in m etod i o b rav n a v an ja p ro b lem atik e ed in stv en tu d i v jugoslovansk ih geografsk ih m erilih . D osedanji geografsk i p risp ev k i na tem področju so b ili nam reč v eč k ra t rez u lta t d esk rip tiv n ih p ristopov k o b rav n av an ju in so p reveč p ro s to ra nam en ili op isovanju zgodovinskega razvo ja p ro m etn ih sredstev , važn ih p ro m etn ih sm eri, p ro m etn e in fra s tru k tu re itd . T ako in ­ te rp re t ira n a te m a tik a v sekakor n i p odaja la te m e ljn ih načel v geografiji p rom eta, t. j. »prostorsko d ogajan je ob v sa k o k ra tn em razvo ju p ro m eta in n jegove oblike p r i o d v ijan ju p ro m eta po posam eznih sm ereh v p ro sto ru in času in pa n a jraz ličn e jše vplive, k i u č in k u je jo na razvoj prostora«. P ro m et je v p ro s to ru in času m e rljiv fenom en. O m enjeno dejstvo je vodilo tu d i av to rja tega p riročn ika , da se je lo til ob ravnave k v an tita tiv n ih m etod te r j ih vnaša] in p rila g a ja l te o re tsk im izhodiščem p r i analiz i p ro ­ m e tn eg a om režja. N eka tere izm ed teh so b ile že v ečk ra t p re izkušene s s tra n i a v to rja v posam eznih n jegov ih s tro k o v n ih raz p ra v ah ali p a tu d i v o k v iru sem inarskega dela s š tu d e n ti geografije. V svojstvenem , v eč k ra t in fo rm ativ n em p ris to p u p ri op isovanju posam eznih elem en tov p rom etne m reže, av to r n ak azu je m ožnosti v k lju č ev a n ja geografije v štud ij prom eta. Delo je razdeljeno po posam eznih po g lav jih te r bogato k a rto g ra fsk o oprem ljeno , k a r v sekakor p resega v red n o st ob ičajn ih učbenikov. V p rv ih pog lav jih p r ik az u je značilnosti p rom etnega om režja te r n jegove oblike. P r i analiz i te h p rv in se je poslužil av to r topološkega g rafikona te r v ok ­ v iru topološk ih p rav il p rik aza l postopek s is tem atičnega an a liz iran ja p ro ­ m etnega om režja. K ak šn a je povezanost om rež ja oz. k ak šn a so m erila po­ vezanosti, je nakaza l v n as led n jem poglav ju . U porabo te h m eril p a n a p r i­ m eru cestnega om režja na o toku K rk . Na to te m a tik o se navezu jejo tu d i m erila dosegljivosti v om režju in pog lav je o doseg ljivosti po raz d a lja h in času. O m enjena pog lav ja o m e rilih p re k in ja analiza cestnega om rež ja z ap likac ijo n a p r im e ru S lovenije; v tem delu so p rik azan i še raz ličn i cest­ n i sistem i. V okv iru zadn jega dela p r iro č n ik a v e lja posebej om eniti pog ­ lav je o pom enu av tocest v sodobnem cestnem prom etu , in sicer z v id ika povečane dosegljivosti. N a eni s tra n i je te o re tsk o obdelal p rim e r av toceste b rez k riž išča ali odcepov te r n a d ru g i z odcepom . Oba p r im e ra je postav il tu d i na slovenske av toceste; p rv eg a n a polovično avto-cesto M aribor —• A rja vas te r d rugega n a avtocesto L ju b ljan a — R azdrto . Ob pog lav ju o p riv lačnosti v om režju bi pozornost up o rab n ik o v u sm eril p redvsem na dodatek , k i p rikazu je , k ako lah k o p r i š tu d iju p rom etnega om režja u p o ­ rab ljam o s ta tis tičn