kovine narejena in, če je eksplozivni izdelek tekoč, posuta s kremenito peno ali pogrnjena s pogrinjali iz kavčuka ali guta-perče, ki jih je treba od časa do časa, a če se je kaj raznesilnega olja razlilo, pri tej priči obnoviti, oziroma očistiti.
§. 18. Po vseh poslopjih, v katerih se razletljive reči narejajo ali podeltijejo, naj se kuri ali greje samo s toplo vodo, a ogenj mora zunaj nasipa biti.
Brez takih kurilnih naprav ne sme biti noben tistih prostorov, v katerih se nitroglicerin nareja ali podelava in naprave to se morajo vsegdar skrbno vzdržavati.
§. 19. Fabriški prostori, ki hranijo v sebi eksplozivnih tvarin, naj se ko nastopi tmina, — osvetljavajo samo z laternami, ki se odzunaj obešajo na okna dobro s steklom zatrjena.
Po noči sme v te prostore samo v sili in sicor le kemik (ločbar) z varnostno svetilnico stopiti.
§. 20. Vse dovodne cevi fabrike za raznosila morajo biti kolikor je moči pokvare ovarovane ter tako narejene, da jih je lahko ogledati.
§. 21. Po poslopjih, v katerih se raznosila delajo, ogibati seje, kolikor se more, votlih posod iz stekla, kamena ali ila, po tem iz kovine razen svinca. Marveč naj bode tako posodje iz lesa, kavčuka i.t.d.
Reči, ki ne spadajo neposrednje k izdelovanju, a zlasti reči iz kovinskih delov sestavljene prepovedano je prinašati v taka poslopja.
§. 22. Najostreje je prepovedano tabak kaditi v prostorih za izdelovanje raznesil določenih, kakor tudi storiti v njih katerokoli «astran ognja nevarno djanje. V vse imenovane prostore sme se iti samo z obutalom, ki nima železnega okova.
§, 23. Tvarine, ki se v nekih okolnostih utegnejo same uneti, kakor oglje iz drv, mastno tulje, mastni bombaž ali pavola i.t.d. morajo se kolikor jo mogoče oddaljiti od prostorov, kjer se raznosila delajo ali hranijo.

Ako je pri mašinskih delih, pripravah i.t.d. treba rabiti takih tvarin, naj se zgodi z opreznostjo takö, da se ne vnamejo same od sebe.
§. 24. Kadar je na ali v fabriškem poslopji, v katerem je kaj eksplozivnih tvarin, treba kaj narediti ali popraviti, morajo se te tvarine poprej skrbno iz poslopja spraviti.
§. 25. Kjer se raznesila delajo po nitrâciji, mora biti potrebnih aparatov (priredov), s katerimi se omogoči krepko ohlajanje tvarin, v njih vzajemno na se delujočih, in mora biti torej poskrbljeno, da bode vsak čas zagotovljena dovoljna množina primerno mrzle vode za ohlajo.
§. 26. Razvijanje toplote med nitracijo naj se na tanko prigleduje in v ta namen mora najmanj en toplomer vedno tičati v nitracijski posodi tako, da je precej mogoče s toplomera čitati toplino njene vsebine.
Pri takih aparatih, v katerih se po več nego 5 kilogramov nitroproduktov na enkrat nareja, mora biti krepko delujoča mešalnica, da toploto, katera se po lokalni kemijski reakciji razvezuje ali prosti, kolikor je mogoče hitro po vsej masi razdeljuje.
Enake priprave naj bodo povsod, kjer se v teku fabrikacije utegne nevarno razvijanje toplote prigoditi, tako zlasti pri ločitvi in pri prvem izpiranji nitroproduktov.
§. 27. Nitracijo sme voditi samo kemik, kateri daje odgovor za strokovni izvod dela, sosebno pa za izdatno hladitev in mešatev.
Mnoštvo sirovine, katero se vnaša v solitreno kislino, prilično uravnujoč ter učinek mešatve in hladitve primerno povekšujoč naj kemik ta proces kolikor je moči vedno drži v tistih mejah, da ne bode nobene nevarnosti, a če se iznenadi začne razvijati toliko toplote, da se je bati eksplozije, naj ves tičaj (celo šaržo) hitro napelje v veliko množino vode; za to mora vsegdar na ponudo biti velika zaloga vode v primernih posodah.
§. 28. Vsak nitroprodukt je — predno se dalje porabi, — skrbno izprati ter očistiti vsakega najmanjšega ostanka kislin.
Nepopolnoma razkisljeni nitroprodukti ne smejo ni v aparatih, ni nikjer drugod ostati ali podelovati se.
Kadar se poslednji tičaj za tist dan odpusti iz aparatov, treba jih je vselej z vodo dobro izmiti.
Kisla voda, ki ostane po izpiranji in oplakovanji, naj se takö odpravlja, da 'm bode nikake škode za ljudi, živali in kar je vsejanega in zasajenega.
§. 29. V eni nitracijski posodi se ne sme nikoli po več nego 500 kilogramov 8°litrenih spojin na enkrat (v eni operaciji) narediti.
§. 30. Dopuščena maksimalna temperatura pri nitraciji ravnd se po vrsti 'utroprodukta, kateri se nareja, in po načinu, kakö se nareja.
Zlasti kar se tiče nitracije glicerina in o nadaljŠnjem podelovanji nitroglice-'dna (raznesilnega olja) ne sme toplina sirovine nikdar čez 30° C. k višku in pri P°delovanji nikoli pod -(- 12° C. pasti.
§. 31. Nitroglicerin (raznesilno olje) sam na sebi ali raztopljen v kako tekočino ne sme, ker je prenevaren, nikdar v trgovino priti, marveč se mora, če 86 hočejo iz njega narediti raznesila, pomešati z drugimi priličnimi tvarinami, da Postane manj nevaren ali opâsen.
§. 32. Za napravo raznesil iz nitroglicerina potrebne tvarine, da ga vsrkajo v se, niso podvržene posebnim propisom, če niso razleti ji ve ter se ne vnemajo same od sebe.
Ako so pa take vpojne tvarine razletljive ali razpočljive, tedaj veljajo za-nje po njih svojstvu ali varnostni propisi, dani za črni smodnik ali pa določila tega ukaza.
§. 33. Vpojne tvarine, ki se v nekih okolnostih lahko same vnamejo, kakor oglje iz drv, posušena drva i.t.d., morajo se, če imajo čez 500 kilogramov teže, spravljene imeti najmanj 200 metrov proč od tistih prostorov, kjer se razneslla delajo ali hranijo. Manjše množine smejo se tudi bliže imeti v prostorih popolnem zastran ognja varnih.
Sosebno je treba take tvarine, ko se potegnejo iz peči, v katerih se ogljenč ali sušč, precej spraviti v železne shrambe zraka ne propuščajoče ter vsaj 3 dni v njih pustiti, predno se porabijo.
§• 34. Vpojne tvarine za nitroglicerin morajo biti osamljene od vseh tujih teles, katera bi po mehaničnem ali kemijskem učinku utegnila napraviti razpok (eksplozijo).
Pri narejanji ne sme se vpojni tvarini primesiti nikdar več raznesilnega olja, nego se še gotovo popiva ob različnih temperaturah zraka in razmerih njegove vlažnosti tudi pod precejšnjim mehaničnim tlakom.
§. 35. Raznesilno olje naj se z vpojno tvarino v posodah iz svinca, lesa, kavčuka ali gutaperče pomešava ali z rokami ali pa s takim orodjem, ki ima mehko (prožno) povlako. MeŠanina v namenu gori povedanem naj se po večkrat pod voljnim pritiskom premane s siti iz žolto-medene žice.
§. 36. Preparati nitroglicerina se morajo, da smejo priti v trgovino, podelo-vati v tistih oblikah in zavijalih, ki so bile propisane v pripustnem izrecllu.
Vsak ovitek je od zunaj obeležiti s fabriškim znamenjem ter se mora pristaviti, katere vrste je zaviti preparat.
Praviloma naj se preparati samo z rokami podelavajo ; raba mašin potrebuje dovoljenja ministerstva notranjih reči.
§. 37. Podelavati v propisane oblike in zavitke — navadno patrone — morajo se razneslla v dobro odločenih kočah (§. 16) in ob enem ali krati morata biti pričujoča najmanj dva, a ne sme biti čez tri delavce. Nadzira naj to delo po en ali po več mojstrov patronarjev.
V eni koči patrenarnici ne sme nikoli čez 60 kilogramov raznesil na enkrat v zalogi biti.
§. 38. Raznesllne tvarine se morajo po posebnih delavcih v gostih lesenih posodah, držečih po kakih 15 kilogramov nositi v patronarnice, torej se ne smejo nikdar povijati. Mojster patronar ima dolžnost, tvarine, ki mu se izročč, vselej pregledati in prepričati se, da so enakomerno izpremešane, sosebno pa, da preparati nitroglicerina niso mastni ali zmrzli.
§. 39. V posameznih patronarnicah mora vsegdar red in snaga vladati. Patronar naj zjutra vso koče sam odpre, prepriča so o propisanom redu in kar najde napačnega, precej odpravi. V patronarnicah ne smo biti drugega orodja, nego katero se potrebuje za patronsko delo.

Nepritrjeni kovinski deli naj se nikdar ne prinašajo v patronarnico, dokler je v nji še kaj raznesli ali z njimi onesnaženega orodja.
Delavci, ki patrone delajo, ne smejo nikakor dela popuščati, da bi šli po robo, ali da bi gotove patrone oddali.
Dodelane patrone naj tudi posebni delavci v koših odnašajo v hranišče, oziroma na skladališče.
§. 40. Vsak večer se morajo vsi odpadki ali ostanki odpraviti z mize in tal, in ako so onesnaženi s prahom i.t.d. v skrinjici ali v papirji izročiti mojstru patronarju, katerega skrb bodi pokončati jih (§. 61).
§. 41. Konec vsakega delovnega tedna morajo se vse koče skrbno očistiti.
Mize in vse druge z raznesilnim oljem onesnažene priprave ali orodja je treba skrbno izmiti z jedkim natronovim lugom in mojster patronar jih mora ogledati.
Najmanj po enkrat vsak mesec se morajo tla (podi) dobri očediti in ko bi bila kje kaj raznesilnega olja vpila ali vsrkala, naj se vlije vročega jedkega luga natronovega, da ga raztvori.
Kadar je treba kako pripravo ali katerikoli predmet v delalnicah popraviti ali s kovinskim orodjem dotakniti se enega ali drugega, morajo se ti predmeti popred tudi popolnoma očediti z vročim jedkim lugom natronovim.
§. 42. V okrog ali okolje (rayon) fabrike za raznesila ali posameznih nje predmetov smejo praviloma hoditi samo ljudje, ki imajo v fabriki službo, in nadzorni organi (§. 117)- Drugim osebam sme se vstop dovoliti samo skozi upravno poslopje in samo po vsakokratnem dopuščenji fabriškega voditelja.
Take obiskovavce mora, dokler fabriko ogledujejo, spremljati zanesljiv fabriški služabnik.
Okolja tistih poslopij, v katerih se podelujejo eksplozivne tvarine, in pa tistih, v katerih se take tvarine hranijo, treba je vsako okleniti z ogrado v oči bijočo in na vseh vhodih ali pristopih in na drugih pripravnih mestih naj se postavijo v opominj (svarilo) table, na katerih bodi razločno povedano, da zavod ta je fabrika raznesilnih tvarin, da je prepovedano va-njo iti in da so prepovedana djanja za ogenj nevarna.
