ŽALEC
tel.: 063/ 713-222
Občinska organizacija RK Velenje
Savinjski gaj vabi
Gorenje Elektronika
Znižanje vhodnih cen —
Osnutek sanacijskega programa Gorenja Elektronika so začeli te dni obravnavati organi podjetja. Osnovno izhodišče pri njegovi pripravi so bila nesporna dejstva, da ima Gorenje Elektronika trg (resda omejen), delavce, sodobno tehnologijo in izdelke na ustrezni kakovostni ravni.
Pogoj za sanacijo pa je zmanjšanje vhodnih stroškov," tudi na račun zmanjšanja števila zaposlenih. Sicer pa v tem Gorenjevem podjetju ugotavljajo, da znašajo terjatve do kupcev na trgih nekdanje Jugoslavije in škoda zaradi izgube trga nekdanje Jugoslavije v letu 1991 in prvi polovici leta 1992 blizu 19 milijonov DEM ali skoraj
toliko, kot znaša zadolženost podjetja.
Z osnutkom sanacijskega programa so predvideli naslednjo možno razrešitev težav Gorenja Elektronika: Breme financiranja razreševanja problematike prezaposlenosti naj bi nosila država. Dobavitelji naj bi terjatve do podjetja reprogramirali na 18 mesecev. Banke, ki so večinski upnik podjetja, pa naj bi 90% terjatev odpisale oziroma kapita-lizirale, preostalih 10% terjatev pa bi odplačalo podjetje. Zdaj so v teku pogovori z upniki, da bi ugotovili, v kolikšni meri so predlagane rešitve za sanacijo Gorenja Elektronike tudi uresničljive.
V podjetju pa so začeli odločno akcijo za zmanjšanje vhodnih stroškov. Za dobave reprodukcijskega materiala in sestavnih delov, ki bodo prispele v Ve-
najpomembnejša naloga
lenje septembra, so že dosegli za	čil, pa so ugotovili, da predsta-
30 do 40 DEM oziroma za 6 do	vlja 155 delavcev trajni tehnolo-
8 % nižje cene, odvisno od tipa	ški višek. V pripravi pa je že pro-
barvnega televizijskega sprejem-	gram razreševanja problematike
nika. Upoštevaje pričakovani ob-	presežkov delavcev, seg proizvodnje, na osnovi naro-
V sedmih mesecih nad 762 tisoč aparatov
V	največjem podjetju koncema Gorenje, v Gorenju Gospodinjski aparati, so prejšnji mesec naredili skoraj 87.000 velikih gospodinjskih aparatov, pri čemer so jih nekaj več kot 85.000 namenili za prodajo na zahtevne trge Evrope in druge trge v svetu. Do 22. julija, do začetka kolektivnega dopusta, pa so izdelali nekaj več kot 762.000 pralnih in sušilnih strojev, hladilnih in zamrzovalnih aparatov ter štedilnikov. Skoraj celotno proizvodnjo so namenili za izvoz.
V	Gorenju Gospodinjski aparati so po kolektivnem dopustu, trajal je od 23. julija do 14. avgusta, v ponedeljek 17. avgusta spet začeli z delom. Med kolektivnim dopustom so opravili večja vzdrževalna dela, najpomembnejša so bila tista v obratu Hladilniki programa Hla-dilnozamrzovalna tehnika, kjer pospešeno uvajajo proizvodnjo novih generacij hladilnikov in hladilno-zamrzovalnih aparatov.	(vš)
Z jesenjo nove težave
Septembra
mednarodna
Bliža se september, čas, ki navadno najbolj osuši, če to ne opravi že dopust, družinski proračun. Začne se šola, začne se tekanje za ozimnico, treba se je topleje obleči... Denarja pa ni več toliko kot ga je bilo, ali pa ga je še vedno toliko, samo da zanj dobiš neprimerno manj.
Zato tudi takšna vrsta pred vrati Ljubljanske banke, d.d. kjer je možno najeti gotovinski kredit brez pologa z od-dobo od štirih mesecev do dveh let. Ljudje pravijo, da niso prehude, in da se ta splača.
(mkp, foto: B. M.)
Za dežjem vedno posije sonce, pravijo. O tem, da ga nestrpno pričakujejo vsi tisti, ki se tako ali drugače srečujejo z begunsko problematiko, najbrž ni treba posebej omenjati.
Toda tega sonca zanje ni in ni. In ga — po izgledih sodeč — še lep čas ne bo. Odšlo bo poletje, prišla pa jesen, ki bo s svojim prihodom tovrstne težave še bolj poglobila. Organiziranje pouka za šoloobvezne otroke je samo ena od mnogih. Na občinski organizaciji Rdečega križa Velenje pravijo, da pogojev za to ni, begunskih otrok od 7. do 16. leta starosti pa je v občini Velenje okrog 870. O tem in najbrž še o čem naj bi na eni od bližnjih sej spregovorili tudi člani koordinacijskega odbora za reševanje begunske problematike pri občinskem sekretariatu za družbene dejavnosti.
Sicer pa se je po zadnjih podatkih zateklo pred vojnimi grozotami na ozemlju Bosne in Hercegovine v občino Velenje 3363 beguncev. Še vedno jih glavnina (2837) živi pri sorodnikih, prijateljih in znancih, 526 pa v treh prehodnih republiških zbirnih centrih.
NIČ ME NE NE MORE PRESENETITI — In se čudim kako smešni so resni ljudje. Če je sonce, bi radi dež, če je dež, bi radi sonce. Ničesar jim ni všeč, mene pa vreme že ne bo presenečalo.
Dokler je sonce mi je takole kar prav, ko bo dež mi bo spet. Če se bo kdo prenehal živcirati, naj pride k meni. Zaenkrat imam še dovolj prostora.
(foto: vos)
razstava
Kljub uničujoči suši in predlanskemu opustošenju po poplavi je Savinjski gaj v tem obdobju najbrž lepši kot je bil kdajkoli. Velikanski napori pri njegovem urejanju so »krivi« za to in ogled vsekakor ni odveč. Vendar ne bo ostalo le pri tem.
Odbor za urejanje gaja pri krajevni skupnosti Mozirje in slovenski vrtnarji bodo od 11. do 14. septembra pripravili veliko mednarodno razstavo cvetja s pomenljivim naslovom »živeti s cvetjem«, razstavo pa bodo dopolnili z narodopisnim izročilom in razstavo malih živali. Že dosedanje prijave slovenskih in tujih vrtnarjev zagotavljajo bogastvo cvetja v pravem pomenu besede.
(jp)
mladinski servis I	j
tel.: BS4-831, 853-061
številka 33, cena 60 tolarjev velenje, 20. avgusta 1992
				V1ZUELNE KOMUNIKACIJE grafično oblikovanje oblikovanje prostora DTP servis
STUNOBBEM lel: 063/851-981, fax: 063/851-684				
17. SREČANJE
DOMAČIH
ANSAMBLOV
Na Graški gori so se minulo nedeljo spet srečali domači ansambli iz vseh koncev Slovenije, prireditev pa si je ogledalo tudi veliko ljudi.
STRAN 16
NA
POLOŽNICAH
NI SUŠE -
Suša tepe vse po vrsti. Zmanjkuje vode, krme ne bo dovolj, kmete pa so dodatno »omamile« položnice.
STRAN 4
NA KMETIH JE LAHKO ŠE TOLIKO DELA
Skrbne roke gospodinje bodo poskrbele tudi za rožice. Obiskali smo Krtove v Ravnah.
STRAN 8
Gneča pred banko
Pitne vode vse manj
V višinskih predelih Zgornje Savinjske doline vode vse bolj primanjkuje, oskrba iz vodovodnih sistemov v strnjenih naseljih pa je zaenkrat še zagotovljena. Člani gasilskih društev so tako od petka do vključno ponedeljka do višinskih kmetij in zaselkov pripeljali 151.000 litrov vode, doslej v avgustu pa že 521.000.
(JP)
Šmihel nad Mozirjem
V soboto »ovčarski praznik«
Aktiv mladih zadružnikov iz Šmihela nad Mozirjem bo v soboto, 22. avgusta, pripravil vsakoletni »ovčarski praznik«. Pričeli bodo ob 18. uri, prikazali bodo pranje in striženje ovc ter krtačenje in predenje volne, v petih zanimivih igrah pa se bodo pomerile ekipe mtadih Zgornje Savinjske doline. V Šmihelu nad Mozirjem je bilo še vedno lepo in prijetno in bo v soboto še posebej, (jp)
Varujmo življenje v rekah
Koroška ribiška družina Slovenj Gradec je poslala vsem švojim članom, ki imajo salmonidne reke in potoke (Mislinjo in Sohodolnico), ter čuvajem vse pohvale vredno sporočilo z napotki, kako se naj obnašajo ob nizkem stanju voda. V njem jim sporočajo naj podvojijo kontrolo rek in potokov, pozorni naj bodo na številna divja odlagališča in druge onesnaževalce rek. Posebno poglavje je kopalni vrvež, saj ravno mladoletniki povzročajo izredno veliko škodo s svojo »raubšicarijo na roko ali z masko«. Najbrž ne bo odveč tudi napotek staršem naj bolj pazijo na svoje varovance, kajti kazni za tovrstne prekrške so kar precejšnje. Napotki pa omenjajo še številne lastnike kmetijske mehanizacije.
Vsi bi se pravzaprav morali zavedati, da postaja s praznimi in onesnaženimi ter mrtvimi vodami podobno tudi naše življenje.	Silvo Jaš
7t^G^t^^^
Lačni umirajo, svet pa...
Nemara sem res večji na-ivec od Generaliča, Stolni-ka in drugih svetovnih kalibrov tega razreda, toda z veseljem ostajam tak in še naprej trdno verjamem, da se bo na tem planetu zdaj zdaj nekaj le premaknilo in obrnilo kratkomalo zato, ker se mora Zemlja in mi z njo se še naprej vrtimo tudi zato, ker smo se znali učiti in kdaj pa kdaj kaj naučiti. Travme tega časa pa so tako hude in poučne, da bodo zagotovo naredile svoje. Bržčas ne že jutri, pojutrišnjem tudi ne, daleč pa ta dan ne more biti.
Ko se bo svet na tesno, neizogibno, iz oči v oči srečal z dilemo, kaj s seboj, ko si bo znal odgovoriti nanjo in ko bo nekaj tudi ukrenil, se bo spremenilo marsikaj. Ne igram se rad prerokovanja, brez strahu, da nosim kak organ na prodaj pa bi si tokrat upal staviti, da se bo krepko streslo tudi v ne-wyorški palači OZN. Svetovna organizacija si na svoja onemogla pleča nalaga tako težko breme vedno bolj kričečih protislovij, da bo
slejkoprej presedla sama sebi in zastavila drugače, kar so drugače zastaviti more in mora. Nekaj na las podobnega se je še ne dolgo tega dogajalo svetovni druščini neuvrščenih (pa še komu drugemu). Ko jih je čas s svojo relanostjo tako povo-. zil, da je bilo treba nekaj narediti, so se tako dolgo vračali k svojim izvirnim načelom, da so se jim naposled povsem oddaljili. In bili so še enkrat izvirni, ko so dokazali, da se lahko vračaš tudi v prihodnost, kakršne ni.
Da ne bo pomote. Sploh nočem reči, da so združeni narodi z vsem tistim, kar so počeli v preteklosti in kar počnejo še danes, prej škodljiv kot koristen usmerjevalec svetovnih dogajanj. Nasprotno. Vse bolj pa sem prepričan, da so z nekaterimi potezami v še aktualni preteklosti in v sedanjosti demonstrirali tako očitna znamenja nevarno zakrnele ostarelosti in protislovnega ukrepanja, da bo tok dogodkov, če bo še šel to pot, stvari sam od sebe postavil
na pravo mesto tudi med mogotci na Est Riverju. Taistimi ali drugimi, to je ta čas popolnoma vseeno.
Primer Iraka je stara in znana zgodba, o Bosni in Hercegovini se človeku upira še kakorkoli reči, zdaj je organizacija združenih narodov na hudi preizkušnji v Somaliji. V svetovnih humanitarnih organizacijah predvidevajo, da lahko v tej sestradani državi v prihodnjih tednih umre poldrugi milijon ljudi. Poldrugi milijon! Poldrugi milijon . . . Lahko si vtepaš v glavo še in še pa se ne da razumeti.
Otroci tam nimajo hrane, pravijo, nimajo oblek, žim-nic, odej. Tako brez vsega so, da je težko ugotoviti, ali umirajo zaradi množičnega stradanja, zaradi diareje ali zaradi neustreznih medicinskih pripomočkov. Med poldrugim milijonom na smrt čakajočih Somalcev je tretjina otrok. V onemoglih ugašajočih očeh, ki zaradi popolne shiranosti bledo zaznavajo le še privide, bi svet, na katerem je tudi ta Somalija, spet lahko prižgal
iskfo obujenega življenja. Ne sicer spodobnega in za človeka dostojnega, a vendarle življenja. Kaj lahko, MORAL bi to storiti!
Resnici na (jubo je treba reči, da se nekaj že dogaja. Prva hrana prihaja, in vse kaže, da je bo še več. Toda preden se je nekdo zganil, jih je obnemoglo že na tisoče in še jih bo, dokler bo tudi tako elementarna življenjska nuja kot je hrana politika in dokler bodo tisti, ki tako hočejo, imeti polne krožnike. Smrtno lačnim Somalčkom, ki niti jokati ne morejo več, to sicer nič ne pomaga ampak vseeno. Naj bodo hudičevo slaba vest vseh onih, ki so vsak trenutek pripravljeni v nekaj urah z najsodobnejšimi čudesi tehnike uničiti Sadama in njegov Irak, ne morejo pa v obubožano Somalijo pravočasno poslati dovolj ovsenih kosmičev, fižola, riža in koruze.
gorenjerattraoip ©ptrema
Program keramika Gorenje 1/b, Šmartno ob Paki
V industrijski prodajalni Gorenje Keramika, Šmartno ob Paki nudimo po ugodnih cenah širok asortiman keramičnih ploščic. Ponudba je dopolnjena z novo osvojenim »exclusive designom« (tretje žganje ploščic). Nudimo možnosti brezobrestnega plačila v 3 obrokih.
Od 24. 8. do 24. 9. 1992, razprodaja nekorantnih keramičnih ploščic s popustom do 80 %
Delovni čas: od 7.30 do 15.00, sreda od 7.30 do 18.00, sobota od 7.30 do 12.00. Tel. (063) 885-030
j	CeCjs!<zg o6močje
Regijska iskanja
Tako kot posamezni občani tudi razne občine našega (in širšega) območja po svoje preživljajo te poletne dni. Poslanci so vsepovsod na (zasluženih) počitnicah, izvršni sveti se sestanejo v glavnem le, če je treba krajane razveseliti s kakšnimi novimi cenami ali na hitro sprejeti kakšen sklep. Če v pričakovanju volitev ne bi tudi v tem času »migale« razne stranke, bi bilo mrtvilo poletne sezone gotovo še večje. Tako pa vendarle že pripravljajo strategije in taktike za pridobivanje volilcev, pripravljajo pa tudi razne konkretne akcije, da bi opozorile občane in povedale, kako bi same rešile kakšen problem. Občani so ob tem skeptični: tudi ob zadnjih volitvah so jim marsikateri marsikaj obljubljali. Pa se je z izjemo tistega skupnega, za kar ni bila pomembna strankarska ampak vseslovenska opredelitev, večina drugega porazgubila. Zdaj nas želijo nekateri spet dobiti na limance.
Sicer pa je zadnji čas na našem območju značilen po raznih iskanjih. V Žalcu tako na primer še vedno iščejo primerno lokacijo za njihovo' odlagališče komunalnih odpadkov. Slišimo da imajo v oceni spet dve novi možni lokaciji, seveda pa je vprašanje, če se bodo prizadeti krajani tudi z novo predvideno lokacijo strinjali. Tu še vedno iščejo pravo lokacijo za Sloveniko skozi njihovo občino: ne morejo se odločiti, ali se bolj splača zameriti kulturi in zgodovini (presneti Rimljani, da so morali tam postaviti svoj tabor!) ali kmetom. Slednji imajo zdaj že tako precej drugih problemov, zaradi katerih so med drugim tudi morali pohiteti z obira-
njem hmelja. Ob tem opravilu so se tudi letos srečali z iskanjem delavcev. Čeprav so zavodi za zaposlovanje polni takih, ki naj bi čakali na delo, jih je bilo le malo s teh list pripravljeno poprijeti za tako delo. Tu bi pač morali res delati!
V Celju pa imajo drugačna poletna iskanja. Z razpisom iščejo koncesionarje za par-kiriščno dejavnost in tudi za prvo zasebno lekarniško dejavnost v tem mestu. Z oddajo dejavnosti »parkiranja« naj bi v Celju rešili dva problema. Naredili naj bi več reda pri parkiranju (upajo celo, da bodo lahko zgradili nova urejena parkirna mesta ali garažno zišo), z zbranim denarjem od parkiranja pa naj bi tudi »napajali« občinski proračun. Če se bo le zastavljeni račun izšel. Prav tako pa v Celju še vedno tudi iščejo podjetja ali organizacije, ki bi se bile pripravljene vseliti v celjski spodnji grad. Tega zdaj urejajo in obnavljajo.
Radi bi ga čimbolj zasedli in vnovčili. Če že z Japonci ni šlo, se bodo morda našli domačini z novci.
Laščani pa so se znašli v položaju, ko njim samim ni treba iskati rešitve za največje gradbišče v njihovi občini, to je za hidroelektrarno Vr-hovo. Ko so seveda veseli, da se ta naložba njih tudi denarno nič ne tiče, seveda niso zadovoljni, da nekateri ta objekt gradijo, kot da ne bi ležal v njihovi občini. Pa tako niti niso uradno zvedeli, da so spet začeli z nadaljevalnimi deli. Seveda pa jih tudi ni nihče povabil na gradbišče, ko ga je obiskal Franc Avberšek in pojasnjeval stvari gle-
de nadaljevanja del. Morda se bo ob tem tudi kdo spozabil in sploh ne bo več terjal ali čakal na laško občino glede lokacijskega dovoljenja, ki je medtem že poteklo. Laščani se ob tem le bojijo, da bi kdo pozabil na dogovor in načrte, da morajo ob tej gradnji urediti še veliko drugih stvari, da nekateri kraji ob Savi ne bodo plavali. Ra-dečani so zaradi tega gotovo upravičeno zaskrbljeni.
V konjiški občini imajo še vedno težave, vsaj občani ne vedo ali bodo podprli župana ali izvršnika. V poletni vročini je ta dvoboj malo zamrl — pa saj bo kmalu jesen. Je pa zato v tem času na srečo delavcev RTC Rogla več takih, ki iščejo senco v gozdovih na Rogli in v bazenu v Zrečah. Ta »dvojnost« se je letos izkazala še kako dobrodošla. Ob tem pa je na srečo na območju zreškega Pohorja še več drugih kazalcev razvijajočega se celotnega turističnega območja. Da imajo tu konji še vedno svoja mesta, ne kažejo le kmetije, kjer jih še uporabljajo za dela, ampak tudi nekateri centri, kjer jih ponujajo turistom za ježo. Tako vse več ljubiteljev konjskih hrbtov zahaja na Pesek, kjer je zasebnik poskrbel za prijetno ježo. Na Rogli pa se v teh poletnih dneh srečujemo že tudi z zimsko sezono. Mislimo seveda na urejanje posebnega jezera, kjer naj bi se nabirala voda za umetno namakanje nekaterih zreških smučišč.
Sicer pa je na našem območju več krajev, kjer lahko ljudje jezdijo. Mislimo seveda na tisto pravo ježo — privoščijo si jo lahko tudi pri Plesniku v Logarski dolini
(na srečo tistih, ki ne bi radi preveč izpušmih plinov v tej dolini, obisk v dolini ni ravno pretiran; tisti, ki pobirajo prispevke za parkiranje pa bi verjetno bili bolj veseli malo večje kolone vozil), pa tudi v Celju, Gotovljah (in še kje) pa tudi v zdraviliški Rogaški Slatini. Tu so namreč tudi z jezdenjem popestrili ponudbo. Sicer pa se tu lahko pohvalijo, da imajo v zadnjem času svoje prostore v hotelih popolnoma zasedene. Upajo, da bo to trajalo še dolgo. Sicer pa za vsa zdravilišča na našem območju velja, da so kar zadovoljni z obiskom, čeprav je zvečanje obiska domačih gostov večje kot tujcev. Največjo povprečno zasedenost zmogljivosti beležijo v Atomskih Toplicah v Podčetrtku. Najbolj žalostno pa je v Rimskih Toplicah, kjer je v »boju« med laško občino in ministrstvom za obrambo padla ena sezona.
Seveda tudi v vseh ostalih krajih vneto iščejo turiste — domače ali tuje, saj domala povsod trdijo, da imajo dobre turistične pogoje. Tudi tam, kjer se sicer pritožujejo, da imajo močno onesnažen zrak in zanič ceste, polno črnih odlagališč ali drugih nevšečnosti, ki motijo že tudi domačine. Ponekod se teh pomanjkljivosti ne lotijo le zato, da imajo konec glavne sezone razlog za opravičevanje neuresničenih turističnih načrtov.
Ob vseh teh »iskanjih« ne smemo pozabiti na iskanja mnogih mladih in njihovih staršev, saj se nezadržno bliža pričetek novega šolskega leta.
Da o vse številčnejših iskalcih zaposlitve niti ne govorimo.
(k)
Lady Milojka Nott spet med begunci
Včeraj se je med begunci v občini Velenje spet mudila lady Milojka Nott iz Velike Britanije. Tokrat je izpolni^ obljubo, ki jo je dala ob prvem obisku pred dobrimi tremi tedni.
, Tako je 100 družinam, ki nudijo začasno streho nad glavo beguncem iz Bosne in Hercegovine, razdelila prehrambene in higienske pakete. Denar za nakup blaga so darovali državljani Velike Britanije, pobudnica akcije zbiranja pomoči pa je prav omenjena lady. Temu človekoljubnemu dejanju naj bi že v bližnji prihodnosti sledila nova in nova.
Začeli prenovo avtobusne
Pisali smo že o tem, da bodo šoštanjsko avtobusno postajo temeljito polepšali in lokalčkom v objektu dodali novo namembnost. Ta čas so dela v polnem zamahu, kar dokazuje slika, in ni več daleč čas, ko se bo potnik, ko stopa iz avtobusa, znašel v prijetnem okolja.
(mkp, foto: B.M.)
Gorenje Koncern
Zaokrožitev programa bele tehnike
preoblikovali v hčerski podjetji Gorenja Gospodinjski aparati. Za prodajo izdelkov Gorenja v Sloveniji bo prihodnje skrbela Gorenje Maloprodaja, v katero so vključeni vsi razstavnoprodajni in pogodbeni centri Gorenja v
naši državi. Gorenje Trgovina pa se bo ukvarjala s tako imenovanimi barter posli, in to v državah na področju nekdanje Jugoslavije in drugod v svetu, kjer bo za to zanimanje in možnosti.
(vš)
V okviru koncema Gorenje so z združitvijo podjetij Gorenje Gospodinjski aparati in Gorenje Commerce zao- Logarska dolina krožili program bele tehnike. Povezovanje sta pogojila avtonomna decentralizacija in razpad trga nekdanje Jugoslavije.
Z oblikovanjem novega Gorenja Gospodinjski aparati so odpravljeni vmesni členi pri prodaji Gorenjeve bele tehnike, podjetje pa je zdaj odgovorno tudi za razyoj trgov in izdelkov, za notranjo ekonomiko in organizacijo. Gorenjeva podjetja v Zahodni Evropi in Avstraliji, ki so bila do junija letos organizirana v okviru Gorenja Commerce, se v pretežni meri ukvarjajo s prodajo velikih gospodinjskih aparatov oziroma ustvarijo z njo, kot npr. podjetji v Mtinchnu in na Dunaju, večino prometa.
V novo podjetje Gorenje Gospodinjski aparati so se vključila vsa Gorenjeva podjetja na tujem, tudi tista, ki so nastala v državah nekdanje Jugoslavije iz nekdanjih predstavništev Gorenja Commerce in v katera so vključeni tudi Gorenjevi razstavnoprodajni centri iz teh držav. Druge dejavnosti oziroma službe Gorenja Commerce pa so se smiselno združile z obstoječimi službami oziroma sektorji Gorenja Gospodinjski aparati.
Dve dejavnosti bivšega Gorenja Commerce pa sta se
Človek in okolje
Aktivnosti ob izvedbi »Ločeno zbiranje
gospodinjskih odpadkov«
Po večmesečnem dogovarjanju, usklajevanju ter pripravi pilotskega projekta »LOČENO ZBIRANJE GOSPODINJSKIH ODPADKOV« med podjetjema KOMUNALNO PODJETJE VELENJE IN SAUBERMACHER TER OBČINO VELENJE, so se pred 14 dnevi pričele aktivnosti v zvezi izpeljave šest — mesečnega ločevanja gospodinjskih odpadkov v KS GORICA — LEVI DEL.
Aktivnosti so bile naslednje:
•	Obveščanje občanov preko lokalnega časopisa »Naš čas«, Radia Velenje — kontaktna oddaja »LOČENO ZBIRANJE GOSPODINJSKIH ODPADKOV«, ter obvestila na kabelski televiziji Velenje.
•	Občanom, ki sodelujejo v akciji so bila dostavljena predhodna obvestila, nato zabojniki za odpadke
ter manjši gospodinjski zabojnik z navodili »KAKO LOČUJEMO ODPADKE« ter šest-mesečni urnik odvoza glede na vrsto odpadka.
•	Za kompostiranje bioloških odpadkov je dokončan asfaltni plato 1200 m2 ob deponiji pepela — KOM-POSTARNA.
V KS — levi del je Komunalno podjetje Velenje postavilo 608 zabojnikov za odpadke, katere je dostavilo podjetje Saubermacher v šest-mesečni najem.
Blokovna gradnja je prejela po 11 — 14 zabojnikov (240 I) za blokovno enoto, od tega 3 (4) za biloške odpadke; 3 (4) za ostale odpadke; 3 (4) za papir ter 1 zabojnik za belo in barvno steklo. Postavljeno je bilo 176 zabojnikov.
Gospodinjstva v individualnih hišah so prejela po 2 zabojnika (120 I) — za biološke in ostale odpadke, skupno 373 zabojnikov.
Za zbiranje papirja in stekla so postavljeni zabojniki kot centralna mesta po ulicah. Le-teh je 15 in jih sestavljajo štirje zabojniki — dva za papir, po en zabojnik za belo in barvno steklo.
Po dostavljenih zabojnikih za odpadke, smo obiskali posamezna gospodinjstva ter jim izročili male gospodinjske zabojnike za biološke odpadke z navodilom in urnikom odvažanja posameznih odpadkov.
Odziv občanov vključenih v omenjeno akcijo je bil presenetljiv. Skoraj vsi so pozitivno pozdravili akcijo in obljubili aktivno sodelovanje v njej.
Začetne probleme pri ločevanju odpadkov pričakujemo v blokovni gradnji. Obiskali smo skoraj vsa gospodinjstva, ki so tudi prejela mali zabojnik z navodili in jim kratko obrazložili namen akcije. Pomoč so obljubili tudi hišniki posameznih stanovanjskih enot, ki bodo opozarjali in pregledovali vsebino zabojnikov.
Izvedli smo predhodno demonstracijo izprazneva-nja novosti zabojnikov s predelanim vozilom, katero bo vsak ponedeljek odvažalo odpadke po predvidenem urniku.
Zbrano vrsto odpadkov bomo stehtali in odpeljali na ustrezno deponijsko mesto:
•	biološki odpadki na kompostarno;
•	ostali odpadki na obstoječo deponijo;
•	papir, steklo bo prevzelo podjetje »DINOS«.
Nejasnosti, probleme bomo reševali na terenu samem, saj bomo vsak ponedeljek prisotni ob pobiranju odpadkov. Tudi naši delavci, ki opravljajo dela na odvozu odpadkov, so pripravljeni sprejemati vprašanja in nanje po svoji moči odgovoriti.
Komunalno podjetje Velenje z veseljem pričakuje vaša vprašanja, kritična a tudi pohvalne besede, na telefonsko številko 856-251, (g. Divjak Janja, g. Brodnik Marjan).
Vsem sodelujočim občanom v akciji LOČEVANJA ODPADKOV, se zahvaljujemo za pripravljeno sodelova-
n'e!	KOMUNALNO PODJETJE VELENJE
Obrat STORITVE Janja DIVJAK, dig.
»Bodeča neža«, ki resnično bode
Kaže, da bodo napori za obogatitev turistične in siceršnje ponudbe v Logarski dolini kmalu rodili sadove. In to s posebnostjo, s kakršno se lahko ponaša le malokdo. Mirne duše namreč lahko uredijo spominsko sobo bodečih než, ki ji jih razni dušebrižniki tako zlahka delijo. Če Logarska še ni, bo pa kmalu, slovenska rekorderka med dobitniki teh »priznanj«. Domačini torej po nemarnem tarnajo, da so jih vsi pozabili, vsaj slovenska TV jih vsake toliko časa počasti s kakšnim odmevnim prispevkom. Ker je njej podobnih dobrotnikov in dobrohotnikov še več, se za nove »bodoče« rekordne dosežke vsekakor ni treba bati.
(Pre)dolga je žalostna zgodba o sramotnem nazadovanju in preveč je razlogov za to. Kakšna od než je bila upravičena, spet kakšna podeljena kar tako, zlasti slednja. Če s(m)o nekdaj domačine obsojali, da samo tarnajo in sami nič ne storijo, potem s(m)o danes dolžni, da jih vsaj skušamo razumeti, ne pa da jim jemljemo voljo in zagnanost, ki so jo lani strnili v svoje podjetje Logarska d.o.o. Naveličani »pomoči«, ki je od nikoder ni bilo, so pričeli delati in dosežki so vidni, če jih le kdo hoče videti; če videti noče, jim pač primaže bodečo nežo in pika.