e m etode. P r i tem se je osredotočil n a p rim e r korela- cijske analize. D eset poglavij om en jenega učben ika j e v sekako r dobra osnova za n a ­ daljn je po g lab ljan je v štud ij p rom eta , h k ra ti pa nam služi ko t n ap o tek p ri raz re šev a n ju n ezn an k v p r im e ru analize cestnega om režja v posam ez­ n ih reg ijah T eo re tsk a izhodišča so sp ro ti p re v e rje n a v okv iru posam eznih poglavij te r obogatena s 44 k a rto g ram i in d iag ram i m ed tekstom . N aša g led an ja na p ro m et bodo ob n a tan čn em p reg ledu tega u čb en ik a p reseg la dosedanja, v ečk ra t n apačna sta lišča v p o jm ovan ju p ro m eta v geografiji in v rea ln em p ro sto ru . R ado G enorio Tržaško ozem lje, Zem ljevid in seznam krajevnih ter ledinskih imen, L ju b ljan a — T rst, R. P e ta ro s, K. Levak, G. B udal D elo zasluži pozornost v m a rs ik a te re m pogledu. Ne sam o zato, k e r p r i­ kazu je zam ejsko p o k ra jin o in k e r se n je n i d eag rarizac iji te r u rb an izac iji p r id ru ž u je jo še d ru g i procesi, k i o h ra n ja n ju led in sk ih in d ru g ih im en niso nak lon jen i. Sp lošn im vzrokom se n am reč p r id ru ž u je jo še reg ionaln i, k i pospešu je jo n jihovo pozabo. V m a lo k a te ri slovenski p o k ra jin i je razm erje m ed m estom in okolico tak o neugodno k ak o r n a sedan jem T ržaškem , k je r je p reo b lik o v an je a g ra rn ih in d ru g ih p o k ra jin sk ih po tez obsežno in naglo. Z ato je p u b lik ac ija pom em bna ne le v ožjem , s trokovnem pogledu, tem več tu d i v š iršem — k u ltu rn em , naro d n o stn em in še kakšnem . Delo, o k a te rem je beseda, na v idez sicer n i obsežno; se s tav lja ta ga le zem ljev id in u s trez n i seznam im en. Z ah tevalo p a je veliko časa, še več pa p rizadevnosti in v z tra jn o sti. Iz uvodne besede spoznam o, kako dolgo je po tekalo zb ira n je im en, teh n ičn o zah tevn i p a sta b ili tu d i p rip ra v a in t i ­ sk an je zem ljev ida, k a te re g a podlago s ta zasnovala J. M edved in B. Ingo ­ lič. P om ena p u b lik ac ije ne zm anjša n iti dejstvo, da je bilo veliko g rad iva zb ranega že p re j in da so se a v to rji naslon ili n a Je linčičevo in drugo to- ponom astično dediščino. V čem je p rav z ap rav v red n o st ob jav ljenega grad iva? Z n jim smo n e ­ dvom no dobili zak lad n ač rtn o zb ran ih , u strezno u re je n ih in enotno zap i­ san ih geografsk ih im en vsega T ržaškega ozem lja v n jegovem sedan jem ob­ segu. Z b ran a so s široko zasnovanim in sk rbno izpeljan im načrtom . O tem p riča že dejstvo , da so poleg slovensk ih zam ejsk ih ustanov p r i tem sodelovale tu d i u stanove in posam eznik i iz L ju b ljan e . G lavn ina dela je v en d a rle nas ta la v odseku za slovenski jez ik N arodne in š tu d ijsk e k n již ­ nice v T rstu . N jegovo izdajo je p o d p rla K u ltu rn a skupnost S lovenije, zalo­ žili p a sta ga S lovenska m atica in Z aložba tržašk eg a tiska. P r i z b ira n ju g rad iv a je sodelovalo 166 dom ačinov, k i jih uvodna bese­ da up rav ičeno im ensko om enja, p r i p r ip ra v i in obdelav i