§. 43. Ministerstvo notranjih reči sme po dogovoru s trgovinskim mini-sterstvom gledé določil, stoječih v §§. 13, 14, 15, 16, 31 in 36 dopustiti kake °lakšice z ozirom na vrsto dotičnega raznesila, na krajevne ali druge posebne raznierc.
Obrtovna naprava (osnova) ali pa način izdelovanja ne sme se predrugačiti brez posebne dovolitve pristojnega oblastva. Oblastvo naj preudari, je li potreba nove preskusbe (§§. 3 in 6) ali novega izročnega postopka (§. 12).
II. Hranjenje.
.	§• 44. V množini čez 3 kilograme sc raznosila ne smejo nikoli spravljene
'nieti v prostorih za stanovanje ali prodajanje namenjenih ampak morajo se v hra-l,sčih nalašč narejenih v zalogo devati.
Ta hraniŠča so ali fabriška ali prodajna ali porabna hranišča ; uveti (pogoji) £iede njih kraja, sestave in naprave ravnajo se nekaj po maksimalni množini raznesil, ki se imajo va-nje spravljati, nekaj po njih odstoji od sosednih predmetov (§. 14)} katerim bi utegnila novama biti.
V nobenem hranišči ne sme biti shranjena večja množina raznesil od tiste, ki ustreza držini po oblastvu dovoljeni.
§. 45. Fabriška hranišča podvržena so, kar se tiče njih kraja, nareje in naprave, določilom za fabriške prostornosti sploh ustanovljenim (§§. 12 do 16).
§. 46. Prodajna hranišča za množine raznesil čez 3 kilograme ne smejo se nikoli postavljati znotraj kraja (sela, vasi i.t.d.), v katerem stanujejo ljudje.
Takim hraniščem ali magazinom naj kraj, kjer se postavijo, politično okrajno oblastvo po opravljeni komisijonalni razpravi z ozirom na držlno in odstoj od sosednjih, v §. 14 omenjenih predmetov ustanavlja takč, da morajo
a)	prodajna hranišča za več nego 3 in do 100 kilogramov od vseh predmetov
I.	in II. najmanj po 100 metrov,
b)	hranišča za 100 do 500 kilogramov od predmetov I. razreda najmanj po 200 metrov a od predmetov II. razreda najmanj po 500 metrov,
c)	hranišča za 500 do 1000 kilogramov od predmetov I. razreda po 300 metrov in od predmetov II. razreda najmanj po 1000 metrov in
tl) hranišča za 1000 do 10.000 kilogramov od predmetov I. razreda po 500 metrov in od predmetov II. razreda najmanj po 1000 metrov oddaljena biti.
§. 47. Porabna hranišča (hranišča potrošne zaloge) služijo v hranitev tistih raznesil, ki jih gledé prejema opravičene osebe ali podjetja (§. 99) v večjih množinah dobé v neposrednjo porabo za obrtne ali kmetijske namene.
Gledé kraja, kjer smejo stati, podvržena so sledečim določilom:
a)	Porabna hranišča za čez 3 do 50 kilogramov morajo od vseh predmetov I.in
II.	razreda (§. 14) po 50 metrov,
b)	hranišča za 50 do 100 kilogramov morajo od vseh predmetov I. in II. razreda najmanj po 100 metrov,
c)	hranišča za 100 do 1000 kilogramov morajo od predmetov I. razreda najmanj po 200 metrov in od predmetov II. razreda najmanj po 500 metrov in
d)	hranišča za 1000 do 10.000 kilogramov morajo od predmetov I. razreda po 500 metrov in od predmetov II. razreda najmanj po 1000 metrov oddaljena biti.
Skrbeti je, da bodo porabna hranišča takö stala do tistih mest, kjer se bode kaj razstreljevalo, da jih pri tem razmetavane mase ne morejo zadevati.
§. 48. Politično deželno oblastvo sme dovoliti kako olakšico gledé odstoja (razdalje) hranišč, kjer bi za kako podjetje bile potrebno ter se dadö opravičiti s tem, da okolnosti kraja nevarnost zmanjšujejo.
Ako bi kdo hotel postaviti za porabo (potrošek) ali za prodajo namenjeno hranišče, ki bi držalo čez 10.000 kilogramov, potrebuje posebne dovolbe mini-sterstva notranjih reči, katero naj tudi vsakokratne uvete za to ustanovi.
§. 49. Manjša prodajna in porabna hranišča ali založišča, ki drže čez 3 do 100 kilogramov, smejo se narediti iz prostih suhih zabojev, ki se dado dobro zapreti in ki so od vseh strani, — zunaj tiste, na katerih so duri ali vratca, -— obdani in pokriti z 1 meter debelo plastjo peska ali prsti brez kamenja. Vratca naj se obrnejo vselej na tisto stran, kamor bi bilo najmanj škode, ako bi poknilo.
Za napravo in okolni nasip večjih porabnih in prodajnih hranišč za več nego 100 kilogram ov veljajo določila v §§. 12 do 16 tega ukaza o fabriških poslopjih sploh ustanovljena, vondar s to olakšico, da bode za hranišča od 100 do 1000
kilogramov dovolj, če v §. 16 zapovedani zemljeni nasip na vseh tistih mestih, kjer ni in dokler ni nobene nevarnosti za sosedne predmete, s podnožjem obronka samo za 05 metra od hranišča odstoji ter mu je teme (krona) 0‘5 metra široko.
§. 50. Tla hranisč naj bodo iz ilovice, vsegdar pogrnjena s cvilihovimi plahtami, katere se morajo, kadar je potreba, zunaj hranišča očiščati s tem, da se iztepejo in z vročim jedkim natronovim lugom izperd.
§. 51. Vsa hranišča raznesli naj imajo dobro ventilacijo; toplina v njih ne sme prestopati 35° C. in solnčna svetloba ne sme nikdar neposrednje na zalogo padati.
V vsakem hranišči mora znotraj na solnčni strani viseti toplomer in kolikor-krat se stopi v hranišče, naj se pogleda, kaj toplomer kaže, ter naj se zapiše. Odduški hranišč, ki jih je pokrivati z gostimi rešetkami iz žice, naj bodo vsegdar odprti in okna se odpirajo samo, kadar se hranišča pregledujejo, zaloga iz njih jemlje in kadar je lep suh dan. Zoper podgane in miši poprijemati seje pomernih naredeb.
§. 52. Znotraj in zunaj hranišč raznesilnega blaga naj vlada najostrejši red in snaga.
§.53. Prepovedano je v takih hraniščah imeti razletljivih netil, raznosnih trobek ali kapic, pokalnih preparatov ali drugih za ogenj nevarnih ali razletljivih predmetov. Izimkoma se sme z dovoljenjem političnega okrajnega oblastva v porabnih hraniščih (§. 47) do 500 kilogramov držlne tudi črni smodnik hraniti vkupno z drugimi raznesili, vendar odločen od teh z leseno pregrado.
§. 54. Zvršujoč kako delo v hraniščih dotični ljudje ne smejo pri sebi imeti reči, iz katerih se utegne ogenj vneti, in morajo se na to stran delavci, predno stopijo v hranišče, po organih za to postavljenih pregledati.
Strogo je prepovedano tabak kaditi in katero koli za ogenj nevarno djanje sploh storiti tako v samih hraniščih, kakor tudi blizu njih.
To prepoved je na primernih mestih s posebnimi svarilnimi tablami poočititi.
§. 55. Za dela znotraj hranišča naj se poleg nadzornikov jemlje samo po toliko delavcev, kolikor jih je neogibno potreba, in nikomur drugemu naj se ne dopušča, da bi v hranišče stopil. Delavci, ki naj bodo zanesljivi in krepki ljudje, morajo kakor vsak, kdor v hranišče vnide, obuti čevlje iz klobučine, katerih bodi vsak čas dovoljno število pri roki.
§. 56. Po hraniščih naj bode obtesanega lesa na ponudo, na katerega se posamezne skrinje tako zlagajo, da ne morejo zvrniti se ali pasti z njega in da more zrak do vseh strani skozi iti.
,	§. 57. Ako se jo žaganje rabilo pri devanji v skrinje, treba ga je odpraviti
lz skrinj, ko se položč v hranišče.
Ako pa vmesno polnilo sestoji iz kremenite peno, sme ona ostati.
§. 58. Posode z raznesili napolnjeno ne smejo se nikdar na tla telebiti, valiti a'i pahati, niti okoli opirališča na tleh sukati, marveč jih je vselej treba z veliko "preznostjo nositi in sosebno vdarca (suna) paziti.
S* 59. V hraniščih je strogo prepovedano posode, v katere so raznesila opravljena, odpirati in zapirati, in kar si koli bodi s preparati počenjati. Železni ^cb se v hraniščih ne smejo nikdar trpeti.
(Sloveni,tk.)
§. 60. Posode, v katerih se je raznesllna tvarina hranila, in ki se več ne potrebujejo, treba je, če so z raznesilom kako onesnažene, na varnem in oddaljenem mestu sežgati.
§. 61. Raztresena raznesilna tvarina se mora z vso opreznostjo pobrati, na oddaljenem, zavetrenem mestu v podobi vrvce prst debele posuti in na enem konci zažgati.
Taka raznesila, ki ne zagoré, če se samo zažgo, morajo se v delih, katerih eden nima čez 100 gramov, na oddaljenem mestu uničiti s tem, da se z dotično raznosno kapico (trohico) vnamejo in poknejo.
§. 62. Hranišča raznesilne tvarine je treba zunaj mrzle letne dobe (pod 5° C.) vsak mesec po enkrat, o pravem poletji ali kadar je sicer jako toplo (čez 30° C.), vsakih 14 dni ogledavati, da se zapiše, kaj toplomer kaže, in stan hranišča, kakor tudi zaloge sploh preišče.
§. 63. Da se zvé, kakšen je preparat sam na sebi, treba je od tistih množin raznesilnega blaga, ki so že 6 mesecev v zalogi, nekaj po naključnem izboru za poskus vzeti in z mlačno destilirano vodo (če take ni, s čisto zdenčnico) izvleči. Izvleček naj se po tem preskusi s papirjem, ki se pod imenom Jodka'ium-Stärke-kleisterpapier pri vsakem lekarji dobi.
Y to se od zgoraj omenjenega belega reagentnega papirja, ki se v steklenici za preparate nepropustno hrani, vzameta dve progi.
Ena se pomoči v izvleček, druga pa v vodo ter se po tem obe položita na stekleno popolnem čisto podlogo.
Ako v izvleček pomočeni papir kaže violasto barvo, ki je močnejša od one, katera se kaže na drugi progi, jela se je stvar, ki se izkusi, že raztvarjati.
Ako izkus kaže, da se roba raztvarja, treba jo je po določilih priloge B pokončati.
Isto preskušnjo takih starejših zalog je treba po tem od meseca do meseca ponavljati.
§. 64. Ako se o prihodu v hranisče zapazi dihalom nadležen duh (izvirajoč od izhlapevsih nitroproduktov), naj se skrinje, iz katerih ide ta duh, poiščejo, precej iz hranišča odpravijo in tudi po določilih priloge B pokončajo.
§. 65. Z lučjo sme se samo o sili v hranišča iti in le z varnostno svetilnico v roki.
Gledč takih del v ali na poslopjih ali v opravi hranišč za raznesila, da bi se kaj naredilo ali popravilo, veljâ tudi v §. 24 tega ukaza dano določilo, daje treba poprej raznesilno blago v stran spraviti.
Ako ne nastopi po teh delih, kolikor se more videti, nikaka nevarnost za raznesila v hranišči hranjena, utegnejo v njem ostati; ali v takem slučaji se mora delo zvršiti pod nadzorom zanesljivega fabriškega postavljenca, ki je ves čas neprenehoma pričujoč.
lil. Posode, v katere se raznesila spravljajo.
