Speci, in abb. post. II. gruppo GLASILO BENEŠKIH SLOVENCEV Lit. 25.- VIDEM, 16.-31. MAJA 1953. Leto IV. — Štev. 65 UREDNIŠTVO in UPRAVA via Mazzini, 10 - Videm-Udine Naročnina: letna 500.— lir, 6 mesečna 300.— lir. RUMORJEV OBISK tf BENEŠKI SLOVENIJI Državni podtajnik za poljedelstvo in gozdarstvo je prišel po glasove našega revnega ljudstva z običajnimi volilnimi obljubami. - Zahtevamo dejanja pred 7. junijem, ker od obljub ne moremo živeti Le imejte hrame svoje vi ravnine in vrté, dajte mi planine moje, dajte moje mi gore 1 Josip Pagliaruzzi - Krilan Zakaj so zasovraženi slovenski duhovniki v Beneški Sloveniji Državni podtajnik za poljedelstvo in gozdarstvo, on. Mariano Rumor je dne 5. t. m. obiskal Beneško Slovenijo. Tega vladnega zastopnika so sprejeli v Sv. Petru Slovenov tamkajšnji župan' Birtič, znani polkovnik Olivieri, duhovščina in Precejšnja skupina ljudi, ki so jih pripeljali nalašč v ta namen v Sv. Peter Slovenov iz raznih krajev Beneške Slovenije s posebnimi avtobusi. V Rumorjevem spremstvu je bil videmski prefekt, dr. Mozzi, dalie predsednik Pokrajinskega sveta odv. Candolini, po-k'ajinski tajnik demokrščarske stranke, dr. Berzanti, načelnik kmetijskega nad-Gorništva, dr. Poggi, vladni komisar zavoda za gorsko gospodarstvo, odv. Bor-gomanero, načelnik gozdnega odseka, dr. Calzolari, dalje dr. Braidotti za Zvezo Zadrug, dr. Angeli za Kmetijsko nadzcr-hištvo, čedadski župan odv. Felizzo in še Pinogo drugih več ali manj važnih funkcionarje-/, ki jih tukaj ne bomo našte Vali. Obisk državnega podtajnika s tako številnim spremstvom je vzbudil začudenje pri naših ljudeh, ki si niso nikoli mislili, da je naša dežela tako važna, da Vzbuja pozornost tolikega števila funkcionarjev, ki vse do danes niso hoteli Videti potreb tega predela videmske pokrajine, ki se nahaja v katastrofalnem gospodarskem položaju. V Sv. Petru Slovenov je dal on. Rumor Nekatere izjave, ki so naravnost smešne Obljubil je namreč, da bodo v kratkem Vključili Beneško Slovenijo v območje iz-fcoljševalnih del v gorskih krajih in kot Oan vlade se je zavezal, v tem smislu Nikakor ne moremo razumeti kake Uaj bi te obveze on. Rumor j a imele v tližnji prihodnosti kakšen učinek, ko je Vendar znano, da je bil zakon o pasiv-gorskih krajih odobren in potrjen že Pred letom dni tako v parlamentu in v ^natu in da je že sam po sebi obvez Post, ki jo mora vlada izpolniti. Jasno je torej, da je tudi to ena iz-n,ed tolikih volilnih bomb, ki jih vladna stranka uporablja, da bi prevarala naše Volivce pri bližnjih državnozborskih volitvah. prav zaradi tega sc spremljali visokega rimskega zastopnika odv. Pelizzo, •temokrščanski kandidat za senat v na-volilnem kolegiju in drugi veljaki Njegove stranke, ki so vsi zainteresirani tem, da zmaga pri volitvah tista vla-Sa, ki noče priznati naših pravic, čeprav 1,4 ta način krši jasne mednarodne obse. To in ničesar drugega se ne skriva o, bi ministrstvo za kmetijstvo in gobove, na katere so se obrnile naše ob-fihe s prošnjami še lansko leto, že po-sktbel za zneske, ki so potrebni za pc-tem krajem za dvig dohodkov naše-§a Prebivalstva, ki mora živeti v največji edi. Vlada je imela dovolj časa in tu-® možnosti, da bi to že storila. Bučna reklama vladnega časopisja z Velikimi naslovi kot: »Nadiška dolina V|tljučena v izboljševalna dela«, »to je poročilo, ki ga je državni podtajnik dal ' er&j ploskajočemu ljudstvu v Sv. Pe-taki in podobni naslovi niso nič rUgega kot volilna propaganda, ki ima ^Uien, da bi še enkrat prevarala ljud- stvo Beneške Slovenije in pridobila njegove glasove za demokristjane. In tudi če bi bil naš okraj že vključen v izboljševalna dela za pasivne gorsite kraje, ne vidimo v tem razloga za takšno propagando, ko pa je vendar vsem znano, da omenjeni zakon predvideva državni prispevek v obliki predujma, ki znaša komaj eno milijardo lir za tekoče leto za vse gorske predele videmske pokrajine. Tako majhen predujem ne bo mogel omogočiti raznim kreditnim zavodom, da bi lahko dovolili kmetom zadostna posojila, ker je premajhen. Poleg tega pa moramo še upoštevati, da bo moral, kdor bo hotel izkoristiti to odredbo, skozi dolgo in komplicirano birokratično pot, ki je naši ljudje nikakor ne bodo mogli prehoditi. To je bistvo stvari, okrog katere uganjajo toliko trušča in ki ni grad, kot bi jo hoteli prikazati, ampak komaj, komaj slamnata koča. Dobro bi bilo, da naši ljudje premislijo o tem, kar smo jim tukaj povedali. Premisli naj predvsem naša duhovščina, ki ji je poverjena naloga, da poučuje naše ljudstvo tudi na drugih področjih, ne pa samo v cerkvenih zadevah. Tu nočemo mi propagirati za ali proti eni ali drugi stranki. 2e v samem začetku smo proglasili našo popolno neodvisnost nasproti kateri koli politični stranki. Tu gre za to, da bi se ne pustili prevarati, pa naj pride taka prevara od katere koli strani. Sedanja vlada ima na vesti najtežje odgovornosti zlasti v postopku nasproti naši narodni manjšini in to na vseh področjih: gospodarskem, kulturnem, političnem in narodnem. Veliko napako bi napravili tisti, ki so jim te stvari znane, če bi se zopet pustili prevarati. Težko se je človeku prepričati, da v kraju kjer je ljudstvo tako verno, da ne odpre svojih ust, če ne imenuje božjega imena, imajo slovenski duhovniki, ki so tudi oni namestniki Kristusa takšne ljudi, da jih smrtno sovražijo, človek, ki so mu te stvari neznane, se bo vprašal, kdo da so ti ljudje, ki smrtno sovražijo našo slovensko duhovščino. Od poštenjakov bo zvedel, da so ti ljudje narodni izdajalci, kateri hočejo, da bi naši duhovniki žrtvovali vero in cerkev za njihove politične in raznarodovalne namene. Ti narodni izdajalci hočejo, da bi slovenski duhovniki s pomočjo cerkve uresničili to, kar niso mogli uresničiti oni v 87 letih. Duhovščina naj bi raznaro-dila naše prebivalstvo in pridigala v cerkvah, da kdor je zaveden Slovenec in kdor se ne odpove slovenskemu jeziku bo šel v pekel itd. Ker pa naši duhovniki vejo iz Kristusovih besed, da so nebesa ustvarjena ne umili limimi I limili.IHI.III m inumimi II.!.!,!,!,,,!,,,!,!,,,,,!,,.......................................................................................................................................................................... Furlanija in deželna avtonomija Kaj smo izgubili s tem ker še ni bila uvedena deželna avtonomija Furlaniji Nihče re more zanikati