Domačini so zaradi neobjekti-vne in enostranske informacije v obliki bodeče neže (upravičeno) ogorčeni. Gusti Lenar v njihovem imenu pravi: »Novinarji RTV kljub pobudi nadzorne službe niso želeli poiskati stika z domačini. Spregledali so v celoti vse kar smo v zadnjem letu naredili in je bilo pri poznavalcih in obiskovalcih deležno odobravanja. Od treh naključnih obiskovalcev so izbrali mnenje tistega, ki je pobiranje parkirnine in prispevka ocenil najmanj ugodno, večina pa se je vendarle opredelila pozitivno.«
Res so dobro »izbirali«. Trgovina v kampu ima delovni čas od 8. do 10. ure in od 16. do 18. ure, kar glede na izkušnje zadošča, novinarji pa so vrata odpirali izven tega delovnega časa. S kam-
pom upravlja RTC Golte in očiš-čenost tega prostora so mirno posplošili na celotno dolino, čeprav so bila vsa parkirišča in smetnjaki, s katerimi upravlja podjetje in jih dnevno čisti, v času njihovega obiska preverjeno očiščeni. Dolina naj bi bila osamljena, vendar so vse, res skromne, zmogljivosti od 20. julija zasedene.
Gusti Lenar zagrenjeno dodaja: »Logarska dolina je pomembna za slovensko turistično ponudbo, vendar je njena ponudba desetletja nazadovala. V dolini je trenutno šest turističnih objektov v različnih gradbenih fazah. Čeprav je turizem prednostna dejavnost področja, ki je demografsko ogroženo in obmejno, je bilo vseh šest vlog za kreditiranje turističnih objektov zavrnjenih.« Komu torej (še) bodeča neža? »Neobje-ktivnost odvrača ljudi od Logarske doline in izničuje prizadevanja nas domačinov, v isti sapi pa vabi ljudi v Istro. To počne prav celjsko dopisništvo RTV, čeprav je Logarska dolina naravno zaledje celjskega področja in si tako zasluži vsaj objektivno informacijo, če že ni prostora in časa za malo turistične propagande,« zaključuje Gusti Lenar. In ima prav. Zal zloba v ljudeh ostaja, na srečo ostaja tudi lepota Logarske doline.
Up)
Občina Mozirje
In se je
pravobranilec razrešil!
Z današnjim dnem, četrtkom, 20. avgusta, je mozir-ska občina brez družbenega pravobranilca samoupravljanja. Zdaj že bivši pravobranilec Rudi Hramec je to nalogo (ponovno) sprejel začasno in neprofesionalno za prehodno obdobje. Slovenska ustava namreč funkcije pravobranilca ne opredeljuje, podzakonskih aktov pa še vedno ni. Varstvo pravic delavcev v sedanjem sistemu tudi še ni rešeno, zato bi brez pravobranilca na tem področju nastala prevelika praznina.
Delo pravobranilca v minulem obdobju to potrjuje. Rudi Hramec na podlagi izkušenj iz tega obdobja zagotavlja, da je prav pravobranilec postal mesto, kjer delavci iščejo razlago (pre)zahtevnih predpisov, iščejo nasvete, kako naj branijo svoje pravice. Časi so namreč pač takšni, da se preprosto bojijo prevelikega izpostavljanja, bojijo se za službo. Veliko je bilo primerov takšnega iskanja nasvetov in pomoči, ob tem pa se pojavlja vse več kočljivih zadev v zvezi z dena-cionalizacijskimi postopki, s premoženjem podjetij, z vprašanjem tehnoloških viškov in podobno. Obremenitve so torej vse hujše in zahtevajo celega človeka, Rudi Hramec pa je imel za vse te naloge na voljo le delček delovnega časa na svojem rednem delovnem mestu v Javnem podjetju Komunala Mozirje. Preoblikovanje tega podjetja in druge nove zahtevne naloge so ga še dodatno obremenile, zato je občinsko skupščino prosil za razrešitev na mesto pravobranilca. O teh dovolj utemeljenih razlogih so razpravljali poslanci vseh treh zborov občinske-
ga parlamenta. Parlament razrešitve ni sprejel, niti zavrnil, odločitev je prepustil pravobranilcu samemu. Ker je Rudi Hramec na razrešitvi vztrajal, je bil na podlagi zakonskega določila po treh mesecih avtomatično razrešen. Trimesečni zakonski rok je potekel v sredo, 19. avgusta.
Kaj sedaj? Zagotovo to ni osamljen primer v Sloveniji, zato je tudi republiška pravobranilka republiškemu parlamentu predlagala, da stvari takoj postavi na pravo mesto, če je mogoče že v avgustu. Gotovo je v to težko verjeti, zato je najbolj verjetno, da se bo o tej zadevi moralo kaj kmalu odločiti predsedstvo skupščine občine Mozirje. Rudi Hramec v skrajnem primeru predlaga novo obliko pravne pomoči za delavce. Advokat je za delavce zanesljivo predrag, sindikati pa kljub prizadevanjem in naporom za tako pomembno nalogo vedno in povsod niso sposobni.
Toliko Rudi Hramec in nič več. Njegovi razlogi so dovolj utemeljeni in vanje ne bi bilo treba dvomiti. Pa vendarle. Razprava na omenjenem zasedanju zborov skupščine občine Mozirje je namreč nedvoumno pokazala, da obstajajo tudi »drugačni« razlogi. S strani občinske vlade in predvsem Modne konfekcije Elkroj je bilo jasno rečeno, da so ob vseh utemeljenih razlogih (tudi zdravstvenih) na prošnjo pravobranilca za razrešitev vplivale tudi nečiste igre in pritiski nanj od zunaj, saj (uspešno) vključevanje pravobranilca občine Mozirje v razreševanje »zadeve Elkroj« ni bilo prav vsem po volji.
Gp)
ANKETA
Draga sol a J
f
Marsikdo od staršev se v teh dneh drži za glavo in še se bo za njo držal še nekaj dni, da se prav začne, in da otroci napolnijo torbe z vsem, kar potrebujejo za šolo. Cene knjig in zvezkov in vsega kar bodoči učenjaki potrebujejo so takšne, da se ti zvrti v glavi. Marsikak družinski proračun bo prav zaradi šole zašel v rdeče številke. Potem pa ta isti proračun čaka še ozimnica. Kaj pravijo o cenah starši in kako si pomagajo? Pravzaprav kaj o tem menijo mame, ki imajo šoloobvezne otroke, ali pa so ti že prestopili prag srednje šo-
le? Poglejmo kaj so povedale:
ANDŽA DAMJANO-VIČ: »Pravzaprav sva s sinom, ki bi moral jeseni v 2. razred osnovne šole, begunca. V Velenju sva že dva meseca in pol pri mami, ki tu živi. Mi pa smo živeli v Srebreniku, kjer je sin obiskoval 1. razred. Ali bo tukaj šolanje lahko nadaljeval, pravzaprav sploh še ne vem. Pozanimala sem se na osnovni šoli Gustava Šiliha, kjer so mi rekli, da to ne bo možno, na šoli Antona Aškerca pa so obljubili, da če bo le možnost, bo spre-
jet. Zdaj čakava na odločitev, zato tudi za šolo še nisva kupila ničesar.«
CIRILA VAŠL: »Joj, kar celo plačo, ker je ta bolj majhna, bo treba dati za šolo. Hči gre v 6. razred in nekaj knjig smo ji že kupili, rabljenih seveda. Precej pa bo treba novega. K sreči lahko pri Mladinski knjigi kupiš na tri čeke. Samo Atlas, ki ga hči potrebuje nas je stal 7 tisočakov.«
Bojana Verboten: »Hči gre v drugi razred. In vse, kar potrebuje za šolo, smo naročili pri Modrem Janezu, prišlo pa bo po 15. av-
gustu, kot je bilo obljubljeno. Nekaj knjig smo nabavili tudi starih. Šola je postala resnično draga. Ob knjigah in zvezkih je otrokom treba kupiti še kaj za obleči, ker so med počitnicami že marsikaj prerasli.«
ANA BAJSIC: »Moj otrok gre jeseni v tretji letnik jezikoslovne. Šola je draga, knjig potrebujejo veliko. K sreči se da danes marsikaj kupiti na obroke, s čeki, za nekatere stvari pa je potrebna gotovina. Res je, ta šola vsako leto več stane.«
(mkp, B. M.)
Andža Damjanorič
Cirila Vaši
Bojana Verboten
Ana Bajsič
Zgornja Savinjska dolina
Že »omamljene« rejce udarile še položnice
Prvo oceno škode zaradi dolgotrajne suše so v mozirski občini pripravili konec prejšnjega tedna. Neposredno je škode 275 milijonov tolarjev, posredno bo še precej večja. Zlasti zaradi pomanjkanja doma pridelane osnovne krme se bo v prihodnje precej zmanjševala kmetijska proizvodnja. Pri živinorejcih se bo zmanjšala osnovna čreda, kar se bo čutilo še nekaj let. Po prvih ocenah se bo število molznih krav v prihodnjih mesecih zmanjšalo za 840 glav, rejci bodo predčasno oddali 240 plemenskih te-lic, zaradi pomanjkanja krme pa bo nedopitanih 360 pitancev. Manj bo tudi mleka, saj se je že prejšnji teden dnevna oddaja mleka zmanjšala za preko 1.000 litrov.
Javno podjetje Komunala Mozirje
Suša
»razgalila« vodo in odplake
Močno se je povečala ponudba živine za zakol pri kmetih, ob tem pa so klavnice popolnoma ustavile odkup. Kaj takega se najbrž lahko zgodi samo pri nas. Doslej so klavnice v rednem odkupu vsak teden odkupile okrog 10 glav živine, ponud-
ba je prejšnji teden že presegla številko 30 in bo v tem tednu še večja, saj kmetje nenehno javljajo viške, klavnice pa nič. Obnašajo se tržno in z vladnim blagoslovom uvažajo klavno živino iz sosednjih držav. Ta je seveda cenejša, z ustavitvijo odkupa pa klavni-
ce seveda izsiljujejo bistveno nižjo ceno pri domačih rejcih. Ob zelo zaostrenih razmerah torej pomagajo izničevati domačo živinorejo in je ne pomagajo reševati. Svoje k temu prispeva vlada s preveč sproščenim uvozom živine. Vsekakor bi bilo umestno, da bi ministrstvi za kmetijstvo in trg uvoz živine začasno prepovedali, kot je to vlada storila z breskvami, saj bodo posledice v živinoreji veliko usodnejše, kot pri pridelku breskev.
Kaj bodo kmetje storili z živino, ki je ne bodo mogli krmiti, v tem trenutku ne ve nihče.
Vse je odvisno od vladnih ukrepov, ki pa bodo gotovo predvsem namenjeni Pomurju in Podravju kjer je suša že dobila razsežnosti naravne katastrofe. Ker je denarja za te namene vedno malo in premalo, je najbolj verjetna možnost, da ga za manj prizadeta področja preprosto ne bo. Zgornjesavinj-ski kmetje in zlasti živinorej-
ci bodo tako spet prepuščeni sami sebi, svojim (z)možno-stim in iznajdljivosti. Kaj bodo storili z viški živine, ali kje bodo dobili sredstva za nakup (pre)dragih krmil in krmnih nadomestkov, seveda ne vedo, olajšav in pomoči za vse slovenske živinorejce pa seveda na kaže pričakovati.
In za konec še dodatni problem, ki je mero težav dvignil preko roba. V tem primeru se je še posebej nazorno pokazalo, da davek resnično izhaja iz glagola daviti. Zaradi sedanjih (in bodočih) težav se kmetje že davijo v težavah, prav prejšnji teden pa so prejeli še položnice za davek. Ob zneskih se je večini zavrtelo v glavi, ogorčeni se gnetejo pred davčno upravo, mnogi pa se že kar v obupu zatekajo na Zgornjesavinjsko kmetijsko zadrugo in iščejo pomoč. Tolikšnega bremena mnogi gotovo ne bodo zmogli, rešitve pa v začetku tega tedna ni videl nihče.
Up)
Je že res, da do začetka tega tedna v nobenem od strnjenih naselij v mozirski občini pitne vode še ni zmanjkalo in res je, da Savinja in Dreta kljub izredno nizkemu pretoku nista bili onesnaženi. Vode je zmanjkalo na višje ležečih domačijah, neoporečnost vode v strugi Savinje pa so dokazali z meritvami. Ob tem pa je res, da bi vode resnično lahko zmanjkalo in da bi že najmanjša nesreča ali neprevidnost lahko krepko onesnažila tisto malo vode v Savinji in Dreti. Sama po sebi se je torej ponudila nujnost celovitega in enotnega upravljanja z vodovodnimi sistemi in hitrejšega urejanja kanalizacije s čistilnimi napravami. Na vso srečo imajo na Javnem podjetju Komunala v tem obdobju veliko dela prav na tem kočljivem področju.
V Lučah bodo v teh dneh sklenili gradnjo zajetja in zbiralnika za 120.000 litrov kakovostne vode. Obkrba s pitno vodo za Luče bo s tem rešena za nekaj desetletij, z novim zajetjem pa so preprečili tudi možnost onesnaževanja, kar je bilo v tem kraju doslej precejšen problem. Prav tako bodo v Lučah kmalu uredili kanalizacijo, čistilna naprava je že kupljena, v tem času tečejo gradbena de-
la in v kakšnih dveh mesecih naj bi rešili še ta problem. Obenem s sanacijo Ljubnice na Ljubnem urejajo tudi kanalizacijo, tudi čistilno napravo so že kupili. Čeprav Komunala (še) ni upravljalec vodovodnega sistema na Ljubnem (ob Ljubnem z vodovodi ne upravlja samo še v Bočni in delu Šmartnega ob Dreti), bodo v tem kraju zgradili zajetje in zbiralnik za 120.000 litrov vode. V kratkem bodo čistilno napravo kupili še za Rečico ob Savinji.
Pri čistilnih napravah so se odločili za sistem »bio disk«. Več razlogov je bilo v prid tej odločitvi. Odplake očisti od 90 do 94 — odstotno, stroški so majhni, porabi malo elektrike, prav tako ni zahtevno vzdrževanje, saj v bistvu terja le dnevni nadzor.
Samo oprema stane 20 milijonov tolarjev. Sredstva za te in podobne naloge so zagotovljena s kreditom, ki ga je Slovenija najela pri svetovni banki in ga tudi odplačuje. Sredstva so strogo namenska, pogoj zanje so bili natančni projekti, zato je tudi nadzor nad porabo temu primeren. Seveda ob že omenjenih delih Javno podjetje Komunala izvaja še več manjših, pa zato nič manj pomembnih nalog na teh področjih, od zahtevnejših pa bo na vrsti še celovita obnova vodovoda v Gornjem Gradu.
(JP)
Zavodice — brez vodice
Dovolj blizu »civilizacije« in obenem dovolj daleč od nje so Zavodice, sredi gozdov in v strmih bregovih »postavljen« zaselek nad Nazarjami. Dovolj blizu, da tamkajšnji pridni prebivalci ne čutijo prevelike odmaknjenosti od doline in dovolj daleč, da privlačnost kraja ne kvarijo njeni neželjeni vplivi. Pa je za tegobe poskrbela narava, letošnja suša pravzaprav, Zavodice so brez vodice. Hudimano nerodna zadeva je, če moraš ustaviti pralni stroj, če na »posvečenem« mestu ne smeš potegniti vode, če te živali glasno opozarjajo na žejo ... In so seveda tu gasilci, ki blažijo tegobe in vedno znova potrjujejo tisto trdno vez z ljudmi, ki se utrjuje in potrjuje v dobrem in v stiski. To seveda velja za gasilce po Savinjski in Zadrečki dolini, po dolgem in počez, v tem času še posebej.
V Zavodicah imajo zbiralnik, njegovi viri pa ga v letošnji suši ne polnijo dovolj hitro. In kleni Zavodičani že ukrepajo. Visoko v pobočjih Črete so našli bogat vir in že pridno delajo. Kaj kmalu bo bolje, tokrat pa jim pomagajo gasilci. Vsakih deset ali štirinajst dni jim napolnijo zbiralnik in prijatelji ostanejo prijatelji, kaj drugega v takšnih primerih sploh ni mogoče. Naj bo petek ali svetek, skupaj so in so bili tudi v nedeljo
dopoldne. Vodo znajo ceniti in vsako kapljico znajo porabiti; kar ostane v ceveh je še kako dobrodošlo za jutranje zalivanje rož in grede.
(foto: jp)
»Se bodo pa drva dobro posušila...«
V vsaki slabi stvari naj bi bilo tudi nekaj dobrega pravijo, ob hudih posledicah suše pa takšna tolažba zna mejiti že na črni humor; kakor pač vsak zase sprejema težave. »Že prva letošnja košnja je bila vsaj za četrtino revnejša od običajnih. Druge sploh ni bilo in je ne bo, teh nekaj nizkih rožic še za pašo ni kaj prida. Če bi vsak teden enkrat malo deževalo, bi bilo za silo, tako pa že skoraj tri mesece nismo bili »deležni« vsaj malo večje moče. Ponekod okrog
so bile vsaj plohe, pri nas pa nič, vse se nas izogne,« pravi Martin Žačnik, gospodar na Spodnjem Požegu, ali
Martin Žačnik pravi, da se bodo na Spodnjem Požegu že izvlekli, čeprav jim je marsikaj požgalo
Spodnji Požežnik, na kakšnih 700 metrih nad morjem, v strminah nad Ljubnim ob Savinji.
Ni pretirano obupan, tako pač je in skoraj nič se ne
da pomagati. Pet ovc ima že manj in eno govedo tudi, še tri glave bodo morale iz hleva. Obdržal bo tri govedi, kobilo in kakšno ovco,
upa, da bodo vsi skupaj le vzdržali do prihodnje pomladi, ki bo menda le prijaznejša do nas vseh. Kam bo z viškom glav, saj odkupa živine na vso nesrečo in po stari grdi navadi (začasno!) spet ni. »Kaj? Nekaj mora tudi doma ostati, pa žlahta tudi rada kaj vzame.
Je pa takole, nisem ravno mlad vendar tako dolgega obdobja suše in vročine res ne pomnim, se bodo pa drva za zimo res dobro posušila,« se je še pošalil, žena pa je dodala, da bi morali tudi število rilcev zmanjšati, če lanski pridelek krompirja ne bi bil tako dober, pa sadje, ki prehitro odpada, tudi prav pride.
Up)
25-letnica servisa Meh
Lastnik omenjenega Avto-centra Jože Meh je ob 25-letni-ci med drugim povedal: »Začel sem pred 25 leti v zelo majhni mehanični delavnici, merila je le 45 kvadratnih metrov. Na začetku sem popravljal le mopede in motorna kolesa, avto-mobiov je bilo takrat bolj malo. Kasneje sem zaposlil že prvega vajenca in ko se je izučil za avtomehanika, je ostal pri meni trinajst let. Razvoj avtomobilizma je bil hiter, potrebe po popravilu avtomobilov pa vse večje. Razširil sem prostore mehanične delavnice in opustil popravilo mopedov in motornih koles. Povečalo seje število delavcev, v dejavnost pa se je vključila tudi družina. Ze dvajset let delujemo kot sprecializi-rani servis za vozila VW Audi.
Kljub vsakodnevnim težavam sem skupaj z družino in celotnim kolektivom dosegel željeno. V zadnjem času smo dejavnost še razširili s prodajo novih avtomobilov VW Audi in rezervnih delov. Še naprej si želim zaupanja strank in obljubljam, da se bomo vsi maksimalno trudili, da bo naše delo strokovno in hitro opravljeno.«
B. Mugerle
Krajevna skupnost Paka
Jeseni že boljši TV signal
Pretežni del krajevne skupnosti Paka je hribovit, zaselki so zelo oddaljeni drug od drugega, precej hiš pa je tudi daleč od zaselkov in je dostop do njih otežen. Prav zaradi redko naseljenega kraja in hribovitega terena je zelo otežko-čena gradnja cest, vodovoda, telefonije in še česa. Kljub omenjenim težavam pa so tamkajšnji prizadevni krajani že veliko postorili in imajo še veliko načrtov.
Ker imajo na tem koncu velenjske občine težave tudi s TV signalom, le 70 do 80 odstotkov krajanov lahko gleda I. program TVS, drugega pa razen višje leži-čih zaselkov nihče, so se krajani odločili za kabelsko — razdelilni sistem. Leta 1990 so to nalogo vnesli v program samoprispevka, pomladi naslednjega leta pa so se povezali s predstavniki oddajnikov iz zveze RTV Slovenija, ki so si teren ogledali in menili, da je omenjeni projekt smiselno uresničiti. Za Spodnji Pako in-
Trebeliško bi zgradili KRS, za Loke, Zgornjo Pako in delno Paski Kozjak pa bi s pomočjo RTV postavili dva TV pretvornika. Zaradi vojne v Sloveniji in škode, ki jo je RTV utrpela na antenskem sistemu, so se dejavnosti v Paki s strani RTV ustavile. Kljub težavam so krajani Pake z deli na KRS lani nadaljevali. Velcom je izdelal projekt, sami pa so organizirali obročno odplačevanje prispevka (1.400 DEM). Za KRS seje odločilo približno 90 odstotkov krajanov.
Kako to zahtevno delo poteka smo povprašali predsednika gradbenega odbora za KRS Paka Srečka Avberška. »Doslej smo že končali kabelski razvod, primarni in sekundarni. Računamo, da bomo KRS končali čez približno 2 meseca. Vsa zemeljska dela smo opravili udarniško, skupaj je to 4.800 ur. Materialni stroški naložbe znašajo milijon in sedemsto tisoč tolarjev.
pripravljamo izgradnjo 3. faze telefonije, pa smo se skušali s PTT dogovoriti o skupnem polaganju kabla za KRS in PTT. Pogovori o tem so se kljub pomoči SO Velenje zelo zavlekli, tako da smo soglasje s strani PIT Celje dobili šele aprila letos. To se je močno odražalo na začetek letošnjih del. Kljub temu smo uspeli položiti kable za Trebeliško in za del Spodnje Pake (obrtna cona). Menim, da bi PTT Celje moralo biti pripravljeno za boljše sodelovanje, saj smo jim nudili zastonj izkope in ostala zemeljska dela.
Pri naštevanju težav ne morem mimo nekaterih naročnikov, ki so nas ali nas še ovirajo pri gradnji KRS, predvsem z nerednim plačevanjem prispevka. Dva naročnika smo zato že izključili, ostalih pa ne bomo priklopih na KRS dokler ne poravajo obveznosti in opravijo udarniško delo.
Naj se na kraju zahvalim vsem, ki so kakorkoli pomagali ali nam še pomagajo pri tako zahtevni naložbi. Naj jih nekaj naštejem: Velcom Velenje, RTV Slovenija — oddajniki in zveze, SO Velenje, KS Konovo, PTT Celje in drugi.«
B. Mugerle
Z izgradnjo zajetja in zbiralnika za 120.000 litrov vode v Potoku bodo rešili problem oskrbe za Kokarje, Lačjo vas in celotno Pobrežje
Sredi julija so v Avtocentru Meh proslavili pomemben jubilej, 25-letnico servisne dejavnosti. V vseh teh letih se je servis širil, tako prostorsko kot strokovno. Danes Avtocenter poleg servisa nudi še prodajo avtomobilov VW Audi, rezervnih delov, opreme in še čes<i.
Srečko Avberšek: »Kljub težavam gredo deta na KRS h kraju«
Jože Meh: »Začel sem z mopedi in kolesi«
Pri gradnji smo naleteli tudi na nekaj težav. To je velika naložba. Za primerjavo naj navedem, da smo za 50 naročnikov porabili preko 7.000 metrov kabla. Zaradi vojne so bile objektivne težave pri pogovorih z RTV Slovenija, ki nas je kljub temu le uvrstila v letošnji plan kot signalno nepokrito področje. Za dobro pa ne moremo oceniti sodelovanja s PTT Celje. Letos namreč v Poki
V krajevni skupnosti Zavodnje urejajo ceste
V soboto bodo z lopatami na cesti proti Slemenu
Tone Potočnik: »V soboto bo spet akcija. Sami bomo urejali cesto od Za vodenj do Slemena.«
gledala akcija, ki se je bodo lotili krajani sami. »Vsak, ki bo sodeloval, bo to opravil brezplačno. Predvidene imamo štiri ekipe, štiri kopače, dva bosta od lastnikov krajanov, eden od Cestnega podjetja, eden pa, računamo Te-šov.«
# Od Ramšakovega ovinka do Koželnika
Odsek ceste, ki so ga uredili letos, je bil predviden za gradnjo že pred sedmimi ali osmimi leti. »Ker pa je bilo problematično zemljišče, nismo mogli s sredstvi samoprispevka pričeti z gradnjo, tako smo se tega lahko lotili šele letos. Imamo težave s plačili, sredstva iz proračuna so majhna, tako da še nimamo povsem poravnanih obveznosti do izvajalca, čeprav je cesta že dokončana in urejena,« nam je o
V slogi je moč (beri cesta)
»Velik problem v Belih vodah je pitna voda. Preteklo zimo je bilo treba pripeljati ogromne količine. In prva stvar, ki se jo bomo lotili, ko končamo to cesto bo, da uredimo vodovodni režim v Visoč-kem vrhu,« je v imenu kraja-
nov odločen Ivo Drev. K temu pa je dodal: »In seveda, da naredimo še kak meter asfalta na kakšni drugi cesti v Belih vodah.«
Milena Krstič-Planinc Bogdan Mugerle
Bele vode bogatejše za dva in pol kilometra asfalta
Ivan Knez: »Težav z dovozom ne bo več.«
tem odseku ceste pripovedoval Potočnik.
Pri Koležniku, kot se reče domačiji po domače, pa sta se v pogovor vključila tudi gospodar Ivan Knez in Stanko Rogelšek s kmetije, ki se ji po domače reče pri Pušnerju.
»Nova cesta nam pomeni veliko. Prej so bile težave z dovozom, še zlasti pozimi, cesta je bila ozka in strma. Veliko udarniških ur smo naredili sami, pomagali so sosedi in krajani Zavodenj. Mi smo bili na cesti od jutra do večera.
Veliko se je angažiral sam predsednik krajevne skupnosti,« nam je rekel Ivan Knez.
Stanko Rogelšek pa je dodal: »Cesta ni pomembna samo za nas. Z njo, s tem odsekom je povezan cel Lom. Ko je v strmini cesto zasul plaz, so se cel mesec vozili tod mimo.
Stanko Rogelšek: »S tem odsekom ceste je povezan tudi Lom.«
Cesto so lepo speljali strojniki, dobili smo prave, to so bili zasebniki Mlakarji iz Celja. Sam sem imel pri tej gradnji bolj lahko delo, sin pa je vozil vsak dan.«
Že v soboto pa jih čaka nova akcija. Tudi ta bo na cesti. Za naprej pa pravijo v Zavodnjah, imajo veliko želja. Pravih načrtov še ne delajo, ker ti niso pokriti tudi z denarjem. Zato o tem niso hoteli na široko pripovedovati. Omenili pa so, da so pred časom zgradili tudi telefonsko omrežje v Zavodnjah. Kraj je v celoti pokrit s telefonskim omrežjem, centrala, ki so jo zgradili, pa dopušča še širitev, kakšno rezervo, če bo to potrebno.
Pri njih bomo vsekakor spet v soboto.
Milena Krstič-Planinc Bogdan Mugerle
priskočila tudi Termoelektrarna Šoštanj, ki je omogočila kompenzacije za milijon 600 tisoč tolarjev. Nekaj sredstev smo prihranili iz leta 1990, ko je našo krajevno skupnost prizadela vodna ujma. Takrat je bila škoda ocenjena na 16 milijonov tolarjev.
Mi pa smo vse naredili, kar je bilo v načrtu, še nekaj več, in ker so ljudje sami veliko naredili, nam je nekaj sredstev celo ostalo in lahko smo jih namenili za to cesto,« je povedal Ivo Drev, predsednik sveta krajevne skupnosti Bele vode.
# Čaka jih vodovod
V Belih vodah s® doma pridni ljudje. Če ne bi bilo tako, se kraj ne bi tako hitro razvijal. Ko smo o tem spraševali Ivo Dreva je z nasmehom to pritrjeval. »Res je,« je rekel. »V preteklosti je bilo v Belih vodah narejenega veliko, a tudi načrtov za naprej imamo še precej. Ljudje so res pridni. Tu je doma trden kmečki rod. Lani smo končali s telefonsko napeljavo, skoraj vsaka domačija ima telefon.
In to je bil za nas velik zalogaj.«
Da je temu res tako, dokazuje podatek: zgradili so 14 kilometrov telefonskih vodov za osemindvajset telefonskih priključkov. Kot da jih v tem predelu občine Velenje vsako veliko delo spodbudi, da se lotijo še večjega. Za cesto, ki so jo naredili letos, se ozirajo že naprej. Ali pa so te načrte kovali prav takrat, ko so gradili cesto. Kdo bi vedel.
Niso skrivali zadovoljstva, ko so se ozirali po cesti.
soč tolarjev. Vendar kot kaže, bo zima prej, predno bodo z deli pričeli«, pravi Potočnik.
Gre za cesto, ki je življenjskega pomena za ljudi v tem koncu, velikega pomena tudi
Tisti, ki hodimo po asfaltu že celo življenje, si sploh ne znamo predstavljati, kaj lahko tistemu, ki je bil vajen makedama, pomeni asfalt. Kaj pomeni nova asfaltirana cesta krajanu Belih vod, tistemu, ki je vezan na dva in pol kilometra dolg odsek lokalne ceste Hept—Bačovnik, ki so jo naredili letos? Pomeni mu, z eno samo preprosto besedo povedano, ogromno. Za to, da dobi asfalt je pripravljen tudi delati veliko, toliko kot sploh lahko. Vprašajte koga, ki je doma v teh krajih, in ki je delal na tej cesti, pa boste videli.
• Vztrajnost se je obrestovala
»Ceste smo se lotili z velikimi težavami. Nismo prav vedeli, kaj nas čaka. Ampak bili smo vztrajni,« nam je povedal Zdravko Bačovnik.
in pol kilometra, septembra, ko jo bodo tudi uradno predali namenu.
• Dve tretjini denarja so prihranili z lastnim delom
Predračunska vrednost ceste je bila 35 milijonov tolarjev. Toliko bi jih ta cesta stala, če bi dela opravilo kakšno podjetje. Ker pa so sami naredili ogromno, so predračun zmanjšali za kar dve tretjini!