$. 66. Raznesila, če se hočejo v večjih množinah kam poslati, spravljati je v lesene skrinjice ali sodce. Takšna posoda ne sme čez 25 kilogramov raznesila v sebi imeti.
Te posode ne smejo na sebi imeti noberega kovinskega dela ter se zapirajo z lesenimi pokrovci, kateri se samo z lesenimi klinci (mozniki) pritrjajo.
Orodje, s katerim se te posode odpirajo in zapirajo, mora biti samo leseno ali pa iz medi (bakra). Železno orodje se ne sme nikdar rabiti.
§. 67. Tisti prostor, kjer se v fabriki raznesila v posode devajo, mora biti vselej od drugih fabriških prostorov in od hranišč oddaljen in z zemljenim nasipom (§. 16) oklenjen.
Tudi dogotavljanje (zabijanje in plombiranje teh posod) mora se goditi v posebnem, dobro zavarovanem prostoru fabrike, ter je gledé kraja, kjer naj bode, posebno pomisliti na to, da ostane kaka mogoča nesreča osamljena.
Y nobenem teh dveh prostorov ne sme čez 500 kilogramov raznesli hkrati (v isti dobi) skup biti.
§. 68. Predevanje raznesil iz posode v posodo naj se pri hraniščih v prodajo in porabo namenjenih opravlja vselej zunaj hranišča, samo pri hraniščih čez 100 kilogramov držečih se godi v prostoru od hranišča odločenem, ki je pa vendar znotraj nasipa, ter mora od hranišča odločen biti z zemeljnim nasipom višine 2 metrov, širine temena 0‘3 metra in naravnih obronkov.
$. 69. Preparati nitroglicerina in podobna raznesila smejo se, če niso o tem izdana posebna določila, samo v patrone s trobkami ali toki iz pergamenovega papirja po propisu §f' 36 spravljati.
Take patrone morajo biti trdno zaprte, ne smejo se zdeti mastne, če jih s prstom pošlataš, in od zunaj se jih ne sme nikaka raznesilna tvarina držati.
§. 70. Y skrinjicah ali sodčekih je patrone na podlogo iz kremenite pene ali žagovine polagati ter z enakim ločilom od sten in pokrova osamljati. Smejo se tudi po več skup vložiti v kartone, ki branijo, da se patrone ne premičejo v posodi in da nitroglicerin ne more ven.
Vsa polnitev naj se opravi skrbno, da bode gosta in brez otlin, da se raznesila med vožnjo ne bodo znatno tresla in mahadrala.
§. 71. Posode, v katere se spravljajo raznesila, morajo od zunaj na sebi imeti razločno in natančno oznamenilo preparata in vrste, kakor tudi ime ali firmo fabrikantovo (hranilno marko ali znamko) in dan, kdaj je bila tvarina narejena.
Razen tega mora na vsaki za prevožnjo določeni posodi odzunaj razločno m dobro pritrjen biti odtisek ministerskega dovoljenja vožnje tak<5, da se odtisek pretrga, kadar se posoda odpre.
Naposled mora vsaka posoda na zapiri opravljena biti s plombo razločnega izraza ali tiska.
Posode se smejo samo s hladnim svincem plombirati ter je strogo prepovedano rabiti za zapiranje in oznamenjanje takih posod kako razpaljeno tvarino.
§. 72. Tudi je treba na vsako tako posodo od zunaj in to blizu zapire na °čitnem ali prav vidnem mestu pritrditi kratek poduk o tem, kako se odpira in Zapira.
3!î*
IV.	Prevažanje.
§. 73. Raznesila v množinah čez 05 kilograma smejo se prevažati samo v propisani posodi (§. 71), ki se ji ne da nič očitati, in takö, da se, kolikor je mogoče, silni udarci ubranijo.
§. 74. Manjše množine, ki so namenjene samo za preiskovanje, smejo se izimkoma drugače spravljene pošiljati, nego je propisano (§. 71). Ali v tem slučaji, če te robe ne pošilja kako oblastvo, potrebno je vselej dovoljenje dotičnega podjetja, ki vozi. Ali take za poskus namenjene množine naj se, kolikor bode moči, pošiljajo tako vložene, kakor določa TIT. oddelek tega ukaza.
§. 75. Nitroglicerin sam na sebi, ali raztopljen v kako tekočino sme se razpošiljali samo s posebnim dovoljenjem ministerstva notranjih reči dogovorno s trgovinskim ministerstvom in pod uveti in načini, ki jih ono za vsak slučaj posebej postavi.
76. Vsaka poslatev raznesilnega blaga mora imeti spremnico (sprevôdnico).
Pri takih poslatvah, ki jih sam narejavec ali koncesijoniran prodajavec v nepokvarjeni izvirni ali prvotni zapiri na vožnjo odda, nadomešča spremnico odtisek ministerskega dovoljenja vožnje (§. 71).
Pri vseh drugih poslatvah veljâ za spremnico od pošiljavca izdani nakladni list, ki ga pa mora politično okrajno oblastvo na podlogi izkazane pravice do prejetja (§. 99) vidirati.
Nakladni listi, ki jih je kako oblastvo izdalo, ne potrebujejo tega vidiranja.
a)	Prevažanje po suhem.
§. 77. Če se razuosna tvarina vozi na navadnih tovornih vozeh, mora se paziti na to, da bodo posamezne posode trdno na voz vložene in da torej ne bodo mogle sem tertje mahatati.
Noben voz ne sme čez 80% nosilnosti svoje obložen biti in sploh se ne sme nikoli čez 2000 kilogramov kosmate teže na en voz naložiti.
§. 78. Posamezne posode morajo ležati na štorjah iz trstja ali slame in dobro pritrjene biti na voz. Pritrjati pa se smejo samo z vrvmi in nikdar ne z verigami (Janci).
Vse železne dele, ki bi med vožnjo vtegnili priti v dotiko s posodami, treba je oviti s tuljem, slamo ali cunjami.
Od dežja naj se te posode dobro ovarujejo z nepromočnimi plahtami.
Vsak voz mora zarad opreznosti gledč ognja seboj imeti napolnjen sod vode, držeč najmanj en hektoliter, in pa eno požarno vedro.
§. 79. Posode z raznesili naj se, če je le mogoče, ob dnevni svetlobi nakladajo, odkladajo in prenakladajo, a po noči naj se rabijo samo varnostne svetil-nice ali pa take, ki so jim steklene stene z rešetkami iz žice ovarovane, da se ne razbijejo.
Prepovedano je take posode valiti, pahati, prevračati in vrtiti ter se ne smejo drugače premikati kakor da se vzdigajo in nosijo.
§. 80. Vsak voz, ki ima naložena raznesila, mora se s črno zastavo ali banderom poočititi.
Vozi naj se samo v stop in vsak prevoz raznosil čez 500 kilogramov mora poleg voznika imeti za spremljavca še enega moža, ki je dobro zveden v tem, kako se mora delati s tako tvarino.

Ta spremljavec veli, kjer se to sme, ognje skriti.
Kjer to ni dopuščeno (na železnicah, plavežih i.t.d.), naj prevozniki ravnajo z vso potrebno opreznostjo, da tovor vsakega ognja ovarujejo.
Prevozniki, ki naj bodo sami zanesljivi možje, ne smejo tabaka kaditi.
§. 81. Vozovi, ki vozijo raznesilo, morajo praviloma po 5 metrov (7 korakov) narazen biti, a kadar prehajajo naseljen kraj (vas, trg i.t.d.), po 20 metrov (27 korakov) ; vozovi taki ne smejo postajati v naseljenem kraji niti vstavljati se v gostivnico ali poslopje, kjer ljudje stanujejo, temuč morajo o kakem zadržku, če se vozi čez 500 kilogramov raznesilne robe, najmanj 500 metrov, sicer pa najmanj 100 metrov zunaj kraja pod stražo ostajati.
§. 82. Ako bi se voz oškodoval ali celo kaj raznesilne tvarine raztreslo, treba najpred konje izpreči in na stran odvesti, na to naj se pokaženi voz na tanko ogleda in vso kamorkoli razsuta tvarina tako najpred z voza spravi ali izpod njega pomete.
Take onesnažene množine raznesila naj se po obližnjem polji raztrosijo.
Kar je raznesilne robe ostalo v pokvarjeni posodi, treba je skrbno prevložiti v pričuvno (reservno) posodo, katera naj se vsakemu vozu pridaje.
§. 83. Kasnesila se ne smejo nikoli nakladati na tak voz, na katerem bi se vozili netilni ali pokalni preparati, ali drugi za ogenj nevarni ali eksplozivni' predmeti, kakor tudi kamenje ali kovinski deli.
b)	Prevažanje po vodi.
§. 84. Za prevožnjo po vodi, za nakladanje in prenakladanje, za pažnjo gledé udarjanja ali butanja in gledč ognja veljajo sploh vse tiste za vožnjo po suhem že naštete opreznostim naredbe, katere po naturi povodne vožnje same fie odpadajo.
§. 85. Za prevažanje raznesilnih preparatov po morji na domačih ladijah 8rnejo se jemati samo ladije s palubo, ki imajo pod palubo proti ognju dobro Zavarovan prostor.
Raznesilni preparati se smejo samo v ta prostor devati, a pri pomorskih parnicah, ki imevajo za to posebne prostore (smodnišnice), v le-te.
§. 86. Vsaka z raznesili natovorjena ladija naj ima s sebo najmanj po en čoln *er naj se oznameni s posebno zastavo ali banderom, katera bodi na porečnih ladijah črna, na pomorskih pa rdeča in o brezvetriji mora se s primernimi poinočki narediti, da ostane razpeta ali razgrnjena.
§. 87. Raznesila se smejo samo na tistih mestih, katera pristansko ali drugo P'istojno oblastvo v to določi, in samo po dnevi nakladati ali odkladati.
§. 88. Po notranjih vodah se raznesila ne smejo nikdar na plavicah, marveč Se Morajo samo na trdnih ladijah voziti in po porečno-policijskih propisih.
Na ladiji naj posamezne posode ne ležč prosto, marveč le pokrite ali naj se l'a spravijo v odločene zaprte prostore.
§• 89. Kadar ladija vozi raznesilno blago, sme se luč ali ogenj samo tedaj krediti, če ima odločen prostor za ogenj, in samo v tem prostoru.
He se ogenj za kuhanje jedi na bregu naredi, naj se to zgodi samo pod Vetrom in najmanj 200 metrov proč od tiste ladije.
§. 90. Ladije z raznesili je kolikor je mogoče daleč od ladij, ki naproti prihajajo, mimo voziti.
Z isto opreznostjo naj tudi te ladije ravnajo gledé na ladijo raznesila vozečo, katero jim varnostna zastava razodeva.
Da se ogenj poskrije bodi na bregovih, bodi na srečujočih vozilih, to je treba pravočasno napravljati po zagledu zastav ali če je treba iz čolna naprej pošiljanega, na širokem morji pa z navadnimi znamenji ali signali.
Ladije parnice naj v tem slučaji še tudi primerno rokujejo s svojimi dimovodi.
§. 91. Vožnja raznesil na ladijah parnicah podvržena je sploh opreznostim, ki so tu zgoraj za druge ladije ukazane, in pa posebnim propisom vsakokratnega podjetja.
O prevažanji po notranjih vodah se raznesilo praviloma ne sme nakladati na same parnice, ampak na ladije vlačenice in to edino v njihovem zaprtem prostoru.
c)	Prevažanje po železni cesti.