velikih koristi ki bi jih predstavljala dežeLna avtonomija za bodoči razvoj Furlanije, tista deželna avtonomija, za katero so r>e pred časom tako zavzemali krajevni predstavniki krščanske demokracije, predvsem pa Tessitori. Dokaz za to nam nudi Sicilija, ki je bila še pred nekaj leti med najbolj pasivnimi deželami Italije. Danes, po zaslugi deželne avtonomije pa je ta dežela izvedla že celo vrsto velikih javnih del, ki so bila v najkrajšem času dovršena. Naj navedemo tu spodaj nekaj številk, ki smo jih povzeli iz avtonomističnega tednika Sicilije »Gazzetta del centro« in katere potrjujejo naše trditve: Gradbena dela (obnova). Hiše za brezdomce in za ljudska stanovanja: stanovanjskih prostorov 49.500; poslopja za javne urade in cerkve: kub. m 94.339; šole: učilnic 4.001; privatna stanovanja: stanovanjskih prostorov 181.000 Nove zgradbe: hiše za brezdomce ir. ljudska stanovanja: prostorov 17.623; javna poslopja in cerkve: kub. m 456.000; šolska poslopja: učilnic 708. Zdravstvene naprave: vodovodi: km 127.014; kanalizacija,: km 49.862; novozgrajeni vodovodi: km 476.873; nove bolnišnice: 1.653 postelj; klavnice: zazidana površina 6.389 kv.; mostovi v dolžini do 10 m : 47 ; mostovi dolgi nad 10 m : 19. Poleg tega so izvršili r.a Siciliji namakalna in izboljševalna dela ob morju, za katera so potrošili več milijard. Od konca vojne pa do junija 1952 so v celoti potrosili na Siciliji kar 124 milijard lir in pri tem zaposlili delavno silo za 35 milijonov delovnih dni. V to pa niso všteti štirje veliki nasipi, ki so jih zgradili za kmetijski in industrijski razvoj dežele. V zadnjih dneh pa je deželna skupščina na Siciliji odobrila še en zakon, ki predvideva vporabo 25 milijard lir, ki jih je država prispevala kot »sklad državne solidarnosti« v smislu sicilijanskega deželnega statuta. Poleg tega je država že nakazala 12 milijard za izboljšanje poti, 8 milijard za gradnjo ljudskih hiš, tri milijarde za ustanovitev in okrepitev industrijskih naprav in dve milijardi za povzdigo kmetijske proizvodnje in trgovske izmenjave. To so ogromne številke, ki pričajo, kako velike koristi prinaša deželna avtonomija. Te številke bi morale služiti tudi našim ljudem in vsem Furlanom kot podlaga in opomin, da se je treba še naprej boriti za dosega naše deželne avtonomije. Kakor Sicilijanom, tako so tudi r.am priznali posebne potrebe in probleme (Furlanija je pasivno področje in ima na svojem ozemlju močno slovensko et- nično skupino). Prav zaradi tega je bila v republiško ustavo vnešena določba, da je treba prišteti tudi Furlanijo med dežele, ki morajo dobiti upravo z avtonomnim statutom. Furlani ne smejo pozabiti kdo so tisti, ki so odgovorni, da še ni prišlo do take avtonomije v njihovi deželi. Vsekakor pa si jih morajo zapomniti pri bližnjih volitvah, ker ti ljudje ne zaslužijo, da bi v državnem parlamentu zastopali Furlanijo, katere koristi so v celoti izdali. IIIIIIIIIIIUllllllllllllllllllllllilllllilllllllllilllllllllllilllllCIIIHIIIIilllllilll] •I I • O problemih razljudenja gorskih predelov in o težavnem gospodarskem položaju prebivalcev gorskih krajev, se je govorilo na prvem vsedržavnem kongresu »Združenja gorskih prebivalcev« (Movimento Gente della Montagna), ki je bil dne 26. aprila v Milanu. Ta kongres je bil zelo važen, ker opozarja državo na naloge, ki jih je dolžna izpolniti v korist gorskim prebivalcem, kar bi bilo potrebno predvsem za področje Beneške Slovenije. Med številnimi udeleženci kongresa, ki so prišli iz vseh italijanskih dežel, so bili tudi slavni znanstveniki in tehniki kmetijsko-gozdarske stroke, znani poznavalci gorskih problemov in visoke osebnosti alpskih predelov. Pač pa ni bilo na kongresu nikogar, ki bi zastopal naše kraje in to je vsekakor bila njegova pomanjkljivost. Beneška Slovenija je nedvomno najbolj zapuščen gorski predel v vsej Italiji in tu so najtežji gospodarski pogoji. Dovolj je če navedemo, da se je v nekaj več kot desetih letih število prebivalstva zmanjšalo za eno penino. Na tem ustanovnem kongresu »Združenja gorskih prebivalcev«, je njegov predsednik general Emilio Battisti sintetiziral njegove značilnosti takole: »To je izrecno demokratično združenje, popolnoma in strogo nepolitično, ima moralen značaj, izključuje kakršno koli posebno linijo in ima namen, da izpopolni predpise zakona iz leta 1952 s tem, da se loti rešitve tistih problemov, ki jih omenjeni samo za Italijane in ker ljubijo svoj ha-red in svoj materni jezik, nočejo uresničiti želje narodnih izdajalcev in italijanskih raznarodovalcev. Zaradi tega pa jih štejejo oblasti, kot »antipatriote« in vanti Italiane«. Ni dolgo časa od tega, ko je nek zelo ugleden slovenski duhovnik nadiških dolin izjavil, ko je imel svojo pridigo v cerkvi, da bi bili tudi slovenski duhovniki »patrioti«, če bi pomagali izbrisati v naši deželi, stoletne stare in svete navade našega ljudstva. To kar je povedal tisti duhovnik je resnica, ki jo italijanske oblasti ne morejo na laž postaviti. Ako bi naši duhovniki postali propagandno orodje v rokah sovražnikov slovenskega ljudstva, ki brez težav dosegli vse, kar bi zahtevali od italijanske vlade in bi se jim najbolje godilo. Kajti v Beneški Sloveniji živijo dobro samo preganjalci, pretepači in tri-koloristični zločinci. Za poštene ljudi in za zavedne Slovence ni dela, ne kruha. Tem ljudem so odvzete najosnovnejše človečanske in narodnostne pravice. Zato je danes bolj kot kdaj koli prej potrebno, da se duhovniki v Beneški Sloveniji, strnejo skupaj z vsemi tistimi zavednimi Slovenci, ki se bore za resnico in pravico, za boljše življenje beneških Slovencev. V tej skupni borbi bodo našli še vsakovrstnih sovražnikov, ki pa jih bomo z njihovo pomočjo razkrinkali tako, da se bodo sramovali kazati njihov obraz pred našim ljudstvom. Predan Izidor. zakon ne more predvidevati in da izraža težnje gorskih prebivalcev, ki čutijo, da se jim kruši zemlja pod nogami in si ne vedo pomagati drugače kol da zapuščajo svoje rodne doline in gore, kar je velika škoda ne samo za gorsko, ampak tudi za državno gospodarstvo na splošno.