im en pa so sode­ lovali jezikoslovci, zgodov inarji, geografi in etnologi. E no tno u re je n a in k a rto g ra fsk o p rik az an a k ra je v n a in led in sk a im ena so pom em ben v ir za p reu čev an je T ržaškega ozem lja, saj se v n jih zrcalijo n jegove n a ra v n e in d ru g e poteze, p redvsem pa sledovi tisočle tnega n a s ta ­ ja n ja ag ra rn e in k u ltu rn e po k ra jin e . Z em ljev id v sebu je p rib ližno 3450 im en, seznam pa za rad i dvojic okoli 150 več (poleg teg a je še 234 ita lija n sk ih »prevodov« k ra je v n ih in n e k a te ­ r ih d ru g ih im en ). M ed n jim i je z zaselk i v red p rib ližno dvesto naselb in sk ih im en, d ru g a so re lie fn a ali vodna, n ajveč pa je led insk ih . M arsika te ro im e sm o poznali že doslej, to d a večina je za nedom ačine ven d arle nova. Za geografa je še posebno pom em ben zem ljevid, k a jti ge­ ografska im ena zaživ ijo šele v neposredn i zvezi z osnovo, iz k a te re iz v ira ­ jo, in teda j, ko so skupaj z drug im i, sosednjim i im eni. Tako jih najlaže razum em o. A v to rji so sicer zb ra li iz redno veliko im en, seveda p a ne vseh, k i jih ta p o k ra jin a im a. L ed insk ih im en je vsaj d e se tk ra t več, saj im a im e v sa­ ka p arce la ali vsaj sk u p in a parcel. T eh pa je n a desettisoče, k a jti n a T rža ­ škem je zem ljiška razd e litev za rad i d robno razč len jen eg a k rašk eg a in fli- šnega sve ta m očno raz d ro b ljen a in so zato zelo štev iln a tu d i led in sk a im e­ na. U prav ičeno pa sklepam o, da so n a zem ljev idu zb ran a im ena vseh več­ jih zem ljišk ih eno t in tu d i d ruga, ki so k ak o rk o li značilna, čep rav nam uvodna beseda pove m alo o n jihovem izboru . G lede teg a in sp rem em b v zad n jih 150 le tih sta poučn i s tra n sk i k a r ti Banov, ki sta izdelan i po k a ta ­ s trsk i m api iz 1834. in 1974. leta, p r ip ra v il pa ju je S. P aho r. Vsa im ena so av to rji razč len ili n a š tiri g lavne skup ine — na n ase l­ b inska, re liefna , vodna in led inska, vsako od te h p a še n a več podskupin . M ed re lie fn im i raz lik u je legenda k a r p e t v rs t im en — za vrhove, poboč­ ja, vzpetine , v rtače in ograde. Tako razč len jev an je je zam udno in za h te v ­ no, saj m ed n jim i n i vselej ja sn ih m eja. T ako so kali, k i so iz razit h idro- nim , označeni k o t vodno, led in sko ali re liefno im e. Podobno je z dolino, dolom in še z v rs to d ru g ih oznak. Tako smo dobili d ragocen vpogled v sp rem em be posam eznih p o k ra jin sk ih potez, saj n jihovo p rv o tn o funkcijo označujejo m arsik d aj le še im ena. N a zem ljev idu se im ena raz lik u je jo po raz ličnem tisku , k i ga se stav ­ l ja k a r 14 v rs t črk , k a r te r ja zelo paz ljivo č itan je zem ljev ida. Če ga hoče­ mo do k ra ja razu m eti in up o rab iti, se m oram o van j k a r p recej poglobiti. Za s tro k o v n jak e — tem je zem ljev id v p rv i v rs ti tu d i n am en je n — je to k lju b zah tevnosti n jegove u p o rab e ven d arle zelo koristno . Im ena pa bi se lahko razč len ila tu d i enostavneje . M ed d rug im m oti, da re lie fn i