§. 92. K prevažanju po železnicah pripuŠčena so samo tista raznesila, katera je v to postavljena komisija (§. 3) preiskala, kako so sestavljena, kako svojstva imajo in če se dadö voziti in hraniti, in o katerih je državna uprava izrekla (§. 7), da se k železnocestni prevožnji pripuščajo.
Gledé teh raznesil daje železnocestnim upravam potrebna zaukazila trgovinsko ministerstvo, pred katero je zatega delj polagati v §. 71 omenjena ozna-menila in plombe v primernem številu.
§. 93. Za vožnjo raznesil po železnicah merodavni so vozni in varnostni propisi, ki na to stran že veljajo ali ki se še izdadö.
V.	Prodajanje.
§. 94. Ta raznesila prodajati imajo pravico samo tisti, kateri so k temu od pristojnega obrtovnega oblastva dovoljenje prejeli (§. 8).
Koncesija se sme dati samo za neki določeni kraj in pod uvetom, da ima pripravnih prostorij, ter mora izrečno zahtevati natanko izpolnjevanje posebnih propisov, izdanih za posamezna raznesila.
Prodajavčeva dolžnost je, ako more, prevzeti raznesila, ki mu jih oblastvo v začasno hrambo izroči (§. 116).
§. 95. V prodajavnici se ne sme čez 3 kilograme raznesil hraniti. Večje množine je spraviti v hraniŠča po propisu napravljena (Oddelek It).
§. 96. Za shrambo raznesilne robe v prodajavnici naj se izbere kolikor je le mogoče senčnat in varen kraj, netilni in "pokalni preparati, za ogenj nevarni ali eksplozivni predmeti naj se kolikor je moči daleč od raznesil hranijo.
§. 97. Sploh naj se tudi pri prodajanji zmisloma uporabljajo določila, dana za hranjenje in v posode devanje raznesil (Oddelek II in III) ter se mora proda-javec sosebno zdrževati vsakega djanja, s katerim bi se raznosilo sunilo, udarilo ali silama pritisnilo, kakor tudi porabe kovinskega orodja.
§. 98. Večje množine raznesil smejo se samo v prvotnih po propisu narejenih fabriških posodah (§. 71) oddajati.
Manje množine raznesil naj se oddajo samo v tisti obliki, ki je za dotično raznesilo pripuščena.
§. 99. Brez posebnega dovoljenja smejo se raznesila oddajati prodajavcem, po tem v porabo takim ljudem, ki jih za svoj obrt ali posel potrebujejo, kakor so: podjetniki zidovanja, rudarji in kamenarji i.t.d.
Druge osebe potrebujejo uradnega dovoljenja, katero daje prositeljevo politično okrajno oblastvo ; dovoljenje je odreči, kjer se je bati zlorabljenja ali nepre vidnega ravnanja.
To dovoljenje se izdaje za en posamezen slučaj z dobavnim listom, za nadaljevano jemanje pa z dobavno knjigo. Troske za te izkaze povračuje stranka.
Tehnična krdela ali oblastva armadna ne potrebujejo posebne dobavne dovolitve.
§. 100. Vsak dobavni list in vsaka dobavna knjiga naj ima zapisano ime opravičenega človeka in oznamenilo raznesila, katero sme dobaviti si.
Vrh tega naj se v dobavnem listu še pristavi množina raznesilne tvarine.
Te izkaze morajo imetniki skrbno paziti, da jih nikdo ne more zlorabiti.
§. 101. Prodajavec naj si piše o prodaji raznesil zapisnico, v katero naj se beleži jemavec, čas oddatbe, oddano raznesilo in množina istega, kakor tudi izkaz o dobavni pravici.
§. 102. Propise §§f0T 99 do 101 všt. morajo izpolnjevati tudi narejavci raznosil, kadar svoj izdelek komu oddado, ter je narejavec podvržen tudi dolžnosti v §. 94, poslednjem ostavku, izrečeni.
§. 103. V prodajavnici naj se tiskan poduk o opreznostih ali previdnostih, katerih se je držati, nabije takö, da ga vsak lahko vidi, ter se mora enakoglasen poduk vsakemu kupcu z raznesllom vred v roko dati.
§. 104. Vsak kupec ima pravico, preparat v zmislu §r' 63 izkusiti ali Okusit dati.
V to potrebni reagentni papir in čisto vodo imej prodajavec vsegdar na ponudo svojim jemavcem in nadzirajočemu obrtovnemu oblastvu.
VI.	Poraba.
§. 105. Delavce, ki jim se raznesilo v roke dâ, mora nadstojni inženir, polir, °ddolni voditelj, ali kdor je nad nje postavljen, poprej seznaniti z bistvom teh Preparatov, ter naj se jim na tanko zatrdijo vse tiste opreznosti, ki so potrebne, se nesreča pri delu ubrani.
106. Delavci se morajo podučiti, da vsaka objestna ali svojevoljna poraba raznosne tvarine utegne za njih telesno varnost silno nevarna postati, da zlasti Preparati nitroglicerina in stiskani bombaž i.t.d., tudi brez nasadka na prostem P°knivši vse razbijejo, da so zlasti raznosne kapice tisto sredstvo, ki razdiravno J*°« teh tvarin sproži, in da se torej kapice samo zaradi raznosa in v najkraj-mogočem času pred strelom smejo vtakniti v patrono.
§. 107. Od raznesilne robe ne sme neposrednje blizu kraja, kjer se dela, nikoli več v zalogi imeti nego se še tist dan potroši. Hrani naj se pod zapiro na hladnem mestu, na katero solnce na ravnost ne sije, in ki je tudi od dežja varno.
Kapice in adjustirane patrone naj se hranijo posebej, odločene od ostalih raznesli, in po potrebi naj se izdajo prav malo časa pred nabijanjem.
§. 108. Raznesila z nitroglicerinom naj se praviloma samo mehka in nezmrzla v izvrtano luknjo vdevajo. Če je zmrzel, ne sme se prah nitroglicerina nikoli s trdimi telesi meti, pritiskati in patrone šene smejo lomiti, ter je delavce o tem podučiti s pristavkom, da prestopivši to prepoved utegnejo si nakopati nevarnost, da raznesilo pokne. Zmrzli raznosni prah se najbolje v posebnih posodah z dvojnimi stenami ovlaži s toplo vodo (ne čez 40° C.), da odmekne.
Posamezne patrone lahko tudi delavec na goleni telesu nosi, da ostanejo mehke do naboja.
Vlažni ali volhki raznesilni prah se ne sme nikdar sušiti pri odprtem ognji na ognjiščeni plošči ali drugod, kjer se utegne toplina čez 40° C. vzdigniti.
§. 109. Patrone raznosne se v luknjah smejo samo z lesenim nabijakom vstavljati in brez velike moči, adjustirane patrone se samo zlahkoma na naboj vstavljajo in brez nabijavnika.
Na take naboje naj se skozi in skozi ali vsaj en decimeter visoko dene rahla oprema; ostala oprema sme biti tudi trdna vendar samo stiskana ne pa stolčena.
Ako je strel odpovedal, naj se ne izvrta ali zatopi, marveč, če se ne more po obližnjem strelu sprožiti, treba je nekaj opreme ven izpraviti z leseno žlico, in po tem strel sprožiti z drugim nabojem, ki se vstavi v isto luknjo.
§. 110. Da se pri razpoku raznesil škodljivi podkopni plini kolikor je moči ubranijo, naj se kapica tako vsadi v patrono, da ne bodo tudi netilna vrvca v raznosni prah Segala.
§. 111. Adjustiranih netilnih patron, kar bi jih izimkoma po končanem delovnem dnevi ostalo, ne smejo delavci nikoli v svoje stanišče jemati, marveč se morajo po predniku, voditelji, mojstru patronarji i.t.d. čez noč na varnem mestu shraniti takö, da bodo odločene od ostale raznosne robe.
§. 112. Ko z raznesili delo imajo, je delavcem kaj ostro prepovedano tabak kaditi.
§. 113. Podučiti je tudi vsakega delavca, da — ko bi kdo prah nitrogli" cerina zaužil ali ko bi mu koža dalje z njim v dotiki bila, vzrokovalo bi to bolenje glave in težave ali slabosti, za to si imajo dotični delavci kožo izmivati v toplim štiri — do pet odstotnim lugom natronovim in po tem s čisto vodo.
Ako začne koga glava boleti ali mu težko prihaja, naj se, dokler zdravnik ne pride, mirno drži, naj rabi ledene okladke, glavo z mrzlo vodo poliva, močno črno kavo pije.
§. 114. Pri kopanji jam in rudniških rovov, kjer se rabijo praški nitroglicerina, zlasti taki, ki imajo v sebi organskih vpojll, naj se kar je mogoče za izdatno ventilacijo poskrbi.
§. 115. Oddelnim voditeljem in delavcem je prepovedano, rabiti raznesila v drug namen nego za kar so se jim dala, ali oddajati jih dalje komn drugemu.
Kar jim raznesila ostane, to morajo nazaj dati gospodarju, komur delajo
§.. 116. Paznesila je pokončati ali uničiti, kadar je to neogibno potrebno z ozirom na javno ali osebno varnost. Pokončavajo naj se po določilih priloženega navodila (Priloga B).
Najdena raznosila, in sploh taka raznosila, ki jih ni moči izročiti ni lastniku, ni človeku, ki bi sicer imel pravico z njimi razpolagati, treba je v mestih z lastnimi občinskimi statuti oddati varnostnemu oblastvu, zunaj taksnih mest pa c. kr. okrajnemu glavarstvu in kjer se to lahko ne more, najbližjemu žandar-skemu posta jnemu poveljstvu, katero brž naznanilo pošlje okrajnemu glavarstvu, ter začasno zavaruje raznesllo, dokler mu ne dojde dotično naročilo.
Kjer ni tako, da bi se raznesllo moralo pri tej priči uničiti, naj oblastvo poskrbi za varno shranitev take tvarine, ravnaje v drugem po veljavnih propisih.
Držat ni nadzor.
§. 117. Natanko izpolnjevanje obrtnih in varnostno-polieijskih določil tega ukaza prigledujejo dotični upravni organi, in pa posebni državni nadzorniki. S posebnim ukazom se ustanovi področje le-teh nadzornikov.
§. 118. Oblastva o tem pristojna določajo o povračilu troskov, nastalih po izvodu tega ukaza, od strani tiste stranke, ki je kriva, da so taki troski nastali, ali v prid katere so se uradna djanja vršila.
§. 119. Politična okrajna oblastva naj v natanki razvidnosti imevajo:
1.	obrtnike v uradnem okraji, ki imajo dopust ali koncesijo raznosila nare-jati in prodajati,
2.	hranišča raznosil, kar jih je v uradnem okraji, in
3.	izdane dobavne liste in knjige.
Kazenska določila.
§. 120. Kolikor se ne uporabijo §§. 335—337, 431 in 445 občne kazenske postave, po katerih jo v okolnostih moči koga v ostri zapor do 3 let obsoditi, 'uti kazenska določila Vlil. poglavja obrtovnega reda ali pa £§. 240 in 250 °bčne rudarske postave, kaznijo se prestopki tega ukaza po ministerskem ukazu °d 30. septembra 1357 (Drž. zak. štev. 198), v denarjih do 100 gl. ali z zaporom od 6 ur do 14 dni.
A ko se iz svojstva samega prestopka pokaže, da obrtnik nima v §§. 18 in zahtevane zanesljivosti, sme mu se na podlogi 60 obrtovnega reda precej koncesija vzeti.
Lasser s. r.	C lil timer k y s. r.	■•relis s. r.
Horst s. r.	iflannsfeltl s. r.

36
Priloga A.
Glavne črte
/a presknšavanje novih eksplozivnih tvarin.
I.