« če so res cilj in namen Združenja taki, kot jih je navedel general Battisti, se z njimi rade volje strinjamo tudi v imenu beneških Slovencev. Pridružujemo se brez r.adaljnega takemu gibanju, ker nihče ne pozna bolje kot mi strahote bede. Temu je priča 15.000 naših roiakov, ki se klatijo po svetu na lovu za koščkom kruha, ki jim ga revna domača zemlja ne more doti. Popis prebivalstva v Jugoslaviji Po rezultatih ljudskega štetja je imela Jugoslavija na dan 31. marca leta 1953 skupno 16 milijonov 927.275 prebivalcev, od tega 8,211.284 moških in 8,715.991 žensk. V primeri a zadnjim popisom prebivalstva z dne 15. marca 1948 se je število prebivalstva povečalo za 1,155.000 ali za 7,3 odstotke. Obmejni promet med Avstrijo in FLR3 Med Jugoslavijo in Avstrijo se je začel v smislu gleichenberškega sporazuma, mali obmejni promet. Po tem sporazumu lahko dvolastniki zemlje prekoračijo meje in obdelujejo svoja zemljišča na nasprotni strani. PRI NAS IN PO SVETU MALIK V LONDONU — Novi sovjetski poslanik v Londonu, Malik je pretekli teden prišel v London in zasedel svoje službeno mesto. PAUL HENRI SPAAK je bil ponovno izvoljen za predsednika skupščine evropske premogovne in jeklarske skupnosti GENERAL GRUENTHER NASLEDNIK RIDGWAYA — Za naslednika generala Matthewsa B. Ridgwaya je predsednik ZDA Eisenhower imenoval generala Alfreda M. Gruentherja kot vrhovnega zavezniškega poveljnika v Evropi. GENERALNI SEKRETAR OZN Ham-merskjoeld je odpotoval iz New Yorka na pettedenski obisk v Evropo. Teden dni bo ostal v Stockolmu, nato pa to obiskal 2enevo, Pariz in London. JUGOSLAVIJA je bila soglasno izbrana za članico generalnega komiteja svetovne zdravstvene organizacije, katere šesto redno zasedanje se je začelo 5 maja v 2enevi. AMERIŠKA POMOČ INOZEMSTVU ima v milijonih dolarjev naslednje postavke: pomoč Bližnjemu vzhodu 469,2; pomoč Aziji in deželam Pacifika 1001; pomoč Latinski Ameriki 20; podpore za vzajemne obrambne načrte 995; podpore za vzajemno specialno oboroževanje 250; pomoč za gospodarski napredek 315; prispevki za tehnični program 140; vojaška pomoč Evropi 2534,3; skupaj 5.828 milijonov dolarjev. BOONSKI PARLAMENT, ki je bil sestavljen leta 1949, bo prenehal svoje delovanja 3. julija. Nove volitve v Zahodni Nemčiji bodo avgusta ali v začetku septembra. V ARGENTINI so zaradi neredov aretirali več političnih predstavnikov, ki so nasprotni Peronovi politiki. REZIJA U zadnjih časih gre zelo slabo z našo občinsko blagajno. Napraviti bi bilo tre ba marsikaj, a dohodkov ni nobenih. Naš občinski svet je zaradi tega v veliki sti ski, ker ne ve kam bi se obrnil, da bi dobil kakšno pomoč. Da bi se v s ij neko liko opomogla občinska blagajna, je bilo sklenjeno, da se da na dražbo sečnjo oh čiriskega gozda v črnem potoku. Ta gozd ni bogve kaj velik, a ker ni druge pomoči je treba, da se tudi ta nkoristi. žu pan g. Letič ie napravil že dosti korakov da bi oblasti uvidele naše obupno stanje a na vse prošnje ni bilo do danes še no benega odmeva, še manj pa pomoči, če vlada ne bo prišla vsaj delno na pomoč naši občini, bodo naši občinski svetnik: primorani odstopiti, ker tako ne morejc voditi naprej. BELI POTOK — Bližajo se volitve, »Gazzettino«, glasilo vladne stranke je »odkril« našo veliko bedo fn zapuščenost Pretekli teden je namreč omenjeni časopis objavil precej dolg članek in opozar jal oblasti naj vendar poskrbe, da se nam izboljšajo življenjski pogoji. Ptički si na pomlad spletajo gnezdo in tako si tudi naši vladarji v predvolilni kampanji iščejo slamic, da si spletejo stolček za se det na njem drugih pet let v Rimu. Slaba je ta slamica, ki so si jo izbrali, z njo si ne bodo spletli gnezda. BRDO Za našo dolino, turizem predstavlja dar najbuj tjeh impcrtantih problemou. Maj-edan kraj naše provincije u je tako Ijep an poleg tega, Terska dolina na e najbuj blizu Vidma od kodar judje no bi tjeli priti usako nedejo an uon čez ljeto no bi tjeli kle par nas prehnati njih počitnice (vakance). Na žalost pa, ve muoremo še dan bot povjedati, ki naš governo u ne nič pen sà za pomati naš kumiih. Naš šindik ar naša giunta kumunal so se večkrat in-teresali par več krajih, tuole ve jim muoremo priznati. An mi z našim krajam smo pisali an prosili, ki no autoritadi pridita na pomuoč našim judem. Ma sme naletjeli na gluha uha. Za Tersko do lino to nje paršlo maj neč. Drugače pa no se komportajo autoritadi s Karniio. Zvjedali smo, ki za tele kraje naše provinciie g governo stan-cjou za žvilup turistik dosti milijonu lir Sam visoki komisar za turismo e šou tu Karnijo za preštudjati kako tu ma ji pomati. U naše kraje u se nje niti parka zu, čeprou e pasou ta mez Cento, katjere smo mi deleč malo kilometru. Itako to se nas trata, potem no pravi jo, ki mi njemamo kaj za se lamentati Zatuo to ko venta, ki naši judje anjelé ki so eleejoni no se ne pustita za nuos loviti od tjeh judi, ki no majó governo tu rokih an ki kot taki so mjeli use muoč za je pomati. Kar no priclijo pre-dičat po naših vasen te mà tuole jim no vjedati, zak obečuvanja smo siti dc harla. Mi čemč late, čem6. ki governo odperi dan bót oči še za naše kraje po: mati an samo taboto čemo mu vjervati Ns prodajajmo zemje Zvjedali smo, ki to e dosti Lahou, ki no ledajo kupiti zemjo tu naši dolini. Nekateri od njih so že kupili velike kose senožeti za male soute. Lahi no če potem tele senožeti pogozditi. Z našim kra jam ve rakomandamo naše judi, ki no ne prodajejta sveta, zak en dan to se ne v je kaj o če vejati par nas. Tej, ki to e znano, to se zdi, ki no če narditi pre ce no novo ejesto, ki na če vezati Furlanijo z Avstrijo. Ta ejesta na bi muorla pasati prou gor mez Tersko dolino an skuoz no galarijo čez Muzac, priti do fekluze. Zatuo no zajtra, zemja par nas na če mjeti vos drugi valor koj tu tje-leh čašah. Za elektriCno luč Muzcu to nje soute Kaj Ijet no nam obečuvajo luč an kaj ljet ve čakamo zadibant, ki no nam jo parpejajta. Naši judje so mjeli uso dobrč volontat za lošti usé sve moči za jo par pejati, saj so ponudili gratis djelo an spravili nekej soute. Ma za to djelo nar diti autoritat na mà dati najmanj 4 milijone Ur, zak societat eletrika na če, ki materjal, ki na doptrà za parpejati luč, to plačej prjet. Po al’ njema governo 4 milijone za dati naši vasi za ji priti inkuintri. «1 ne vejà Muzac tekaj za mjeti dirit, ki to mu naredi to djelo. Mi ve kalkulamo de ja, zak, če ve se ne motimo, smo še m) citadinji od Italije tej te druzji. TER — Pretekli tjedan e bi par nas Ing. Gaggia, kandidat od liste PSDI (par tito socialista democratico italiano). Z njim e bi še dan druj, katerega ime ne poznamo. Gaggia e daržou no riunion tu naši vasi an se rakomandou našim judem, ki no