Ivo Drev predsednik sveta krajevne skupnosti Bele vode je povedal, da so denar za cesto iskali na več straneh. »Asfaltno prevleko je plačala občina iz proračuna, veliko denarja je bilo prihranjenega, kot je povedal že predsednik gradbenega odbora z delom krajanov, na pomoč nam je
Zdravko Bačovnik: »Nimamo še čisto dokončnega podatka, koliko skupnih ur je bilo opravljenih...«
Bili smo v Zavodnjah. Krajevni skupnosti v občini Velenje, ki je po površini druga največja, po številu prebivalcev pa ima druga po vrsti najmanj prebivalcev, okoli tristo. Za to krajevno skupnost je značilno še nekaj: ima samo 600 metrov asfaltiranih površin in prav ceste so bile tiste, ki so nas tokrat vodile do njih. Pravzaprav so bile razlog dve cesti: »republiška«, ki vodi od Zavodenj do Slemena in je dolga 8 kilometrov in nov odsek ceste, ki so ga uredili letos v dolžini 1200 metrov in je speljan od Ramšakovega ovinka do Koželnika.
• Od Zavodenj do Slemena
S Tonetom Potočnikom,
predsednikom sveta krajevne skupnosti Zavodnje smo sedli v službenega jugeca in hajd proti Slemenu. »Glede na to, da že celo leto sitnarimo na Cestnem podjetju Celje za vzdrževanje ceste in za asfaltno prevleko, ne vidimo pa nobene možnosti, smo se odločili, da v soboto 22. avgusta, pripravimo akcijo in sami uredimo to cesto,« nam je Potočnik pripovedoval, ko smo ubirali prve ovinke proti Slemenu. »Cesta je slabo prevozna, odvodnjavanje neurejeno, ob cesti pa je dovolj peska, tako da ne bomo potrebovali novega.«
»Občina je iz sredstev proračuna za ureditev te ceste namenila 2,2 milijona tolarjev, republika pa 4 milijone 421 ti-
za turizem, skrajšala bi povezavo z Velenjem in Avstrijo vsaj za polovico. Zatika pa se pri širini ceste, ki naj bi dobila asfaltno prevleko. »Cesta iz Šoštanja do Zavodenj je široka 4 metre, od tu naprej pa naj bi bila široka 5 metrov in pol. S sredstvi, ki so odobrena, bi tako lahko naredili od 300 do 500 metrov asfalta, če bi jo speljali v širini 4 metre in pol, pa bi jo lahko prevlekli v dolžini 1200 metrov,« pravi Potočnik. Ko smo ubirali naslednje ovinke proti Andrejevemu domu nam je Potočnik razlagal, kako bo v soboto iz-
Del odseka od Ramšakovega ovinka do Koželnika, kjer je bilo opravljeno zelo zahtevno delo.
Mi smo spraševali, ko smo bili konec preteklega tedna v Belih vodah, o tem Zdravka Bačovnika, predsednika gradbenega odbora za izgradnjo ceste Hept—Bačovnik, koliko je naredil zanjo, pa o sebi ni hotel veliko govoriti. Nam je pa Ivo Drev, predsednik sveta krajevne skupnosti Bele vode že prej razložil, da ji je Zdravko Bačovnik »podaril« celo letošnje leto. Pa ne samo on, veliko jih je bilo, ki so v tem letu živeli za cesto, ki so bili na njej od zore do mraka. Bačovnikova žena Martina je tistim, ki so delali, kuhala.
»Marsikatera cesta bi bila asfaltirana, če bi vanjo krajani vložili toliko dela, kot smo ga mi. Podatkov o tem, koliko udarniških ur je bilo na cesti opravljenih še nimamo, številka pa je velika. Nekatere domačije so prispevale doslej tudi 800 do 900 ur, kar bi veljalo, če bi preračunali v denar, okoli 3000 DEM,« je potem razkril nekatere podatke predsednik gradbenega odbora. Natančnejši pa bodo pripravljeni do uradne otvoritve te ceste, ki je dolga dva
Z buldužerskimi deli so začeli 16. decembra lani, z drugimi zemeljskimi deli pa so pričeli 15. februarja. Vreme jim je bilo sicer naklonjeno, vendar so na več mestih naleteli na zmrzline, ki so jim povzročile kar nekaj problemov. »Asfalt smo polagali v dveh etapah, junija in potem avgusta,« pravi Bačovnik.
Ivo Drev: »Velik problem v Belih vodah je pitna roda ...«
Bolje preprečiti kakor zdraviti
Izza zastora
Na svoji zemlji (VI)
O svoboda in enakost! O bratstvo in zajedalstvo! O sladkost proračunov! O blažen čas v življenju mojega ljudstva — čas, ko so odprti bifeji!
Venedikt Jerofejer, Moskva — Petuški
Na svoji zemlji bi človek lahko počel praviloma vse, kar gaje volja. Toda zemlja — življenjski prostor, kot v tem pisanju »zemljo« pojmujem, v svojem bistvu ne more pripadati človeku. Tako zemlja (prostor), kot človek, sta naravni danosti. Kot takšni pa nista eden od drugega odvisna, ampak je človek odvisen od zemlje (življenjskega prostora). Zato je tudi toliko naprezanj, da si ljudje nagrabimo čimveč prostora, ki ga pojmujemo kot svojega.
Države zato oblikujejo sistem zakonov, ki bi naj prostor ščitili pred nesmotrnimi posegi lastnikov.-Pri nas je to izgledalo tako, da so v samoupravljalskem sistemu zakone, tudi prostorske, cepili na socialistično-plansko logiko. Zato se je za ves prostor v naprej splaniralo, kje bo kaj in kako zgrajeno. (In graditi se je morala kar naprej — to je bil dokaz napredka). Nekateri bi danes glavo stavili za trditev, da je ta sistem prostorske zakonodaje slab in kompliciran. To baje tako močno, da skorajda ni možno ničesar zgraditi, ne da bi zakone kršili. Predvsem je veliko pripomb na zahtevano udeležbo javnosti pri pripravi prostorskih izvedbenih aktov (razgrnitve in obvezno obravnavanje pripomb državljanov). Ampak ravno ta del zakonodaje ni kompliciran.
Najbolj problematičen je zapovedan planski del. Ta namreč narekuje obvezno spoštovanje dolgoročnih in srednjeročnih planov. V tej zakonodaji ni ne duha, ne sluha o prilagajanju volji lastnikov zemlje, vsaj kadar je gpvora o nevplivnih posameznikih. O tem priča zadnjič popisan »primer Jelen«, ko oblast lastniku ne dovoli na njegovi zemlji zgraditi obratovalnice, saj si je ta (ista!) oblast v sistemu planskega gospodarstva na tisti zemlji zamislila stanovanjsko hišo brez obratovalnice! Da je g. Jelen ob tem naletel na trmo in netolerantnost občinskih oblasti pa priča cela vrsta uspešno rešenih problemov drugod v občini. V teh primerih se je morala oblast že po obstoječi zakonodaji zelo približati REGULACIJI stanja v prostoru, glede na želje investitorjev oziroma lastnikov. O tem nam pričajo predvsem gradnje, ki si jih omišlja RLV; to nam nenazadnje dokazuje prenova Starega Velenja.
Prenovitelji starega mestnega jedra pod Velenjskim gradom v bistvu niso spoštovali prostorskega izvedbenega akta — zazidalnega načrta Staro Velenje, ki je bil sprejet leta 1987. Vendar danes ne moremo reči, da so kršili zakon. In kako jim je to uspelo? Formalno tako, da so skozi sedanjo skupščino spravili spremembe zazidalnega načrta. Ta daje dokaj široka (sporna?) pooblastila Izvršnemu svetu SO občine Velenje. Postavlja ga v vlogo investitorja. Hkrati spremenjeni akt dopušča sprotne spremembe pri sami prenovi zgradb, ki so drugače v odlokih o prostorskih izvedbenih aktih zapisana dokaj togo. Glavni pomen spremembe zazidalnega načrta gotovo ni vsebina sprememb. Izvršni Svet Skupščine Občine Velenje je s potrditvijo sprememb v skupščini namreč dobil PRIVOLITEV SKUPŠČINE ZA PRENOVO. Na ta način je moralno obvezal najvišji občinski organ, da ta mora podpirati prenovo Starega Velenja. Se posebno pomembna je ta podpora v Zboru krajevnih skupnosti. Ta zbor se je v en glas strinjal, da je treba v občini prioritetno obranavati KS Staro Velenje in ne katero drugo od šestindvajsetih preostalih KS v naši občini. Zato ima podpora, predvsem zbora KS svojo posebno težo. Prenova Starega Velenja je namreč za sabo potegnila kar precejšnja proračunska sredstva. Tako je bila sprememba ZN Staro Velenje velik triumf predsednika KS Staro Velenje Franca Severja, kajti s svojo vztrajnostjo ni prepričal samo IS. Ne. Prepričal je celo skupščino.
Danes je sicer videti, daje IS v samem začetku delno nasprotoval obnovi Starega trga. Če že ne ves IS pa vsaj nekatere strokovne službe. Toda očitno je g. Franc Sever z argumenti premostil ključne ovire. Nenazadnje mu je uspelo na podlagi določil občinskega odloka ustanoviti Odbor za prenovo Starega Velenja in ta odbor ga je izvolil (imenoval?) za svojega predsednika. Odbor je v resnici številen in neoperati-ven. Zato so ustanovili OŽJI ODBOR ZA ORGANIZACIJO IN SPREMLJANJE OBNOVE. Vanj so vključeni g. Franc Sever, kot predsednik, ki je sicer tudi predsednik KS Staro Velenje in člani: g. Viktor Robnik podpredsednik IS SO Velenje in sekretar Sekretariata za javne gospodarske zadeve, g. Marijan Kac, direktor občinske Uprave za urejanje prostora, g. Marko Vučina, projektai c Zavoda za urbanizem, kasneje pa so v ožji odbor kot tajnico pritegnili še ga. Gordano Kos, sicer pravnico v občinskem Sekretariatu za javne gospodarske zadeve. Najbrž ni treba poudarjati, da je takšen team skoraj sam po sebi garancija, da bo projekt, ki ga vodi, uspešno zaključen. Kot bi bili uspešno izvedeni projekti v katerikoli krajevni skupnosti v občini, če bi jo vodili tako kompetentni državni uradniki in strokovnjaki. Njihovo delo je bilo slejkoprej deljeno; sekretar Sekretariata za javne gospodarske zadeve je gotovo skrbel za finančno plat projekta, direktor Uprave za urejanje prostora je najbrž skrbel za nemoten potek vseh potrebnih postopkov in pridobitev potrebnih dovoljenj, projektant Zavoda za urbanizem je poskrbel z ažurnost pro-jektno-gradbene dokumentacije, da pa ne bi slučajno na kakšnem drugem področju zašli na nelegalna pota, je gotovo motrila tajnica odbora. Delo ožjega odbora pa je vodil in koordiniral predsednik KS Staro Velenje.
Podjetje, ki se imenuje prenova Starega Velenja je bilo očitno skrbno pripravljeno, projektno zasnovano in teamsko vodeno. Dokazuje pa, da se pristojni in odgovorni na občini dobro spoznajo na svoj posel in lahko poskrbijo za legalnost tudi v primerih, ko je legitimnost početja precej vprašljiva. Način, kako je do prenove prišlo in kaj ter koliko je kdo iztržil iz tega podjetja, vsaj mene po vsebini močno spominja na t. i. divje privatizacije, ki se povsem legalno odvijajo na podlagi Markovičevega Zakona o podjetjih. Le da v temprimeru predmet »lastninjenja« ni podjetje, ampak del krajevne skupnosti, »lastnik by pass firme« pa ni direktor, ampak predsednik krajevne skupnosti. Ljudstvo, še posebej tisto iz Starega Velenja, je kljub temu očitno zadovoljno. Poleg tega ni možno zanesljivo trditi, da je »cilj posvetil sredstva.« Želeti je le, da bi se občinska oblast z istim žarom lotila tudi sprejema in izvedbe Ureditvenega načrta centralnih predelov Velenja, ki se že skoraj leto dni valja po občinskih predalih.
Državljani, ki se jim pred nosom zapirajo občinska vrata z izgovorom, da tega ali onega ne morejo zgraditi zaradi komplicirane prostorske zakonodaje pa naj se spomnijo velenjskih skakalnic, tenis hale na Velenjskem jezeru, prenove samskih domov ob stari Nami v Velenju, Saloona na Konovem, prenove Starega Velenja, prav sedaj poteka adaptacija Delavskega kluba .. .
piše: Peter Rezman
Ginekolog svetuje (2)
Hormonska kontracepcija je primerna samo za zdrava dekleta in žene. Predpisujemo jo tudi za razmake med porodi. Tabletko je potrebno zaužiti skozi tri dedne vsak dan ob približno istem času. Pomembno je, da nekatera zdravila zmanjšujejo delovanje kontracepcijskih tabletk: uspavala, zdravila proti bolečinam, nekateri antibiotiki, zdravila proti krčem in sulfo-namidi.
Občasno se lahko hormonske kontracepcijske tabletke uporabijo tudi kot postkoi-talna kontracepcija, čimprej po nezaščitenem spolnem odnosu. Dve tabletki v 72 urah nato še 2 po 12 urah.
Prednosti jemanja hormonske kontracepcije.
Meseče krvavitve so šibkejše in se slabokrvnost zelo redko pojavlja pri uporabnicah te vrste zaščite. Redkeje
se pojavljajo ginekološka vnetja in ciste na jajčnikih, kot pri ženah, ki ne jemljejo hormonske kontracepcije. Študije potrjujejo tudi določeno zaščito pred nastankom reumatoidnega artritisa. Pri jemalkah kontracepcijskih tablet tudi redkeje opazimo benigne (nenevarne) spremembe v dojkah, kot pri ostalih ženah.
Komplikacije in riziki:
Hormonske kontracepcijske tabletke predpišemo vedno le zdravim dekletom ali ženam, pri katerih smo sigurno izključili vse rizične dejavnike. Kajenje spada med kontraindikacije za jemanje kontracepcijskih tabletk zato kadilkam ne predpišemo tabletk, saj se komplikacije (povečana možnost venske tromboze, pljučne embolije in srčnega infarka) pri njih pojavijo pogosteje.
Kaj pa karcernogeni rizik?
Večina študij potrjuje, da jemanje tabletk ne vpliva na pogostejše pojavljanje karci-noma na dojki. Tudi za pojavljanje raka v sami maternici naj bi imele kontracepcijske tabletke zaščitno vlogo. Za karcinom na materničnem vratu pa je ugotovljeno, da nekatere spremembe, ki še niso rakastega značaja in jih spremlja t.i. papilloma virus, hitreje preidejo v karcinom pri ženah, ki uporabljajo hormonsko kontracepcijo, kot pri ostalih ženah.
Prav zato so redne ginekološke kontrole nujne vsaj enkrat letno, če ginekolog ne odredi pogostejših. Takrat pregledamo tudi krvno sliko z biokemičnimi preiskavami, kontroliramo eventuelni porast krvnega tlaka in telesne teže.
Uporabljamo: enofazne ta-
bletke: z nizko dozo hormonov (Stediril M in Microgy-non 30 ter novi Frilavon), dvofazne tableke: te so manj učinkovite in imajo več komplikacij, zato se opuščajo (Duophasal) in trifazne tabletke: imajo skupaj manj hormonov, njihova učinkovitost pa je zelo visoka. Predstavnik te skupine so tabletke Trinovum.
Obstaja tudi minipilula, ki pri nas zaenkrat še ni registrirana. Prav tako je hormonska kontracepcija v obliki injekcij z dolgotrajnejšim učinkom ter maternični vložek z hormonsko aktivnostjo, vendar se le ta zaradi pogostih stranskih učinkov redkeje uporablja.
Prihodnjič: o uporabi ostale kontracepcije
Levak-Hozjan Sonja dr. med. spec. ginekologije in porodništva
Javno vprašanje vladi republike Slovenije
Zeleni Velenja smo s strahom in skrbjo sprejeli grožnjo srbskih vojaških voditeljev, češ da bodo v primeru vojaške intervencije na vojaške in strateške cilje v Srbiji, poslali »kamikaze« nad jedrske elektrarne po Evropi. Bojimo se še posebej zato, ker je napad na našo jedrsko elektrarno v Krškem bil na podo-
ben način napovedan že v času junijske vojne 1. 1991.
Zato nas zanima, kaj je v primeru zadnje grožnje ukrenila slovenska Vlada in ali je o tem uradno obvestila dunajsko agencijo za jedrsko varnost oziroma kakšno stališče ima ta agencija do navedene grožnje?
Prav tako želimo vedeti, kakšne ukrepe imata pripravljene slovenska Vlada in Uprava za jedrsko varnost za zaščito državljanov in drugih prebivalcev v Republiki Sloveniji, če bo do samomorilskega napada srbskih letalcev na Nuklearno elektrarno Krško res prišlo?
Prosimo Vlado Republike
Slovenije, da zaradi strahu in skrbi mnogih državljanov, ki ga je povzročila ta srbska grožja, državljane JAVNO seznani o ukrepih in jim da nasvete, kako v primeru napada ravnati!
izvršilni odbor ZELEH 1H VELENJA
Predtekmovanje za miss Slovenije 92 v Velenju so omogočili
GLAVNI POKROVITELJI
ERA d.d. Velenje, Gradnje PLUTON Prebold, Trgovsko podjetje LIR Velenje, Turistična agencija in galerija DOBER DAN Šempeter, A&B AGENCIJA d.o.o Ljubljana,
drugI pokrovitelji
GOST d.o.o Velenje, VTV STUDIO d.o.o Velenje, TA KOMPAS VELENJE, SO Velenje, NAMA Velenje, NAŠ ČAS Velenje, CVETLIČARNA BELI CVET, PROPAGANDA CERNAK Velenje, ITI IZLETNIKOVA TURISTIČNA AGENCIJA Velenje, Trgovina PO-CAJT Velenje, PEKARNA TRATNIK Velenje, MESARIJA VALAND, Trgovina z mešanim blagom SONČNICA, BRIV-NICE IN CESALNICE Velenje, Trgovsko podjetje RZ Žalec, MARLBO-RO KLUB SALOON Velenje, DRUG IMPEX d.o.o - MELBROSIA, PIVOVARNA LAŠKO, GLOBAL KRT d.d., LJUBLJANSKA BANKA VELENJE, ALMI d.o.o, HIT NOVA GORICA, KLASJE Celje, RADENSKA, MIP NOVA GORICA, VEPLAS VELENJE.
-
mrn:mmmimt:mmmmmm
7
TRC VELENJE
KONJENIŠKI
KLUB
MOZIRJE
maMimnm
Vse ljubitelje jahalnega športa in ljubitelje konj obveščamo, da prireja konjeniški klub Velenje skupaj s konjeniškim klubom Mozirje neuradno državno tekmovanje v preskakovanju ovir
In vožnji v vpregi. Manjši jezdeci bodo lahko jezdili na poniju.
TEKMOVANJE BO OB ŠKALSKEM JEZERU V NGDEUO, 23. AVGUSTA, OB 10. URI
PROGRAM:
ob 10. uri: predtekmovanje v preskakovanju ovir (višina 100 cm) ob 14. uri: tekmovanje v preskakovanju ovir (višina 110 cm) ob 15. uri: tekmovanje v preskakovanju ovir (višina 120 cm) ob 16. uri: tekmovanje dvovpreg v vožnji med zaprekami ob 17. uri: tekmovanje v preskakovanju ovir z izpadanjem
ZA HRANO IN PIJAČO TER ZABAVO BO POSKRBELO PODJETJE
00S7
TURISTIČNO REKREACIJSKI CENTER VELENJE IGRAL BO ANSAMBEL CMOK predprodpjo vstopnic v turistični pisarni Jazei vsak dan od 10, do 18. ur«.
ODRASLI	100 SIT
OTHOCI OD 10 do 75 LET 50 SIT
mmmmmmrnmmmmmm
20. avgusta 1992
KULTURA, POTOPIS
naš čas stran 7
<1Z M<11Z<EM <VTL<L<W<E
Zgodilo se je...
20. AVGUSTA
LETA 1882
V Slovenskem gospodarju (»List ljudstvu v poduk«, kot je še pisalo v naslovnici časopisa) lahko najdemo precej člankov, posvečenih dogajanju v Šaleški dolini. Tudi v triintrideseti številki je bil objavljen takšen članek z naslovom »Iz Šaleške doline (Novi čitalničarji in sokolci)«:
»Bliža se za naš kraj preimeniten dan, 3. september, kajti ta dan imamo svet prepričati, da rodi tudi naša dolina krepke sinove majke Slave in da hočejo stopiti tudi njeni sinovi v kolo tistih, kateri se borijo za srečo in blagor milega našega naroda. Znano je, kako neugodna tla so bila pred kratkim tukaj vsacemu narodnemu podjetju. Ravno v naš mirni kraj se naselilo mnogo tistih, katerim je največje veselje nasprotovati našej narodnej stranki, zapeljevati naš kmetski stan k zatajevanju svoje narodnosti, k zani-. čevanju tistih čednostij, ko je so nam svete in drage. Toda ravno sedaj, ko hočejo, da bi naš kmetski stan ujeli na svoje limanice, ravno sedaj se je ustanovila tukaj čitalnica, katerej dolžnost bo izobraževati svoje ude v maternem jeziku, in jim biti narodno središče. V ta blagi namen pa je treba, da se domoljubi združimo, čitalnici pristopimo, jo podpiramo in posebno jeno odpretje dne 3. septembra slovesno obhajamo.
Bratje iz prekrasne Savinjske doline pa nam hitijo v pomoč. Savinjski sokol, prvo slovensko telovadno društvo na Štajerskem, nas počasti ob tej priliki s svojim prvim izletom. Zatorej, rodoljubi, naša dolžnost bodi, sprejeti nam drage goste v mogočnem številu in jim dokazati s tem, da nam tudi pod našo priprosto kmetsko suknjo slovensko srce bije. Ravno tako vabimo tudi vse druge za narodni napredek vnete rodoljube iz bližine in daljave, kajti slavnost
utegne zaradi posebne priljudnosti naših gostov biti taka, kakoršne še nij videla Šaleška dolina.
Slavnost se prične ob vsacem vremenu, dne 3. septembra, popoldne ob treh v gostilni g. M. Tajnika pri farnej cerkvi, kjer bode tudi sedež čitalnice. Živela, nova čitalnica Šaleška, živeli sokoli Savinjski!«
Kdor redno spremlja našo rubriko, se bo zagotovo spomnil, da smo letos že pisali o tej gostilni v Družmirju, in tudi to, daje bila ugotovitev o tej hiši, ki sem jo takrat zapisal, zares točna.
LETA 1962
Veliko kasneje so v mariborskem Večeru zapisali novico z naslovom »Zaključek turističnega tedna v Velenju:«
»Včerajšnja sončna nedelja je privabila na zaključne prireditve turističnega tedna v Velenju mnogo gostov. Zjutraj so v hotelu »Paka« odprli kulinarično razstavo, popoldne pa je bila tombola, za zaključek pa zabavni program v prostorih restavracije »Ob Jezeru«.
Turistična ponudbo Šaleške doline je danes še vedno razdrobljena in neenotna ter zaradi tega seveda premalo konkurenčna in privlačna.
LETA 1968
Še nekaj let kasneje, pa najdemo v Večeru tudi naslednjo kratko, a zanimivo novico:
»Danes popoldne se bosta v Velenju sestala na skupni seji delavska sveta rudnika in elektrarne iz Šoštanja. Obravnavali bodo gradnjo elektrarne Šoštanj III. Kaže, daje prišlo pri tej gradnji do novih zastojev.«
Mogoče pa je kdo nasprotoval nadaljnji grandji elektrarne, ki se je gradila brez čistilnih naprav?!
DAMIJAN KLJAJlC
Paški Kozjak 92
V nedeljo se je na Paški Kozjak odpravila karavana dijakov, študentov in mentorjev letošnjega raziskovalnega tabora Paški Kozjak 92. Osemdeset mladih raziskovalcev bo do nedelje, 23. avgusta, raziskovalo v trinajstih skupinah (od starejše zgodovine, etnologije, ekologije, novinarstva in socialnega dela). V nedeljo bodo v osnovni šoli na Kozjaku ob 11.00 uri otvorili razstavo tabora in predstavili opravljeno delo. Organizacijski vodja tabora je V. Vrbič, strokovni pa prof. Jože Hudales. Obiskali jih bomo tudi mi, reportažo pa bomo objavili v naslednji številki.
(bš)
Mwwwpqqpppoooooooooo<yrawwraraB
Vsi na praznik čebelarjev
Kot smo že poročali, bo srečanje čebelarjev v Ravnah nad Šoštanjem. Tamkajšnji čebelarji so se nanj skrbno pripravili.
Po predavanju profesorja Sene-gačnika, ki bo govoril o čebelarstvu, bo prijetna družabna prireditev. Streljanje z zračno puško, srečelov in še kaj. Pa tudi zavrteli se bodo.
Že tradicionalno srečanje bo potekalo v soboto, 22. avgusta popoldne, pri čebelarju Pečovniku v Ravnah.
Vabimo tudi vas!
— Vis
Žalski utrinek
Oče naš, kruh ni več naš
Upajmo, dragi bralci in bralke, da to ni naše zadnje snidenje, kajti povsod zmanjkuje denarja in tako tudi kruha. Žalosten pogled prelestne mladenke na hlebec kruha je simbol septembrske socialne krize, ki je pred na-
mi.
Spominjam se, kako sem se nedolgo tega nazaj čudil prijateljevi babici, kako to, da vedno kupuje bel kruh, ko pa so meni osebno črni kruh in drugi domači hlebci (ovseni, ajdovi, rženi, koruzni itd.) veliko bolj pri srcu. Čeravno je navaden črni kruh (tudi socialni) veliko cenejši, si starejša generacija raje kupuje bel kruh. Šele po razlagi omenjene babice, da jo črni kruh spominja na pomanjkanja polno minulo vojno in obdobje po njej, ko kar par let niso užili drugega kruha kot črnega, sem se dokopal do prebliska (sociološkega razsvetljenstva), da je razlika med črnim in belim kruhom tista sociološka distanca med revščino in pomanjkanjem na eni strani in povojnem zlatem obdobju (šestdesetih in sedemdesetih let). To pa nujno seveda prinaša s seboj tudi družbeno determinirano frustracijo, ko ti zmanjka denarja za boljšo vrsto kruha, kajti s tem dobijo mnoge družbene (starostne) skupine neprijetne spomine na pomanjkanje in občutek po-vratka bede. Tisto, da so ponavadi črni hlebci in štruce (ovseni, rženi in ajdovi) celo dražji od belih ne šteje, kajti
pomembne so predstave v glavah ljudi.
Kruh je tudi najbolj reprezentativna dobrina, ki ponazarja osnovno sredstvo (surovino) za zadovoljevanje človekove osnovne potrebe: to je prehranjevanja. Še tako revna mama, si težko privošči, da ne bi svojem lačnemu otroku odrezala vsaj zajetnega kosa kruha namazanega s ceneno margarino in posutega s sladkorjem (temu se reče kaloričen obrok) ali obloženega s ceneno poltrajno klobaso, da se bo malček lahko pojavil med svojimi vrstniki na dvorišču in buril duhove svojih otroških pajdašev. Otroci tako še prekmalu spoznajo velike socialne in statusno premoženjske razlike med sabo, na katere se odzivajo na mnogo različnih načinov. Nekatere ta notranja bolečina, ki jo le zaznajo in jo ne znajo postaviti v sociološke determinante, prisili k vsem bolj deviantnem obnašanju. Tu gre za tožarjenje, pretepanje med otroki, uničevanje vrstnikovih igrač, tekmovanje za mesto voditelja v skupini vrstnikov, do kasnejših kraj igrač, kolesov in podobno.
Socialna beda je tista, ki
družbo najhitreje začne spreminjati v krogotok vseh družb, kjer je osnovni vladar: DENAR. Američani pravijo: »Money makes the world go around!« (Denar povzroči, da se svet vrti okoli tebe!) Samo poglejte vse tiste filme o ameriški prohibiciji, velikih prekupčevalcih in ostalih mafijskih poslih. Denar je dejansko atribut, ki postane v očeh ljudi simbol moči. Imeti denar pomeni imeti: stanovanja, hiše, vikende, avtomobilčke, jahte, lepe obleke ... Na to se navežejo atributi kot so ljubezen, varnost, zavetje, topel dom in drugo. Kako priti do denarja postane drugotnega pomena. Cilj torej opravičuje vsa sredstva. Atributi nematerialne narave, kot na primer, prijateljstvo, zaupanje, topla čustva odpadajo iz prioritetne liste v glavah ljudi kot razblinjeni milni mehurčki.
Kaj bo prinesel september? Vročo jesen ali prve predčasne podhladitve? Za reveže jesen prav gotovo ne bo prinesla bogastva. Kje poiskati boljše življenje se najbrž sprašujejo množice v vsakdanje dolgovezno življenje ujetih gospodinj, zablodenih očetov in nevoščljivih otrok? Slovenija ni Amerika, to vemo, mislim pa, da tudi že malokdo verjame, da je Amerika AMERIKA!
Iz Žalca Gregor Vovk Foto: Ljubo Korbar

Brez kruha ni radosti!
četrta zgodba: Pogled v vulkansko žrelo
Havajsko otočje je vulkanskega izvora in je najmlajše kopno na svetu. Vsak otok se hvali s svojim ugaslim ognjenikom, ki spominja na presekan stožec in ki miruje morda že na tisoče let. Vulkan »Diamond Head« — kot da bi bedel nad VVaikiki plažo — je upodobljen na številnih razglednicah, ki prikazujejo Honolulu. Ta vulkan, v katerega kraterju z največjim užitkom popiješ koktajl »maitai«, miruje že deset tisoč let. Ime so mu dali mornarji, ko so koncem prejšnjega stoletja mislili, da so našli diamante, pa so bili le ostanki lave.
njihovo rušilno moč, se jezi že od »maika po mai«, to je od začetka sveta pa do danes. Čisto resno pa vedo domačini povedati, da je vulfTan Kilauea neprenehoma bruhal od leta 1823 do 1894, od 1907 do 1924 ter od 1952 do 1969. Od leta 1983 pa zopet neprestano deluje.
Pilot se smeji, mene pa zagrabi strah, ko poletiva točno nad vulkanom. Vidim krater in lavo, ki občasno prekipi in se razlije in vmes kaj zažge.