Smodnik ali strelni prah, kakor tudi vsi drugi za strel iz kagega strelnega orožja namenjeni ali pripravni preparati, po tem iz istih substanci) (solitra, žepla in oglja), kakor smodnik narejani raznosni prah, ostajajo tudi pozdaj podvrženi samoprodajnim propisom, a nasproti ne bodo samoprodaji podvrženi vsi drugi eksplozivni preparati, ki služijo samo v razstreljavanje.
II.
Pod besedo „soliter“ v členu I razume šene samo kali-soliter, temuč sploh vsak soliter, ki postane po spojenji solitrene kisline z alkalijami ali zemeljnimi alkalijami.
Pod besedo „oglje“ v členu I naj se takisto razume vsake vrste oglje, kakor oglje od drv, lignit, rjavo kopano oglje ali premog, torej tudi fosilno oglje.
III.
Za ta slučaj, če ima eksploziven preparat poleg solitra, žepla in oglja še druge dele v sebi, naj bode tudi tedaj, ko se je našlo, da je samo za razstreljavanje dober, vendar samoprodaji podvržen, ako
a)	ta telesa v zmes iz solitra, žepla in oglja niso globoko vodinjena, temuč le dodatkoma primešena takö, da jih vnovič lahko izločiš, ne premenivši meŠa-nine solitra, žepla in oglja ;
b)	kadar so ta telesa, če tudi v zmes iz solitra, žepla in oglja tesno vedinjena, po svoji naturi in kolikosti takšna, da po njih učinek raznosila nima ugodnejšega uspeha.
IV.
Sposobnost preparata, služiti za strelilo ali raznesilo, naj se opira na sledeče okolnosti, ki jih je preudariti :
a)	Če je preparat raznosnejši od naj raznosnojšega sredstva, katero se djanjsko Še rabi, t. j. od strelnega bombaža, ki se s plamenom vžiga, da razpoči, ali v drugi obliki, če tist preparat pri naboji (basilu), s katerim se ista začetna brzina izstrelka doseza, kakor z določno množino strelnega bombaža, razvija večji napon plina nego strelni bombaž?
Pritrditev tega vprašanja prirekuje dotičnemu preparatu to lastnost, da služi samo in edino kot „raznesilo“.
Odgovorna to vprašanje naj sc podâ iz primerjavnih poskusov z dotičnim preparatom in pa z nahlim največ nitriranim strelnim bombažem na Ucha-tius-ovej skuševalnici za smodnik.
b)	Če v tem slučaji, ko se preparat izkaže da je manj raznesen od strelnega bombaža, njegova balistična moč doseže moč pravilnega avstrijskega raz-nosnega prahu (smodnika) ali ne doseže, če tedej poljubno velik naboj tega preparata na Uchatius-ovej skuševalnici izstrelku (projektilu) podeljuje večjo ali manjo zečetno brzino od začetne brzlne, katero daje ista množina ali teža pravilnega raznesilnega prahu.
Ako je s tem preparatom v teh razmerih dosežena začetna brzina izstrelka enaka brzini z navadnim raznosnim prahom dobljeni ali manjša od nje, naj se preparat tudi šteje za ra zn e sli o.
c)	Za ta slučaj, ko bi se pokazalo, daje preparat manj raznosen od nahlega strelnega bombaža, ali balistično jačji od pravilnega avstrijskega raznosnega prahu, naj se še poskuša streljati z njim v tarčo iz puške za pehoto vvedene, da se najde, če ostanek v strelnem orožji, ki ostaja pri strelu s tem preparatom, primerjan z ostankom pravilnega raznosnega prahu pri enakem balističnem učinku, torej enaki začetni brzini izstrelka, po svoji kolikosti ali kakšnosti bitveno kvar dela uporabi preparata za strelilo. öc je takö, naj se preparat takisto šteje samo za raznosilo.
•.•) Vsi preparati, ki se po prej razloženih preskusih pokažejo da niso za „raznesi la“, naj se, — ako jih „lastna oblika“ ali sestava, n. pr. da imajo čez 15 odstotkov teže v sebi nitroglicerina ne dela očitno neporabne pri strelnem orožji, — štejejo za „st reli la“ ter so podvrženi samoprodaji kot strelni prah ali smodnik.
e) Vsi preparati, kateri se lahko premenč v porabna strelila, če se nekega dela iznebijo z rešetanjem, sejanjem ali podobnim za vsakega lahkim mehaničnim delom, naj se brez vsega drugega imajo za strelila.
V.
Po prej razloženih točkah opravlja se preiskovanje vsakega razletljivega preparata, o katerim ima komisija svojo sodbo izreči, po naslednjem
programu:
1.	Meševito preiskovanje preparata po delih, iz katerih sestoji, pri že privilegiranih preparatih z ozirom na razložbo, kakoršno daje pri vi legijski popis.
2.	Določitev raznosnosti (brizance), pri raznosnih sredstvih z nihalom (ma-jatnikom), ki se priredi v merilo raznosnosti, pri preparatih, ki so bliže strelnemu prahu, ali o katerih se že po 1 utegne misliti, da so dobri za strel, r.a Ucha-tius-ovej preskuševalniei.
3.	Preiskovanje preparata glede tega, kako se drži
g) v prostem zraku,
b)	v vlažnem (volhkem) zraku,
c)	v vodi,
d)	pri višji toplini,
p) pri nižji toplini v skladu s točko G.
4.	Določitev topline, o kateri se preparat vnemlje.
5.
'■'•ločiti
Preskus preparata z makatalom (stresalom), glede mogočnosti, primesi mu.
6. Preiskovanje občutljivosti preparata do udarca na padalnioi in to, pri Preparatih, katerim en ali drug del ob navadnem spreminjanji zračne topline "hvgnc iz tekočega spreobrniti se v trden dol, n) v mehkem stanu, h) v stanu zmrznjonosti.
36 *
VI.
Na podlogi tako dovršenega preiskovanja izrekuje komisija svojo sodbo o preparatu,
a)	če je strelilo ali raznosilo in če podst0ji ali ne propisom o samoprodaji strelnega prahu;
b)	če je pri preparatu kak pomislek aline gledé na osebno in javno varnost, kar še tiče narejanja, branjenja, devanja v posode, prevažanja in sosebno železnoeestnega voženja, po tem kar se tiče prodaje ali porabe;
c)	če se preparat v obliki, v kateri leži pred komisijo, ima šteti za mnnieijo in zlasti za prepovedano municijo ;
d)	če bodo za preparat po tem takem veljali varnostni propisi za črni smodnik ali drugi še dani varnostni propisi o uporabi eksplozivnih preparatov, ali če se vidi potreba, za ta preparat ukazom zapovedati še kake posebne opreznosti in katere.
VII.
Za vse sklepe komisijske potrebna je nadpolovična večina glasov. Pri enakem številu glasov vzema se, da je dotično vprašanje zanikano.
Priloga II.
Navodilo
za pokoiičevunje raznesli.
1.	Raznesi la naj kolikor je moči poknnčavajo (uničujejo) samo taki ljudje, ki so praktično s tem delom seznanjeni, in vsegdar samo na oddaljenih mestih, kjer se ni bati nevarnosti za sosednje predmete.
2.	Kar se pokončevanja tiče, delé se raznosila na 2 razreda:
I.	raznosila premo (direktno) eksplozivna, t. j. taka, katerih eksplozija se utegne z iskro, plemenom ali žarečim telesom, kratkoma rečeno — stem nepo-sredstveno sprožiti, da se neki del raznesilne tvarine razpali do topline vnetja;
II.	raznosila posreduje eksplozivna, to jo tista, ki se po imenovanem ravnanji celo ne sprožijo do eksplozije, ali vsaj ne neposredstveno, ki marveč, če se z njimi tako dela, naj pred samo izgorč ter se še le z večjo silo, t. j. če se močneje naravnost razgrejejo, ali pa z udarom ali sunem do ekzplozije pripravijo. I.
I. Pokonèevaiije raznesil neposmlnje eksplozivnih.
>5. 3. V ta razred spadajo:
a)	zmesi črnega smodnika, iz gorljivih tvarin z rudninskimi nositelji kisleca (klorati ali nitrati) i.t.,
b)	razplamenljivi nitropreparati : nitroceluloza (strelni bombaž, strelni les, strelni papir i.t.d.) nitro-škrob, nitromanit, nitro-euker, pikrinova kislina ii> spojeni i.t.,
<■) zmesi iz teles omenjenih pod a) in b).
Od preparatov, kar se jih po Avstrijskem prodaje, spadajo v ta razred: Črni raznosili smodnik (kakor tudi črni smodnik ali prah sploh), haloksilin, dioreksin, azotin, petrolit, janit, nitroksilin, suh strelni bombaž v rahli obliki i.t.d.
4.	Tega razreda raznesila se v rahlem stanu brezimno lahko pokončavajo s tem, da se na brezvetrenem oddaljenem kraji v podobi dolge, po prst debele vrvce ali klobase potresejo ter na enem konci zažgb z lunto, z gorečo trščico k palici pritrjeno i.t.d.
5.	Večji del teh raznesi! da se tudi z vodo uničiti, kakor črni smodnik, haloksilin, dioreksin, azotin. petralit, janit i.t.
Ako je velika voda blizu, naj se raznesilo kar v vodo pomeče, če se ni bati škode za ljudi ali živali in zlasti za ribarstvo.
V	nasprotnem slučaji da se preparat lahko v eno ali več brent ali vedric ter polije z 8 do 10 krat toliko množino vode, ki se čez nekaj ur odlije ter po 3 ali 4 krat s frišno vodo nadomesti. Ivar v brenti ostane, se lahko po kateri koli ledini potrosi in kar je moči porazdeli.
Ali taki preparati, ki se jim škodljivost z vodo samb deloma ali samb časno odjemlje, kakor so nitroksilin, rahli strelni bombaž i.t.d. ne dado sc z utopom pokončati.
ÿ. b. Kadar soraznesila, ki jih je pokončati, spravljena v posode, treba je le-te posode neposredstveno blizu pokončavališča odpreti in to prav rahlo ali kar je ■noči brez sile in če se le dii z lomilom bakrenim, roženim ali iz trdega lesa, ter naj se pazi na to, da se raznesilo ne raztrose, zarad česar bode najbolje, če se goste plahte podgrnejo.
Kadar je raznesilo v patronah iz lahke tvarine, odprb sc patrone ter se raznesilo naj pred iztrese na kup tor po tem, kakor se je v §. 4 povedalo, v podobi vrvce ali klobasice posuje in vžge ali pa po žj. 5 zatopi.
$}. 7. Čo jo pa raznesilo v patronati s trdnim ovojkom ali v posodah, in če S(‘ ° v oj o k ali posoda brez sile (moči) pač no dâ odpreti, naj se napravi, da raznosili) v ovojku poklic (eksplodira), kar se najbolje zgodi z raznosilo kapico l'okavnega živega srebra z angleško nctilno vrvco, kakoršna se dobiva pri prvem konoesijoniranem prodajavci raznosil.
V	ta namen sc nctilno vrvce l'/2 meter (kar gori okoli 2 minuti) ostro in piavokotno odreže in odrezani konec vrvce se vtakne v votlino kapice tako glo-
°ko, da pride v dotiko s pokavno tvarino in na to se tist del kapice, ki ni "•■polnjen s pokavno tvarino, tako stisne (zadrgne, zaščipne), da kapica vrvco trdno drži.
Xa drugem konci sc vrvca tako na pošev (koso) prereže, da se ji duša pri-""‘■’oina za 1 cm. na dolgo razgali (razkrije), da se lagljc vžge in vname.