dejta njemù »voto di preferenza« an kar o bo diventou »deputato« on če pensati za lošti na puošt use prò bleme ekonomike od naših krajou. Ing. Gaggia u je ospodar djelati propagando an ulačiti vodo na njega mlin saj u djela njega interes, ker tu Romi kar u bo »deputato« on če loviti pou mi lijona po mjesce plače, ma ne moremo kapiti naivnost (ingenuità) nekatjerib naših judi, ki no se preštajo za diventati »galloppini« od ing Gaggia. Ne stuojta se pustiti za nuos ulačiti od maj ednega an te judi, ki no vam gor po ura-tah vodijo kakšne Gaggia an ki magari no se vam prežentajo u imenu bloven ceu, tej ki to e tuo točalo pred kratkim, zmaškerajta je. Mi ne djelamo prepa gande a favor majednemu parti: lu. ČRNI VRH — Do ljeta 1943 ja obsta j ala u naši vasi zadost moderno urejen« mlekarna u k at j eri se je predjalavalo naše mljeko. A ker zaradi vojne an zaradi neredou, ki je ta parneslà u našo vas je mlekarna prenehala djelati an od Ijeta 1943 u črnim vrhu se mljeko djela takuo kot so ga djelali pred 200 ljeti. Se združujejo več družin kupe an se same si: Svoboda nam je zfala. Svoboda nam je iivtjenje. Za svobodo se je naš narod borit. Za svobodo smo še pripravljeni boriti se. an maslo djelajo. Sada usak človek vje, de tako predjelano mljeko ne more dat toliko koristi kolikor bi dalo, če bi biu predjelan u mlekarni, škodo, ki jo tarpi naša vas je velika, če pomisUmo, de u čarnim vrhu se dneuno mouze približno 18 kuintalou mljeka. Zatuo bi taluo dobro, de bi naš judje tuo spregledali an se kupe ložli an se postavil spet mlekarno. Stroški, ki bi se nardil za kupit tuo kar je potrjebno u mlekarni bi se plačalo u cajtu adneg-t ljeta, brez potrjebe se kratit mi iz ust, ker mlječni izdjelki boju potlé buojš pia čani. Zračunajmo an vidimo kulku mili-jonou lir se je zgubilo u naši vasi u ad r-im ljeti samo na masle, ki tak, kot ga sadà domà djelajo ga plačujejo tud pc 200 lir manj po kile kot tiste, ki se iz djeluje u mlekarni. LOG — Pretekli tjedan je biu šu tah prefetu naš šindik za zvjedit, de kaj čar kajo oblasti za nardit muost čez Nadi io, ki bi povezu našo vas s Podrščem IZ NAŠIH VASI SREDNJE SMRT NAŠE VAŠČANKE U BELGIJI Dne 28. aprila je nanaglo umrla u Quaregnon u Belgiji naša vaščanka L Podsredr.jega Marija Krizetič, poročen-; z Vizinom, stara komaj 51 ljel. Ranca Marija je šla u Belgijo še pred vojno, a se je potlé varnila darpù. Kar je končala vojna je šla spet u tisto dar-žavo an je skupaj s svojim možem, ki djela tam u mini, odparla kantino. Zad nje cajte je im jela na hrani u svoji kan tini kakih 70 ljudi, med katjerimi je dosti naših ljudi, ki tam djelajo. Us je ir je bla nimar prou dobra gospodinja ar je za use prou po materinsko skarbjela Ranca Krizetič Marija zapušča u velik:' žalosti moža, tri sinove an ero hčer, k' imà tud tam blizu kantino, na domači zemlji pa zapušča brate, sestre an druge žlahto. Naj u mieru počiva u tuji zemlji OBLICA — Našemu vaščanu Zanetv Markiču se je u Belgiji, kjer že več liet djela, rodila čečica, ki so ji dali pa7 krstu ime Lilijana. kjer naši ljudje imajo puoje. Naš šindik takuo kot smo zvjedli, je lepuo povjedu prefetu, de naš ljudje so sit samo obe čuvanja an de če oblast misli še naprej takuo zaulačevat tako važno djelo naš: ljudje ne boju votai za nobednega, ČEDAD ZA POLETJE NOVI VOZNI RED VLAKOU Z dnem 17. maja je stopiu u veljavo nou vozni red vlakou, ki vozijo iz Vid ma u Čedad an nazaj : Odhodi ie Čedada u Videm: 4,40 (same ob djelaunikih); 6.0;8.08; 11.30; 14.15; 17.15; 19.30; 22 (samo ob djelaunikih). Prihodi u Čedad ie Vidma: 6.22 (same cb djelaunikih); 7.52; 9.52; 12.52; 15.52; 18.57; 20.52; 23.07 (samo ob djelaunikih) FOJDA SMO ZAČELI ZIDATI NOVO OJERKOU ČENEBOLA — Pred kratkim so raz dt-rli našo ejerkou an začeli novo zidati Stara ejerkou je bla poškodovana u času uejské od strani Njemcu, ki so u nje Priobčujemo prevod pisma, ki nam ga je poslal naš naročnik iz Sv. Lenarta, ki živi kot emigrant v Parizu. Spoštovani gospod urednik! Oprostite, če Vam pišem v italijanščini, kajti slovenski mi je težko pisati, ker nismo nikdar imeli šol v materinem jeziku. Zelo rad prebiram nMatajur«, kei ta list v resnici odgovarja namenu za katerega je bil ustvarjen. Naši ljudje so potrebovali glasila, ki bi ščitil njihove narodne, kulturne in gospodarske pravice AHTEN Pretekli tjedan je končala strokoun? Suola (scuola professionale), ki jo je vo-diu perit Ceeutto. Slušatelju te stuoie je blo 38 an so usi nardili ežame z zelo dobrim rižultatom. Kors e durou tr: mjesce. Komišjon za ežame so io sestav Ijali šolski nadzornik (direttore didattico) g. Filipič an dva učitelja SUBID — »Cassa di Risparmio« ir Vidma je podelila naši vaščanki Debelli? Gemi hranilni libret za 5000 lir, ker u šoli je bla med konkorenti, ki je najljeu še napisala temo »o važnosti in učinkovitosti varčevanja« (Importanza ed effi caciu, del risparmio). SV. LENART SLOVENOV KRAVAR — Par nas so dodelil dva milijona lir za zgradit novo ejerkou an prou bi bluo, de s tistimi soudi bi nardil tud britof, ki par nas ga njemamc Naša vas ima preko 300 ljudi ar mrliče jih muora nosit do Utane, ki je de'ec dobrih sedem kilometru. Na karnune b: streljali. Nova ejerkou bi muorla bit kor, čana oktobra mjesca. NA.) SE POPRAVI VODOVOD Naši ljudje so zlo pouni skarbi zavoj tega, ki tam kjer r.aša voda zvjera ar. od kot se začne njena napejava, je gar-d.uo nareto. U tisto vaško stjeka usaka suort umazanije, čez ljeto tam okuole pasejo tud krave an use tuo kar tud tele umažejo se stjeka u vodo, rni potlé muermo pit u vasi. Zatuo r.aj oblasti hitro poskarbijo, de se popravi, ker ie velika nagobarnost, de se u naši vasi razšir kajšna boljezen, ki bi jo prou ta voda parneslà. Voda na usako vižo je dobra an zdrava tam kje: zvjera, ma je takuo nareto, de se use u njo stjeka prou tam kjer je vaška. SOVODNJE BARZA — U čedadskim špitalu je umrii naš vaščan Kromc Marjo Ranci Marjo je biu rojen u naši vasi ljeta 19(15 an je dielu u svoji družini do zadnjega dne. Zbolù je iznenada na plučih an kar so ga pejal u špitau je bluo prepozno Fodlegou je hudi boljezni, ki ga je za djela. Pogreb rancega Kromca je biu u če oade. Na zadnjo pot so spremili pokoj nega veliko ljudi. Družini izrekamo naše sožalje. v okviru države v kateri živijo. Mislim, da v naši deželi ne manjka im telektualcev in zato boste prav gotovo prišli prej ali slej do