Black Sand Beach
Celotno območje otoka, kjer je kadarkoli tekla lava, to pa je skupaj 92 kvadratnih kilometrov, je od leta 1916 proglašeno za »Narodni park havajskih vulkanov«.
Vse je ostalo tako, kot je naredila lava. Voziš se po strogo določeni poti, po pokrajini, ki spominja na mesečevo površino. Povsod so table, ki označujejo kje povsod je tekla ta oranžno rdeča preproga. Naštejem kakih petnajst kraterjev. Največji je dolg 4, širok pa kake 3 kilometre. Na robu kraterja je observatorij, odkoder prihajajo opozorila. Vsak dan lahko po telefonu zveš, kdaj se bo Pele spet raztogotila. Lava, ki se razliva proti morju, izgleda kot gosta črna marmelada iz pre-vrnjenega kozarca, le da je ne-
verjetno vztrajna in nadnaravno močna. Poskusim hladno lavo, kovinski okus, kot bi po ustih valjal star kovanec. Ohlajena lava zdrži precejšnjo obremenitev, vendar na mnogih mestih v nji zijajo luknje, skozi katere uhajajo plini. Nek korenjak si dovoli hoditi hoditi po šele strnjeni lavi. Lahko bi se končalo z nesrečo, vendar ga zaradi žveplenega plina, še dolgo boli le glava.
Tam, kjer je lava dosegla ocean je znamenita Plaža črnega peska, tolikokrat upodobljena na filmu ali razglednicah s Havajev. Nastala je leta 1750, ko je zaradi izliva lavinega toka v ocean, prišlo do eksplozije goste pare. Tudi v zadnjih štirih letih si je Pele tlakovala novo ognjeno »avtocesto« od kraterja do oceana.
Pele je besna
Letim s cessno nad največjim havajskim otokom »Havaii«, imenovanim tudi »Big Island«, kjer se visoko v nebo dvigujeta dva ognjenika: Mauna Kena s 4.205 m, ki je bil zadnjič nemiren pred kakimi štiritisoč leti in Mauna Loa, visok 4.169 m ob katerega vzhodnem vznožju je zloglasni Kilauea, edini stalno delujoči ognjenik na svetu. Oba ognjenika sta najvišje gorstvo na svetu; če bi merili njuno višino od morskega dna, bi namreč prišli do fantastične višine okoli 9.000 metrov. Od januarja do maja sta vrhova zasnežena.
Pele, starohavajska boginja vulkanov, katero na otokih še danes častijo in ki simbolizira
Boginja rdečih skal
Ves dan hodim po strnjeni lavi. Tu in tam stoji obglodano drevo, nekje vidim cel gozd drevesnih okostij, ki spominjajo na Puščavo smrti. Toda glej! Tam sredi je izoliran otoček, ki se ga lava vselej izogne. Na njem je ohranjeno redko rastlinje in neka vrsta ogroženih ptic, iz časov pred Cookom. Grem skozi »lava Tube« — stopetdeset metrov dolg predor, ki ga je izdolbla ta grozeča tekočina.
Niti koraka ne naredim iz začrtane poti. Iz raznih odprtin se dvigujejo plini. To gotovo ni pot, ki bi jo želel ljudem s srčnimi in dihalnimi težavami. Udori in špranje prežijo povsod. Mestoma je lavina skorja tako tanka, da se lahko vsak čas ugrezne in te potegne kdo ve kam. Robovi sveže lave so ostri kot rezilo. Samo predstavljam si lahko več sto stopinj vročo gmoto pod ohlajeno plastjo lave.
Odkar se je vulkan pred desetimi leti spet prebudil je lava pogoltnila že 114 hiš, škode pa je za petindvajset milijonov dolarjev. Ko tako razmišljam stopim na mahovita in s pritlikavim rastlinjem obrasla tla. Pod menoj se prične nekaj rušiti. Hitro se umaknem.
Marjan Marinšek
Obiskali smo Krtove v Ravnah nad Šoštanjem
Suša ne izbira, suša udari!
Andrej Krt gre septembra v 2. razred osnovne šole. Najstarejši od treh sinov Sonje in Branka Krta je. Septembra bo Andreju malo lažje. Uro hoje po strmini, ki ga čaka, da pride do šole, mu bo krajšal brat Simon. Nanj čaka učiteljica v 1. razredu. Ko bosta Andrej in Simon vsak s svojo torbico korakala v dolino, bo najmlajši, Damir lahko še spal. Počival bo in si nabiral moči, da bo takrat, ko bo napočil čas tudi zanj, zmogel isto pot.
Kmetija Krtovih, kjer ob mladi družini živita tudi starša gospodinje Sonje, je postavljena visoko v Ravne nad Šoštanjem. Hišna številka, ki pri tem ne pove veliko, nosi številko 64. Edini ravni del, ki ga kmetija premore je tisti, kjer stojita hiša in nov hlev. Vse drugo je prislonjeno v
takšno strmino, da bi si kdo, ki ni vajen bregov, pogrizel kolena, predno
bi prišel do vrha. Pa bi tja samo šel. Kaj pa, če bi moral obdelati vse njive, pokositi travnike, spraviti pridelke ...? Pot tu lije v potokih, žulji so
debelejši. Pa bi vse bilo, če bi jih letošnja suša pu-
stila pri miru. Tako pa jim iz dneva v dan krade.
Kmetija Krtovih leži na nadmorski višini 640 metrov. »Ukvarjamo se z govedorejo, mož pa hodi v službo. Premalo bi bilo, če bi hoteli živeti samo s kmetijo. Nekaj imamo tudi lesa. Doslej smo imeli petnajst glav živine, zdaj smo jo morali zaradi suše nekaj že oddati. Obdelati je treba skoraj vse ročno. Letos smo pokosili samo prvo košnjo. Tam, kjer so bile včasih njive, je še zraslo nekaj, vendar več kot pol manj. Letos smo tako dobili samo dve nakladal-ki otave,« nam je pripovedovala Sonja Krt.
Zlatoporočenca Marija in Viktor Veternik
Pol stoletja mine, kot bi stran pogledal
Ana zajoka, če Jožefa odide
Branko Krt pa je izrazil bojazen, da se jim bo letošnja suša poznala še prihodnje leto in naprej. »Pred štirimi leti, ko je bila tudi suša, ne tako velika kot sedaj, smo kosili tik pred sušo. Pa se je to poznalo še naslednje leto. Trava je bila čisto redka. Letos smo nekaj kosili, drugo pa smo pustili. Strokovnjaki pravijo, da
je tako najbolje, da se ruša ne posuši preveč.«
Krme bo letos premalo. Zato so pri Krtovih že morali oddati dva bika. »Zdaj smo naročili pivske tropine iz Laškega, za v silos. Je pa naša zemlja zelo peščena, lapor. Ze dva dni po tistem, ko preneha dež, je vse suho,« je opisoval Branko Krt.
Konec prejšnjega tedna so vremenoslovci napovedali padavine. Pri Krtovih so se ozirali v nebo, čakali na dež. Zaman. Do njih še ni prišel. Čakajo ga še naprej in je kaj čudnega, če se pri njih vsak pogovor začne z njim? Od njega so odvisni.
Milena Krstič-Planinc
Piše:
Aleksander Videčnik
V Šmihelu nad Mozirjem je bila znana v zagovarjanju Konečka mati, žal pa besedil zagovorov ni nikoli izdala. Veliko je uporabljala domača zdravila, znana pa je bila predvsem za zdravljenje opeklin. Za takšne primere je rabila smolo in loj. Za gnojne rane pa je priporočala v kis namočen lisičji jezik, ki je moral biti prej posušen, to je potem služilo kot obliž.
Zobobol je uspešno zagovarjal Kodliček (Kodlček) v Negojnici nad Rečico pri Savinji. Zagovarjal je »na papir« na katerega je med mrmranjem nanašal neko snov, ta papir je nato pritisnil kot obliž najice, pač nekako na mestu bolečega zoba. Ljudje, ki so kdaj bili pri njemu z bolečim zobom, trdijo, da jih po njegovem zagovoru taisti ni več bolel in da je kasneje kar sam izpadel.
Jožefa Rak-Drofenik z Brezij riad. Mozirjem je imala od svojih prednikov zapis z nekaj zagovori. Navajamo jih, kot so zapisani.
Za živinski mramor
Gospodar je pred zagovorom moral zmoliti 9 oče-našev in češčenih Marij. Sledilo je besedilo: »Jaz ti zapovem, ti divja kost, da se moraš posušiti«. Za tem je zagovarjalec naredil 9 križev čez boleče mesto, gospodar pa je moral reči: »Jaz verujem in verjamem, da bo zagotovo pomagalo.« Sledilo je nadaljevanje, ko je zagovarjalec rekel: »V
imenu sv. Antona jaz to kost zagovorim, da se mora zagotovo posušiti!« Sledilo je kajenje z ugašenimi tremi konci sveče.
Drugi zagovor za mra-morja
Ob starem mesecu mora kaditi s svečo belo-rdeče-zelene barve in govoriti: »Jaz te zagovorim mramor, da zdaj ko mesec dol gre, naj gre tudi kost dol in se mora posušiti!«
Mramor na ljudeh
Bolnik moli skupaj z za-govarjalcem vero in 11 oče-našev in češčenih Marij. Zagovor pa glasi: »Jaz zapovem v imenu očeta, sina in svetega Duha, da se morate ti škrofelni (izrastki, op. A. V.) posušiti. V imenu sv. Antona, v imenu sv. Veronike, jaz ti zapovem škrofelni, da se boste ravno tako posušili, kakor se je Kristusov obraz posušil, ko mu je sveta Veronika prt podala, da bo to mesto ravno tako čisto, kot je bilo tedaj, ko so te prinesli od svetega krsta!« Nato namoči prste v toplo vodo, ki jo nato zlije po tleh in to trikrat ponovi. Sledi križenje z roko okoli bolečega mesta in to trikrat, nato kajenje s svečo okoli kosti, tudi to se naredi trikrat.
V primeru zastrupitve
»Jaz ti zapovem v imenu sv. Marjete, v imenu sv. Ur-ha, v imenu sv. Pavla, jaz ti ukazujem sva strupena žvad v imenu Boga očeta, sina in svetega Duha, v imenu sv. Marjete, Sv. Urha in sv. Pavla!« Potem se odreže košček kruha, na
njegovi spodnji strani se na dveh mestih nareže in z obrnjenim nožem trikrat pikne v kruh. Temu sledi spet zagovor: »Jaz ravno tako piknem ta kruh, k-akor si ti strupe piknil na nedolžno žival!« Zagovarjalec se nato obrne k zastrupljeni živali in reče: »V imenu Boga očeta, sina in svetega Duha, v imenu svete Marjete, sv. Urha, in sv. Pavla ti zapovem, da moraš vzeti svoj strup nazaj za 190 let!« Nato se zasadi nož, nazaj obrnjen, za nogo živali v zemljo in zmoli po dva očenaša, češčeni Mariji in pa vero v čast svete Marjete in sv. Pavla.
Ta primer zagovarjanja nazorno kaže, kako zamotano so lahko pripravili takšen obred, seveda je drugače učinkoval kot bi sicer, če bi ne bilo toliko dejanj in govorjenja.
Ogenj ven vzeti
Tu gre za primere, ko so zagovarjali opekline, kajti že smo lahko spoznali razliko med pojmoma »Ogenj ven vzeti« in »ogenj pana-ti«.
Zagovarjalec je govoril: »V imenu sv. Joba bodi prisad zagovorjen, tudi v imenu sv. Janeza, jaz te ogenj pogasim, prav tako kakor je sv. Janez Kristus krstil«. Nato je treba prste v mrzlo vodo namočiti in z njimi po bolečem mestu rahlo vleči, med tem se moli vero, oče-naš in češčeno Marijo v čast sv. Janeza in sv. Florjana.
Kot lahko razvidimo so se sklicevali največ na svetnike zavetnike bolezni.
Petdeset let je lahko veliko lahko pa malo. Marija in Viktor Veternik iz Raven nad Šoštanjem sta rekla, da so ta leta minila, kot bi stran pogledal. Hitro, prehitro, čeprav je bilo v teh petdesetih letih vsega zadosti. Dela, žalosti in veselja. Rodilo se jima je sedem otrok, štirje še živijo, dve hčerki in dva sinova. Danes imata deset vnukov. Radi pridejo k njima, radi ju imajo.
Srečala in spoznala sta se v Ravnah, oba sta bila domačina. Leto dni sta bila poročena, ko je Viktor moral v vojsko, nemško in šele leta 1947 se je vrnil domov. Marija tri leta ni vedela ali je živ ali mrtev. Bil pa je v Italiji v ujetništvu. Zaradi tega, ker je bil nemški vojak, štiri leta ni dobil zaposlitve, potem pa se je zaposlil v LIK Šoštanj, od koder je po sedemindvajsetih letih dela odšel v pokoj.
Še dobro, da je v življenju tako, da slabe stvari spomin
V majhni hišici v Za-vodnjah 34 živi že celo življenje, dolgo devetdeset let, Ana Ramšak. Nikoli se ni poročila in nobenega otroka nima, zato je toliko bolj navezana na bratovo družino, še zlasti na njegovo ženo Jožefo. Ana zajoka, kadar ve, da bo Jožefa kam odšla, in da je ne bo v njeni bližini. »Tudi, če grem samo do Šoštanja,« nam je povedala, ko smo hodili tam okoli in smo se ustavili pri Ani.
Čeprav je bila Ana v mladosti in tudi kasneje precej bolehna, je dočakala lepo starost. V bol-
Ana je bila ob našem obisku redkobesedna, slikali pa smo jo lahko. Le to jo je zanimalo, zakaj.
niči ni bila nikoli, kadar pa je bilo potrebno še zlasti zadnja leta, je zdravnik prišel k njej. Kakšnega posebnega recepta za dolgo življenje nima, jo pa danes precej bolijo noge in slabo sliši. Bere pa še, nam je v njenem imenu pripovedovala bratova žena. »Ta velike črke,« je rekla. Ana pa je bila redkobesedna. Spregovorila je šele, ko smo od nje že odhajali.
Ob visokem življenjskem jubileju so jo obiskali in ji čestitali predstavniki Zveze borcev in Rdečega križa.
(mkp)
To so Krtovi: Andrej in Damir spredaj, za njima pa Sonja in Branko ter Sonjina starša. Simon je bil na počitnicah. Če bi vedel, da bomo pri njih, bi nas počakal.
(Fotografija: Bogdan Mugerle)
Domače zdravilstvo in zdravilci (X)
Zlatoporočenca Veternik dan prej, predno sta odšla še enkrat pred matičarja, (foto: Bogdan Mugerle)
krat pred matičarja, ampak otroci so rekli, da tako mora biti. Pa naj bo tako, je rekel, ko smo odhajali od njiju. Želimo jima še veliko srečnih let.
(mkp)
hitreje briše, kot lepe. Danes živita umirjeno, veselita se vsakega novega dne, spominjata se preteklih' let, zadovoljna sta. Viktorju se je v soboto »tumasto« zdelo, da bo moral po tolikih letih še en-
sIsveti za ljubitelje cvetic
Kaj delamo na vrtu v tem času?
Vroči avgustovski dnevi so običajno bolj primerni za po-čivanje in hlajenje v prijetni senci, kot za delo na vrtu. A vseeno moramo tudi v tem času posvetiti precej pozornosti rastlinam in jim pomagati, da bodo lažje prenesle sušno obdobje in v predvidenem času dale dober pridelek.
O tem, kaj moramo postoriti v tem času na našem vrtu, več v nadaljevanju naš sodelavec in strokovnjak Stane Vanovšek.
»Vse kapusnice, tudi kolerabo, ki smo jih sadili v juliju in tudi že prej, moramo avgusta redno gnojiti in zalivati. Nizki stročji fižol, ki smo ga sadili do srede julija, dobi v avgustu dva obroka gnojil. Gnojiti za-
čnemo v prvi tretjini avgusta, postopek pa ponovimo čez štirinajst dni. Pri trošenju pazimo, da ne poškodujemo listja.
Kitajsko zelje, sejano v vrste ali kupe, v tem času preredčimo, da ostanejo le najmočnejše rastline. S tem delom ne odlašajmo predolgo, temveč populimo še majhne rastline, gredico pa pred tem zalijmo, da ne bo-
mo zmajali rastlin, ki naj ostanejo. Čez teden dni rastline, ki so ostale, že lahko pognojimo. Gnojilo naj vsebuje več dušika, saj je to rastlina, ki raste v listje. Plodove jajčevcev potrgaj-mo takoj, ko dozorijo ... S tem bomo rastlino razbremenili, da bodo lahko dozoreli in dorasli tudi ostali plodovi. Endivijo in radič redno okopavamo in zalivamo. Večkrat, ko zalivamo, tudi rahljamo zemljo, saj korenine potrebujejo mnogo zraka. Ne pozabimo do-gnojevati.
Korenček za zimsko uporabo sedaj preredčimo in dognojimo. Zadnji obrok gnojila naj dobi konec avgusta, gnojilo pa naj vsebuje več kalija in manj dušika. Motovileč, redkvico in rdečo peso gnojimo pogosto (enkrat tedensko) in obilno zalivamo. Plodovi bodo tako sočni, saj bodo rasli hitro. Pri zeleni se izogibajmo dušiku in gnojnici, saj bodo tako gnojene rastline manj odporne na bolezni (gnilo-
ba), zelo pa vam bodo hvaležne za tekoča gnojila kjer prevladujeta kalij in fosfor (horty za vrt). V avgustu lahko sejemo tudi špinačo. Setev naj bo v vrste in ne pregloboka (2 cm).
Pri paradižniku sprotno odstranjujemo zalistnike, nad zadnjim cvetnim nastavkom pa odrežemo vrh. Plodovi, ki bi začeli rasti šele sedaj, ne bodo mogli do-zoreti do jeseni. Listov na rastlini ne odstranjujemo. Zmotno je namreč mišljenje, da bodo plodovi, izpostavljeni sončnim žarkom, hitreje dozoreli. Rastlina rabi liste, da bo zagotovila dovolj hrane še za preostalo zalego. Odstranimo le tiste liste, ki kažejo znake bolezni.
Tako, sprehodili smo se po vrtu, seveda pa v tem času glavno delo predstavlja spravilo pridelka, od kumaric, fižola, krompirja in paprike do solatnic. Pa še naprej lepo vreme in obilen pridelek.«
Do uspeha z boljšimi navadami
SMM&i
Čas počitnic in letnega oddiha se počasi izteka. Še malo in oglasili se bodo šolski zvonci, v tovarnah pa bo stekla redna proizvodnja. Eni se bodo vrnili v šole in tovarne polni veselja in vežih moči, zopet drugi pa tudi z odporom, tesnobo in strahom pred novimi izzivi. Da bi bilo slednjega čim manj, vas bi radi danes spomnil na par koristnih delovnih navad, ki vas bodo zagotovo rešile pred mučno utrujenostjo in pretiranimi skrbmi.
Prva takšnih navad je red. Red doma, red y šoli, red na delovnem mestu — to je »prvi zakon neba«, če uporabim besede pesnika A. Popea. Znan psihiater W. Sadler pripoveduje o direktorju velike družbe, ki je prišel k njemu po nasvet. Bil je tik pred živčnim zlomom. Ko mi je pripovedoval o svojih težavah, pravi dr. Sadler, me je v ordinaciji kar naprej motil telefon. Kljub prisotnosti pacienta sem vsak pogovor rešil do konca, na licu mesta. Nazadnje sem se mu opravičil, ker ga toliko zadržujem. Ne opravičujte se, mi je živahno in pomirjen odvrnil direktor: Pravkar sem se od vas nekaj naučil. Dovolite mi še samo, da pokukam v vašo delovno mizo. Res sem mu odprl in pokazal predale. Vse je bilo zloženo in noben papir ni bil odveč. In kje imate nedokončana dela? ga je zanimalo dalje. Teh pri meni enostavno ni, vsa začeta dela namreč končam sproti, je zaključil svojo pripoved zdravnik.
Ljudi torej ne razjeda prezaposlenost, ubija jih nered in napetost zaradi nikoli dokončanih del.
Druga takšna navada je, da se vseh važnejših del lotimo po vrstnem redu. Pravijo, da je najtežje najti dobre delavce, ki imajo združeni dve vrednoti: sposobnost pravilnega razmišljanja in navado, da opravijo dela v vrstnem redu glede na njihovo važnost. Kako važno je torej načrtovanje! Tudi površno planiranje važnejših del je vedno koristnejše od kakršne koli improvizacije. Spomnite se samo, da si je celo Robinzon Crusoe načrtoval aktivnosti, s katerimi si je preganjal dolgčas na osamljenem otoku.
Naslednja dobra navada bi bila: ko se spoprimete s problemom, ga poskušajte rešiti na kraju samem, če le dopušča prilika. Važno je, da se odločamo hitro in brez slepomišenja. Vzgled, kako se ne dela, lahko najdemo v našem parlamentu. Koliko žolčnih razprav, jeze in hudih besed za prazen nič. Na vsakem zasedanju se odpre kopica vprašanj, reši se jih pa bore malo. Mar ne bi bilo zanimivo, ko bi komu uspelo prepričati poslance, naj probleme rešujejo sproti.
Še ena delovna navada je, na katero vas bi rad spomnil. Naučite se organizirati delo, dajati naloge in uporabiti rezultate. Mnogi ljudje na odgovornih mestih trpe na živcih samo zato, ker ne znajo prenesti odgovornosti na druge in vse hočejo postoriti sami. Posledice so znane. Zaradi množice drobnih del tak človek ne vidi več glavnega cilja in se znajde pod pritiskom. Res je, da ni lahko prenašati odgovornosti na druge in da pri tem bližnjih ne vidimo dovolj globoko »v dušo«, kako bodo prenesli odgovornost. Zase vem, da sem rabil dolgo časa, da sem prišel do tega spoznanja. Morda se tudi vam dogaja nekaj podobnega. Ljudje, posebno še tisti na odgovornejših mestih, ki si ne znajo organizirati dela, dajati naloge in uporabljati izkušnje, prehitro postanejo žrtve menagerskih bolezni. Še vedno je čas, da napravite nekaj zase, preden se pojavi vaše ime v osmrtnici.
Zadnji dnevi praznovanja
Stari trg je oživel
Po prvih štirih dnevih prireditev v Starem Velenju, ki so bili športno, predvsem pa družabno obarvani, so organizatorji zadovoljni. Pravijo, da je prav, da so vztrajni in trmasti, saj so v soboto zvečer kljub pretečim oblakom vztrajali in na Stari trg pribavili veliko množico.
Ljudje se po novem Starem Velenju sprehajajo tudi čez dan, opazujejo novo podobo hiš in okolice, večina je navdušena. Organizatorji pravijo, da je tako velik obisk dokaz več, da Velenjčani takšne prireditve potrebujejo, pa tudi to, da jih zanima dejansko stanje in ne le raznorazne govorice,povezane z obnovo Starega Velenja. K velikemu obiskuje veliko pripomogel tudi izbor ansamblov; tako so prvi dan obi-
do 3 kilometre. Potekal bo v različnih kategorijah. Seveda bo zabava do poznih jutranjih ur tudi ta večer in še dva kasneje.
Kot smo vas že obvestili, bo najpomembnejši dan v vseh desetih dneh praznovanja sobota, 22. avgusta. Ob 8. uri se bo pričel uličen sejem z prikazom nekaterih domačih obrti. Slavnostna otvoritev, na katero so povabili mnoge vidne goste, se bo pričela
Nekoč je bilo v Starem velenju veliko vodnjakov. Krajani so se odločili, da bodo na mesto, kjer je nekoč stal eden izmed njih postavili novega, arhitekturno primernega staremu mestnemu jedru. V času prireditev so na to mesto postavili tole maketo v katero hkrati zbirajo prispevke za postavitev vodnjaka. Prvi, ki so darovali prispevke, so bili starovelenjčani, ki ne živijo več v Velenju. »Kavčičevi dekleti«, Mira Čas in Jožica Mlinšek (sedaj živi v Ljubljani), sta prvi spustili prispevek v vodnjak. Za njima še Martin Huda-les, ki sedaj živi v Konjicah. Denarne prispevke pa so darovali tudi vsi do ponedeljka nastopajoči ansambli. Vodnjak bi radi krajani zgotovili že letos, če bodo zbrali dovolj sredstev, najpozneje pa do avgusta naslednje leto.
skovalci preživeli ob zvokih Šaleških fantov, ki so dosegli lep uspeh tudi na Graški Gori (ansambel se je še enkrat predstavil včeraj zvečer).
Včerajšnji dan je bil namenjen predvsem otrokom, minil pa je v znanem stilu Plutonovih živ-ža-vov. Podjetje Pluton je bilo sponzor in organizator včerjašnjih prireditev, otvorili pa so tudi enega najlepših objektov, stano-vanjsko-poslovno zgradbo na Starem trgu 26, ki jo je podjetje uspešno renoviralo. Občani so imeli možnost ogleda celotnega objekta, med drugim tudi kopalnic. Lahko so ugotovili, da se te ne razlikujejo med seboj in da torej niso bile grajene za že znanega najemojemalca.
Poglejmo, kaj se bo v Starem Velenju zgodilo v preostalih dneh prireditev. Danes popoldne ob 17. uri bo za otroško zabavo skrbela Irena Vrčkovnik, ki se je v nedeljo zaradi zdravstvenih težav opravičila. Ob istem času se bo pričel tudi tek za plaketo Krajevne skupnosti, ki bo dolg od 2
ob 14. uri. Otvorili bodo vsa od lanskega avgusta novoizvršena dela. V pestrem programu, ki bo potekal pozno v noč, bodo sodelovali: Strašna Jožeta, Šaleške predice, Sanja in Urban Mlinar z Edvinom Fliserjem, harmonikar Štih (krajan) organizatorji pa pripravljajo še nekaj presenečenj. Po igrah brez meja se bo v večernih urah še enkrat predstavil ansambel Vinoteka z Edvinom Fliserjem.
V nedeljo se lahko odpravite še na pohod na Koželj, v poznih jutranjih urah pa se bodo oddahnili in k zasluženemu počitku odpravili tako organizatorji kot stanovalci sosednjih blokov. V imenu organizatorjev vas Franc Sever v preostalih dneh prireditev vabi z besedami: »Pridite in si oglejte ta del mesta. Sami se prepričajte, ali so bila sredstva dobro naložena in porabljena, ali bi bilo bolje, da bi jih namenili drugim, zaradi politične situacije prav tako propadajočim delom Velenja.«
(bš)
Jez in jeza
Zgodba okrog Delejevega jeza više Mozirja je vredna romana v nadaljevanjih. Je previsok, prekratek in oh in sploh. Nadaljevanko naj bi v bližnji bodočnosti sklenili z gradnjo novega jeza, ki pod kotom sega proti Savinjskemu gaju. Dela tečejo hitro, vse skupaj tudi izgleda lepo, pa še vedno se najdejo, ki vsega skupaj ne razumejo. Kdo ve kaj bo, ko bo. Ali bo jez, ali bosta jeza, ali bo vse skupaj ena sama jeza. Že spet.
Helio duhovne vaje
Pri gradnji kapelice na Kredarici pomagajo in bodo še pomagali helikopterji. Triglav torej za telesno in duhovno krepitev. Vse lepo in prav. Vendar — svojevrsten preizkus duhovnih in telesnih zmogljivosti je tudi vožnja od Ljubnega do Luč in naprej. Zakaj torej ne bi uvedli še helikopterskih prevozov na tej »progi«. Po obisku gornjega dela mozirske občine bi bili tako obiskovalci duhovno in telesno spočiti in jim ne bi bilo treba jemati bolniške ali dopusta za pomiritev telesa in duha in opravljati zahvalnih molitev za srečno vrnitev.
Bojana letuje v Starem Velenju
Mora pa že biti to Staro Velenje nekaj posebnega. Bojana, ki je v sončnem, mondenem in polnem Poreču zdržala le štiri dni, že ves teden letuje v Starem Velenju. Vsakič se vrača v redakcijo po severni obvoznici navdušena in polna lepih vtisov. Ko bo konec, gre v toplice, nam je še uspela povedati, predno je spet odšla v Staro Velenje. (Ogledalo press, pa to ni res)
Ni kaj! Ubrano petje, igranje in še s___(foto: vos)
To bodo vroča drva — Res nam huda in dolgotrajna suša z vročino že jemlje sapo, vendar je še kako pametno, da tudi v toplih poletnih časih mislimo tudi na topel dom r mrzli zimi. Joj, kako bodo vroča ta drva, če že sedaj tako grejejo.
(foto: vos)
Velenjski kinematografi včeraj... ...in danes. Sicer pa smo ljubitelji sedme umetnosti k »danes« precej prispevali sami s slabim obiskom. (p.s. v oklepaju: le kdo bi hodil v nevarno razdrapano dvorano, za katero se nihče ne zmeni), (foto: vos)
PREDSTA VLJAMO VAM
Rudar Velenje
Konjeniški klub Velenje
Bo konec kronične neučinkovitosti?
(Ne)pričakovan hud poraz Državno prvenstvo
Nogometaši Publikum Celja so z novim trenerjem Jankom Benčinom in z petimi novimi igralci končali z pripravami za novo sezono, v kateri gojijo visoke ambicije — uvrstitev od četrtega do šestega mesta. Za razliko od prešnjih let, letošnje priprave so potekale zelo pestro. Dopoldan na stadionu Skalna klet so nogometaši Publikum Celje v glavnem delali z žogo, popoldan na atletskem stadionu, pod vodstvom atletskega trenera Mira Kocuvana so delali na splošni telesni moči, kombinirano z delom v telovadnici in dvigovanju uteži. Trener Janko Ben-čina, kljub slabšem iztržku na tekmah pripravljalnega obdobja, je optimistično razpoložen, pred štartom letošnjega prvenstva v najboljši slovenski nogometni ligi.