Pako pripravljena kapica se na stranski steni patrone ali posode priveže 'lko, da se kapica po celi dolžini tesno drži ovo jka. Če se po tem konec n etilne V|v,'c. zunaj kapice zažge, ter je vrvca za dosti dolga, človek lahko odstopi ter P()trebnega zavetja ali zaklona ($. 8) poišče.
Ako bi ovojek patrone imel posebno močne stene, da se po eksploziji kapice samo zlekne, morale bi se odrugič po tri z netilno vrvco adjustirane kapice vzeti in ena za drugo tako zvezati, da bi se vse tri po dolgosti tikoma držale ena druge in pa plehove stene.
Ako bi se plehova stena samo preluknjala a preparat ne vne, iztrese sc, ako je prahovit, ter dela ž njim kakor v prejšnjih slučajih (§. 4 ali 5).
Ako preparat ni prahovit (rahli suhi strelni bombaž i.t.d.), vdene se skozi narejeno luknjo adjustirana raznosna kapica v raznesilo ter ta kapica vžge, kakor je že bilo popisano.
§. 8. Kadar se raznesila v celih patronah ali zaprtih posodah pokončavajo treba je blizu pokončavališča najti pripraven naturen (od prirode) ali narejen zaklon, ki obrani rokujočo osebo od učinkov eksplozije, ter tudi druge množine raznesil, ki imajo pozneje na vrsto priti, obvaruje prezgodnjega vnetja in razpoka.
To zaklanjališče ali zavetje ne bodi nikdar iz lesa, temuč, kolikor se dâ, iz zemlje ali trdnega kamenja in najmanj po 21/2 metra visoko. Tudi utegne v zaklon služiti jama ali rov od 1 do 2 metrov globok z hranilnim krovom. Za silo sme se v zaklon rabiti tudi trden 2‘/2 metra visok zid, ki ima najmanj debelino opeke.
§. 9. Praviloma naj se raznesila samo v množinah po 5 kilogramov največ na enkrat pokončavajo. V takih slučajih mora zaklanjališče biti najmanj 30 metrov od pokončavališča oddaljeno.
v
Ce so posode take, ali če stan raznesila zahteva, da je treba večje množine raznesila na enkrat zažgati, naj se vendar brez posebne strokovnjaške razloke (mnenja tehničnega in administrativnega vojaškega komiteta) ne pokončuje nikdar čez 25 kilogramov raznesila na enkrat.
Kadar se razstreljavajo množine od 5 do 25 kilogramov, mora strelišče od z aklanjališča najmanj 100 metrov oddaljeno biti II.
II. Pokonëavanje raznesli posreduje eksplozivnih.
§.10. V ta razred spadajo sploh težko razplamenljivi nitropreparati, kot nitroglicerin, strelni bombaž (nitroceluloza), stiskana ali orošena, in odtod s pri-merjo drugih teles narejeni preparati, zlasti izmed raznesil na Avstrijskem navadnih: dinamit iz kremenite pene št. I, dinamit št. 11, Ul in IV, beli dinamit, ogljeni dinamit, reksit št. I, poboljšani reksit št. II in Ul, celulozni dinamit /1 in 71, 1’ulgurit, strelno-bombažni dinamit, stiskani strelni bombaž, vlažni strelni bombaž, kolodin i.t.
§. 11. Preparati te skupine, ki se (po poskusu) s plamenom lahko vnamejo in po tem popolnem izgoré, (nitroglieerinovi preparati, vendar samo v stanu nezmerzlosti), naj se, kadar so v rahli ali netrdni obliki ali pa v patronah z lahkim ovojkom, pokončavajo po določilih §. 4 s tem da se rahlo raznesilo v podobi klobasice posuje ali da se na čelni strani odprte patrone razvrstijo tikoma ena poleg druge.
V vodi se nitroglieerinovi preparati ne smejo pokončavati, ker jo učinek tega dela nepopolen in ker ozir na javno varnost ne dopušča.
§. 12. Tisti preparati, ki se ne vžgo ali le težko vnamejo, oziroma kateri težko dalj časa goré, po tem zmerzli nitroglicerin-preparati naj se vnemajo po raznosnih kapicah, kakor je bilo v §. 7 rečeno, in držeč se opreznosti, ukazanih v §. 8.
Ako je preparat tako mehak (testovit ali prahovit), da mu se more brez sile raznosna kapica vtisniti, tedaj se kapica tako na primernem mestu vpahne tako daleč v raznesilo, kakor seže bakreni ovojek kapice, ter z vrvco ali po podobnem način u pritrdi, da ne more z njega pasti.
Če je preparat trd, kakor n. pr. komprimiran strelni bombaž ali zmrzli dinamit, najdejo se morebiti v njem votline, nalašč narejene, da se more vtakniti raznosna kapica. Če pa ni tako, ali če je raznesilo v velikih patronal), ali v upornem ovojku, treba je adjustirane kapice, kadar je preparat v patronah, na podolžni strani teh patron, sicer pa vsekakor po celi dolžini kapice posodi raznesila tesno pritrditi z vrvco ali podobno ter napraviti eksplozijo, kakor je bilo gori rečeno (§. 7).
Gledé množine raznesil, ki jih je na enkrat vžgati, veljajo določila §fa 9.
§. 13. Pri nekaterih raznesilih , n. pr. pri volhkem strelnem bombažu z mrzi e m dinamitu kremenite pene i.t. ncmore se eksplozija napraviti niti z raz-nosnimi kapicami, ter je treba eksplozije drugega preparata, n. pr. ne zmrzlega dinamita, suhega stiskanega strelnega bombaža i.t.d., ki vzrokuje tist udarec, s katerim se še le dna eksplozija sproži.
\ ta konec se ta netilih naboj (netilna patrona) na množino raznesil, kar jih je uničiti, kolikor je moči koncentriran in tako pritrdi, da se kolikor je moči tesno oprime te množine, patrone ali posode.
la v sprožitev eksplozije namenjeni naboj, če se premo dotika raznesila v pokončanje namenjenega, ne bodi izpod 20 gramov, a če je samo v dotiki sč steno posode ali s trdnim ovojkom patrone, ne bodi izpod ‘/2 kilograma.
la nctilni naboj naj se opravi s kapico in netilno vrvco ter naj se sproži eksplozija po prbpisu §r* 7.
$. 14. Raznesila v manjših množinah morejo se, kjer se ne dado pokončati 55 v°do, ali kjer zavoljo nevarnosti ognja (n. pr. pri vožnji dinamita) ne kaže prépaie*1 sežigati ali vnemati, tudi s tem neškodna storiti, da se na oddaljenem kraji, jer kolikor je mogoče malo ljudi zahaja, (na ledini, pašniku, travniku) poraz-trosijo.
V dosego tega namena naj se raznosilo v rahli obliki tako raztrese, da so po *ar je mogoče naj večjem površji porazdeli, zlasti tako, da na površini 10 kvantnih metrov ne bode čez 1 gram raznesila ležalo.
J rositi se pa ne sme raznesilo, kjer koli se je bati, da bi se z njimi hišni vodnjaki ne onesnažili, ali kjer koli bi se raztresena raznesila po vetru ali vodi utegnila zopet kako skup znesti.
v m ^ 1 način pokončevanja naj se torej tudi samo izimkoma godi in nikoli ne po 1 G , ra^ zaporedoma na enem in istem polji; sme sc sploh uporabiti samo tedaj, a je raznesilo, bodi mehko bodi zmrzlo, v podobi prahu, ne pa kadar sestoji iz
držečih se testovitih trdih mas, eventuvalno iz trdili patron, ki bi se morale še le šiloma razlomiti ali omehčati in razdrobiti.
§. 15. V morje sa taka raznesila, ki jih voda ne pokončuje ali ne do dobrega (§§. 5 in 11), smejo samo izimkoma metati in le na tistih mestih, kjer je morje tako globoko, da ni moči mačka (sidra) spuščati ter se ni bati škode za ladijc-plovstvo ali ribarstvo.
Ali taka raznesila, ki imajo tako malo specifično tožino, da plavajo v vodi, ne smejo se tako pokončavati.
Posamezne množine raznesil, ki naj se kolikor se d:i, vzemö iz posod, naj se tako mečejo v morje, da se na enem in istem mestu vodnega površja ne vrže čez 5 kilogramov raznesila.
§. 16. Raznesila, ki jim se to navodilo ne prilega, a zlasti kombinacije raznesil z netilnimi in pokavnimi preparati (signalne rakete, petarde i.t.), naj se ne uničujejo brez zadobljenega strokovnjaškega mnenja, eventuvalno brez intervencije strokovnjaka, marveč naj se za nekaj časa, dokler ne dojde drugačen ukaz, spravijo v jamo 2 metra globoko z deskami in fašinami ali zemljo pokrito na oddeljenem mestu, če je treba, ondi pod stražo imajo in po tem naj se dela po prejetem navodilu.
GO.
£■ ■
Ukaz trgovinskega ministerstva od 25. julija 1877.
o prenaredbi nekih določil kretnega pravilnika železnicam kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, vvedenega z ukazom od 10. junija 1874, (Drž. zak. št. 75).
Dne 1. septembra 1877 dobode moč nekoliko prenaredeb v ij. 48 kretnega pravilnika železnicam kronovin in dežel, zastopanih v državnem zboru, vvedenega z ukazom od 10. junija 1874 (Drž. zak. št. 75); té prenaredbe so:
1.	da se med stvari, pod I, 3 izločene od odpravljanja, vvrsti tudi „kolo-dijna volna“,
2.	med stvari pod II uvetoma v prevoz dopuščane v št. 1 tudi „kloroform, mirbanolje (nitrobenzolje) ; za št. 19 probtežona Cordonnet-Souple- Bourre de soie in Chappe-svile v štrenah“: potem za št. 20 „mično ogljije“ ;
3.	da se uveti za prevzemanje v prevoz gledé na stvari naštete sub II, št. 1 prenaredé, oziroma za št. 19 in 20 na novo ustanové, slednjič
4.	da se določila o prevozu smodnika, strelnega bombaža, ognjedclskih predmetov in patentovanega raznosnega smodnika v notranjem avstro-ogerskem občenji iz vsebine $f* 48 popolnoma izločijo terse združijo v posebnem pristavku kretnemu pravilniku.
Kraljevsko-ogerski minister za občevanje, s katerim sem o tem stopil v dogovor, ob enem napravlja enako uredbo železnicam po deželah ogerske krone.
Kako naj za naprej slove $. 48 kretnega pravilnika, isto tako pristavek kretnemu pravilniku, naj se posname iz doklade.
€liliimecky s. r.
Novi tekst.
§. 48.
Stvari' izločene od odpravljanja ali samo uvetoma dopuščene.
Kdor pod krivo ali nenatančno vpovedjo za odpravo prinese stvari, ki se celo ne smejo voziti ali samo pod nekimi nveti, dolžan je, razen kazni, ki jih postavljajo policijski ukazi ali kazneni zakon, tudi če ni bilo nikake škode, odšteti od vsakega kilograma takih poslanih reči se z oddajo na železnico zapadlo konvencionalno kazen po šest goldinarjev, ter je odgovoren še za vso škodo, ki hi se zgodila odtod. Konvencionalna kazen se sme potirjati po okolnostih od pošiljača ali prejemnika.
I. Od odpravljanja je izločiti:
1.	Vse tako blago, katero zaradi teže ali obsežka, zaradi oblike ali drugih svojstev po uredbi železne ceste in po načinu nje uporabe ni pripravno v prevažanje.
2.	Vse stvari, katere so pod prisilno dolžnostjo, odpošiljati jih s pošto, ter tudi dokazna pisma, drago kamenje, pravi biseri in dragotine.