uresničitve vaših ciljev, čas je, da prenehajo razni tuji ljudje zastopati naše ljudstvo, ker ni rečeno, da ni med 60 tisoči beneškimi Slo venci niti enega, da bi jih zastopal v par lamentu. Zgornje Poadižje, kjer žive Nemci, ima svoje zastopnike v Rimu, zakaj naj bi jih ne imeli tudi mi Slovenci? Čas bi bil tudi, da bi poginilo na naši zemlji tisto gnilo gibanje, ki ustrahuje naše ljudstvo. Tisti italijanski list, ki izhaja v Sv. Petru Slovenov pravi, da ml ne govorimo književne slovenščine (sloveno grammaticale), a pri tem pozablja povedati, da književnega jezika ne obvladajo niti Italijani, če ne obiskujejo šol v materinem jeziku. Napeti je torej treba vse sile, da dosežemo, da se bo poučevala v naših vaseh tudi materinščina. Samo na ta način se bodo mogli vzgojiti novi kadri, ki bodo znali voditi naše ljudstvo po ravni poti Mislim, da vsega tega predsednik vlade De Gasperi in njegovi podrejeni ne morejo zanikati, saj ne prosimo drugega kot priznanje človečanskih pravic. Vztrajajte bratje in pogumno stopajte po poti, ki ste si jo začrtali in Bog naj vas vodi. Z bratskimi pozdravi. Evgen Skaunik. mucrli poskarbjet, zak britofa smo po-trjebni še buj kot nove ejerkve KOZICA — Preteklo nedejo smo pra znoval našega patrona. Ob tisti priliki so tud blagoslovil nou marmornati oltar, ki ga je nardila dita bratje lurco iz Čedada. Tisti dan smo tud mjel inaugu-racjon obnovljenega mosta, ki gre čez rjeko Kozico an ki je biu podari u cajtu zadnje vojske. Zlo topla nedeja je parvabla na praznik pouno ljudi iz vseh vasi Nadižke do line. Bla je tud »peska« z ljepimi darili. TAJPANA En kumun, ki je najbuj pasiven to je tipajski. Tuole so priznali še videmski au-teritadi. Ce no majó te autoritadi no mar košjence zakuo no nejčejo ožonerati naše judi plačuvanja tas. Tele to je punt, ki naš konsej kumunal o bi muoru tou-či. Nekateri na če priti nam pravit, ki tase to muore plačati. Ma to nje itako; tase o muore plačati človek, ki o more plačati. Naši iudje tega no ne morejo, zak zemia par nas na je magra an tuo, ki ve Vsakdo lahko dopisuje v »Matajur". Dopise !po-šljite na uredništvo v Vidmu, ul. Mazzini št. 10. Dopisi morajo biti vsi podpisani iu naveden naj bo tudi naslov dopisnika. Nepodpisani ali nečitljivi rokopisi bodo šli v koš. pardjalamo smo plačali desatkrat tuo, ki to vejà. Judje no majó se uniti, če no boju tjeli mjeti kak rižultat. A kapo njih nC majó se lošti težje, ki no najbuj se kapč kako to mà lotati za morjeti otenjiti cicr nero.Nc majó je pomati an jim beti sim pri blizu. Bok majedan o no bo móu ko rajže se lošti indavant an dok, če te ke teri, ki korajža na mu ne manča, ma ki judje no mu nejčejo stati blizu, naši vasi no ne boju mjele maj neč. Unjon na če use storti otenjiti! S TREBUHAM ZA KRUHAM — Mjesca marca an aprila to šlo iz našega komuna po svjetu se kruha služit 174 djc-louceu. Tele to je regal, ki naš popou e móu dan od governa an od tjeh judi, ki no hodijo prašat naše vote. TORJAN MAŽEROLE — Nek adeokat iz Vidma je paršii u našo vas an se prebližavu ljudem za jim priporočit, de duo bo dah »voto di preferenza« nekemu kandidatu vladne stranke mu boju dal 500 lir. Skupini naših ljudi, ki so se ponudili za tuo nardit je ta gaspuod povjedou naj par1 nesejo u Videm »elenko« usjeh tistih ki boju votai za tistega an de usjem kupe bo soude dau. Tuole jasno kaže kuo se tisti kandidati tučejo za rimski stolček an kakšna ie njih poštenost. DREJAN — Preteklo sobotu ne je- po ločila naša vaščanka Ida Skandini. Poročila je Gina Calcaterra tz Rončis par Torjanu. Mlademu paru želimo punir sreče an vesejà. GORJANI BREG - FLIPAN — So 'dve vasi naše. ki od r.jih so pouno pisali žomaljl. Lanf kar so ble votacjoni za konsej kumunal r.aših judi te šlo votuat koj 9 par čent Zatuo ljetos so paršii žvelto nam manifeste klaaat po zidjeh, ki na ljetošnj« votacjoni ve muoremo jeti votuat an no nas strašijo, ki te, ki ne puojde o bo muoru plačati multo. Naši judje So skl? nili jeti sousje na votacjoni, ma njih vot no če notre vreči prazan, zak nejčemo več, ki c majedan partit nas ulači za r.uos an s tjem Cemó pokazati autorità-dam naš protešt kuontri tratamento, fcl no za nas riservajo. •iiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiihiiiiiiiiiiiiii» POŠTA Z. A. — BREZJE — Sij t# ùdaró, če prodaš 5 gjornaljou usaki bót. Soute poč-ji po puošti usaki mjesac an za Je poslati sarvijaj se našega »Conto corrente posta-le«, ki on nosi tele numer ; 24/7418 - TJdin*- PLATIŠČE iiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiiiiiniiimimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiininiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiimiiiMimimimiMimimimimimimimimimimiiiiiiiiimimimiiii uhi mn 11 umu um i.i 111111 ■ ■ 11 ■ i ■ 11 ■ 111 ■ 11 mi PODBONESEC Kuo bo z našo mlekarno lil)l!ll|llilllll!l!l!|lll|ll!|l|!|l|l|l|j|llll!llllllll!i|l|l|l|l|l|l|l|l|l|l|[|.|lll|l|||l|l|l|l|lll|llllllllllll:ll|lll|i|>ll|:|l|l|l|in-|:|HII|!|l|l|!| I I I li II I I l|||iri||||||||||l|| r te o Štev. 65 »MATAJUR«- JOSIP PAGLIARUZZI - KRILAN iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiii Tudi ta je naš sosed — iz Kobarida. Tu se je 26. maja leta 1859 kot sedmi, predzadnji otrok rodil očetu Izidorju, izobrar ženemu možu, ki je za svojega županovanja ukrenil marsikaj koristnega za svoje rojake, in materi Mariji, rojeni Kurinčič. Prvi pouk je dobil v domači šoli pri dekanu A. Jekšetu, dobrem dru žinskem prijatelju, nato so ga leta 1868 poslali na goriško vadnico in čez dve leti v gimnazijo. Tu ga je učil tudi Fr. Levec, njegovo napredovanje v šoli sta pazno spremljala Anton Klodič - Sabla-■donski, ki je bil poročen z njegovo sestro Matildo, in Simon Gregorčič, ki je k Pa-■gliaruzzijevim pogosto zahajal, ko je bil kaplan v Kobaridu in še tudi pozneje iz * le gorje naj mi izmije, srce vroče ohladi! Nesrečna ljubezen jo je rodila, veje pa iz nje moški ponos in samozatajevanje. Leta so tekla, mladi pesnik se je pridno izobraževal, prebiral italijanske, nemške, francoske pesnike, predvsem pa se je uči) ob srbski in domači narodni pesmi, ki bo pustila vidne sledove v njegovem delu. Rasla je njegova izrazna sposobnost, oblikovno se je stalno izpopolnjeval, ker je svoje pesniško poslanstvo jemal sila resno. In še nekaj — homatije na Balkanu so v letih 1877—78 usmerile pozornost. vse javnosti na jug v Bosno k bratom, ki še ječe pod jarmom nevernikov — sprememla se je tudi tematika njegovih pesmi. 