Naše moštvo je med tekom pripravljalnega obdobja zelo
Trgovina ŠPORT AS
ELEKTRONSKO NAPENJANJE
LOPARJEV TENIS,. S^UAJH, ?ADMINT0N
kvalitetno delalo, in mnjenja sem da bomo sadove tega dela že na štartu prvenstva začeli ubirati. S prihodom Velenjčanov Andreja Goršeka in Stje-pana Pranjiča, ter Ljubljančana Petra Koželja in Milana Pašaliča, ki je iz mladinskega pogona Olimpije odšel v Tu-zlansko Slobodo, smo pokrili praktično vsa deficitarna mesta v ekipi. To predvsem velja za izrednega Goršeka, z katerim bomo izboljšali kronično neučinkovitost našega napada.«
Povejmo še to, da zaradi lažje poškodbe na prvi tekmi letošnjega prvenstva ni nastopil Andrej Goršek. Drugi Velenjčan Stjepan Pranjič ima pravico nastopa v sedmem kolu, Milan Pašalič v drugem kolu, a Ljubljančan Peter Koželj zaradi poškodbe kolena, bo najbrž končal na operacijski mizi. Tako so Celjani, dejansko že na prvi tekmi novega prvenstva proti mariborskem Železničarju, štartali zelo oslabljeni, brez pomoči najboljših igralcev, katerima se je priključil nadarjeni Gregor Blatnik, katerega je uprava kluba suspendirala zaradi nediscipline.
Prišli — odšli
V novi sezoni bodo Celjani pojačani z novimi igralci: Andrej Goršek in Stepan Pranjič sta prišla iz Velenja, Peter Koželj iz Ljubljane, Milan Pašalič iz Tuzle in Roman Mertel iz Ptuja. Klub so
zapustili: Stane Bevc v Rogaško Slatino, Bogdan Banje-glav v Šentjur, Peter Kelenc, Andrej Turk, ter mladinci, Dakovič, Novak, Tanjšek in Bednički v Žalec.
Petar Milovac
Steklar želi vidnejše mesto — za sredo lestvice
V NK Steklar se je po končanem lanskem prvenstvu v državni nogometni ligi marsikaj spremenilo. Potem ko je ekipa šele v zadnjem kolu izborila obstanek v ligi so se pri klubu vsedli in napravili popoln preobrat. Po dokaj amaterskem načinu (tudi naivnem) dela so se stvari korenito spreobrnile na bolje. V klubu so zasukali rokave, prva in osnovna naloga pa je bila okrepitev moštva.
Tako so v Steklar v prestopnem roku prišli: vratar Korent (Varteks), zadnji branilec Horvat (Zagorac), vezna igralca Marguč (Dravinja) in Pristov-nik (Impol). Najbolj odmevna pa je bila odločitev kapetana in najboljšega strelca Valeka, ki je kljub ugodni ponudbi Publikuma ostal v Rogaški. Po končanem prestopnem roku pa sta za Steklar še podpisala napadalca S. Bevc (Publikum) in pa odlični srednji napadalec Prevolšek ki se je vrnil iz Avstrije. Ta dva igralca pa imata pravico nastopa šele od sedmega kola dalje, kar se bo še kako poznalo ekipi Steklarja. Vse te okrepitve pa so plod dogovora med Steklarjem in glavnim sponzorjem Steklarno Boris Kidrič, ki že preko 30 let stoji ob strani nogometašev iz Rogaške. Omeniti pa še velja nesebično pomoč obrtnikov iz Rogaške, ki so prispevali nemala sredstva za okrepitev moštva. Druga osnovna naloga vodstva kluba je bila osposobitev igrišča za nastop v ligi. Kot je znano je imel Steklar najslabše igrišče v ligi in zato je po končanem prvenstvu tudi prišla prepoved igranja na tem igrišču, katerega so mnogi imenovali kar njiva. Velika prizadevnost vodstva kluba in pa pomoč navijačev pa je prinesla popolnoma drugo sliko na igrišče v Rogaški. Kompletno renovirana igralna ploskev, ureditev garderob in pa okolice igrišča je celo presenetila komisijo NZS, ki je Steklarju po ogledu dovolila nastopanje v državni ligi v Rogaški Slatini. Tako se je uspešno končalo najtežje poletje v zgodovini Steklarja. Klubski delavci si za vso našteto zaslužijo samo pohvale, saj so res naredili ogromno.
Ves ta čas pa se je ekipa pod vodstvom trenerja Vilija Prevolška pospešeno pripravljala za nastopajočo sezono. V delo s prvo ekipo se je vključil tudi uspešni trener Dragan Grba-vac, ki je tehnični vodja in svetovalec.
V soboto in nedeljo se je zavrtel 18 — sedežni vrtiljak 2. državnega nogometnega prvenstva. Prvo kolo je bilo zelo zanimivo, z veliko zadetki in nekaj presenetljivimi izidi, kot se za nogomet seveda spodobi. Od moštev, ki sodelujejo v evropskih tekmovanjih (predkolo je bilo včeraj) je bila uspešna Olimpija, Mariboru je na njegovem igrišču vzela točko Nafta, Izoli pa Steklar, ki ji je poleg tega nasul še tri gole. Celjski Publikum je doma komaj osvojil obe točki z mariborskim Železničarjem, novincem v ligi. Strelca sta bila Radič in Grobel-šek, nista pa še igrali okrepitvi iz Velenja Goršek (poškodba) in Pranjič, ki še nima pravice igranja. Živila so v Naklem tudi pod taktirko slovitega Braneta Oblaka gladko izgubila z Zagorjem (0:2), Mura je v Ljubljani premagala nedeljskega nasprotnika Velenjčanov Svobodo (2:0). To za nekatere niti ni presenečenje, saj se nadaljuje kontinuirano delo, Ljubljana pa je v Beltincih proti Potrošniku z zmago 5:1 pokazala, da je dobro pripravljena za novo prvenstvo.
Slabo pa se je v 1. kolu »zavrtel« velenjski Rudar, saj je v Ljubljani izgubil kar z 0:5. Za Ve-lenjčane so bile usodne prve minute. Zaigrali so odprto, toda preden so se zavedli in ko vsi gledalci še niso bili na tribuni, so gostitelji že vodili z 2:0. 1:0 — Topič (2), 2:0 - Zulič (6), 3:0 -Ubavič (42), 4:0 — Protega (78), 5:0 - Zulič (89).
RUDAR: Čanič, S. Javornik (Golač), Oblak, Grajfoner, Polo-však, Doler, Omerovič, J. Javornik, Spasojevič, Cvikl, Vidovič.
Po tekmi sta srečanje ocenila oba trenerja. Najprej trener gostiteljev LUCO PETRIČ: »Zadovoljen sem z učinkovitostjo svoje ekipe, »delo« pa nam je močno olajšalo hitro vodstvo, saj smo tako prihranili precej moči za nastop v sredo proti estonskemu prvaku. Velenjčani so pač naleteli na premočnega nasprotnika in to ni bila tekma na kateri bi gradili svojo perspektivo. Navdušili so me denimo v kombinatoriki, sicer pa bo mlada in pomlajena ekipa potrebovala določen čas, da bo ujela ritem prvenstva. Jaz jim želim, da bi jim to uspelo čimprej.«
DRAGO KOSTANJŠEK: »Lahko rečem, da je to katastrofa. Razočaran sem predvsem nad igro Cvikla, Dolerja in Oblaka, saj sem prav od njih pričakoval dobro igro in enakovrednejši boj s favoriziranimi domačini. Nič nismo pokazali. Tudi spomladi smo po 10 minutah izgubljali z 0:2, pa vendar prikazali dobro igro. S to ekipo se bomo pač borili za obstanek. Če bomo kaj naredili, bomo naredili doma, zato moramo ta poraz takoj pozabiti in se pripraviti na tekmo s Svobodo.«
TEKMA S SVOBODO V NEDELJO SE BO PRIČELA OB 16.30, PREDTEKMA MLADINCEV ISTIH KLUBOV PA OB 14.30.
(vos)
Trener Prevolšek je popolnoma spremenil način dela in to na pravo profesionalno raven saj so igralci trenirali tudi trikrat dnevno. Vsak teden so imeli tako minimalno 14 aktivnosti, kar se že opjža na fizični pripravljenosti igralcev. Posebej odmeven pa je bil način treniranja z utežmi za kar so v klub povabili tudi strokovnjaka s tega področja. Igralci so se obnašali zares profesionalno saj je imel. Prevolšek preko 90 odstoten obisk treningov. Igralci so koristili letne dopuste, da so se lahko udeleževali treningov. Vedeti je tudi treba, da je ekipa ves čas trenirala izven Rogaške (Rogatec, Gorje) radi renoviranja igrišča. Kljub temu pa je po prepričanju Prevolška ekipa vzdržala vse napore in je dobro pripravljena. Cilj moštva je sredina lestvice čim dlje od mest, ki vodijo v drugo ligo. Glavno breme bo nosila predvsem v startu prvenstva obramba na čelu z iskušepim Korentom in pa že dokazanima Horvatom in Koraži-jo. V sredini igrišča bo največ moral narediti Kidrič, ki je odličen igralec a ima še nekakšne mušice v glavi, ki ga zavirajo. V napadu bo do prihoda Prevolška in Bevca, pa tudi potem najmočnejše orožje protinapad, za katerega so Steklarji pravi specialisti in v katerem ponavadi blestita Valek in Neskič. Prav gotovo je tudi, da se način igce Steklarja ne bo bistveno spreminjal. To pa pomeni ojačana obramba in sredina, ter protinapad. Ob vsem naštetem pa bodo v klubu morali še marsikaj postoriti. Predvsem na polju klubske administracije, ki je delni krivec za začetno neigranje Bevca in Prevolška. Vodstvo bo moralo slediti zahtevam državne lige to pa pomeni čim hitreje profesionalizacija trenerja in klubskega tajnika, kar je eden osnovnih pogojev za daljni napredek. Ker pa je v Rogaški Slatini za nogomet in tudi ostali šport izredno velik interes (pričenja se izgradnja novega športnega centra s stadionom), so lahko vsi navijači Steklarja optimisti. Očitno je, da so se stvari premaknile na dosti bolje, vendar pa sedaj ne velja obstati in se zadovoljiti z doseženim, temveč je potrebno še naprej delati na tem, da se stvari do konca uredijo. To pa velja predvsem za vodstvo in pa financiranje, kajti naš občutek je, da je moštvo Steklarja postalo dovolj zrelo za vidnejšo vlogo v Slovenskem nogometu.
Janez Terbovc
v preskakovanju ovir
Že pred leti so se na velenjskem rudniku odločili, da izkoristijo degradirana območja za ovčerejo. Ta se je vse bolj razraščala in postajala uspešna in seveda donosna. Hitro je padla na plodna tla tudi ideja, da bi ovčereji priključili še konjerejo, z njo pa obogatili tudi svojo turistično ponudbo. Zgradili so zares sodoben hlev in vanj postavili pet konj, ki so že na voljo ljubiteljem jezdenja. Prostih pa imajo še nekaj stojišč, kamor lahko pripeljejo svoje konjičke tisti, ki v te namene nimajo ustreznih prostorov. Konjeniški klub bo poskrbel za njih, lastniku pa bodo na voljo, kadar bo želel.
Jezdenje je na obrobju velenjskega jezera že možno. Ker pa je v našem okolju veliko takšnih, ki jim je ta šport močno pri srcu, ga pa še ne obvladajo, seje konjeniški klub odločil tudi za organizacijo jahalnih šol. Prvo so že izvedli in to zelo uspešno, druga pravkar poteka, naslednjo pa bodo pripravil iv mesecu septembru. Več o teh šolah vam bodo povedali kar v klubu. Najbolje je, da jih obiščete in se tudi »spoznate« s konji, ki si jih lahko ogledate vsak dan.
Načrtov pa imajo še veliko. Konjsko čredo bi radi številčno še okrepili. Tako s svojimi konji kot tistimi, ki jih bodo vzeli v rejo. Povezali so se tudi z rejci konjev v občini Velenje. Ti jim bodo dali ob večjih akcijah na voljo svoje konje. Tako, da bodo lahko organizirali večje turno ježe v okolico Velenja, pa tudi dlje.
Kljub temu, da se velenjski konjeniški klub pravzaprav šele rojeva, je pred njim že pomembna aktivnost. Skupaj s tovrstnim klubom iz Mozirja bodo pripravili v nedeljo, 23. avgusta državno tekmovanje v preskakovanju ovir.
Prireditev bo trajala ves dan. Najprej se bodo ob 10. uri predstavili preponski jahači. Ob 14. uri bo turnir preponskih jahačev kategorije A, ob 15 uri pa kategorije L. Zanimivo bo še zlasti tekmovanje dvovpreg v spretnostni vožnji med zaprekami. To bo na vrsti ob 16. uri in pa tekmovanje s postopno rastočo težavnostjo, ki bo na vrsti ob 17. uri.
Organizatorji obetajo pestro in zanimivo prireditev, nanjo pa seveda vabijo še zlasti vse ljubitelje konjeniškega športa.
(mz, sv)
NK ERA Šmartno
Prvi cilj — obstanek
Teden dni za prvoligaši bodo s prvenstvom pričeli tudi v 2. slovenski nogometni ligi. Nogometaši ERE Šmartnega so v ligi novinci in ob sedanjem razmerju moči v slovenskem nogometu je njihov prvi cilj obstanek med drugoligaši. Zavedajo se svojih moči in tudi težav, pri čemer so v ospredju denarne, saj bc liga hudo draga. Prav zaradi tega so priprave opravili doma in ob treningih odigrali tudi precej srečanj. Dosedanji trenerje z delom z ekipo prenehal na lastno željo, novi trener je nekdanji igralec ljubljanske Olimpije in velenjskega Rudarja Josip Vugrinec, njegov pomočnik za delo z vratarji pa Uroš Devic. Nekaj okrepitev je tudi v igralski vrsti. Iz Rudarja se je vrnil vratar Zvonko Magrič, iz Žalca pa Janez Fajdiga, nov igralec je David Kolenc, obrambni vrsti pa bo pomagal Mirko Mišetič. Uvodni razpored za Smarčane na videz ni preveč ugoden, saj bodo v prvem kolu gostovali pri ekipi Gidos v Turnišču, v drugem v Dravogradu, dve tekmi doma pa bosta gotovo prišli prav v pomladanskem delu. Vsekakor nogometašem ERE Šmartnega želimo uspešen start za spodbudo in seveda uresničitev njihove največje želje v tem trenutku, to je vsaj obstanek v drugi slovenski ligi,
(ap)
Mali nogomet — Škale 91
Jutri jesenski del
V ligi malega nogometa »Škale 92« bodo jutri, v petek, pričeli z jesenskim delom. Po deset ekip v dveh skupinah bo tako jutri odigralo prvo jesensko in skupno 10. kolo. V skupini A je po prvem delu v vodstvu ekipa Wild Boys s 16 točkami, drugi je Kava bar Čuk s 14 in tretji Madl s 13 točkami, v skupini B pa je pomladanski naslov s 17 točkami premočno osvojila ekipa KMN Skale, Sportklub na drugem jih je osvojil 12, ekipa Konovo Šalamon I pa 10.
Pari 10. kola — skupina A: Wild Boys:01d rabifs, KMN Alf:To-polšica, Konovo Šalamon 11 :Madl, Kava bar ČUK:Ka se pa zamudiš in Mušketirji:Zlatorog Škale; skupina B: Unikroj Rednjak:Lipov list—Bife pri Rezki, KMN Škale:Veterani Škale, Jokeri:Sportklub, AP Skaza Peter:Konovo Šalamon I in Šverc komerc:Texas.
Štafetni tek v Starem Velenju
Krajevna skupnost Staro Velenje in tekaška sekcija Gorenja bosta danes, v četrtek, pripravila 1. štafetni tek za plaketo Starega Velenja. Nastopile bodo štafete dečkov in deklic do 15 let, članov in članic do 35 in veteranov in veterank nad 36 let starosti. Štafetni teki se bodo pričeli ob 18. uri, start, predaje in cilj bodo pred stavbo krajevne skkupnosti, startnine ni, so pa zato lepa priznanja in nagrade, ki jih bo delila gostja večera v Starem Velenju Helena Blagne.
H. J.
Smučarski skoki
Na velenjskih smučarskih skakalnicah bo prihodnjo nedeljo prva tekma letošnje in skupno 4. po vrsti turneje podmladka dežel Alpe-Ja-dran. Naslednja tekma bo 5. septembra v avstrijskem Eisenerzu. V Velenju bodo nastopili starejši pionirji ter mlajši in starejši mladinci. Sobota bo namenjena treningu skakalcev, uradni trening bo v nedeljo
dopoldne, tekma pa se bo pričela ob 14. uri.
• • •
Na mednarodni tekmi v smučarskih skokih v Berchtesgadnu je Rolando Kaligaro osvojil 9. mesto.
Turistično ponudbo so dopolnili z jezdenjem konj. Tega športa se lahko naučite v njihovi jahalni šoli. Vanjo vabijo vse, ne glede na starost in spol, le veliko veselja do konj morate imeti.
Balinarji: 24-urni maraton
Na balinišču pod bazenom v Velenju je balinarska zveza Velenje v soboto in nedeljo organizirala 24-urni balinarski maraton. Organizatorji so pričakovali, da se bo prvega takšnega tekmovanja udeležilo več ekip iz vse Slovenije, žal pa so dopusti preprečili njihovo udeležbo. Tako so nastopile le štiri domače ekipe, a je štiriindvajset urno balinanje vseeno lepo uspelo. Tekmovalci so bili zlasti veseli okusnega golaža iz vojaškega kotla.
Še vrstni red: 1. BK Velenje 186, 2. BK Trebeliško 173, 3. BK RLV Velenje 156 in 4. BK Vegrad 147.
b. m.
V stajah ima velenjski konjeniški klub trenutno pet konj, nekaj mest pa je na voljo tistim, ki bi radi imeli svojega konja, pa doslej na to niso mogli misliti, ker nimajo prostora zanj
OVEN od 21. marca do 21. aprila
Veliko, skoraj preveč boste govorili, potem pa vas bo naenkrat napadel občutek zapostavljenosti in ogroženosti. V ljubosumnih izpadih boste ostri in velikokrat krivični. To boste nekje v notranjosti čutili, vendar se boste raje malce zasmilili sami sebi, kot pa da bi priznali, da ste stanje povzročili tudi vi. Sicer pa vam bo šlo delo, ki vas je čakalo že nekaj časa, dobro od rok. Uspehi vas ne bodo uspavali, le še bolj zagrizeni boste!
BIK od 22. aprila do 20. maja
V tem tednu boste predvsem trgovec. Zgrabilo vas bo in želeli boste prodati nekaj vrednejših stvari. Vendar boste kupce zelo slabo presojali, postavljali nerazumno visoke cene in uživali v barantanju. Sreče bo bolj malo, tudi denarja ne bo toliko, kot si želite. Zdravje bo še kar dobro, bolj vas bo mučil občutek osamljenosti in to kljub temu, da boste veliko časa preživeli v velikih družbah. S partnerjem se boste morali pogovoriti o smislu njegovega odnosa do vas! DVOJČKA od 21. maja do 21. junija
Odločili se boste za nakup večje in trajnejše dobrine, vendar ne boste najbolj previdni pri tem. Čeprav bi lahko denarnica manj trpela, raje naredite vse po zakoniti poti. Lažje boste spali, verjemite. S partnerjem se boste skoraj popolno razumeli, le tu in tam se boste spozabili in mu dali kakašen majhen povod za razburkanje njegovih ljubosumnih čustev. Ob lepi priložnosti ga boste potolažili in mu povedali veliko več, kot je pričakoval on, nad izlivom čustev pa boste presenečni tudi vi.
RAK od 22. junija do 22. julija
Velikokrat vas zanese in v svoj sanjski svet, ki ga veselo razglašate kot resnico, zapadete tako močno, da pričnete sami verjeti vsemu, kar poveste prijateljem. Nekdo vas bo trdo postavil na realna tla, pa se spet ne boste počutili nič krivi. Vseeno bo bolje, če se tu in tam zadržite, razložite malo manj in tako preprečite neljube konflikte. Sicer pa vam nič ne bo kazi-lo počitniških dni, v katerih resnično uživate. LEV od 23. julija do 23. avgusta
Po počitnicah, na katerih spet niste mogli izklopiti svojega poklicnega dela, se boste z vso silo zaleteli v nakopičeno delo. To ne bo najbolje za vaše živce, ki so že tako in tako preveč napeti, zato bodo vsi, ki bodo imeli v naslednjih dneh opravka z vami, to močno čutili. V dolgih nočeh brez spanca-pa se boste še sami preveč obremenjevali. Po mučnem pogovoru s partnerjem boste spoznali, da ga res lomite in da se boste morali spremeniti. Od spoznanj k dejanjem pa je še dolga pot.
DEVICA od 24. avgusta do 30. septembra
Priznati boste morali, da so čustva obojestranska! Če se še tako trudite okoli sebe zgraditi zaščitni zid, ki bi preprečil večje premike in spremembe na čustvenem področju, boste spoznali, da vam je dvorjenje všeč. In tudi to, da v vaši dosedanji ljubezenski zvezi vse predolgo škriplje, da se ne. bi dokončno zlomilo. Za nasvet ne sprašujte nikogar, ker je vključenih vse preveč ovir. Brez težav ne bo šlo, vendar kaže, da se splača spoprijeti z njimi.
TEHTNICA od 24. septembra do 22.novembra
Posvetili se boste stvarem, ki ste jih dolgo zanemarjali. Občutek krivde je bil močan, bodo pa zato skupni trenutki toliko bolj cenjeni in lepi. Partner bo tu in tam malce potečna-ril, sicer pa bo vse v najlepšem redu. Skrbelo vas bo za sorod-nico, pa brez potrebe, saj je dosti bolj iznajdljiva, kot ste si kdaj koli mislili. Izkazalo se bo, da imate precej nevarnega nasprotnika, zato se dobro pripravite.
ŠKORPIJON od 24. oktobra do 22. novembra
Le v vedno bolj pogostih sanjah vas bodo preganjali razni »hudobci«, v resničnem življenju pa boste v naslednjih dneh obkroženi z ljudmi, ki vam želijo le dobro. To boste čutili tudi sami, zato vam ne bo najbolj jasno, zakaj tako moreče sanje. Vzrok iščite v vas samih in tistih premnogih trenutkih, ki jih preživljate v svojem svetu, brez da bi kogar koli spustili blizu. Če boste odšli na potovanje, kar je zelo verjetno, si naredite spisek potrebnih stvari. Zelo pozabljivi boste.
STRELEC od 23. novembra do 21. decembra
Sedaj se pa že končno odločite, kaj boste naredili. Z zavlačevanjem stvari postavljate na glavo in silite partnerja v kot, saj vam ne upa nič očitati, sluti pa, da nekaj ni v redu. Tudi v službi boste morali poskrbeti za to, da boste znali ločevati poklicno od zasebnega, saj vaša avantura postaja preveč očitna. Vsega ne boste mogli imeti, čeprav bi vam to, jasno, najbolj odgovarjalo. Previdno na cesti!
KOZOROG od 22. decembra do 20. januarja
Po dogodkih v zadnih dneh sodeč, letošnji prvi jesenski dnevi ne bodo ravno lepi. Žal, je le malo stvari v naslednjem poteku dogodkov odvisnih od vas samih, nekaj pa jih še lahko usmerite v drugačne tokove. Nič drugega vam ne preostane, kot da se psihično čim bolj pripravite na hude ure. Doma vam bo lepo, počuliti se boste sproščene in naravne. Pogovor, ki ga boste sami pričeli, bo kmalu obrodil sadove.
VODNAR od 21. januarja do 18. februarja
Gasiti nastale težave ste se že navadili in ker jih v naslednjih dneh sploh ne bo, se vam bo vsak dan posebej zdel kot praznik. Uživali boste v jutrih, dnevih in večerih, spanec bo spokojen in dober. K vaši popolni sreči bo veliko doprinesel tudi partner, ki bo neverjetno prijeten in osvežujoč. Ko bo takšno razpoloženje poskušal pokvariti bližnji sorodnik, se mu uprite z dobro voljo. Vabilu starega prijatelja pa se vsekakor odzovite.
RIBI od 19. februarja do 20. marca
Spet boste izgubljeni, živčni in nasajeni. Vzrokov bo več; od dela, ki ga opravljate, do partnerja, ki je spet na drugi valovni dolžini, kot vi. Pod nasmejanim obrazom boste skrivali vse, kar se že dolgo kopiči v vas, vendar lahko kmalu pričakujete izbruh. Nikar ne izgubite volje do izpeljave že napol narejenega dela, ker vam bo dosežek pomenil veliko več, kot si lahko predstavljate. Oseba svetlih las se vam bo poskušala približati, vi pa se boste v zadnjem trenutku ustrašili posledic in se žal umaknili.
Kalorična dieta za »suhce«
dipl. kozm. Metka Mujadiič - Kaligaro Tel.: 856-837
Nepravilen način življenja, bolezni ali težave s prebavnimi organi, so lahko vzrok izgube teže. Resnično so lahko tudi »suhci« nezadovoljni s svojim izgledom in gledajo, kako bi se zredili vsaj za kakšen kilogram. Zato sem vam za danes pripravila posebno dieto, ki je bogata z vitamini, minerali in predvsem s kalorijami (traja naj 6 dni)
Za ZAJTRK si lahko izberete skodelico čaja s tremi žličkami sladkorja, 3 rezine kruha z maslom in medom ali marmelado in 30 dag keksov (poljubno). Ali pa: bela kava s tremi žličkami sladkorja, 2 rezini kruha in šunko ter sir.
1. dan KOSILO: pohani jajčevci, 100 g kuhane soje (začinite s kisom in oljem), 50 g kruha in 1 hruško.
MALICA: kava s sladkorjem in 30 kag keksov.
VEČERJA: zelenjavna
juha z dodatkom 50 g testenin, 100 g sira s 100 g mešane solate, 50 g kruha in 1 banana.
2. dan KOSILO: 100 g kuhanih tortelinov z mesom, zabeljenih z 10 g masla in 10 g kuhane cvetače, 50 g kruha in 1 jabolko.
MALICA: 200 g mareli-čnega soka in 30 g lešnikov ali kikirikijev ali mandljev.
VEČERJA: 200 g piš-čančjega mesa skuhajte in si ob njem privoščite 100 g
dušenega krompirja, 200 g paradižnikove solate in na koncu še 200 g grozdja.
3. dan pa si privoščite jedi, ki jih najraje jeste.
Torej ste videli, da beseda »dieta« ne pomeni samo shujševalnih kur, ampak označuje način prehrane. Tako obstajajo diete za huj-šanje, diete za pridobivanje kilogramov, diete za razne bolezni, oz. za osebe, ki okrevajo.
(se nadaljuje)
Asimetrija
in
geometrija v črnem
Tisti del nežnega spola, ki ne mara stroge elegance in tudi ni najbolj navdušen nad športnim stilom oblačenja, ponavadi prisega na črno v kombinaciji s srebrom, ali živimi barvami. Različni lahko in mehko padajoči materiali so tisti, iz katerih je skrojena letošnja kolekcija, najzanimivejši pa so kroji.
Veliko, veliko golega, očesu sicer skriva najbolj intimne dele ženskega telesa, vendar jih ravno s tihim poudarjanjem dela erotične. Visoki izrezi praviloma midi kril in
oblek, še večji hrbtni izrezi, globoki dekolteji, asimetrično krojeni spodnji deli oblek ali kril... so le nekatere značilnosti te kolekcije. Še najbolj fascinirajo zgornji deli teh kolekcij, pa naj gre za bluzice (ki velikokrat segajo nad popek), ali za zanimivo krojene zgornje dele oblek. Geometrija in asimetrija jim narekujeta veliko izrezov, ki pokažejo skoraj vse, pa vendar ničesar. Morda se vam bo kakšna (lastna) ideja porodila že ob gledanju današnjih modelov.
Turistični vlak je letos prvič vozil tudi po ulicah Velenja. Za zmerno ceno (50 SIT) so se na njem popeljali mnogi, uživali pa so predvsem otroci. Škoda, da so si ga le izposodili, saj je bil prava popestritev v velenjski turistični ponudbi.
foto: B. M.
NOVI GOLF
Novo merilo vrednosti. Novi original v REPUBLIKI SLOVENIJI ZA VAS
Avtocented Meh
6ervis in prodaja
d.o.o.
63320 Velenje, Koroška 7/b, tel.: 063/856 824 fax: 063/857 00
Nov užitek v vožnji. Vrhunska varnost. Nova merila v kvaliteti. Nov, skoraj nedosegljiv razred. Novi Golf s katalizatorskim bencinskim in diesel motorjem.
Na zalogi omejena količina vozil
GOLF CL 1,4 katalizator GOLF CL 1,9 diesel
Odločite se za nakup novega vozila, v pooblaščeni hiši za prodajo in servis.
Avtocentld Meh,
d.o.o.
© Velenje <S&

OB CELJSKI CESTI
GRADITELJI!
DO 31. AVGUSTA IZREDNI POPUSTI, DO 35 %
KOLIČINE SO OMEJENE
-	Furnirana vrata SUM0, Lesna JUS (navadna in rustikalna)
-	okna IN0 Inles za zahtevne kupce
-	okna IZ0LIR Lesna in polkne
-	vhodna in garažna vrata - velika izbira
-	hrastovi parketi - lamelni in klasični
-	iverice vseh vrst - tudi po meri
-	ostrešje za hišo - vse po želji
-	tegola CANADESE - črna, rdeča, zelena
-	peči za centralno ogrevanje STADLER in še vrsta drugih proizvodov
-	dodatno odobrimo 5 % SC0NTA za nakup nad 100.000 SIT
-	dostava do 150 km, če kupite za 150.000 SIT
Informacije: RACIONALLES, Slovenj Gradec, tei. 0602/41-160, 41-941, faks 41-063 ali GRADBENIK, Maribor-Studenci, Sokolska 102, tel. 062/104-780, ter ROGAČ, Šentilj, tel. 062/651-277.
PRIDITE - KLIČITE - ODPELJITE!
30 % 15 % 20 % 10 % 10 % 10 % 10 % 10 % 10 %
Pojasnilo k članku
»Kopalnico ima«
Že poznanega pesnika g. Petra Rezmana
V	članku navaja, da je predsednik IS SO Velenje, g. Franjo Bartolac obtožil ZELENE, da zavirajo obnovo Starega Velenja, kar ni res, zato citiram ostavek: »Zadovoljen sem, da gospodje, ki se na vse mogoče načine trudijo ustaviti obnovo Starega Velenja niso uspešni.« »v kolikor stranka Zelenih ni poskušala ustaviti obnove to ni mišljeno na njih, v tekstu pa to ni bilo niti omenjeno. Kdaj ste postavili vprašanje obnove, ne vem, z vso odgovornostjo pa lahko trdim, da sem jo sprejel 24. 1. in sem takoj seznanil člane gradbenega odbora z vsebino.