8. Vse stvari, katere so samopalne ali se razbobnevajo, n. pr. smodnik, strelni bombaž, kolodijna volna, netil ne vrvce (razen omenjenih pod 11. A. 6), nabite puške, pokalno srebro, pékalno živo srebro, pokalno zlato, ognjedelski predmeti, ognjevit papir (I)iippelski papir imenovan), nitroglicerin (raznosno olje), pikrinovo kisle soli (pikrinovo rumenilo, anilinovo rumenilo i.t.d.), natro-novi koks, patentovani raznosili smodnik (dinamit) in vsi preparati, katerih primés ima fosfor v sebi, dalje netilni listki (amorces).
Mpomha. V notranjem avstr o-ogersk ein občenji pripuščajo se uvetoma k odpravi predmeti: smodnik, strelni bombaž, ognjedelski predmeti in patentovani raznosili smodnik (dinamit in enako)— (prim. pristavek temu kretnemu p rav i 1 n iku.
II. Uvetoma se v prevoz dopuščajo:
A.
1.	Eter, kloroform, mirbanolje (nitrobenzolje), nafta, Hofimaunovec (Hoff-Diannove kapljice), kolodija, ogljcnčev žveplec (žvepleni alkohol) lesna žestina durova in prežgana, alkohol in spirit.
2.	Zeleno apno (Grünkalk).
8. Klorovo kisli kalij in čista pikrinova kislina.
4.	Rudne kislino vseli vrst in oljna goščava iz oljne prečiščalnice (rafinerije), razjedi d natronov lug, sodi n lug in razjedni kalijev lug s posodami vred, v katerih se te stvari prevažajo, dalje v balonih na odpravitev oddani povlaki (pokosti ali firnaži), povlačne barve, šoki, eterska in mastna olja, vinski cvet in drugo, ne za št. 1 imenovane močne tekočino (spirituosa), ter tudi brom.
5.	Trpentinovo olje, kotranovo oljti (hidrokarbir), rudno olje, kamfin, fotogen, pi noli n, leb ko ol je kopanega črnega ogljija (premoga), — imenuje se tudi i’Gnzln, — ligrojln (nafta kamenega olja), rudno mazavo olje ter enake stvari
(Kloftuiacli.)	37
s posodami vred, v katerih se prevažajo ; vsa zoperno diščča olja, tudi salmi-jakovec.
6.	Netila na drgnenje in na potezanje (kakor so: lučce, Šibice [klinčki], göbice), zaščitna netila (netilne vrvce), ako jih je tenek, gost mešiček, kateri ima v sebi primeroma neobilo smodnika. Bucherjeve ognjegasne škatlice v pušicah iz pločevine (pleha).
7.	Fosfor.
8.	Volna in volnéni odpadki, sukneni ostanki, odpadki od predenja, bombaža (pavolje) in bombažne preje, predivo, konopnina, pazdčrje, krpe (cunje) ter podobne take stvari, če so mastne, tudi umčteljna volna, volna „mungo“ ali „shoddy“ imenovana, tkalski praméni ali tkalske niti, ničalniee.
9.	Kameno olje (petrolej) surovo in učiščeno, potlej eter kaménega olja (nafta), in tudi prazne posode, v katerih so te stvari prev&žane.
10.	RazbijiUa (petarde) v pökalna znamenja na železnicah, da je namreč treba ustaviti.
11.	Pökalne kapice, vžigalna zrcala in rudninski naboji (patrone).
12.	Zlate in srebrne šibike, platina, novci in papirji novčne vrednosti.
13.	Slikovine (malarije) in druge umčteljne stvari.
14.	Mišnice (arsenikalije), namreč arsenova sokislina (arsenikov prah) rumena mišnica (požvepljeni arsenik, oprment), rdeča mišnica (realgar), črepna mišnica (kobalt) i.t.d. ter druge strupenine.
15.	Zužčl (kiros ali jelove saje).
16.	Droži, tekoče in strjene.
17.	Lesna moka.
18.	Sirove kože, tolšče, kite, kosti in druge stvari, če so posebno smrdljive in gnjusne.
19.	Preobtežene Cordonnet-, Souple- Bourre de soie in Chappe-svile v štrenah.
20.	Zmleno ogljije.
Vse stvari, imenovane za 1 do 20, jemljö se na prevöz samo tedaj, ako se jim pridado posebni vozni listi, kateri ne obsezajo ničesa druzega. Posamezno naj se pdmni:
K št. 1. Eter, kloroform, mirbanolje (nitrobenzolje), nafta, tudi Hoffmannovec (Hoffmannove kapljice) in kolodija smejo samo v dvojnih zaporih iti v poslatev, in sicer ali tako, da steklčne posode (steklenice), v katerih so te stvari, pridejo, z otrobi in z drtinami (žaganjem) zadelane, v močne lesene zaboje, ali pa tako, da se močne, kroglaste steklenice, katere pa ne smejo imeti nad 35 kilogramov vsebine, obdadd z dovoljno zavitim tvarino ter se denejo v močne pletenice z dobro utrjenim pokrdvom.
Ogljenčev žveplec (žvepleni alkohol) se prevaža samo na odprtih vozovih brez pregrinjala in samo:
a)	v Pos°dah iz močne dovolj zanétane in po nétanji dobro zvarjene železne pločevine, ki imajo do 500 kilogramov vsebine;
b)	v oblih posodah iz cinkove pločevine, katere so'zgoraj in zdolaj ojačene sč železnimi obroči, privaljenimi nanje, ali v vrčih iz zacinkane železne plo-čovine. Take posode in taki vrči ne smejo držati nad 50 kilogramov, in morajo biti ali v pletenih koših zaprti, ali pa v zabojih z drtinami (žaganjem) ali z otrobi zadelani;
c)	v steklenih posodah, katere so z drtinami ali z otrobi zadelano v pušah iz
pločevine;
Lesna žestina surova ali prežgana, alkohol in spirit dopuščajo se edino v sodih, steklenicah ali posodah iz pločevine.
Te steklenice in posode morajo biti vložene, kakor je gori propisano za eter i.t.d.
K št. 2. Zeleno apno se prevaža samo na odprtih vozovih.
K št. 3. Klorovo kisli kâlij bodi skrbno vložen v gostih sodih ali zabojih, ki so olepljeni s papirjem. Cista pikrinova kislina se odpravi samo tedaj, ako se jej od prikladnega kemika priloži list, da je oddana pikrinova kislina res čista in brezopasna.
K št. 4. Baloni, v katerih se odpošiljajo rudne kisline (žveplčna kislina — hudičevo olje — solna kislina — solitarna kislina — razjedna voda) i.t.d., naj bodo dobro vloženi ter zaprti v posebnih posodah z močnimi pripravami, da se prllično z rokama prijemajo (čemur utegnejo tudi pleteni koši služiti). Prevzem na prevbz se utegne odreči, ako vložba nij skrbno storjena, ter ako zaboji, oziroma posode nemajo priprav, da bi se mogle prllično z rokama prijemati.
Baloni, oziroma steklčnice z rdečo solitarno kislino, ki se kadi, morajo se v posodali oddati vsaj z enoliko debelo posušeno prstjo infuzorijev ali drugo primemo suho prstjo.
Rudne kisline je vselej posebe vkladati, zatorej ne smejo na ist voz priti k drugim kemikalijam.
K št. 5. Hidrokarbir ali stvari enacega razpola se ob poslatvah v posodah iz pločevine ali v steklénih balonih brez opletenih košev na odpravltev prevzemajo samo tedaj, če so te posode v koše vložene. Trpentinovo olje ter vsa druga zoperno dišeča olja se odpravljajo samo v odprtih vozovih.
K št. 4 in 5. Balonom z rudno kislino (žvepleno kislino, solno kislino, solitarno kislino i.t.d.), tudi balonom s kotranoviin oljem (hidrokarbirom), z rudnim °ljem, kamfinom, fotogenom, pinolinom, lelikim oljem kopanega črnega ogljija (z bcnzinom) in z enakimi stvarmi se prevozarlna šteje po njih resnični teži, če Oobeden izmej odpošiljanih kosov no tehta nad 75 kilogramov. Kadar se odpošiljajo baloni, tehtajoči nad 75 kilogramov, more železnooestna uprava, tudi če sk.upna množina ne znaša 2000 kilogramov, zahtevati,da se vozarlne plača za 2000 kilogramov, ter da balon naklada in razklada pošiljdč, oziroma prejemnik. Ta dva torej o dotičnih balonih neinata pravice, od železnice na to stran Zahtevati česa, kar se o druzem blagu dopušča. Ako izkladanja takih balonov prejemniki ne opravijo najpozneje v treh dnevih po dohodu na prejemno postajo, °zxroma po priznanllu o dohodu, upravičena je železnica, balone, držčč se tega, kar veleva člen 01, odst. 1, dati vhraniŠče ali pa odpravljaču. Ako to nij moči, sme halone kar prodati.
K št. 6. Netila na drgnenje in na potézanje ter tudi zaščitna netila in netilne v,‘Vce naj v hrambah iz močne železno pločevine ali konci v zelö trdnih lesenih Zabojih, ne nad 1.2 kubičnih metrov velikih, vložena bodo skrbno in tako trdno,
1 a se v zabojih ves prostor zapolni. Zunaj treba na zaboje razločno zaznamenati, kaj imajo v sebi.
Bucherjeve ognjegasne škatlice se na prevoz dopuščajo samo v zabojčkih, v katere gre po 6 do 10 kilogramov ter so znotraj s papirjem zalépljeni in vrhu *ega zaprti v velike, tudi zalépljene zaboje.
K št. 7. Fosfor treba z vodo obkrožen, trdno vložiti v pušah iz pločevine, v katere ne gre nad po 6 kilogramov in so zvarjene ter v močne zaboje z drtinami devêne. Zaboji naj bodo vrhu tega primerno obviti sè sivim platnom ter na dveh izmej zgornjih robov treba da imajo krepke roče, a tehtati ne smejo nad 75 kilogramov, in zunaj bodi povedano, da je „v njih fosfor“, ter poleg tega naj se jim dâ oznamenllo „Zgoraj“.
K št. 8. A ko se v poslatev oddadö stvari, kakoršne se tu imenujejo, tedaj bodi iz voznega lista razvidno, če so mastne ali ne. So li mastne, vkladajo se samo v odprte vozove. Ako ni j semkaj merečega oznamcnila, takrat je misliti, da so dotične stvari mastne, ter po taeem načinu se tudi nakladajo.
Mastna volna, zlasti umételjna, mungo ali shoddy morajo se, če pošiljatelj hoče, spraviti v odprte, s šturjami pokrite voze, in smejo sc, če železnoeestna uprava pritrdi, voziti v vozeh, ki so že sami na sebi pokriti.
K št. 9. Kaméno olje in eter kaménega olja (nafta) se v odpravitev prevzema samo v posebno dobrih, trpčžnih sodih ali pušah iz pločevine, vloženih v zaboje, napolnjene z drtinami ali z otrobi, ali tudi v skrbno zvarjênih posodah iz močne bele pločevine kvadratnega dna, dolgih in širokih do kakih 21 centimetrov a visokih do 31 centimetrov, kar je po dvoje in dvoje v en zaboj, narejen konči iz po l.s centimetra močnih desak, tako da se posode ne bodo vložene mogle nič stresati. Posode iz pločevine, med potjo morebiti okvarjene, naj se takoj izložč in z ostalo vsebino vred pošiljdču na korist prodadö, kar se najbolje morejo. Odpošilja se samo na odprtih vozovih. Prevažanje se ne prevzame na odpravo s carinskim napovednim postopanjem, ker to bi zahtevalo, vozovom strope trdno pokriti in zapečatiti sè svinčenimi pečati.