18. nov. 1877 je zapisal: Kako bi mogel mirno zreti jaz brata svojega gorje? Kako veselo mogel veti, ko njemu bol mori srce? če ie preje pel o ljubezni, o lepota!: rodnega kraja, če je v baladah in romancah slikal prizore iz idiličnega kmečkega življenja, je pa njegova pesem se daj ostra politična obtožba in klic bratom na pomoč: Na noge hrabri vi junaki, na noge bratom na pomoč, ki jih pod turškimi divjaki obdaja robstva tužna noč! Balkanski boji za osvoboditev jugoslovanske raje, zasedenje Bosne in tragični dogodki iz zgodovine Slovanov so dali snovi za njegove balade: Trije grobovi, Stara mati, Rada, Na bojišču in Smrt carja Samuela, ki slovi kot njegova stvaritev : Car Samuel sedi na skalnem gradu, ki pečem nad Prilipom ob prepadu; sam car sedi, ob mizo roko pravo, ob roko sivo si podpira glavo. Ista je termatika tudi v obsežnejših pesnitvah Smrt Indža vojvode, Samodi-ve - Samovile, epska kantata Sveti Ciril in Metod, ki šteje kar 418 verzov, pa -------------------------------------- V v X pripoveduje, kako sveta brata prl11 III Illuni 111 llllll lllllilllllll I Ulil I.IMI 111 III II 111111 II II II III Ml IHIIIII II I lil 11 11 III III II I III 11 II II II 11111111 II 11 II III 111 II 11 |i| Il1111II lili II /VAN TRINKO: Po slovenskih cerkvah je bila od starih časov v navadi slovenščina, še zdaj se je ohranila marsikaka melodija z do-tičnim besedilom, ki sega precej nazaj v stare čase, vsaj očividno gregorijanskega značaja in izvora. Tako n. pr. pesem za Božič, za Velikonoč, za sv. Rešnje Telo in še kaka druga. Ljudstvo prav rado poje v cerkvi tudi pri tihih mašah, in v tem se povsem odlikuje od Furlanov. Duhovniki so se sami spisavali ali pa prevajali katekizme in pridige in druge potrebne stvari. Ko so se začele tiskati slovenske pobožne knjige, so si jih radi preskrbovali, žalibog, da se stari rokopisi niso ohranili! Pač pa obstoja še zdaj silno zanimiv, mešan latinsko-slovensko-laški zapisnik iz leta 1497, v katerem pravi neki Johanes civis Vegle, da je CERKEV SV. KVIRINA PRI SV. PETRU SLOVENOV |ll šentlenartskim narečjuj Bepo iz Sv. Lenarta je biu zlo bistro-uman an dobar djelouc, samuo je imeu tisto napako, de se mu je previč dopadlo vino an zatuo je dostikrat pozabiu tu pondejak iti na djelo, zak je mislu, de je še nimar nedeja. En pondejak je šu čez Staro goró u Oborče an ker je vjedu, de tle točijo dobró vino je hitro stopu u ta parvo oštarijo, ki je sreču. Spiu ga je en liter, potlé še pou an še an še, dok se nje upianou. Takuo je pozabiu iti nazaj damù. Drugi dan se je vraču darmi, a kot je bla njegova stara navada, se je ustavu prjet tud u oštariji u Sv. Lenaitu. Par-jatelji kar so videl Bepuna so mu hitro uprasal, de kuod je hodu en dan prjet. de ga njeso videl. Bepo, ki je imeu nlmar parpravljene tesjede za zašit drugim usta je odguo-riu, de je biu šii gledat »živalski vart« (giardino zoologico) u Oborče. »Kuo, kuo, praviš Bepo, živalski vart je u Rime ne pa u Oborčah« mu nazaj povjedó parjatelji. Bepo preuzame besjedo an hitro jim odguori: »Al ga ne poznate? U Oborčah je nimar biu živalski vart. Tam živi Lesjak, Vuk, Puš, Jazbec, Medved, Lesica an druge.... živali.« Usi tist, ki so bli u oštariji so se muor-li smejat na tiste besjede an na zadnje dat pni Bepu, ker je povjedu resnicu. Sa u Oborčah so skoraj usi hišni priimki, imena od živali. III Mirni I IH III lili MIH M I MII II I 1111111111111111! prevedel de latino in sclabonica lingua letne zapuščirS^l Bratine sfete marie szergneu (Bratovščine sv. Marije v Cer-njevu). Ta rokopis, kakor tudi nekaj novejših rezijanskih tekstov, je obelodanil v Petrogradu poljski učenjak vseuč. prof. Baudouin de Courtenay. Obširno ìazpravo o černejskem, prvem slovenskem datiranem rokopisu, je napisal pokojni dr. Oblak. Kar se cerkvenih stavb tiče, spadajo najstarejše sedanje cerkve navadno v XV. stoletje. Zanimive, dasi prepioste so gotične cerkve sv. Kvirina v šenpetru, cerkvica pri Lipi ob cesti iz Senpetra v Fodbonesec, smetišče sv. Ivana v znani Landarski jami, stara, sedaj osamela cerkev sv. Silvestra pri doljnji Mersi in še druge. Pri nekaterih je vzidana plošča z gotičnim, elegantno vrezanim imenom Maister Andre von Lack. Proti kcncu XV. stol. so se precej živahno zidale nove cerkve ali prezidavale stare. Takrat so izginjale seveda najstarejše, med temi cerkvica sv. Ivana v jami, ki se omenja že leta 888, dočim je danes obstoječo sezidal Maister Andre von Lack leta 1477. O prvi rezijanski cerkvi govori neka listina iz leta 1200. Med Terskimi Slovenci je stala najbrže prva cerkev na Brdu (Lusevera). Vzidani so namreč v sedanjo ostanki prvotne cerkve z okraski v romanskem slogu, kar priča, da je prvotna segala nazaj najbrže v XII. stoletje. O svetišču na Stari gori se trdi, da je nastalo že v VIII. stoletju toda to ni gotovo. 1SVAN TRINKO: MAH JiiiiiiiiiiiiiiimiMiiiiimiimniiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMimimiiiiiiimimimiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiimimiiiiiii ČRTICE IN SLIKE IZ BENEŠKE SLOVENIJE Bratec in sestrica (Konec.) »Ko te nečem, nečem !« Hotel je reči: če pravim, da te nečem, nečem. A ni zr.al, sirota! Deklica je silila s tolažbo, a on se je *azkačen zagnal vanjo, ju suval in tepel. Deklica, dobra deklica je užaljena do ^ha duše nesla obe pesti k očem, skrivila Ustne in udarila v glasen jok. Počasi in jokaje se je pobrala domov. Ho jo je deček videl tako. se je ven-^ar vpokojil, nesel prste k nstecem, sklonil glavo in gledal za deklico. Naposled je prišel konec žalosti, kričanju, solzam in malčku obenem. Bolezen ga je kar čez noč zgrabila. V *tlri in dvajsetih urah ga je med groz-*J®i bolečinami umorila... In konec je bilo drobnemu življenju. Kje je sedaj materino veselje? Kje nada in ponos? Kje veselo kričanje? Kje zgodnje modrovanje, kje šala, kje šum-ni smeh, razlegajoč se in zveneč kakor glas srebrnega zvončka?... Stric, katerega sta le v jeseni videla in katerega sta posebno rada imela, jima je zapel v spomin: Kot po temnem neb., i žvižgajoča strela kruta smrt pri meni mimo je letela. Dve cvetoči cvetki potom pokosila, dva mi bridka meča v srce zasadila! črni oblak nesreče se neprestano vlači sem ter tja in ne vpraša, kod meče temno senco. Smrt divja od vrat do vrat. Slepa je in neizprosna; vsejedno je zanjo, če