Odgovor na delegatsko pobudo se glasi, Citiram: Na 10. redni seji ožjega Odbora za organizacijo in spremljanje prenove Starega Velenja dne 21. 1. 92, sem seznanil člane z delegatsko pobudo Zelenih Velenja, ki sem jo sprejel pred samo sejo odbora. Na pobudo dajem odgovor. Naj takoj povem, da Izvršni svet SO Velenje mene ni imenoval za predsednika odbora in so zato taksne trditve le podtikanja.
Izvršni svet SO Velenje je na svoji 4. redni seji dne 10. 12.
1990	le imenoval Odbor za revili-talizacijo Starega Velenja, (navedenih vseh 15 članov). Na prvem srečanju odbora so člani za predsednika predlagali tri kandidate, in sicer: Viktorja Robnika, Marjana Kaca in Franca Severja. Na tem sestanku so me soglasno imenovali za predsednika odbora.
Ker je glede na stanje ter naloge odbora, določene s poslovnikom, delo navedenega organa zelo obsežno in strokovno zahtevno, sem odboru predlagal ustanovitev delovnega telesa, ki bi naj štelo do šest članov in bi se lahko po potrebi pogosteje sestajalo ter opravljalo naloge v skladu s pooblastilom.
Odbor je pobudo sprejel in so v navedeno delovno telo (oziroma ožji odbor) bili imenovani: Marjan Kac, Marko Vučina, Franc Sever Viktor Robnik in Gordana Kos.
? Naloge obeh navedenih organov so natančno opredeljene s Poslovnikom odbora, ki ga je širši odbor sprejel na seji dne 8. 5.
1991	ter ga je IS SO Velenje potrdil na seji dne 24. 5. 1991.
Hkrati s sprejetjem poslovnika je odbor v sodelovanju s podjetji in drugimi pravnimi in fizičnimi osebami, ki imajo svoje poslovne in druge prostore na območju Sterega Velenja, pripravil in sprejel »Dogovor o prenovi Starega Velenja«, ki je od strani podpisnikov verificiran na skupni seji dne 15. 5. 1991 in podpisan v času od 15. do 22. 5. 1991. Izvršni svet je Dogovor o prenovi Starega Velenja potrdil na svoji seji dne 24. 5. 1991.
Moje mnenje je, da Zeleni še niso naredili nič pozitivnega za Staro Velenje, zato jim tudi ne mislim polagati računov, saj delam voluntersko, medtem ko se stranka Zelenih napreza za razvrednotenje opravljenega dela.
Pobudo Zelenih sem prejel 22. 1. 1992 in prosim, da si preberete sklep št. 479 o javni razgrnitvi Osnutka Odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o zazidalnem načrtu za Staro Velenje, iz katere izhaja, da si nihče ne more pripisati zaslug, še najmanj pa Zeleni, saj so se doslej realizirana dela opravljala v strokovnih okvirih in planskih dokumentih, ne pa v strankarskih kuhinjah . . . (konec citata).
V	kolikor ste želeli, da v skupščini poročam o poteku obnove, sem pripravljen. Vendar za to nisem pristojen jaz, ampak me mora povabiti predsedujoči v skupščini.
Očitki, ki letijo na predsednika IS SO Velenje pa niso problem njegovega razumevanja pravne države, ampak argumentirano, saj je pobuda Zelenih, da se vzamejo sredstva, ki so bila namenjena za Staro Velenje in se zamenjajo s sredstvi za obnovo Šoštanja, ki so bila v tisti postavki štirikrat manjša. To pa mislim da ni podpora Staremu Velenju. K sreči je v parlamentu nekaj ra-zumevajočih ljudi, ki niso nasedli vaši pobudi. V vašem glasilu »Upanje, delo in načrti« ste si pripisali veliko zaslug za posredovanje. V KS ste poslali dopis, v katerem razlagate, kako so nam povečali sredstva za delovanje KS na vašo pobudo, kar seveda ne drži. Na posvetu predsednikov svetov na Občini so za-
stopniki KS postavili vprašanje povezano z Rdečo dvorano in športnimi društvi. Takrat sem vprašal, zakaj se strankam namenja isto sredstev kot KS, saj vemo, da ima vsaka KS kakšne uspehe, stranke pa samo skregajo ljudi, kar lahko vidimo v celotni bivši Jugoslaviji. Zato sem predlagal, da se stranke financirajo z članarino, ne pa z sredstvi davkoplačevalcev in delavcev.
Trditve, ki jih navaja g. Rez-man so točne, samo da kot uslužbenec države uprave ne ve, kaj so namenska sredstva in kaj sredstva za delovanje KS. V članku se g. Rezman sklicuje na članek novinarke Milene Krstič-Planinc pa piše, da sredstva niso bila vložena v KS. V intervjuju sem razložil, (vendar to ni bilo objavljeno), da sredstva za investicijo niso bila vložena na žiro račun KS, ampak se vse pogodbe sklepajo z občino. Nikjer nisem navedel, da mi je uspelo izbrati takšno skupino ljudi, da imam zagotovljen pritok sredstev davkoplačevalcev občine v Staro Velenje. To so lažna in zlonamerna podtikanja. Naj še dodam misel na članek g. Rezmana. Ali se on ne zaveda, da je plačan iz proračuna, torej od davkoplačevalcev. Od kod mu pooblastilo, da lahko preverja vse podatke in celo to, kar je naredil z mojim spisom. V kolikor bi bil toliko zaveden, kot se prikazuje preko medijev in sposoben, bi vodil kakšno akcijo, ki bi imela vidne rezultate. Tako pa obnova teče dalje, tenis hala stoji itd. Želim, da si stranka Zelenih ne pripisuje takšnih uspehov, kot jih navaja v svojem glasilu, predvsem kaj vse je naredila s pomočjo Odseka za varstvo okolja. V kolikor je to vse zasluga Zelenih, ne rabimo skupščine, IS, še najmanj pa Odsek za varstvo okolja, pa naj bo g. Rezman plačan od stranke.
Seveda pa kot občan podpiram določene akcije g. Gošnika, ki je bil pobudnik akcije za čisto okolje in s tem pridobil simpati-zerje. To pa zagotovo g. Rezma-nu ne bo uspelo na tak način, da vse kar bi moral ali pa je naredil med službo na Občini pripisuje stranki. Stranki Zelenih želim, da bi jim uspelo uresničiti zahteve za TEŠ, saj je to dobro za celotno dolino. Podporo pa boste dobili, vkolikor boste izpeljali več akcij, pa manj obljubljali in se hvalili.
Ne glede na očitke ali pohvale za obnovo Starega Velenja vam moram zaupati, da ljudje že bolj verjamejo temu, kar vidijo, ne pa tistemu o čemer le slišijo in berejo. Staro Velenje je že dobilo drugačen izgled, ki mu sigurno pripada, izvršena dela pa bodo ostala tudi po tem, ko nas ne bo. Upravi Našega časa pa priporočam, v kolikor ne želijo izgubiti naročnikov, naj to ne bo časopis Zelenih in tistih, ki se preko javnega tiska zmerjajo, ampak naj nameni večjo pozornost dogajanju v naši dolini. Veliko primerneje bi bilo, da občani preberejo, kako imajo določeni, ki odločajo o visokih vsotah denarja iz proračuna, poleg dobrih delovnih mest tudi lastna podjetja. To občane bolj zanima. V kolikor ne bi stekla obnova Starega Velenja tudi teh sredstev ne bi bilo.
Upam si trditi, da v vseh KS v mestu in okolici, razen na podeželju, niso krajani vložili toliko sredstev za izgled kraja, kot ravno v Starem Velenju. Potrebna je bila samo realna krajevna in občinska politika. Za vzor, kako se ne dela, pa poglejte samo delovne organizacije, ki imajo sedež v Starem Velenju, razen VEKA in Obrtne zbornice.
Franc Sever
Tudi to
je demokracija
Ljubljanska banka mi je poslala opomin zaradi nedovoljene prekoračitve sredstev na tekočem računu, kjer sem odobren limit prekoračil za 183,10 SIT. Iz opomina je razvidno, kakšna pisma dobivamo navadni smrtniki države Slovenije od Ljubljanske banke, ki je država v državi — monopolna z bakrenimi strehami;* do strank skrajno nevljudna, drži se kot pijanec plota, da ti vse zaračunajo z visokimi obrestmi in še grozijo ti s kaznivim dejanjem po 172. členu kazenskega zakona. Vse lepo in prav, če so tako ekspeditivni. To je njihova metoda in praksa. Moje gledanje pri tem pa je takšno, da se sprašujem, kako dolgo se bodo lahko obnašali skrajno diktatorsko, do mene in ostalih delavcev, ki sem pošteno delal v povojnem obdobju po 12 ur na dan,, živel brez kreditov, nikoli mi ni bilo nič po-klonjeno.
Danes z mojim delom, ki ga opravljam, ne bi bilo preveč, če bi zaslužil 2000 DEM. Toda o tej vsoti lahko delavci le sanjamo. Da pa je temu tako, ste prav vi na bankah krivi, da je stanje tako, kakršno je. Z vašo pomočjo seje kradlo na veliko in še danes se krade, toda delavci nismo imeli te sreče, tisti, ki so jo imeli, so bili redki.
Gospodje bankirji, vprašam vas javno, kakšno pismo bi vam napisali ljudje, ki so vam zaupali devizne prihranke in ste njihove žulje kradli preko 40 let s sramotnimi obrestmi. To so resnična dejstva, ki jih ne moremo zanikati. Zato z ogorčenjem, ko pišem to pismo, želim, da vas čim prej hudič vzame, ker so vam ob monopolnem obnašanju šteti dnevi—meseci, ob razmišljanju, kako ste plačani in kako se vaša sindikalna pogodba imenuje (verjetno plače brez meja), ter koliko preveč izplačanega regresa boste vrnili. Na koncu mojega razmišljanja pa še tole; sreča je, da je pošta odprla svojo banko, da ne bom osamljen, ko bom zamenjal partnerja — banko. Prišel sem do spoznanja in ne čudim se nikomur, ki nosi svoje prihranke v tuje države.
Nikjer na svetu ne bi dobil takšnega pisma, če je pod imenom opomin, v opominu pa so že določene sankcije.
Ivan Ojsteršek, Šoštanj
V	samostojnosti je prihodnost
Slovenci smo s tisočletno zgodovino nagnjeni k hlapčevstvu. Res je, da nismo sami krivi: Turki, kmečki upori, in okupacija s Severa, sta nas nenehno pripogi-bali. Sledi tega ostajajo še vedno in preteči bo moralo mnogo vode, da se bomo otresli tudi tega. Prvi znanilci smelejšega pogleda v prihodnost so tu. Vživljamo se v svobodno in neodvisno domovino. Le z resničnim gospodarskim in političnim procesom osvoboditve bomo res postali iz naroda hlapcev narod gospodarjev.
O vsem tem je teklo mnogo besed. Poglejte si samo Cankarja, našega največjega pisca, ki ni bil samo pisec, tudi politik je bil. Rekli boste — stara pogreta tema.
Miselni tok naj nadaljujem pri naših otrocih, naši prihodnosti.
V	vseh šolah, in že v vrtcih, bomo morali iskati poti, s katerimi bomo vlivali v mlade osebnosti samostojnost. In ta je lahko, in lahko postane samostojna, če živi v delovnem procesu, takšnem ali drugačnem, sproščeno.
Sproščenost je bistveni pogoj za doseganje naslednje etape v vzgoji mladega človeka.
Spotaknil sem se ob prevodu Retorike. Spotik je bil namig za ustavitev misli.
In tam je naglašena misel o samostojnosti učenca v učnem procesu. Vse premalo poznamo retoriko in tudi do danes smo se ji posvečali premalo.
Učenec naj bi v razredu bolj jasno artikuliral vse misli. Vse naučeno naj bi obnavljal jasno, glasno in jedrnato. Med učenci naj bi z vso sproščenostjo, in ne s strahom, razkazal sebe, svojo pridnost, svoj način podajanja katerekoli snovi.
Kako je največkrat v razredu, vemo. Neodločno zamrmrano, z bojaznijo pred nepravilnostjo, izgovorjeno. Pa smo tam .. .
Smejali se boste, in dejali — takle skromen korak v veliki sferi gonega procesa!...
Pa ni tako!
Tudi naša šola, naš dom, bi morala biti taka in bi morala posvečati neprimerno več skrbi učenčevemu izrazu, njegovemu načinu nastopanja; stremeti bi morala za tem, da bi učenec čim bolj sproščeno in čim lepše, artikulirano in s kretnjami, ter dovolj dobro dikcijo, obvladoval sebe in svoje okolje.
Ali smo kdaj že pomislili, kako pomembno je, da se učenec zaveda svojega nastopa, da se nauči, toda ne bojazljivo, nego vedro in sproščeno, samostojno nastopati. Takim, zelo redkim nastopom v šoli, doma in v javnosti, navadno sploh ne ploskamo, pa bi morali!
Otrok, ki uspe v vsaki govorni manifestaciji sprostiti sebe in zato žanje priznanje, raste v človeka, ki ne bo kar tako klonil, ker si bo upal, upreti se, povedati svoje mnenje, ker bo tako rasel v osebnost, neobremenjeno, samostojno. In takih ljudi nam danes manjka!
Vem, nočemo biti narod hlapcev! Potrebnih bo veliko naporov! Sicer pa, vzgojiti namesto palčka velikana osebnosti, ni lahko. Vemo pa, da tudi s takimi,
na videz drobnimi vzgojnimi dejanji, kot so govorni nastopi in z njimi povezan celotni učni proces, delo v javnosti, in doma, lahko oblikujemo samozavestnega državljana, ki ne bo le čred-nik! Znal se bo samostojno odločati, zato izbirati, in izbrati tisto, kar je za demokratične množice najboljše. Veselimo se takih otrok!	Viš
Poslanska pobuda SKD
V skupščini Republike Slovenije so poslanci S. Kociper, Ervin Anton Schvvarzbartl, Angelca Žerovnik, Janko Deželak in Janez Lampret že 25. 3. 1992 vložili v skupščinski postopek Predlog za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini.
Predlagajoči poslanci slovenskih krščanskih demokratov predlagajo, da bi se povečale davčne olajšave za davčne zavezance, ki imajo nepreskrbljene otroke, in sicer od sedanjih 8 % na 20 % za prvega otroka, za vsakega nadaljnega pa še s sedanjih 2 % na 5 %. Zahtevajo, da vlada in Odbor za proračun in javne finance nemudoma dasta potrebno mnenje, da se začne skupščinski postopek.
Utemeljitev poslancev:
Treba je spodbuditi odločanje za otroke tudi s pravičnejšo davčno zakonodajo. To pomeni med drugim tudi zagotoviti, da se zaradi odločitve za otroka materialni položaj družine ne bo bistveno poslabšal. Družba bi morala povrniti staršem vsaj minimalne stroške vzdrževanja otroka. (Sedaj se ti gibljejo od 41 do 73% povprečne plače.) Po rešitvah Zakona o družinskih prejemkih pa tega kmalu ne bomo dosegli. Starši bodo morali večino sredstev za vzdrževanje otrok še vedno prislužiti sami. Namen predloga je starše razbremeniti davka na ta sredstva, ki so vložena v najbolj dragoceno prvino razvoja — človeka. Po sedanjem zakonu so starši, ki imajo več otrok praviloma bolj obdavčeni, kot tisti, ki jih imajo manj, saj morajo več zaslužiti za vzdrževanje večje družine. Tako so od družbe z večjim davkom kaznovani za več otrok.
Da bi starše razbremenili »kazni« na celotni v otroka vloženi
denar, bi se moralo znižanje osnove začeti najmanj pri 40% povprečne plače. Predlagano 20% znižanje je torej najmanj, kar je treba sprejeti za prvega otroka. Po prejšnjem zakonu je bilo 60% znižanje na otroka. Takšno znižanje davčne osnove bi danes pri 5% dodatnega znižanja za vsakega naslednjega otroka dosegli šele pri devetem otroku.
Enako zahtevajo spremembo tolmačenja zakona o dohodnini, ki določa, da se štipendije otrok odštejejo od olajšave staršev in so tako še bolj obdavčene, kot bi bile, če bi davek zaračunali šti-pendirancu. Po načelu, da so »naložbe« v izobraževanje otrok dolgoročno najbolj donosne za državo in narodno skupnost, zahtevajo, da se morajo staršem tudi vsi stroški za izobraževanje otrok upoštevati kot davčna olajšava.
Krščanski demokrati Velenja Anton Tajnšek
General Hočevar in časopis Jana
Jana, ženska revija je 4. 8. 1992 objavila članek Družinska tragedija generala Ivana Hočevarja, ki gaje napisala novinarka Marjana Ogorevc. Podobno kot pred časom članki v »Mladini«, kjer so njihovi avtorji objokovali usodo srbskih generalov, ki se ne smejo vrniti v Slovenijo, gre tudi v tem primeru za sestavek, ob katerem začuti normalno razmišljajoči Slovenec slabost v predelu trebuha in željo po nekaj krepkih besedah, v sedanjih slovenskih političnih razmerah pa zasluži članek prav zaradi tega političnega ozadja svoj komentar. Čeprav je Jana revija za ženske in čeprav je ta projugoslovanski tekst napisala ženska, je v njem popolnoma spregledana najbolj tragična usoda v tej družini — usoda morilke lastnega sina, usoda Hoče-varjeve žene, ki sedaj ždi v beograjskih zaporih in čaka na svojo nadaljnjo usodo. Ona je edini tragični junak te zgodbe, ki spominja na starogrške tragedije, edina, ki bi si zaslužila pozornost časnikarjev ali celo pisateljev. Revije Jane pa očitno ne zanimajo tragične usode slovenskih žensk ampak politična propaganda za državo, katere generali prav sedaj pobijajo prebivalstvo Bosne.
Pisanje Marjane Ogorevc in njenih kolegov po skoraj vseh slovenskih časopisnih hišah ra-zgaljuje njihovo osnovno naravnanost, ki je zaradi intenzivnega pranja možganov v nekdanjih jugoslovanskih šolah še vedno v duhu internacionalizma in bratstva ter enotnosti. Za to večinsko slovensko novinarsko srenjo se očitno ničesar ni spremenilo, ni bilo 57. številke Nove revije, ni bilo procesa proti Janezu Janši, ni bilo žrtev med desetdnevno vojno in očitno tudi ni slovenske države.
Odgovor na vprašanje zakaj tako, seveda ne more biti samo v šolah, saj so v jugoslovanske šole hodili tudi hrvaški in srbski časnikarji. Odgovor je žal tudi v posebni naravnanosti slovenskega novinarstva in dela slovenskih intelektualcev, ki so se zaradi kompleksa majhnosti svojega naroda odločili za politiko internacionalizma in anarhičnega liberalizma. Zanje slovenskega naroda kot posebne kategorije sploh ni, zanje obstaja samo posameznik. Jasno je, da je ignoriranje usode lastnega naroda gotovo posebnost v našem svetu, ko se vsepovsod prebujajo doslej zatirani narodi in zahtevajo svoj prostor pod soncem. In da je taka naravnanost samomorilska ni treba posebej dokazovati.
Politična platforma takega an-tislovenskega občutja slovenskih časnikarjev je Liberalno demokratska stranka. To je stranka, ki za slovensko osamosvojitev ni niti z mezincem mignila, danes pa vlada samostojni slovenski državi. In gotovo ni naključje, da se članki, kot gaje napisala Marjana Ogorevc pojavljajo prav sedaj. Ce se bo to nadaljevalo, bo treba razmišljati o tem, da je naloga takih sestavkov pripravljati Slovence na ponovne povezave z nekdanjimi jugoslovanskimi republikami. Sprva gospodarske povezave, potem pa še kaj več. To se zdi danes utopično, vendar bo razmišljanje o novih (oziroma starih) povezavah realnejše takrat, ko Srbiji ne bo vladal več Miloševič. Jugoslovanski narodi so namreč navajeni, da se najprej med seboj koljejo, potem pa skupaj zaplešejo kolo.
In mi smo že tudi navajeni, da eno kot drugo plačujemo.
Borut Korun
Narodna demokratska stranka
Kam je izginila kraljica velenjske noči
V Velenju je 16. avgusta gostovala Marjanca z njenim znanim voditeljem Vinkom Šimekom in njegovimi neslanimi šalami na račun politikov, občinskih mož in narodov tuje nacionalnosti. Čeprav je bila prireditev v Velenju, je bilo vzdušje čisto »mari-
borsko«. »Šraufnciger« je s sabo pripeljal ansamble, pevce, celo missica je bila mariborčanka. No, to je samo uvod.
Sedaj pa k predizbornemu tekmovanju lepotic za miss Slovenije. Velenjska dekleta so bila postavna in lepa in mislim, da si je vsaj eno nagrado zaslužila tudi katera izmed njih, a niti ena Velenjčanka se ni uvrstila do četrtega mesta. To me čudi, saj so prej obljubljali četrto nagrado kot nagrado za najlepšo Velenjčanko, na koncu pa je ta šla v Postojno. Bo kdo od organizatorjev to dekletom javno pojasnil in popravil napako, ki so jo mnogi opazili?
Ogorčena mama ene izmed tekmovalk
Nisem vedel, da bo predizbor za miss Slovenije, ki je potekal ob velenjskem jezeru taka »me-čkanka«. Če bi to vedel, hčeri ne bi pustil tekmovati. V ponedeljek dopoldne me je poklical eden izmed organizatorjev in mi sporočil, daje bila moja hči izbrana za miss Velenjske noči. Čudno, saj te javno sploh niso izbrali.
Vseskozi so jo tudi predstavljali kot Slovenjgradčanko, ki je na obisku v Velenju. Šele na moje posredovanje so le povedali, da je Velenjčanka in to brez da bi se opravičili.
Oče ene izmed tekmovalk (Naslova v Uredništvu)
Deli in vladaj
Tega dobro preizkušenega pravila vseh totalitarnih sistemov, se očitno poslužuje tudi Drnovškova vlada. Že s tem, ko je na začetku svojega vladanja zvišala plače v negospodarskih panogah, je dala jasno vedeti, da bo udarila po vlečnem konju. To se zdaj že dogaja in uresničuje. Spomnimo se, da so nekateri poslanci levih strank v parlamentu še pred zamenjavo oblasti obtoževali Peterletovo vlado, da ne zna davkov pobrati. No sedaj ko smo prejeli položnice imamo dokaze, daje Drnovškova lada zares usposobljena za pobiranje davkov, vprašanje je le, če ne bo vlečni'konj poginil.
Ampak, vse to so dobro premišljene politične poteze, kajti v nedogled le ne bodo mogli zavlačevati volitev, čeprav je Jožef Školč nekje izjavil: »Saj bomo šli na volitve, samo prej moramo nasprotne stranke uničiti«. Torej, treba se jje volivcem v administraciji in negospodarstvu (in teh je ogromno) prikupiti, pa tudi za ceno, da »vlečni konj« pod težo bremena omaga in pogine.
Ne gre pa se preveč čuditi takim potezam vlade liberalnih demokratov, če vemo, da so to nasledniki komunistične mladine ali SKOJA in so svojčas veljali za najbolj zanesljiv podmladek komunističnega sistema.
Na volitvah je dobil — odnosno so dobile večino glasov volivcev stranke združene v koalicijo DEMOS. Po Ruplovi prevari volivcev s prestopom njegove skupine na levo stran, pa nam sedaj brez volitev vladajo., nasledniki SKOJA, ki so si nadeli ime LD. V vlado so vzeli celo Žakljeve socialiste, ki so na volitvah zbrali le 3 odstotke glasov. Ironija!
Ivan Glušič
AKCIJSKA PRODAJA SEDEŽNIH GARNITUR V ERA SODOBNA OPREMA
raztegljivi dvosed Micka kotna sedežna garnitura Neža sedežna garnitura Lena
Cene veljajo pri plačilu z gotovino.
35.693,00 SIT 83.616,00 SIT 87.110,00 SIT
Lahko se odločite tudi za nakup na kredit pod ugodnimi kreditnimi pogoji; vse v zvezi z njim uredijo v trgovini.
Za obisk in nakup se priporoča ERA salon pohištva Sodobna oprema, trgovina z največjo izbiro pohištva v Velenju.
Presenečeni boste!
it
ERA
Šport
nnnnnnnnnfwwwiAJWAA«iiHMMM^
ni. 22.00 To je bil divji zahod, vestem (Henry Fonda, Carroll Baker, Kari Mal-den, Debbie Reynolds). 0.25 Čas v sliki. 0.30 Horoskop z ovirami, francoski film (Evelyne Buybe, Henry Corseaux). 1.55 Poročila (teletekst). 2.00 Tisoč mojstrovin.
10.10 Dimnikarček se potepa po svetu. 10.20 Cvetlični trg. 10.35 V. Bi-tenc: Zlati čeveljčki. 11.10 Nekoč je bilo ... življenje. 11.35 Ljudje in psi, 12. del. 12.00 Poročila. 15.50 Športna sreda, pon. 18.00 Tv dnevnik 1. 18.10 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije, lutkovna igrica. 19.05 Risanka. 19.30 Tv dnevnik 2. 20.05 Druga godba '92. 21.10 Hollywood se jih spominja. 22.00 Tv dnevnik 3. 23.00 Sova: Dragi John, Polnočni klici, amer. nanizanka.

17.45 Sova, pon. 18.55 Modro poletje, španska nanizanka. 19.30 Tv dnevnik ORF. 20.00 V hribih se dela dan: Od gora k morju. 20.35 Tomo Česen predstavlja: Žensko plezanje. 20.50 Večer madžarske tv. 23.10 Video strani.
SATELITSKA TV
gočnežev, italijanski film (Jennifer 0'Neil, Franco Nero). 1.35 Poročila (teletekst). 1.40 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
22.15 Pokol v San Franciscu, am. krim. (Walter Matthau). 0.00 Čas v sliki. 0.15 Ne bojijo se smrti, am. film (Gary Co-oper, Charlton Heston). 1.45 Poročila (teletekst). 1.50 Ex libris. 1.55 Tisoč mojstrovin.
SAT 1
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Hotel. 9.55 Konjederec Hannes, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 Tv-borza. 13.35 Od kalifornijskim soncem. Sosedje, Hotel. 16.00 McGyver. 17.00 Poročila. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Hunter, drugi del kriminalke (Fred Dryer). 21.10 Ulrich Meyer: Ugovarjam! 22.10 Spiegel TV. 22.40 Poročila. 22.45 Groza v Marste-novi hiši, drugi del grozljivke, 1979 (David Soul, Bonnie Bedelia). 0.20 MacGyver.
10.25 Smrkci. 10.55 M. Matičetov: Zverinice iz Rezije. 11.10 Hollywood se jih spominja, pon. 12.00 Poročila. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Skrivnostni otok, pon. angl. nadaljevanke. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 P. P. Read: Poročen moški, angleška nadalj. 21.40 Sova: Roseanne, amer. nanizanka. 22.05 Tv dnevnik 3. 22.50 Sova: Polnočni klici, amer. nanizanka; Spust v pekel, francoski film. 1.10 Video strani.
SAT 1


m
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Novopečeni princ iz Bel-Aira, humor, serija, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 14.40 Unprofor 15.05 Dakta-ri, serija. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 17.10 Ambasadorkin soprog, serija. 18.00 Poročila. 18.05 Znanstveni pogovori. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Da prijetno mine čas. 22.35 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Dežela in ljudje. 10.00 Me ženske. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Lovite lisjaka, ameriška kriminalna komedija (Peter Sellers, Victor Mature, Britt Ekland). 12.10 Sonce na mizi: Crostini. 12.15 Klub seniorjev. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Družinski dragulj, ameriška komedija (Jerry Levvis, Everett Peyton). 16.00 Sanjska ura, risanka. 16.25 Safa-ri, počitniški doživljaji. 16.50 Počitnika igra. 17.00 Mini čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05
RTL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep (519). 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18.00 Enajst 99 18 45 Poročila. 19.15 Explo-siv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Sanjska poroka, najlepši trenutki iz prejšnjih oddaj (Linda de Mol). 21.15 Klic v sili. 22.15 V senci Kilimandžara, pustolovski, 1986 (Timothy Bottoms). 23.55 Poročila. 0.05 Grozno prijazna družina.
PRO 7
rape
serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Zabavna mešanica: 1. Skrita kamera, 2. Nonstop imitatorjev iz sova Rudija Carrella. 21.50 Pogledi od stra-
6.45 Vegas, Trick 7, Colt za vse primere. 11.45 Taborišče prekletih, pustolovski, 1961 (Christiane Nielsen). 13.10 Starsky in Hutch. 14.00 Kralji sonca, ponovitev filma. 15.35 Perry Mason. 16.30 Zvezde in živali. 16.40 Hartovi. 17.30 Trick 7. 19.10 Prostor za umiranje, pustolovski, 1961 (Richard Todd), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Gasilec Terry (Turk 182), komedija, 1984 (Timothy Hutton, Robert Urich). 22.55 Starsky in Hutch. 23.50 Petro-celli. 0.50 Podedovan smrtni strah.
SUPER CHANNE«.
6.30 Denar in politika 12.00 Super shop. 13 00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Potovalni magazin, mix. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Žena grofa Monte Christa, film. 21.00 Dosje Zemlja. 21.30 Reportaže. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Vohun.
17.45 Sova, pon. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Tv dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Oblikovanje. 20.25 Tomo Česen predstavlja: Solo plezanje. 20.35 Večerni gost: Wang Ai Ping. 21.25 Zemljepisne posebnosti: Zlato. 22.25 Ansambel Sv Cecilije iz Rima. 23.15 Video strani.
8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Murphy Brovvn, pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon 13.45 Poročila. 13.50 Serija, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Nonni in Manni, serijski film, pon. 16.00 Poročila. 16.10 Poletni šolski program. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Zabavni program. 20.55 Spekter. 21.40 Ekran brez okvirja. 22.45 Dnevnik 2. 23.10 Slika na sliko. 0.10 Poročila. 0.20 Lomilci src, ameriški film. 1.55 Poročila.
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Zdravje. 9.30 Hotel. 10.20 Hunter, ponovitev. 11.10 U. Meyer: Ugovarjam. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 Cagney in Lacey. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scaflett? 10.15 Nore evropske počitnice, satira, 1985 (Chevy Chase, Beverly d Ange-lo). 22.00 Nogomet. 23.00 Solarkin re-port, 9. del, erotični, 1975. 0.40 Srečno ločeni, ponovitev. 1.05 Golf.