K št. 10. llazbijâla je trdno vložiti v odstrižke od papirja, v drtinc ali v malce ali kako drugače, a tako trdno je treba ter vsako posebe deti, da se kapice iz pločevine niti med saboj ne morejo niti ne kake druge stvari se dotikati. Zaboji, v katere se vlaga, naj bodo narejeni iz zadnjênih desâk, debelih konči po 2.6 centimetrov, zbiti sè svedrastimi kljukami, ter tako je napraviti, da so po polnem gosti, in da potem pridejo še v drug, tudi gost zaboj ; vnanji zaboj ne sme imeti prostora nad 0.(Mi kubičnega metra.
V prevažanje se prevzemi) samo tedaj, ako imajo vozni listi uradno potrdilo na sebi, daje vložba opravljena po pro pišu.
K št. 11. Pokalne kapice, vžigalna zrcala in rudninski naboji naj se skrbno vložč v trdne zaboje ali sode, ter na vsak kos poslatve bodi prilepljen poseben listek z besedami: „Pokalne kapice i.t.d.“.
K št. 12. Na kake uvete se v prevozilo jemljii zlate in srebrne si bi ke, platina, dragocene rude, kovani in papirnati novci, to določajo posebni prepisi vsake železnice.
K št. 13. Slikovlne in druge umčteljne stvari je železnica jemati v prevažanje dolžna samo tedaj, ako v voznih listih nij napovedane nič vrednosti.
K št. 14. Mišnice, namreč arsonova sokislina (arsenikov prah), rumena mišnica (požvcpljoni arsenik, oprment), rdeča mišnica (realgar), čropna mišnica (kobalt) i.t.d., vzemö se v prevažanje po železnicah samo tadaj, ako so v dvojnih sodih ali zabojih. Dna sodom je utrditi z notranjimi obroči, a pokrove zabojem z obroči ali železnimi veziIi. Notranji sodi ali zaboji naj bodo iz močnega, suhega jesa ter od znotraj zalepljeni s platnom ali z drugimi enakimi gostimi tkaninami*
Na vsaki pošiljki te vrste bodi v razločnih pismenih s črno oljnato barvo zapisana beseda „mišnica (strup)“.
Drugi strupeni rudninski preparati (strupéne rudninske barve, rudne soli i.t.d.), med katere posebno spadajo preparati živega srebra, namreč : prečiščeno živo srebro (kalomel), beli in rdeči précipitât, cinober, bakréne (kufréne) soli in bakrčne barve, namreč: bakrčni vitrijol, zeleni volk, zelena in modra (plava) bakrčna barvila, svinččni preparati, namreč: svinčeni glaj (masikot), svinččne rusovine (meniki), svinččni sladkor in druge svinččne soli, svinččna bel in druge svinččne barve, čistčev (činov) in raztokov (antimonov) pepel, — smejo se v prevažanje oddajati samo v gostih, iz trdnega, suhega lesa napravljenih sodih ali zabojih, kateri imajo notranje obroče, oziroma vezila zunaj ob sebi. Ti oklepi naj bodo taki, da se te snovi skozi poke ne mogč prašiti med vožnjo, ob kateri se nij ogniti majanja, stresanja i.t.d.
K št. 15. Žužčl se v prevažanje dopušča samo v malih sodčkih, ki so vloženi v trdne koške, ali v posodah, od znotraj zalčpljenih s papirjem, napojenim v vodotopnem steklu.
K št. 16. Droži, tekoče in tudi strjene, dopuščajo se edino v posodah tako zaprtih, da more zrak vanje priti.
K št. 17. Lesna moka se odpravlja samo v odprtih vozčh in dobro pokrita.
K št. IH. Ako se te vrste reči posamič pošiljajo, naj bodo primerno vložene, sicer se sprejemljajo samo v polnih vozčh.
K št. 19. Preobtežene Cordonnet-, Souple-, Bourre de soie in Chappe-volne v štrenah dopuščajo se v prevoz samo v zabojih. Pri zabojih, ki imajo nad 12 centimetrov notranje višine, mora biti med posameznimi pokladami svile, katere so v njih, po 2 centimetra visoki votli prostori. Te votle prostore je narediti iz lesenih bran, katere so iz štirjaških letev po 2 centimetra debelih, in2 centimetra ena od druge ter na konečh z dvema tenkima prečnima letvicama zvezane. Na stranskih stenah zabojev je napraviti luknje najmanj 1 centimeter Široke, kidržč v votle prostore med letvami, tako da je mogoče z drogom dregniti skozi zaboj. Da se luknje na zaboji ne zakrijejo in ne izgubč svoje moči, naj se pribijeti zunaj na kraj vsake strani dve letvici. Ako se odda svila v prevoz, mora biti iz voznega lista razvidno, ali spada med prej omenjene vrste ali ne. Ako to ni povedano v voznem listu, smatra se, da spadajo, in prevoz se dopušča, ako jo po propisu vložena.
K št. 20. Zmlono ogljije ravno žgano dupušča se v prevoz samo, ako je v posodah iz močne železne pločevine, ki so tako zaprte, da ne puščajo zraka.
Ako se odda mično ogljije v prevoz, mora biti iz voznega lista razvidno, ali je ravno žgano, ali ne. Ako v voznem listu to ni povedano, smatra se, da je Liko, in prevoz se dopušča samo, ako je po propisu vloženo.
K.
Seno, trstje (razen Špan. trstja), Iubije, slama (tudi slama laškega pšena [i'ajžaj in lančno steblovje) ter šota se nevloženo v prevažanje dopušča samo do dobrega pokrito, ter tudi naj poleg tega pošiljač in prejemnik sama nakladata '*i razkladata. Se naj, ako zahteva železnocestna uprava, pošiljači sami pripra-vijo pokrivanje tem stvarčm in malcu, apnčnemu lugu, plovččemu kamenju in °gljiju od drv.
C.
Takim stvarém, katerih nakladanje ali prevažanje po mislih prevzemajoče uprave prizadéva posebne težavnosti, morejo se ustanavljati zato, da se odpravijo na prevozilo, posebni uveti, dogovorjeni ob vsacem slučaji posebe.
Pristavek
kretnemn pravilniku »d 10. junija 1874 (Drž. zak. št. 75) železnicam kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru o prevozu strelnega in raznosnega smodnika (črnega smodnika), strelnega bombaža, ognjedelskih predmetov, patentovanega raznosnega smodnika in drugih raznosnih stvari.
K. §'“ 48.
V notranjem avstro-ogerskem prehodu pripuščajo se smodnik, strelni bombaž, stvari umeteljnega ognja in patentovani raznosili smodnik (dinamit i.t.d.) samo pod naslednjimi uveti in samo tedaj, če jim so pridejani posebni vozni listi, ki ne obsegajo druge robe, namreč :
Smodnik vsake vrste je vlagati v dobre (mlêni smodnik v dvojne) vreče, na kitice (cvilili) tkane, katere sc vrhu tega denö v dobro obvezane lesene sode z notranjimi obroči.
Strélni bombaž treba, kakor smodnik, vlagati v vreče, na kitice tkane, in v smodniške sode — a če nij v vrečah, tedaj v lesene zaboje, s papirjem zalépljene.
Stvari umčteljnega ognja se smejo oddajati samo v tesno staknenih lesenih zabojih, v katerih je vsako stvar posebe trdno zadelati v pazderje.
Patentovani raznosili smodnik (dinamit i.t.d.) sme se na prevozilo edino tadaj prevzeti, ako gaje napravila taka tovârna (fabrika), katere proizvodi so po oblastvenem pritrdilu prikladni v železnocestno prevažanje, in kateri se oddajejo s poverili in zaščitnimi markami, na to stran potrebnimi. Vložiti ga je najpoprej v papir a potem v lesene zaboje ali v leseno sode, napolnjene z drtinami, in te posode je smeti zapirati samo z lesenimi obroči in z lesenimi klini.
Kazen tega se je ravnati po posameznili vložnih prepisih za vsako vrsto patentovanega raznosnega smodnika.
70.
Postava od 29. julija 1877,
kako pokriti troske, da se popolno zvrši regulacija Donave pri Dnnaji.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem takö:
§• I-
Državna blagajnica se udeležuje pri troških za regulacije Donave pri Dunaji od Nussdorfa do Fischamenda, v kolikor se jih čez znesek v postavi od 8. februarja 1869 (Drž. zak. st. 20) postavljen na 24,600.000 gold, zahteva še dalje, da se zvrši to delo, s tretjino, to je z maksimalnim zneskom dveh milijo-

nov goldinarjev, z uvetom, da tretjino teh nadaljnjih troskov prevzame dežela spodnje avstrijska, tretjino pa glavno in prestolno mesto Dunajsko.
To ne zadeva določil §foT 2 do 4 navedene postave.
§• 2.
Finančni minister se pooblašča, da pokrije to tretjino troskov, ki jo prevzema državna blagajnica, tako da bode kar najmenj mogoče obremenjena državna blagajnica, in da to tretjino, ako treba, nabavi s kreditno naredbo, ki jo zvrši ali zase ali pa družno z onima dvema pogodnikoma.
§• 3.
Zvršitev te postave se naroča ministru notranjih reči in finančnemu ministru.
V Laksenburgu, dnč 29. julija 1877.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Lasser s. r.	Pretiš s. r.
11.
Postava od 30. julija 1877,
o činu in plačah profesorjev na obeh politehničnih zavodih v Pragi.
S privolitvijo obeh zbornic državnega zbora ukazujem v dopolnitev postave od 17. marcija 1872 (Drž. zak. št. 27), takč:
§• 1.
Sistemovana plača rednih profesorjev na obeh politehničnih zavodih v Pragi ustanavlja se z -hOOO gold.
§. 2.
Redni profesorji teh zavodov so v VI., izredni v VII. činu in imajo pravico do aktivnostnih doklad pristoječih tema činoma.
Določila v §Bh 2, 4 in 15 postave od 17. marcija 1872 (Drž. zak. št. 27) Uuajo veljavo tudi za profesorje na zavodih v §. 1 omenjenih.
§. 3.
Funkcijska doklada izvoljenih ravnateljev (rektorjev) znaša na obeh zavodih 800 gold.
§•4.
Pridobljenih pravic profesorjev na obeh politehničnih zavodih, ki so že Umeščeni, no izpreminja ta postava; vendar naj redni profesorji v treh Mesecih po tem ko zadobode moč ta postava, izrekč, hočejo-li še dalje upo-
rahljati pristoječo jim pravico, (la se naprej pomičejo vsakih deset let, ali pa da se za naprej z njimi ravn4 po pričujoči postavi.
§• 5.
Ta postava zadohode moč prvi dan meseca po razglasitvi in njena zvršitev se naroča učnemu ministru.
V Laksenburgu, dné 30. julija 1877.
Franc Jožef s. r.
Auersperg s. r.	Stremayr s. r.
73.
Ukaz finančnega ministerstva od 10. avgusta 1877,
o ustanovitvi davčnih uprav posameznim okrajem glavnega in prestolnega mesta Dunaja.
Na podlogi najvišje odloke od 5. marcija 1877, so se na mestu dosedanje davčne uprave za ves okrog glavnega in prestolnega mesta Dunaja, vsakemu mestnemu okraju dunajskemu I v IX ustanovile samostalne davčne uprave, katere začnč svoje uradovanje 1. septembra 1877.
Področju davčne uprave namenjene IV. okraju, odkazal se je tudi X. okraj.
Prislužili in dohodni davek delniškim družbam in podjetjem ki imajo dolžnost javno pokladati račun, bode na mestu dosedanje davčne uprave dunajske odmerjala za naprej davčna uprava za I. okraj.
Pretiš s. r.