zadene osemdesetletnega onemoglega starca ali pa komaj povojev oproščenega, bujno cvetočega malčka !... Ah, ta smrt! Povojna črtica Revni so bili. Skromno hišico so imeli, nekaj obdelane zemlje, par majhnih travnikov, dobro sictr, toda edino. Oče je bil, dokler je bilo mogoče, jako priden in skrbljiv in živele se je, skromno res, a pošteno in zadostno. Mlada mati je porabljala vse svoje moči, da bi uspešno pomagala, kakor je le mogla in znala. Imela sta dva otroka, katera sta jima bila v veselje in vzpodbudo. Živelo se je torej. V dušah je bilo jasno, v srcih mir in ljubezen. Več niso zahtevali. Toda prišla je nepričakovana ura. Oče je hudo zbolel. Delo je zaostalo in mala družinica je prišla v dolg, sam na sebi ne velik, a za tako hišo vendar občuten. Oče je počasi okreval in začel premišljevati, kako bi popravil zamujeno in zamašil napravljeno vrzel. Trudil se je dan. in noč; hodil je tudi na delo k drugim, da bi si kaj zaslužil. Doma so ku- povali samo, kar je bilo neizogibno; trgali so si pri ustih, štedili pri obleki in obutvi. Borili so se za življenje in živeli še bolj skromne nego prej. Prišla je vojna. Moj Bog! Očeta so poklicali pod orožje. Kdo bi bil kaj takega mislil? Neznosen udarec za družinico! Vse je šlo z očetom; mir, udanost v usodo, upanje v bodočnost, vse! Omajal se je glavni steber hiše; prva nevihta jo vrže na tla! Mati, že tako izmučena, je začela hirati od skrbi in žalosti; otroka sta strar dala. Vsak mesec je prišlo nekaj pičlega pomočka v denarju; a mesec je bil dolg in pomoček premajhen za trideset dni. Moj Bog, kaj bo! Upnik je zahteval svoj denar češ revščina je, potrebujem ga! Ni ga potreboval, a srca ni imel. Kravico, dobro, ljub- ljeno kravico je vzel za dolg. Mati je tožila, otroci so jokali za kravico kakor za dragim mrličem; vsi skupaj so stradali. Očetu so pisali, še to mu je manjkalo! Njemu samemu se je trdo godilo; misel na ženo in na otroke ga je spravila v obup. Niti najmanjši žarek upanja mu ni pretrgal temnih oblakov na grozečem obzorju. »Kaj bo? Kaj bo?« se je vpra>-ševal, »kaj bo? Kaj bo?« »Kaj bo? Kaj bo?« je strahoma ponavljala mati in pešala in stradala. Pešala in stradala sta tudi otroka. Videla sta obupano mamo.... Niti jokati si nista upala. Tiho sta trpela uboga otroka in gladovala. Sosedje so iz usmiljenja pomagali za silo. Toda vsak je imel svojo skrb in svojo žalost in vsakemu je zijala nasproti negotova in temna prihodnost kakor grozna pošast, da je skrbno varčit. Saj ni bilo bogatinov med njimi! »Mama, ali se tata kmalu vrne?« je vprašal zdaj pa zdaj Mihec. »Mama, ali kupi zopet kravico, kadar pride?« je ponavljala Nežica. Mama ni znala kaj odgovoriti (Nadaljevanje sledi ) JBjudska pravfjica : ZdjBC Ìli klTI6t Kup na debelo ŽIVINA ZA ZAKOL Po kg. Krave L. 210 do 230 Voli » 240 » 260' Jenice » 255 » 275 Ovce » 155 » 170' Kczé » 90 » 100 Kozliči » 395 » 420 Ja rta » 330 » 355 Fraseta » 265 » 275 ŽIVINA ZA REJO Po glavi Krave mlekarice L. 145000 do 190000 Jenice breje » 1450C0 » 180000 Praseta za rejo » 5000 » 7500 PERUTNINA - ZAJCI - JAJCA Po kg. Kokoši L. 650 do '700 Piščanci » 750 « 800 Race » 525 » 575 Purani (dindje) » 550 » 600 Zajci » 275 » 295 Cibeta » 180 » 250 Jajca usako » 24 » 28 ŽITARICE Po kuintalu Ušenica L. 7700 do 7800 Sjerak » 5680 » 5770' Ušenična moka » 8400 » 9500 Sjerkova moka » 7250 » 7350 Ušenični otrobi » 5150 » 5300 SENO Po kuintalu Detjelsko seno L 440 do 4750 Navadno seno » 3350 » 3650 GRADBENI LES Po kubičnem m Bukovi hlodi L Ul O o n. o 16000 Orjehovi hlodi » 17000 » 18500 čerješnjovi hlodi » 17000 » 18000 Smrjekovi hlodi » 15500 » 16250 Kostanjevi hlodi » 15000 » 16000 Jesenovi hlodi » 1850 » 20500 DARVA’ Po kuintalu Bukove darvà suhe L. 800 do 850 Bukove darvà surove » 750 » 800 Mehke darvà » 640 » 700 Bukovo oglje » 2800 » 3000 SADJE AN ZELENJAVA Po kg. Jabolka L. 20 do 60' Krompir » 30 » Z> Solata » 45 » 60 Pedič » 45 » 60 SER AN MASLO Po kg. Mlekarniško maslo L. 1000 do 1115 Domače maslo » 900 » 950 Ser čez 2 mjesca star » 475 » 500 Ser do dva mjesca star » 640 » 700 Odgovorni urednik: Tedoldl Vojmir Založnik: »Matajur« d. z o. z.) Dovoljenje videmskega sodišča štev. ¥t z dnem 26.7.1950 Tiska: Tiskarna L. Lucchesi - Gorica Zajec ugleda lovca s puško in zato ves prestrašen beži kar ga morejo nesti noge. Ko priteče izven gozda se skorajda zaleti v kmeta in ga prosi naj mu pomaga. Kmet mu veli, naj se skrije v bližnji grm in mu obljubi, da ga ne bo izdal. Tedaj pride mimo lovec, ki je sledil zajca in vpraša kmeta, če je videl morda dol- gouhca. Zajec v grmu je v velikem stra- ' hu in zato pazljivo motri vsako kmetovo kretnjo. Kmet reče, da je zajec tekel na levo, a z očmi je pomežiknil na desni gi m. Na srečo lovec ne razume pomežikov anja in gre iskat zajca na levo. Tedaj vem kako naj se ti zahvalim za to dobroto, a kaj bi maral, da bi pri tej priči če pa rastejo čerješnje na trauniku je tisto dielo buj težko. TJ tjelen: primeru muorate travo okuol drevja dobro pokosit an prastor pod drevesom potrosit z japnenim prahom. Za uničit čerješnjove muhe je zlo dobra tud »melasa« z arzenikom ali svinčenim arzenatom (arseniato di piombo). Tuo je zlo hud strup an muha preča pogine kar tuo poskus. Dobro je tud DDT za škropit. Trjeba je škropit z adnirn par stuctnim DDT srjed mjesca maja an potlé še kakih deset dni buj pozno. Še druge d jela u sadounjaku Ce nje še pognalo kajšno sadno drevje, ki je bluo pozno usajeno, mu ovite deblo s slamo ali z mahom, ki ga večkrat zmočite, de bo drevo pognalo. Par posajenem drevju cdtargpjte cvetne nastau-ke, ker tisti slabijo mlado drevje. Novo posajeno drevje muorate kar je suša zalivat, če se nagobarno, de pade slana muorate mlado drevje zavarovat. Tuo nardite narbuojš takuo, de znesete u sadounjak listje ali smrjekove veje an u marzlih jutrih zažgite, takuo, de se močno kadi an pregnali buosta slano. če se ceplenje ali preceplenje ni ujelo, parkraišate vejo za nekaj centimetru an cepite še enkrat za lub. če je drevje zlo cvjetilo mu muorate pomagat, de bo buojše rodilo. Tuo nardite takuo, de pognojita z gnojnico, katjeri dodaste malo pepela ali kaljeve soli an superfosfata. Bjela gniloba čebule Tista je boljezen, ki pride na čebulo kar raste. Boune rastline njeso več friš-ne an se z lahkoto dajo zruti iz zemlje, ker so korenine sagnil^kNa spuodnjim koncu je čebula pokriHr z bjelo, goste mufo (plesen), ki se šir po čebuli na gor. Pod tole mufo, čebula gnije. Bakterje, ki djelajo, de čebula gnije, ostanejo u zemlji lahko tud do deset ljet. če buosta videli, de ima čebula tisto boljezen, jo hitro izrujte an zažgite. Zažgat muorate tud tisto zemljo, ki je bla okuol čebule. U okuženo (infetano) zemljo ne smijete sadit čebule za več ljet. Ne sadite na tist prastor niti čebuline (šalotke), pora ali česna (luk), zak tud teJe lahko ušafajo tisto boljezen. Škropljenje sadnega drevja Mjesac maj je narbuj važen mjesac ljetnega škroplenja sadnega drevja. U cajtu cvetenja an hitro potlé se parkazu-jejo škodliuci an boljeznd, ki škodujejo sadnemu drevju. U tjelem mjescu narbuj močno napadajo sadno drevje razne gosenice. Med cvetjem an listjem sa uša- ČERJEŠNJOVA MUHA metru dougega čarviča, Tuo je ličinka (larva) čerješnjove muhe. Muha je velika približno pou centimetra, je čarne farbe an ima kakšno rumeno piko. Glava je rumene farbe, krila so tenke an čarno pisane. Muha se parkaže maja ali junija mjesca an spoletava o gorkih urah okuol drevja an poklada jajca na čerješnje, ki Dotlé ta jajca gredo u sad, ne de bi se od zunaj kej poznalo. U malo dneh pride iz tistega jajčka mali čarvič an zlje-ze do čerješnjove koščice. U Čerješnji čarvič pije narbuojši sok an raste. Kar so čerješnje zdrele so čarviči že veliki an f:l:l.l.l J!lllilll!l,lilJ!lll:l:IIIIII|[|llilll!lil!|i|l|||l|!|;|||l|l|!|||]|:|]|i|||j|ll;||| MIHIH imi; IlilJIlll I II 11111 II 111111 II I ! Ili II |||(| Il III ||, | I \Mm li pri «ini U naših krajih nekatjeri kmetje preveč izkoriščajo živino. Povjedali bomo samo nekaj napak, ki se par nas nimar ponavjajo, kot je na primer, de se preveč zguodaj parpušča jenice. Dok nje teluo popounoma dorastlo an razvito se ne muore pretendat od živine, de bi dajala scstance mladiču, ki jih še sama nuca za svoj razvoj. Nekatjeri še donaa mislijo, de telice al jenice, ki jih par parvem gonjenjo njeso pejal h juncu, rade ostanejo jalove. Tuo ne rjes. Rjes je pa, de jenice, ki stojiio nimar u hljevu an ki ne pridejo blizu junca, jim jajčniki zakrknejo, če se živina pase, so pa taki primeri zlo rjedki. če jajčniki ne delujejo, se začne jenica debelit an tuo slabo upliva na spolovila. Pravilo pravi, de se jenice ne smije parpustit h juncu pred 18 mjescev starosti. Druga napaka je tud prezguodnje od-stavljenje telet. Materino mljeko je naj-buojša hrana za mlade živali u parvih mjescih. Tele popije normalno tekaj, de je sito an kulkor nuca za rast. Zatuo ne smijete teletom, ki jih mislite naprej ri- ciit pustit manjkat mljeka. Sesat muora-jo najmanj štjer mjesce, če se pusti več cajta pa je še buoiš. Potlé jim muorate počasi začet dajat dobre trave al sena, pezim pa še ardečega korenja, če so teleta na dobri paši ne nucajo nobednih drugih jedi. če buoste teletom odvzeli mljeko, an ste jih med tjem cajtom na vadli na drugo hrano, prenesejo odsta-vitou mljeka zlo lahko. Tele so napake, ki jih kmetje par nas zlo pogostoma djelajo, ker čejo večkrat imjeti hitro dobiček, a temu se upjera. narava. Par reji živine je zatuo potrjebne imjet razumnost an zmjernost. če sc momentalni stroški za pravilno rejo no malo buj veliki, vam buodo bogato po-varnjeni z zdravjem živine. Za naše gospodinje Novi željezni lonci zgubijo slab savor če u njih prjet- skuhate ostanke zelenjave Mljeko ne bo šu čez lene, kadar gg kuhate, če rob namažete od znotre z maslom. kmet vpraša zajca, če je zadovoljen, da ga je rešil smrti. Zajec odgovori: »Ne postal slep, ker imaš tako lažnjive oči, ki so me skoraj izdale. ZA NAŠE DELO Dielo na polju Tale mjesac bo trjeba na polju okopavat an osut. Vjedejta pa, de ne buoste mjel dosti interesa, če tistega djela ne buosta nardili zadosti dobro. Velika diferenca (razlika) je med njivo, ki je do bro okopana, an med tisto, ki je samuo malo postargana an popraskana. Par oko pavanju lahko gnojite z nitratom, posebno tiste njive, ki imajo slabo, pusto zemljo an njeso ble zadost pognojene s hljeuskim gnojem. De buoste obvaroval krompir od peronosperc, ga poškropite z fcakreno-japneno brozgo. ... na vartu Rujte spruot pleveu an okopavajte koncé. Pleteu an okopavanje zadaržujejo u zemlji mokruoto, ki je potrjebna za rast zelenjave. Vjedejte tud, de je okopavanje an rahljanje zemlje polovica zar livanja. Kadar buosta okopaval razredčite preveč goste setve an presadite jih tam kjer manjkajo. Tale mjesac je tud cajt sadit zejé. Ne sadita ga preveč globoko, a tud ne preveč plitvo an gledejte, de ne prikrijetc korenin. fajo tud čarvi usakih suort sadnih mo-ljeu. Po cvetju se pasejo hroščki, ki uničujejo cvetje an razjedajo listje. Tud listne uši djelajo veliko škodo drevju an majski hrošč (maggiolino mu pravijo po taljansko), ki posebno rad diela škodo na čerješnjah. Poleg škodliuceu, se u tjem cajtu par-kažejo tud useh suort boljezni, kot jabolčna plesen (mufa), kodravost an luk-r.-ičavost listja, gniloba an druge. De ne bo paršlo use tuo na vaše sadno drevje muorate skarbjet, de buoste u pravim cajtu škropil, tuo je hitro potlé kar je drevje odcvetjelo. Par tjem pa nje potrjebno čakat, de odcvete prou zadnji cvet. Za škropit je narbujše, de nucate takoimenovans kombinirane preparate. Tuo so bordoška ali kalifornijška brozga, katjeri dodaste primjerne arzenske preparate. Pruot škodliucem, ki razjedajo zelene parti drevja., nucajte nikotinske ali piretrinske preparare. Uši se narbuojš uničujejo z nikotinskimi preparati. 111111111111 ■ ■ i ■ m mi 111111111IIIII i Mulinili i n 111 u m ni m; i.iiiiiiiiiiihmi nniiMi Čerješnjova muha U naši dažel je zlo razširjena čerješnjova muha, ki napada čerješnjove sade Ne djela škode samo zatuo, ker položi čarviča u sad, ampak tud zatuo, ker postanejo čerješnje mehké, slabega savorja an zatuo se jih ne muore prodat. če preriežete adnó bcuno čerješnjo. buosta videli par koščici kakih pet mili- pridejo von iz sada na drevo an potlé padajo na zemljo. Skrijejo se kakih tri centimetre globoko u zemljo an se zabubijo an takuo drugo ljeto iz te bube izleti čerješnjova muha. čerješnjovo muho se uničuje narbuoj-še takuo, de se uničuje bube. če rastejo čerješnje na obdjelani zemlji je trjeba potlé, kar so čerješnje pobrane, pod dre vesi globoko prekopat an takuo se pod kopa bube u globino, de ne muorejo več von prit. Kadar prekopavate zemljo po kličite kokoši, ki buodo rade jedle tiste ga škodliuca.