RTL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara. 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 18 00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explo-siv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Kilometer 330. 21.15 Velika svoboda, ljubezen in prepiri. 22.00 Nogomet. 22.15 Izbrisan, akcijski, 1986 (Nick Nolte). 0.00 Mary Lou, grozljivka, 1987 (Wendy Lion).

V :
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Živalski magazin. 10.00 Mi. 10.15 Čas v sliki de capo. 10.30 Bombnik, italijanska komedija (Bud Spence-re). 12.15 Reportaže iz Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Niki, junak severa, kanadski mladinski film. 15.35 Raj za živali: otok le-mur, polopic. 16.00 Kum Kum, risanka. 16.25 Safari, prigode na počitnicah. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Sef zdravnik Traper John, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Derrick, kriminalka, 21.20 Pogledi od strani. 21.30 Morska deklica, ameriška ljubezenska komedija (Tom Hanks, Daryl Hannah). 23.15 Večerni šport. 23.45 Orodje mo-
PRO 7
6.55 Vegas, Trick 7, Hartovi. 11.10 Mr. Belvedere. 11.45 Beg iz St. Paulija, ponovitev kriminalke. 13.10 Starsky in Hutch. 14.00 Prostor za umiranje, ponovitev kriminalke. 15.30 Perry Mason. 16.20 Hartovi. 17.10 Trick 7. 18.55 Gozdarjeva Krist, komedija, 1962 (Sabine Sinjen, Peter Weck), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Zulu, pustolovski, 1963 (Stanley Baker, Jack Havvkins). 23.55 Starsky in Hutch. 0.25 Petrocelli. 1.25 M.A.S.H.
UNJ^MM.THl
6.00 Super shop. 9.00 Channel E. 12.30 Helo Austria. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Dosje Zemlja. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Krog, film. 21.00 Divja Amerika. 21.30 Media Europa. 22.00 Novice. 22.30 Ameriški trg. 23 00 De-mentia 13, grozljivka.
9.50 Radovedni Taček: Želva. 10.05 Lonček kuhaj: Ocvrti sir. 10.10 Modro poletje, špan. nad., pon. 11.00 Zgodbe iz školjke. 11.50 Za prihodnost Narodne galerije, pon. 12.00 Poročila. 21.05 Večerni gost: Wang Ai Ping, pon. 16.00 Mornar Sindbad, am. film. 18.00 Dnevnik 1.18.10 W. Creeaturex: Letalska družba, angl. nad. 19.05 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.30 Zlata Evropa. 21.35 Sova: Murphy Brovvn. 22.00 Dnevnik 3. 22.35 Sova: Polnočni klici. Zakon molka, am. film. 1.05 Video strani.
liMIMIliliiilli
16.25 Sova, pon. 17.40 Po poteh do sebe, izobraževalna oddaja. 18.00 Modro poletje, španska nadalj., pon. 18.30 Alpski večer '92. 19.00 Kre-menčkovi, amer. risana serija. 19.30 Dnevnik. 20.30 Rojstvo Beatlov, ameriški film. 22.00 Akcent. 23.00 Video strani
6T3BS
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Poročila. 9.15 Slika na sliko, pon. 10.05 Poletni šolski program. 12.00 Poročila. 12.05 Game, Set, Match, serija, pon. 14.00 Poročila. 14.20 Pregled iz sporeda za tujino. 14.50 I Pagliacci, opera. 15.15 Dokumentarna oddaja. 16.00 Poročila. 16.10 El verano del porto, argentinski film. 17.45 Risanka. 18.00 Poročila. 18.20 Santa Barbara. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Domi-nique, angleški film. 21.45 Dokumentarna oddaja. 22.20 Dnevnik 2. 23.00 Slika na sliko. 0.10 Poročila.
10.15 Blodnje Krištofa Kolumba, dokumentacija v dveh delih (Kulenkampff). 11.00 Dr. Crippen na krovu, nemška kriminalka (Rudolf Femau. Rene Delt-gen). 12.25 Dedek in sirena, češka risanka. 12.30 Hello Austria. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Mi. 13.35 Žandar v Saint-Tropezu, franc. kom. (Louis de Fu-nes). 15.05 Pasta all'italiana. 15.25 Verski prazniki. 15.30 Helmi, otroški prometni klub. 15.35 Kum Kum, risanka. 16.00 Otroški spored po- željah. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Moja knjiga o džungli. 17.30 Cirkusimo, cirkus iz Kanade. 17.00 Ribje zgodbe, risanka. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Atletika, kolesarstvo. 18.30 Šef zdravnik Trapper John. 19.20 Pomenek. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Iz oddaj Rudija Carrella v minulih dveh letih. 21.50 Zlata dekleta.
! SATELITSKA TV
SAT 1
6.15 Nogomet, ponovitev. 7.15 Otroški spored: Batman, Zorro. 10.55 Lepotica in zver. 11.50 Kolo sreče. 12.30 Gospodarski forum. 13.05 Potovalni šov: Avstrija. 13.35 Sanje o Zahodu, drugi del pustolovske serije. 14.30 Moško gospodinjstvo. 15.05 Nebesa na zemlji, zabavni, 1935 (Hans Moser, Heinz Ruehmann). 16.30 Golf, German Open, prenos. 18.00 Nogomet, nemška liga. 19.20 Poročila. 19.30 Kolo sreče. 20.15 Maščevanje Rožnatega partnerja, zabavna kriminalka, 1978 (Peter Sellers, Herbert Lom). 21.55 Poročila. 22.00 Moški, oh moški. 23.00 Rosalie, vroče telo, erotični ali tenis, če bo igral Becker. 0.10 Šolarkin raport. 9. del. 1.40 Rosalie.
RTL PLUS
6.00 Otroške serije. 8.00 Yogi, Lucky, Scooby. 10.10 Peter Pan, Captain Planet. 11.00 Princ Namor, mali čarovnik. 12.35 Michel Vailant. 13.00 Želve. 13.30 Ameriški gladiatorji. 14.30 Adam 12. 15.00 Knight Rider. 15.50 A-team. 16 40 21, Jump Street. 17.30 Nogomet ali tenis. 17.45 Cena je vroča. 18.15 Družinski dvoboj. 18.45 Poročila. 19.25 Beverly Hills, 90210. 20.15 Zakonski prepir, veseloigra. 22.00 Erotični filmi po želji: Mladostna zapeljivka, 1972; Zgodba o O, 1984 in Poželenje, 1989. 0.25 Vstopnici poteka veljavnost.
PRO 7
11.30 Bistri konj, komedija, 1988 (Bob Goldtvvait). 12.55 Mr. Belvedere. 13.25 M.A.S H. 13.50 Petrocelli. 14.40 Moj mož Adam, komedija, 1986 (Veronica Cartvvright, Raphael Sbarge). 16.15 Angel na Zemlji. 17.05 Povsem normalno. 17.30 Blagoslovljeni par. 18.25 Žensko jezero, komedija, 1958 (Barbara Ruetting, Ivan Desny). 20.00 Dnevnik. 20.15 Sestrična, skoki čez plot, komedija, 1988 (Ted Dansen, Isa-bella Rossellini). 22.25 Neprijetna srečanja, grozljivka, 1983 (Peter Weller).
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovni kanal. 9.00 Super shon 15.00 Super bike. 16.30 Mix. 17.30 Dosje Unesco. 18.00 Izrael. 19.00 Video moda. 20.00 A Rare Bred. film. 22.00 Novice. 22.30 Jazz. 23.30 Ali mi„ed Up!
v>ivwwwuvMwwuw»iH»orrr>r^^
NEDELJA
23. avfiust
ilIli^lliMriipil
9.40 Živ žav. 10.35 Plamenica, angleško češko slovenska nadalj. 11.00 Kitarski ansambel glasbene šole Franc Šturma. 11.30 Kronika, pon. kanadske dok. serija. 12.00 Poročila. 12.05 Radgonski sejem, prenos. 13.05 Alpski večer '92, pon. 16.20 Oddaljene trobente, ameriški film. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 splošna praksa, avstral. naniz. 19.00 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.30 Zdravo. 21.35 Amazonija, poplavljeni gozd, angl. serija. 22.25 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Ameriške video smešnice; Polnočni klici. 0.30 Video strani.
14.40 Sova, pon. 16.00 Športna nedelja. 19.30 Dnevnik ORF. 20.00 Billy idol, glasbena oddaja. 20.30 Ruska hiša, angl. dok. oddaja. 21.20 B. Sinkel: Sinovi in očetje, nadaljevanka. 22.35 Mali koncert: Oto Vrhovnik, saskso-fon. 22.45 Športni pregled. 0.15 Video strani.
8.00 Poročila. 8.15 Slika na sliko, pon. 9.00 Otroški program. 11.05 Astronomija, poljudnoznanstveni film. 12.00 Poročila. 12.05 Kmetijska oddaja. 13.00 Mir in dobro. 13.30 Hišni ljubljenci. 14.05 Mikser M. 15.00 Daktari, serija. 15.50 Risanka. 16.10 Glasbena skrinja. 16.40 Dokumentarna oddaja. 17.10 Angel On My Shoulder, ameriški film. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Tv vinjeta: Okna in dimniki. 20.15 Ljubezen za Lidijo, serija. 21.05 Izbor miss Hrvaške. 22.10 Dnevnik 2. 22.45 Glasba. 23.00 Slika na sliko. 0.00 Poročila.
[SATELITSKA TV
SAT 1
6.50 Otroški spored: Zorro, Batman, Drops. 11.00 Maščevanje Rožnatega panterja, ponovitev komedije. 12.40 Kino. 13.05 Pozor, kamera. 13.35 Enterprise. 14.30 Golf, German Open, prenos. 17.15 Arizonski ekspres, vestem, 1957 (Vera Ralstan, George Ma-cready). 18.35 Kdo bo nova Scarlett?, kandidatke se predstavljajo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.15 Dekle z naslovnice, glasbemi, 1944 (Rita Hay-worth, Gene Kelly), če bo igral Becker, bo prenos tenisa. 22.05 Velikani, drama, 1956 (James Dean, Ročk Hud-son, Elizabeth Taylor). 1.15 Hoganovi heroji.
RTL PLUS
6.00 Otroški spored. 9.00 Janko in Metka, pravljica, 1986. 19.30 Pisana zastava, akcijski, 1990 (Rob Estes). 12.05 Strick Buck. 13.00 Major Dad. 13.00 Moj oče Zunajzemljan, Munster-ji, Ultraman. 14.20 Policijsko poročilo. 15.00 Specialisti. 15.50 Fantomas ogroža svet, komedija, 1966 (Louis de Funes, Jean Marais). 17.45 Dr. Westp-hal. 18.45 Poročila ali tenis, če bo. v Kanadi igrala Grafova. 19.10 Sielmann 2000. 20.15 Počitnice v troje, komedija, 1988 (Dan Aykroyd, John Cady). 21.55 Spiegel TV. 22.40 Prime Time. 23.00 Playboy Late Night. 23.30 Ljubezenske ure. 0.00 Kanal 4. 0.25 Anna, drama, 1986 (Polina Porizkova, Sally Kirkland).
1 1 v<r		V-XN<X<W£>
	M »	»Ji
9.15 L. Suhodolčan: Naočnik in očal-nik. 9.50 Ciciban, dober dan. 10.10 P. P. Read: Poročen moški, pon. 11.15 Forum, Utrip, Zrcalo tedna, pon. 12.00 Poročila. 17.20 Dober dan, Koroška. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Radovedni Taček: Gnezdo. 18.25 Lonček kuhaj. 18.45 Ljubitelji narave, angl. serija. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Mednarodna obzorja, Portugalska. 20.50 Marika leti z letalom, drama HTV, 21.50 Dnevnik 3. 22.50 Sova: Stara vohunska mačka, Polnočni klici, Hemingway. 1.05 Video strani.
ja. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki.
20.15 Športna arena 21.08 Mojstri kuharji. 21.15 Pogledi po strani 21.25 Miami Vice, krim. 22.10 Camille Clau-del, franc. film (Isabelle Adjani, Gerard Depardieu). 0.55 Čas v sliki. 1.00 David in Liza, am. film (Keir Dullea, Janet Margolin). 2.30 Poročila. 2.35 Tisoč mojstrovin.
go 1930, krim. 2.05 Poročila. 2.10 Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SATELITSKA T\
SAT 1
PRO 7
9.00 Čas v sliki. 9.05 Kultura. 9.30 Kulturni zajtrk. 10.15 Življenje je učenje, razprava nobelovcev. 11.45 Znanje. 12.00 Vreme za prihodnji teden. 12.30 Orientacija. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Heidi in Erni. 13.35 V ponedeljek zjutraj, nem. komedija (O. W. Fischer, Ul-laJacobsson)..15.05 Prigode v rastlinskem svetu. 15.30 Kum Kum, risanka. 15.55 Sedem želja, poljska serija. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Mladinski magazin. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mladinski magazin. 18.30 Šef zdravnik Traper John, serija. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Oppen in Ehrlich, serija. 21.05 S festivala v Salzburgu 1992. 22.05 Vizije. 22.10 Vzoren soprog, komedija (Alfred Bohm Senta VVengraf). 23.35 La Saga da le Chanson. Leo Fere.
6.60 Lassie, Divje kraljestvo. 9.00 Tihi tujec, vestem, 1953 (Randolph Scott). 10.30 Operacija Pacifik, vojni, 1952 (John Wayne, Patricia Neal). 12.10 Povsem normalno. 12.35 M.A.S.H. 13.05 Blagoslovljeni par. 13.55 Divje kraljestvo. 14.50 Kako ujameš milijonarja?, komedija, 1953 (Marilyn Monroe, Lau-ren Bacall). 16.30 Džingiskan, zgodovinski, 1965 (Omar Sharif, James Mason). 18.45 Superforce. 19.10 Hardcastle in McCormick. 20.00 Dnevnik. 20.15 Senatorkina preteklost, drama, 1987 (Angie Dickinson). 22.05 Ander-senov klan, kriminalka, 1970 (Sean Connery, Dyan Cannon). 23.50 Simon Templar. 0.55 Harryjeve sodbe.
SUPER CHANNEL
8.00 Novice. 10.00 Mix. 13.00 Religiozni spored. 15.30 Turistični magazin. 17.30 Jutrišnji svet. 18.00 Financial ti-mes. 19.00 Super bike, USA. 19.30 Video moda. 20.00 Beli levi, drama. 22.00 Poročila, mix.
17.15 Sova, pon. 18.30 Športni dogodek, pon. 19.00 Modro poletje, pon. špan. nad. 19.30 Dnevnik Koper—Ca-podistria. 20.00 Oblikovanje. 20.25 Tomo Česen predstavlja: O ljudeh v plezalnem športu. 20.40 Henri Georges Clouzot: Korak francoski film. 22.05 Zemljepisne osebnosti: Živi zakladi Japonske. 23.00 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 9.30 Otroške oddaje. 12.00 Poročila. 12.05 Dragi John, pon. 11.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Poletel bom, serija. 14.40 Unprofor. 15.05 Otroški spored. 1600 Poročila. 16.10 šolski program. 17.10 Calebove hčerke, serija. 18.05 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Hrvaška v svetu. 20.55 Dnevnik neke sobarice, francoski film. 23.45 Poročila. 23.00 Slika na sliko. 00.00 Poročila.
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Zaljubljen v čarovnico. 9.30 Enterprise. 10.20 Dekle z naslovnice, ponovitev filma. 12.00 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje, Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Hello, Heino. 21.15 Via Mala, domovinski, 1961 (Gert Frobe, Christine Kauffmann). 22.55 Poročila, šport. 23.00 Magazin, moški pred 50 leti. 23.45 Kanal 4. 0.40 MacGyver.
10.00 Zgodbe iz školjke. 10.50 Nekoč je bilo... življenje. 11.15 Ljudje in psi. 11.40 Po poteh do sebe, pon. 16.25 Krokar, franc. film, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Biskvitki. 18.40 Alpe Donava Jadran. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Ambasadorkin soprog, franc. nad. 21.00 Za prihodnost Narodne galerije. 21.10 Kronika, kan. dok. serija. 21.35 Sova: Problemčki. 22.00 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Polnočni klici, Glasbeni utrinek. 0.05 Video strani.
SAT 1
RTL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara 14.15 Sprinfiel-dova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajsft 99 18 45 Poročila. 19.15 Explosiv. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Columbo: Dobitek za mrtvega, kriminalka, 1971 (Lee Grant). 22.00 Na življenje in smrt. 23.00 Kulturni magazin. 23.35 Magazin za moške. 0.00 Grozno prijazna družina 0.30 Baretta, serija. 1.30 šef.
mi
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Podoba Avstrije. 9.55 Helmi, otroški prometni klub. 10.00 Zakladnica Avstrije. 10.20 Popaj, risanka. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Luciferjev učenec, am. krim. (Peter Falk). 12.00 Nočni studio. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu, serija. 14.25 Tarzan in sužnja, ameriški film (Lex Barker, Vanes-sa Brovvn). 15.25 Globoki jug v ZDA: Alabama. 16.00 Nils Holgersson, risanka. 16.25 Safari. 16.55 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, seri-
PRO 7
6.50 Doc Elliott, Trick 7, Hartovi. 11.45 Žensko jezero, ponovitev komedije. 13.20 Shortlist, dokumentacija. 14.25 Vroča dirka, ponovitev komedije. 15.50 Agentka s srcem. 16.40 Hartovi. 17.30 Trick 7. 19.10 Bele breze, komedija, 1961 (Erika Remberg), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Nevarnost v globini, pustolovski, 1988 (Helge Jordal). 22.50 Starsky in Hutch. 23.45 Petroce-li. 0.45 Superforce

6.00 Super shop. 9.00 Channel E. 12.00 Super shop. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Divja Amerika. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp 18.30 Vohun. 19.30 Mr. Wong v Chinatovvn, film. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Južnjak, vestem.
15.25 Mednarodna obzorja, Portugalska, pon. 16.05 Sova, pon. 18.15 Svet poroča. 18.55 Modro poletje, špan. nad., pon. 19.30 Dnevnik ZDF. 20.00 Oblikovanje. 20.30 Glasba, shovv in cirkus. 21.30 Omizje. 23.30 Svet poroča, pon. 0.10 Video strani.
8.15 Santa Barbara. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12.00 Poročila. 12.05 Men Behaving Badly, humor, ser., pon. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Lo-vvengrub, pon. 14.40 Unprofor. 15.05 Daktari. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program. 17.10 Calebove hčerke, pon. 18.00 Poročila. 18.35 Santa Barbara. 19.17 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Človeška rasa, dok. serija. 21.00 V ospredju. 22,40 Dnevnik. 23.05 Slika na sliko. 0.05* Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9.05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Živalski magazin. 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 V ponedeljek zjutraj, nem. kom. 12.00 Sonce na mizi: Ratatouille. 12.05 Športna arena. 13.00 Čas v sliki. 13.10 Zahodno od Santa Fe, vestem. 13.35 Kung Fu. 14.25 Ne reci nikoli da, am. kom. (Elvis Presley, Shelley Fabares). 15.55 Popaj. 16.00 Oddaja z miško. 16.25 Otroško življenje v nerazvitih deželah (Bengalija). 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Mi. 18.30 Šef zdravnik Trapper John. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Pacifiški otoki. 21.00 Tv živali. 21.07 Pogledi od strani. 21.15 Mali mož, am. vestem (Dustin Hoffman, Faye Duna-way). 23.30 Smehljaj poletne noči, Šved. komedija (Ulla Jacobson, Eva Dahlbeck). 1 15 Čas v sliki. 1.20 Chica-
6.00 Dobro jutro. 8.30 Sosedje. 9.05 Pozor, kamera. 9.30 Hallo, Heino. 10.20 Via Mala, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje. Hotel. 16.00 Macbyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Tajna naloga Hollywood, agentski, 1981 (Chevy Chase, Carrie Fisher). 22.00 Nogomet, nemška liga. 23.00 Umazana lopova, vestem, 1969 (Kirk Douglas, Henry Fonda). 1.05 Poročila, šport. 1.10 MacGyver. 2.05 Na begu, serija.
«TL PLUS
6.00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Ovven Marshall. 9.50 Bogat in lep. 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara (849). 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef, Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18.45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Sindbad. gospodar sedmih morij, pustolovski, 1989 (Lou Ferigno). 22.00 Nogomet. 22.15 Explosiv, vroči stol (Olaf Kracht). 23.10 Ninja policisti, serija. 0.10 Grozno prijazna družina. 0.35 Baretta. 1.30 Šef.
PRO 7
7.20 Doc Elliot, Trick 7, Agentka s srcem. 12.10 Tri bele breze, ponovitev komedije. 13.40 Starsky in Hutch. 14.30 Tihi tujec, ponovitev vestema. 15.55 Kobra, prevzemite. 16.45 Hartovi. 17.35 Trick 7. 19 10 Vroči Jug. vestem, 1956 (Clark Gable, Eleanor Parker), vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Gospa in njena nečakinja, komedija, 1969 (Ruth-Maria Kubitschek, Edvvige Fenech). 22.40 Starsky in Hutch. 23.35 Petrocelli (Barry Nevvman). 0.35 T.H.E. Cat, serija.
SUPER CHANNEL
6.30 Poslovne novice, mix. 12.00 Super shop. 13 00 Japonsko gospodarstvo. 13.30 Preživetje 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun (Bili Cosby). 19.30 Svengali, film. 21.00 Jeruzalem. 21.30 Media Europe. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Duke is Tops, glasbeni film.


Kdor išče, ^ ta najde! fs\f0
SPEDA 26. avgust
10.30 Biskvitki, amer. risana serija, pon. 10.55 Alica v deželi risb. 11.10 F. Hebrard-L. Velle: Ambasadorkin soprog, francoska nadalj., pon. 12.00 Poročila. 17.00 Ruska hiša, angl. nadaljevanka, pon. 18.00 Dnevnik 1. 18.10 Živ žav. 19.10 Risanka. 19.30 Dnevnik 2. 20.05 Somevvhere to run, angleški film. 21.35 Kratek film. 22.00 Dnevnik 3. 23.00 Sova: Nenadni uspehi, amer. nanizanka; Polnočni klici, amer. nanizanka. 0.30 Video strani.
rENIJA 2
17.30 Sova, pon. 19.00 Modro poletje, španska nadaljevanka. 19.30 Dnevnik Koper-Capodistria. 20.00 Oblikovanje 20.30 Večer samospevov, Bernarda Fink. 21.30 Koncert v jazz klubu Turist. 22.10 Zemljepisne posebnosti: Človek iz Serengetija. 23.00 Video strani.
8.15 Santa Barbara, pon. 9.00 Dobro jutro, Hrvaška, vmes poročila. 12 00 Poročila. 12 05 Gegmen, pon. humori-stične serije. 12.30 Jutrofon. 13.00 Slika na sliko, pon. 13.45 Poročila. 13.50 Lovvengrub, serija, pon 14.40 Unpro-for. 15.05 1001 Amerika, risana serija. 16.00 Poročila. 16.10 Šolski program 18.35 Santa Barbara 19.17 Risanka 19.30 Dnevnik 1. 20.05 Beyond Thera-py, ameriški film. 21.35 Dokumentarna oddaja. 22.30 Glasbena oddaja. 0.00 Poročila.
9.00 Čas v sliki. 9 05 Heidi in Erni, serija. 9.30 Živalski magazin 10.00 Mi. 10.25 Čas v sliki da capo. 10.30 Vrag v svili, nemški film (Curd Jurgens, Lilli Palmer). 12.10 Reportaže iz tujine. 13.00 Kung Fu, serija. 14.25 Obisk pri poglavarjevem sinu, ameriški mladinski film. 15.50 Avstrijski muzikanti. 16.00 Niklaas, fantič iz Flandrije, risanka. 16.25 Športna abeceda: Smučanje na vodi. 16.50 Počitniška igra. 17.00 Mini Čas v sliki. 17.10 Spored po željah. 18.00 Čas v sliki. 18.05 Me ženske. 18.30 Šef zdravnik Trapper John, serija. 19.22 Znanje. 19.30 Čas v sliki. 20.15 Trije možje v čolnu, avstrijsko-nemška filmska komedija (Kulen-kampff, Heinz Erhard, VValter Giller) 21.45 Pogledi od strani. 21.55 Model in vohljač, serija. 22 40 Stranpot sreče, tv film (Angelica Domrose). 0.15 Čas v sliki. 0.20 Zdravstveni kongres, ameriški film (Glenda Jackson, James Gar-ner, Lauren Bacall). 1.55 Poročila. 2.00
Tisoč mojstrovin.
SATELITSKA TV
SAT 1
6.00 Dobro jutro 8.30 Sosedje. 9.05 Sanjsko potovanje. 9.30 Hotel. 10 20 Tajna naloga Hollywood, ponovitev filma. 11.55 Kolo sreče. 12.40 Tip dneva. 12.45 TV-borza. 13.35 Pod kalifornijskim soncem, Sosedje. Hotel. 16.00 MacGyver. 17.05 Pojdi na vse. 18.15 Bingo. 18.45 Poročila. 19.20 Kolo sreče. 20.00 Kdo bo nova Scarlett? 20.15 Najlepši dan, domovinski, 1957 (Mic-hael Ande, Paul Hoerbiger). 22.00 Nogomet, nemška liga, prenosi tekem. 23.00 Srečno ločeni. 23.30 Poročila. 23.35 Botrov poljub smrti, kriminalka, 1973 (Arthur Kennedy, John Saxon). 0.55 MacGyver.
RTL PLUS
6 00 Poročila. 7.00 Dobro jutro, Nemčija. 8.55 Owen Marshall. 9.50 Bogat in lep (523). 10.15 Dr. Welby. 11.00 Tik tak. 11.30 Družinski dvoboj. 12.00 Točno opoldne. 12.30 Takšno je življenje. 13.20 Santa Barbara 14.15 Springfieldova zgodba. 14.55 Šef. 15 50 Čips. 16.45 Tvegano! 17.15 Cena je vroča. 17.45 Igra. 18.00 Enajst 99. 18 45 Poročila. 19.15 Explosiv, magazin. 19.45 Dobri časi, slabi časi. 20.15 Morilec žensk iz Los Angelesa, kriminalka. 1986 (Shawnee Smith). 22.00 Nogomet. 22.15 Gong Show, zabavni spored. 22.40 Stern TV. 23.10 Pa prav Ala-ska, serija. 0.10 Grozno prijazna družina.
PR0 7
7.00 Vegas, Trick 7, Kobra, prevzemite. 11.50 Operacija Pacifik, ponovitev filma. 13.25 Starsky in Hutch. 14.20 Vroči Jug, ponovitev vestema. 15.45 Colt za vse primere. 16.35 Hartovi. 17.25 Trick 7. 19.10 Niagara, kriminalka, 1952 (Marilyn Monroe. Joseph Cotten) vmes ob 20. uri Dnevnik. 21.00 Vojakova zgodba, kriminalka, 1984 (Hovvard E. Rollins jr., Adolph Caeser). 23.00 Kabaret. 23.45 Starsky in Hutch. 0.40 Petrocelli.
EmmEma
6.30 Poslovne novice, mix. 12.00 Su-per shop. 12.30 Turistični magazin. 13.00 Japonsko gospodarstvo. 13 30 Jeruzalem. 16.00 V živo. 18.00 Wyatt Earp. 18.30 Vohun. 19.30 Deževje, film. 21.00 Potovalni magazin. 21.30 Financial Times. 22.00 Novice. 22.45 Ameriški trg. 23.00 Kriv izdaje, film. 0.40 Mix
Velenje
Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 megaherca (oddajnik Plešivec).
Naročila za vaše čestitke in pozdrave, obvestila, reklame, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založniitvo, na Foitovi 10 v Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450.
UKW 88,9 IN 97,2 MHz
ČETRTEK, 20. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Vaš glas, naša glasba. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
PETEK, 21. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Za konec tedna. 16.30 Poročila. 17.00 Petkovo popoldne na Radiu Velenje. 19.00 V imenu Sove. 20.00 Program Alfa Radia Velenje. 24.00 Lahko noč.
SOBOTA, 22. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Izbor pesmi tedna. 8.30 Poročila. 9.00 Na svidenje.
NEDELJA, 23. AVGUSTA: 11.00 Pozdrav. 11.15 Poročila. 11.25 Kdaj, kje, kaj. 11.30 Z mikrofonom med vami. 12.00 Trič trač in druge čveke. 12.30 Konec opoldanskega javljanja. 15.00 Pozdrav in vaše čestitke ter pozdravi (vmes ob 15.50, 16.50 epp sporočila). 18.00 Minute z domačimi ansambli. 19.00 Duhovna iskanja. 20.00 Lahko noč.
PONEDELJEK, 24. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Ponedeljkov šport. 18.30 Najboljše, najnovejše. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.
TOREK, 26. AVGUSTA: 6.00 Dobro jutro. 6.30 Poročila. 7.00 Jutranja kronika. 8.00 Odstopim, odstopiš. 9.00 Naš gost. 10.00 Poročila. 10.30 Kuharske variacije. 11.00 Na svidenje.
SREDA, 27. AVGUSTA: 15.00 Pozdrav. 15.15 Poročila. 15.30 Dogodki in odmevi. 16.20 Kdaj, kje, kaj. 16.30 Poročila. 17.00 Mi in vi. 17.30 Živ žav. 20.00—24.00 Program Alfa Radia Velenje.

GRADBENO ELEKTRO STROJNE STORITVE, d.o.o. Lovra Kuharja 2, Velenje tel./fax.: (063) 852 028
VABIMO K SODELOVANJU
STROKOVNJAKA Z USTREZNO IZOBRAZBO ZA VODENJE KNJIGOVODSKIH USLUG in VEČ ELEKTRO MONTERJEV ZA DELO NA TERENU.
DELOVNE IZKUŠNJE ZAŽELJENE.
Pisne prijave sprejema 8 dni po objavi GESS d.o.o.,
Lovra Kuharja 2, Velenje
Kandidate bomo povabili na razgovor, o izbiri pa jih bomo obvestili 15 dni po končanem zbiranju prijav!
NAGRAJENCI POLETNE NAGRADNE KRIŽANKE
Rečičan, Rečica ob Paki 1 b, Šmartno ob Paki
1.	nagrada: FANIKA VIRBNIK, Škale 83 a, Velenje
2.	nagrada: SONJA SOPOLŠEK, Kardeljev trg 2, Velenje
3.	nagrada: MIHAELA STROZIC, Lokovica 96/a, Šoštanj
Nagrade boste prejeli po pošti! Čestitamo!
NOCOJ JE PA EN LEP VEČER
V petek, 21. avgusta, ob 19.00, bo pred veleblagovnico NAMO spet živahno. Za prijeten poletni večer bodo poskrbeli člani Šaleške folklorne skupine KOLEDA, ki bodo izvedli program slovenskih plesov, po katerih so znani v domovini in tujini.
iiiiiii
RADI SMO JIH POSLUŠALI
Na velenjskem gradu se dobimo zopet v petek, 28. avgusta, ob 20.00. Takrat se bosta predstavila Gabi Novak in Arsen Dedič, ki bosta v romantičnem okolju grajskih arkad pela svoje najlepše pesmi.
milili
DUNAJSKI POJOČI DEČKI
Na razpolago je še nekaj vstopnic s prevozom na koncert Dunajskih pojočih dečkov, ki bo v četrtek, 27. avgusta, ob 20.00 v ljubljanski fil-' harmoniji.
Odhod iz Velenja ob 17.35. Cena 700 SIT in vstopnica.
V nesreči
nisi sam
V Sloveniji zahtevajo razne nesreče veliko človeških življenj. Tu posebej izstopajo prometne nesreče, nesreče pri delu, utopitve in nesreče v gorah. V teh nesrečah je v obdobju od 1969 do 1990 leta ugasnilo 15 687 človeških življenj, od tega 1517 zaradi utopitve. Vse do leta 1970 je bilo v Sloveniji prek sto utopitev na leto. Po tem letu se je njihovo število pričelo zmanjševati. Po podatkih Republiške uprave za zaščito in reševanje, so bile utopitve med nesrečami s smrtnim izzidom vse do leta 1980 na drugem mestu, od leta 1980 naprej pa so na tretjem mestu, za prometnimi nesrečami in nesrečami pri delu. Največ utopitev je bilo zunaj urejenih kopališč, teh pa je tudi v naši občini nekaj, zato velja previdnost.
Po mnenju strokovnjakov je za izboljšanje varstva pred utopitvijo treba izvesti različne preventivne in druge ukrepe. Potrebno je sprejeti normativno ureditev varstva pred utopitvami, ustanoviti center za usposabljanje reševalcev iz vode, sistemsko organizirati učenje plavanja, ter organizirana kopališča na jezerih in drugih vodnih akumulacijah, kjer se v poletnih mesecih ljudje stalno kopajo in prepovedati kopanje zunaj urejenih kopališč.
(bš)
S 8
IS
C
»Naš čas« izdaja Časopisno-založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Cesta Františka Foita 10.
Uredništvo: Boris Zakošek (v.d. direktor in glavni urednik), Stane Vovk (v.d. odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Velenje, Foitova 10, p.p. 89, telefon (063) 853-451, 856-955.
Žiro račun pri SDK podružnici Velenje, številka 52800-603-38482.
Cena posameznega izvoda je 60,00 tolarjev, mesečna naročnina 240,00 tolarjev, trimesečna naročnina 700,00 tolarjev, polletna naročnina 1.400,00 tolarjev, trimesečna naročnina za tujino 1.180,00 tolarjev.
Grafična priprava, korektura, tisk in odprema: GZP Mariborski tisk Maribor.
Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je »Naš čas« uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne št. 3, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 odstotkov posebnega prometnega davka.
Oglase za podjetja, obrtnike ... sprejemamo po tel.: (063) 855-450, 853-451 in telefaxu (063) 851-990 ter v ekonomski propagandi na Foitovi 10. Oglase sprejemamo do ponedeljka, do 12. ure — za objavo v četrtek.
KOTNA SEDEŽNA GARNITURA BARBARA S TABURE-JEM
za gotovino samo 59.900,00 SLT
velikost 200x220 cm, 5 različnih modnih barv, dobava takoj! Plačilo je možno tudi s tremi čeki ali na kredit! Biodom Celje. Teharska 111, tel. 29-144
SEZAM ŠOŠTANJ NUDI:
—	rabljene učbenike
—	šolske potrebščine na dva obroka
—	otroške zimske hlače po 700,00 SIT
BISTRO POLANEC, ŠPEGLOVA 47, PESJE, VELENJE
vabi na domače klobase in na hladno pijačo vsak dan od 8. do 22. ure, ob nedeljah pa od 10. do 21. ure.
VSA ZIDARSKA DELA
PO KONKURENČNIH CENAH
Zidarstvo Klakočer Marjan, Koroška 8 b, Velenje
PRODAJALNA COKLA ŠOŠTANJ OD 10. DO 30. 8. 1992
15% SEZONSKO ZNIŽANJE LETNE OBUTVE
Na zalogi imamo večje število telovadnih in športnih copatov
OLSTAR.
Pri nakupu nad 3000,00 SIT možno plačilo na dva čeka.
HIT trgovina v Pesju vam nudi po ugodnih cenah: zvezki A 4 60 listov 103,00 SIT, zvezki A 5 60 listov 47,00 SIT, kovinska šestila 220,00 SIT, šolski nahrbtniki od 1500,00 do 2400,00 SIT, kopalke Lisca — moške, ženske in otroške
AVTO ŠKORJANEC
rezervni deli, avto stekla, renta car, odkup poškodovanih vozil, Celje, Mariborska c. 115, tel. (063) 38-811. Šentjur (063) 741-008._
NAJCENEJŠE SITOTISKARSKE USLUGE
Media Grafika, d.o.o. — preselili smo se iz Šoštanja v Velenje na Koroško 56. V trgovini Media na avtobusni postaji v Velenju pa lahko odslej kupujete tudi različne kozarce iz uvoza (zanimivo za gostince) in jeans.
BOUTIQUE GOSPODIČNA ŠOŠTANJ
še ta teden od 20 do 40% znižanje: ženski kompleti, plesirke, body, tunike.
novo! pestra ponudba otroških oblačil, barvnih kavbojk, srajc in jaken za novo šolsko leto — po ugodnih cenah
Avgust Podgoršek
V prijetnem hladu lipe njegove prijazne rodne domačije v Rečici ob Paki smo številni svojci, znanci, prijatelji in sosedje pričeli zadnje slovo od Avgusta Podgorška, »Špančevega Gustla«, kot smo ga radi poimenovali sovaščani vseh generacij.
In ravno v senci te svoje lipe je tako rad posedal, da si je za hip oddahnil od napornega dela na svoji kmetiji, pokramljal s svojci ali prijatelji in prelistal dnevno časopisje ter kmetijsko strokovno literaturo.
Bil je razgledan kmet, ki je svoje osnovno strokovno znanje s tega področja, ki si ga je pridobil na sadjarsko-vinogradniški šoli v Mariboru, nenehno dopoljeval z branjem strokovne literature in aktivnim delovanjem v lokalnih in republiških organih kmetijskega zadružništva..
Vsi, ki so delali in živeli z njim, še posebej pa žena in njunih sedmero otrok, so lahko ponosni, da je bil ob njih možak, ki si je prizadeval na vsakem koraku udejanjati motto našega pesnika:
»Ne samo kar veleva mu stan, kar more — to možje storili dolžan!«
Bil je vseskozi aktiven na področju zadružništva, član upravnega odbora Rdečega križa, aktiven krvodajalec, nosilec zlate plakete Rdečega križa Slovenije in zlatega znaka RK Slovenije, nosilec plakete zadružne zveze Jugoslavije, odlikovanja reda dela prve stopnje in kot
hmeljarski starešina nosilec priznanja Evropskega hmeljarskega biroja.
Ves čas je bil tudi aktiven gasilec, še posebej zaslužen pa je za izgradnjo novega gasilskega doma v Šmart-nem ob Paki kot predsednik gradbenega odbora.
Da bi svojim stanovskim sovaščanom in sebi olajšal težka vsakodnevna kmečka opravila, je bil med pobudniki in ustanovitelji kmetijske strojne skupnosti v Rečici ob Paki.
Vseskozi pa je bil velik ljubitelj športa, še posebej nogometa, kar mu je bilo razvedrilo in sprostitev po napornem delu na kmetiji.
Naj mu za vedno ponosno cvete v spomin njegova »savinjska roža«, zeleno zlato, za katerega renome in prodor v svet se je kot priznani hmeljar tako zavzeto boril!
Jože Aristovnik

Ul
ijislEti
teL 883 481,888 480 faz 881 990
ta±, ogtai, tr naX
°dL
aas
ODSTOPIM TELEFON. Kom-
f)letno kuhinjo, lestence, porce-an, steklo prodam. ® 856-838. ŽENSKO GORSKO KOLO NA 18 prestav, prodam. Sevčnikar, Stantetova 4, Velenje. PROFESOR NAJAME SOBO, GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Velenju ali okolici. Cenjene ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Reden plačnik«.
KRAVO FRIZIJKO poceni prodam in teleta simentalske pasme nad 100 kg. ® 882-319.
smrt!
OBČINA VELENJE:
ZVONIMIR, ZVONE VIDIC, Šoštanj, Cankarjeva 1, rojen 1926. AGNEZA PAVLA OPREŠNIK, rojena 1905, Paka pri Velenju 60. MATIJA KRA-MER, rojen 1918, Ulica Dušana Kvedra 1. KONRAD MATKO, Matke 81, rojen 1918. TEREZIJA ACMAN, Skorno pri Šoštanju 62, rojena 1911. IVAN MA-TIJEVIČ, Žalec, Bevkova 9, rojen 1924. MARTIN ZUPANC, Gotovlje 37, rojen 1947. MILAN LIPNIK, rojen 1959, Ravne 66. VINKO SKALE, rojen 1930, Muzejski trg 5. ALOJZIJA ADAMIČ, rojena 1907, Partizanska 15, Slovenske Konjice.
OBČINA MOZIRJE
1.	Brezovnik Miran, 1965, Rečica ob Savinji 40
2.	Remic Angela, /911, Nazarje, Zadretka cesta 11
3.	Zidarn Martin, 1901, Šmartno ob Dreti 18
4J* 9m©3GS
OBČINA MOZIRJE
1.	Lamprečnik Peter, 1966, Lenart pri Gornjem gradu 23 in Za-lesnik Frančiška, 1969, Florjan pri Gornjem gradu 4
2.	Bider Roman, 1966, Nizka 2 in Urtelj Anica, 1969, Žlabor 7
JUGO KORAL 55, pravkar registriran, prodam. © 855-352. (Letnik 1988)
VISOKOPRITLIČNO HIŠO, z
lastno centralno na olje, telefonom, 6 km iz Velenja proti Celju, zamenjam za manjšo z mestnim ogrevanjem. Pisne ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Ugodno«.
VVARTBURG, letnik 1986, registriran do junija 1993, prodam. Atelšek, Florjan 175, © 882-496. KUPIM 400 komadov strešne opeke Kikinda 333. © 885-194. PRODAM VEČJE DVOSOBNO STANOVANJE (59 mJ) blizu centra v Velenju, cena po dogovoru. Zamenjam tudi za manjšo hišo v Mozirju, Žalcu ali na Dobrni. © 851-044, samo od 20. do 21. ure.
DVA LEPO OHRANJENA JO-GIJA prodam za 6.000,00 SLT. ©851-241.
SUHA BUKOVA DRVA prodam. © 893-071 zvečer. IŠČEM DEKLE ZA DELO V BISTROJU. Bistro Brina, Loko-vica 145, ©882-864. ZEMLJO V OKOLICI VRANSKEGA, prodam. (3000 m2). ©854-194.
OBČINA VELENJE: Zdravniki:
ČETRTEK, 20. 8. 1992 dopoldan dr. Friškovec, popoldan dr. Renko, nočna dr. Kočevar in dr. Friškovec.
PETEK, 21. 8. 1992 dopoldan dr. Janežič, dr. Renko, nočna dr. Kozorog in dr. Janežič.
SOBOTA IN NEDELJA, 22. in 23. 8. 1992 dr. Rus in dr. Stupar. PONEDELJEK, 24. 8. 1992, dopoldan dr. Grošelj, popoldan dr. Janežič, nočna dr. Ramšak in dr. Pirtovšek. Zobozdravstvo:
V nedeljo, 23. 8. 1992 dr. Ranko Bakulič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti ZZ Velenje. LEKARNA:
Ob sobotah in nedeljah je dežurna lekarna v Velenju z enourno prekinitvijo med 12. in 13. uro. Veterinarska postaja v Šoštanju:
Od 21. do 28. 8. 1992 Milan Matko, dipl. veterinar, Topolšica 15, © 892-236.
OBČINA MOZIRJE: - Veterinarska postaja:
24. 8. 1992 do 30. 8. 1992 Marjan Lešnik, dipl. veterinar, Ljubija ©831-219.
UGODNO PRODAMO STAREJŠO HIŠO V VELENJU. Je na zanimivi lokaciji, s kompletno dokumentacijo za preureditev v poslovne prostore. Naslov je v uredništvu.
DIMNIKARSTVO PEČNIK
Kavče 15 nova tel. številka: (063) 850-883
XX
Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest, Celje obvešča, da bo zaradi gradbenih del popolna zapora lokalne ceste Šoštanj—Florjan v Šoštanju od 21. 8. do 23. 8. 1992. Obvoz bo potekal po cesti Florjan—Metleče—Šoštanj—Metleče.
Dotrpela je
Josipina Pirnat
rojena KVARTIČ 18. 3. 1926-13. 8. 1992
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, posebej pa še gospodu župniku Horvatu, ki ste nam izrekli tolažilne besede in jo pospremili na zadnji poti.
Mož Ivan in hčerki z družinama.
BIO BLISK d.o.o., ŠMERC,
podjetje za vzdrževanje snage, Kavče 16 C, Velenje. Cenjenim strankam sporočam spremembo telefonske številke, ta je 850-886. Se priporočamo!
PRODAJALNA
mStm
Dragomira Rošer MISUNJA 170/a
62382 TeL:
0602/ 55-237
Trgovina Janko & Metka Mislinja
—	pisarniški material
—	vse za šolo
Ugodne cene Fotokopiranje!
Trgovina z gradbenim materialom
Tel.: 063/855-646, pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19., ob sobotah do 13. ure.
Trgovin« s meianlm klasom
Koroika 8 c, Velenje Tel.: 855-998
1
TOPLOTNA TEHNIKA TONK «„,.
Ljubljanska 15/b 63320 Velenje
Telefon: 063/851-210 063/853-495 Fax: 063/853-674
ZAGOTOVITE SI EVROPSKO KAKOVOST ŽIVLJENJA.
nama
SAMOPOSTREŽBA IN MIP NOVA GORICA	I
POSEBNA KLOBASA	kg/SIT 333,40	1
HRENOVKE VP	kg/SIT 522,40	I
mortadela »PRIMAVERA«	kg/SIT 393.00	I
RESTAVRACIJA
vabi na sobotno družinsko kosilo samo za 350,00 SIT ČETRTI ČLAN DRUŽINE IMA KOSILO BREZPLAČNO
ODDELEK PAPIRJA
Zvezki A/4 60 listni
OTROŠKI ODDELEK
dekliške hlače majice za dojenčke trenirke UVOZ kavbojke »JUTRANJKA«
od 97,50 SIT dalje
od 143,80 SIT dalje 196,30 SIT 3.675,00 SIT 2.803,00 SIT
V ZALOGI PAPRIKA ZA VLAGANJE kg/SIT 89,40

NOVO V ŠOŠTANJU
NON- STOP DISROiVT
O prodaja pijač, čistil, hrane O cenejši vsaj za 10% O pri nakupu nad 3.000 SIT možnost plačila na 2 čeka O velik parkirni prostor, dostopen tudi s traktorjem
Odprto vsak dan od 8. do 20, ure, ob nedeljah od 8. do 13. ure
1VOK - STOP DISKONT
V Kajuhova 12, Šoštanj (nasproti OŠ Biba Roeck)
J
VZGOJNOIZOBRAŽEVALNI ZAVOD, OSNOVNA ŠOLA LIVADA, Efenkova cesta 60, Velenje objavlja naslednja prosta delovna mesta:
—	učitelja telesne vzgoje, za določen čas, s polnim delovnim časom od 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993;
—	učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas,
s polnim delovnim časom od 1. 9. 1992 dalje;
—	učitelja slovenskega in angleškega jezika, za
določen čas, s polnim delovnim časom od 1. 9. 1992 do 31. 8. 1993.
Pogoji: Profesor ali učitelj ustrezne smeri ter opravljen strokovni izpit.
Rok za prijavo traja do vključno 28. 8. 1992. O izbiri bodo vsi prijavljeni kandidati obveščeni takoj po izteku roka za prijavo.
Doma je ostala praznina a v srcu bolečina.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice
Terezije Acman
iz Skornega pri Šoštanju 22. 9. 1911-12. 8. 1992
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za
darovano cvetje in sveče. Hvala vsem, ki ste jo imeli radi in se od nje poslovili na njeni zadnji poti.
Žalujoč
oci vsi njeni
Še enkrat bi videl, kak sonce gor gre. Bi videl, kak luna, kak zvezde blišče! Al' tema poskuša nad mano si moč ne vem nič od dneva, obdaja me noč. (narodna)
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste našega dragega moža, očeta in starega očeta
Avgusta Podgorška
(2. 8. 1914-11. 8. 1992) iz Rečice ob Paki
pospremili na njegovi poslednji poti, nam osebno ali pisno izrazili sožalje in darovali rože. Hvala g. župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke, gasilcem in hmeljarskim starešinam. Se enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam nesebično pomagali v najtežjih trenutkih in vsem, ki ste ga spoštovali kot človeka, prijatelja in
soseda.
Vsi njegovi
Srečanje domačih ansamblov na Graški gori
Valčki in polke za staro in mlado
Tista lepa Avsenikova pesem pravi: Lepo je biti muzi-kant. Lepo in še veselo po vrhu. O tem so se lahko prepričali številni obiskovalci minulo nedeljo na Graški gori, kjer so se že 17. zapored oglasile harmonike, klarineti, trobente, kitare, kontrabasi, pa tudi citre.
Ko smo opazovali vesele muzikante in prešerno razposajene obiskovalce, smo se lahko prepričali, da ljudje takšno glasbo, slovensko, potrebujemo. 13 ansamblov se je tokrat predstavilo na Graški gori in kdor ta srečanja stalno spremlja, mu ni bilo težko opaziti, da se kakovost igranja na njem vsako leto izboljšuje. Še pred letom dni smo zapisali, da so veliki križi in težave s pevci. Letos lahko to ovržemo, saj niti enemu ansamblu ne bi mogli podeliti »črne pike«, češ da »ne znajo« peti. Pravzaprav so si vsi ansambli, ki so tokrat nastopili na Graški gori, zaslužili nagrado. Ampak, žal je tako, da ga dobijo res najboljši. Tako je nagrado strokovne komisije, ki je — če smo pošteni — »obdelovala« nekoliko predolgo — dobil ansambel Šaleški fantje iz Velenja. Poslušalci so bili seveda drugačnega mnenja (kar tudi ni nič novega. Kar
je všeč strokovnjaku, navadno ne gre v uho občinstvu). Poslušalci, bili so izbrani po naključju in smo imeli srečo, da so bili od Luč do Raven na Koroškem, so izbrali Fante izpod Rogle. Ti so dobili tako nagrado občinstva, ki jo je podelilo uredništvo Radia Velenje. Očitno je imela komisija, ki jo že nekaj let sestavljajo bolj ali manj isti člani, ogromno dela, saj so si zmagovalci priigrali le pol točke več od drugouvršče-nim. Sicer pa to ni moja stvar, da bi se vmešaval v strokovne ocene, ker jaz poslušam to glasbo ljubiteljsko.
Tako smo slišali 26 bolj ali manj svežih in novih melodij, ob spremstvu bolj ali manj svežih vicev. Na koncu volk
sit in koza cela: ansambli, ki so dobili v spomin na to srečanje primerno darilo, obiskovalci, ki so se malo sprostili ob zvokih domačih viž (pa tudi ob vstopnini) in pa seveda organizatorji (KUD Ivan Cankar iz Plešivca in uredništvo Radia Velenje), ki jim je vreme bilo letos naklonjeno kot že dolgo ne.
Še nekaj bi rad pripisal ob koncu: pravijo, daje domača (narodnozabavna) glasba samo za kmete, penzioniste in hribovce. Kdor je bil v nedeljo na Graški gori se je lahko prepričal, da je ta glasba za vse Slovence — za staro in mlado.
Vili Grabner (foto vos)
Nagrade strokovne komisije
Nagrade strokovne komisije:
Zlati — Šaleški fantje — Velenje (94 točk). Mladi prijatelji — Pesnica pri Mariboru (93,5), Spomin — Novo mesto (93), Dan in noč - Velenje (92).
Srebrni — Bistriški odmev — Slov. Bistrica (87,2), Fantje izpod Rogle - Zreče (86,5), Gaj - Mozirje (82,5), Podkrajski fantje - Velenje (82).
Bronasti: Smeh (Mislinja) 71,5, Štajerski potepuhi (Ptuj) 71, Šaleški odmev (Velenje) 71, Zlate strune (Rogaška Slatina) 71.
Nagrada za najboljše besedilo: Tone Videč — Želje rudarjevega sina (Šaleški odmev), priznanje za sodelovanje Bratje iz Vitanja.
Šaleški fantje — prvi po oceni strokovne komisije...
Ob jezeru z Marjanco
Tretji termin je bil tisti pravi, saj je v soboto organizatorjem, ki so obljubljali največjo prireditev daleč naokoli, ponagajalo dopoldansko deževje, zato so prireditev prestavili na nedeljo. Število obiskovalcev je bilo resnično veliko, verjetno so bili presenečeni tudi organizatorji. Veliko je naredila dobra reklama, nekaj čudovito nedeljsko popoldne pa tudi vstopnina ni bila visoka. Miz je zmanjkalo že malo po dokaj zgodnjem pričetku prireditve, do pijače (dobro ohlajene) in jedače pa se je dalo priti. Žal pa se ni dalo priti do toalet, ker je Gost d.o.o. zaprl dostop do stranišča v restavraciji, tisto pri tenis igrišču pa ni »zmoglo«.
To, da to ni bila »prava« Marjanca so opazili mnogi obiskovalci, saj niso nastopili vsi od napovedanih ansamblov, nenapovedana pa je bila tudi Helena Blagne. Ni bilo ognjemeta, ne diska na prostem. Verjetno je razlog v tem, da se bo 29. avgusta ob jezeru posebej zgodila Noč ob velenjskem jezeru in da je prestavitev prireditve povzročila drugačno odločitev organizatorjev. Obiskovalci pa so se vseeno spraševali, saj jim je reklama in vabila na prizorišče ob jezero obljubljala več.
Atrakcija večera je tako bilo predtekmovanje za miss Slovenije '92. Dekleta, 13 jih je bilo, so se po odru sprehodila trikrat. Najprej v dnevnih, potem večernih oblačilih, na koncu pa še v kopalkah. Sedem deklet je prišlo
iz različnih slovenskih krajev, šest pa je bilo Velenjčank. Odmori med njihovimi predstavitvami so bili dolgi, zapolnjeni z glasbenimi nastopi, takoj po razglasitvi rezultatov malo po 23. uri pa so se organizavorji poslo-
vili, še vedno velika množica pa se je odpravila v noč, delovnemu ponedeljku naproti. Pri razglasitvi rezultatov in podelitvi lepotnih naslovov, smo bili spet presenečeni. Poleg finalistk za finalno tekmovanje za miss Slovenije smo po napovedih organizatorjev pričakovali tudi razglasitev najlepše Velenjčanke, ki bi dobila naslov Miss velenjske noči. Vendar je nagrado, namenjeno njej, dobila mlada Postojnčanka Metka Albreht. Najlepša je bila po mnenju strokovne žirije, ki so jo sestavljali predstavniki glavnih sponzorjev prireditve, Mariborčanka Lilijana Remik, prva spremljevalka Vlasta Jevnišek iz Žalca in druga spremljevalka Irena Cesar iz Orehove vasi. Nagrade so bile zelo lepe in bogate, saj so organizatorji pridobili toliko sponzorjev, da so obdarili prav vse sodelujoče.	(bš)
MODRO BELA KRONIKA
prometna nezgoda s pobegom in najdbo
Sredi prejšnjega tedna, ob 18.45 uri, seje zgodila prometna nezgoda v Šoštanju. Voznik kolesa z motorjem J. P. iz Lokovice je vozil po Prešernovem trgu proti križišču s Partizansko cesto v Šoštanju. Ko je pripeljal do prednostne ceste, ni ustavil, ampak peljal naprej. Pri tem je trčil v osebni avtomobil, ki ga je vozil Oto Aristovnik (50 let) iz Velenja. Voznik kolesa z motorjem je s kraja nesreče pobegnil, vendar se mu to ni izplačalo. Le dobri dve uri kasneje so ga v svojo mrežo »ujeli« velenjski policisti. Kazen bo za mladoletnega kršilca najbrž večja kot bi bila sicer.
Se en neuspel pobeg s
kraja nesreče
Dan prej, ob 10.30 uri, je nekaj podobnega poskušal voznik kolesa z motorjem, tokrat na Kardeljevem trgu v Velenju. Iz smeri Stantetove proti centru mesta je vozil kolo z motorjem mlajši mladoletnik Ž. S. iz Velenja. Iz nasprotne smeri se je pri-
peljal kolesar, otrok E. A. iz Velenja. Zaradi neprimerne hitrosti naj bi s kolesom motorja trčil v nogo kolesarja in ga pri tem lahko telesno poškodoval. Po nezgodi je Ž. S. odpeljal naprej, vendar so ga velenjski možje po-, stave kmalu izsledili. Predlog k sodniku za prekrške so za povzročitelja nesreče že napisali, če bo storil še kakšen prekršek, mu bodo kolo z motorjem zasegli (naslednji ukrep).
DEKLICA NEPRAVILNO PREČKALA VOZIŠČE
Prejšnjo nedeljo, okrog pol devetih zvečer, se je zgodila prometna nesreča na Koroški cesti v Velenju. Botrovali naj bi ji neprimerna hitrost in vožnja pod vplivom alkohola voznika osebnega avtomobila Marka Ožirja (23 let) iz Polzele ter nepravilno prečkanje vozišča 3-letne deklice N. S. iz Velenja. Ta je v nesreči dobila lažje telesne poškodbe. Kot pravijo na velenjski policijski postaji, bi bila verjetnost nesreče najbrž manjša, če bi bili starši z deklico na isti in ne na nasprotni strani vozišča.
po končani službi odšla s 36 tisoč tolarji
Krizo je treba nekako premagati. Nekateri jo poskušajo z zvijačami, krajami in podobno. Tako pravzaprav ne preseneča več toliko, da ljudje kradejo stare pralne stroje, kante za smeti ... Natakarica E. G. v enem od šoštanjskih gostinskih lokalov pa
naj bi si pomagala s 36 tisoč tolarji, kolikor se jih je nateklo v blagajno po končani službi. Odtujila naj bi jih lastniku lokala v noči iz 14. na 15. avgust.
/v tednu dni kar tri \ kraje koles
V minulem tednu so velenjski policisti zabeležili kar tri kraje
koles. Prejšnji torek, v večernem času, je brez tega prevoznega sredstva ostal A. S. iz Velenja — kolo je pustil na Kopališki cesti v Velenju. Tri dni kasneje, prav tako v večernem času, se je to zgodilo K. M. iz Velenja, kolo pa je »izginilo« s Titovega trga. Med 14. in 17. uro, prejšnjo soboto, pa je brez kolesa ostal V. A. Z njim se je mudil v Šaleku.
(z ukradenim vozilom
vna kopanje V portorož
Vročina, ki nas je prejšnji in prve dni tega tedna utrujala, je spodbudila S. R. in R. M. iz Ve-lnja k obujanju zlatih časov, v katerih za marsikoga ni bilo težko sesti v svojega železnega konjička in hajd na morje — v Portorož na ohladitev. Prejšnji petek sta okoli 23. ure vlomila v avto, parkiran na Šaleški cesti v Velenju, ga spravila v pogon, povabila še prijatelja in skupaj so oddrveli proti cilju — na kopanje v Portorož. Ko sta se ohladila, sta se S. R. in R. M. vračala proti domu. Na poti sta se ustavila v eni od gostiln v bližini Domžal. Tam so ju opazili občani. Ker se jim je zdel njun način obnašanja nekoliko neobičajen, so poklicali tamkajšnjo policijo. Od tu dalje
pa se je scenarij odvijal kot v filmu. Ko so se možje postave približali dolgoprstnežema, sta jo ta urno ucvrla v bližnji gozd ter v koruzo. Policaji so se seveda takoj organizirali in oba kmalu prijeli. Ob prihodu velenjskih mož postave so se srečali stari znanci. V kasnejših pogovorih je prišlo na dan še nekaj njunih dogodivščin. Na vesti naj bi namreč S. R. in R. M. imela še nekaj vlomov v osebne avtomobile in odvzeme teh. Specializirala pa sta se za za-stavo-750. Ker na velenjski policijski postaji ne vedo za imena oškodovancev, prosijo vse lastnike »fičkov«, da se oglasijo na postaji. Seveda, če kaj pogrešajo ali če so opazili vlom v avtomobil. S. R. pa se trenutno mudi v priporu s kazensko ovadbo vred.
opravičilo?
Naslednje vrstice so namenjene G. J. iz Velenja. Velenjski policisti se mu namreč opravičujejo, ker so ga 13. avgusta ob 23.35 uri pri legitimiranju na Titovem trgu v Velenju nadlegovali. Toda, drugače ni šlo. Sredstvo za omamo in boljše razpoloženje (indijsko konopljo) so mu morali odvzeti, pa čeprav ga je hranil v spodnjih hlačkah.
NEPREVIDNOST JE MATI NESREČE -
Prometno križišče z odcepom na Nazarje ob Savinji nem bencinskem servisu je dovolj zahtevno, za neprevidne voznike seveda še posebej. Prav neprevidna vožnja je bila najbrž vzrok hude prometne nesreče v nedeljo dopoldne, ki pa ob veliki materialni škodi na srečo ni terjala težjih telesnih poškodb.
(foto: jp)