naziv i n im ajo eno tne pisave. V rtače označujejo pokončne črke, vsa d ruga re lie fn a im ena p a poševne. T ake črke, čep rav različno velike, im ajo tu d i led in sk a im ena. T udi n i jasno, zakaj so m ed re lie fn im i im eni »ograde«. Po ve likosti č rk so le d in sk a im ena dvojna, ena za večje in d ru ­ ga za m an jše enote. Toda enake črke, k ak o r im ajo le d in sk a im ena m a n j­ ših enot, im a tu d i sku p in a im en, k i je označena ko t »druga im ena«. Splošni v tis o zem ljev idu je vseeno ugoden, n ajveč za rad i u m irje n ih barv , nevsiljive re lie fne podlage, zanesljive teh n ičn e izdelave in dobrega tiska. Im ensko g rad ivo je sicer zelo gosto, za to v rs tn i zem ljev id p a n i p re ­ n a trp an o , čeprav se im ena ponekod m očno p rep le ta jo , n p r. okrog B oršta , Z abrežca in B oljunca. B ržkone so p ra v za rad i obilice im en izb ra li k a rto g ra fsk o m erilo , k i je m alce n en avadno ( ~ 1 : 32 000), a v b istvu dokaj uspešno lovi rav n o v es­ je m ed ve likostjo zem ljev ida, č rk in gosto to im en te r n jegov im obsegom. M anj u s treza n jegov izrez, saj je sk ra jn i ju ž n i del T ržaškega ozem lja od­ rezan, severozahodn i b rez p rav eg a zak ljučka, nasp ro tn a , vzhodna s tra n k a r te p a sega daleč n a d rugo s tra n d ržavne m eje. K er je za s tr ta re lie fn a podlaga, si m oram o p r i geografskem p reu čev a­ n ju im en, np r. g lede odnosa m ed n jim i in površjem , pom agati z u strezno karto . Bolj ko t to pogrešam o n a zem ljev idu gostejšo o rien tacijsko m režo; 10 x 10 cm ve lik i k v a d ra ti so p revelik i, saj je v n jih po sto in več im en. N jihovo isk an je je za to zam udno in u tru d ljiv o . Zvezo m ed im en i v abeced­ nem seznam u in n a k a r ti omogoča oznaka m reže, k i sto ji za n jim i. V se ­ znam u pogrešam o p red v sem im ensko razčlen itev , k ak ršn a je n a k a rti . Z zvezdicam i ali k ako drugače označena im ena vsaj za š tir i g lavne skup ine bi geografsk i š tu d ij teg a g rad iv a p recej o la jša la . N a zem ljev idu so topon im i o d tisn jen i u s trezn o poudarjeno . G lede te h im en si želim o, da b i jih a v to rji k m alu p rik aza li v n jih o v i rab i, p redvsem glede edn inske ozirom a m nožinske oblike, p red ložn ih zvez (v, n a ) , p r i­ devniške in svo jilne oblike, n p r. Opčine, na O pčinah, openski, O penci. N aj bo ta že lja spodbuda, d a b i do tak eg a p reg led a k m a lu prišli. P o u d a riti velja , d a se im ena n a zem ljev idu in v seznam u m ed seboj docela u jem ajo in da so p rak tičn o brez tisk o v n ih napak , čep rav g re za tisoče im en in zelo razč len jen tisk , k a r govori za vseskozi sk rb n o in n a ­ tančno delo, k i je p ri tak o bogatem in razn o v rstn em im enskem g rad iv u p rav a redkost. Že to kaže n a zanesljivo vseb insko s tra n celo tnega dela g lede izbora in razč len itv e im en te r n jih o v e razm estitv e in lege n a zem ­ ljev idu . K aj nam p rav z ap rav pove p rv i p reg led im enskega g rad iva in kaj, ko ga p rim e rja m o s sosednjim i p o k ra jin am i (K rasom , S lovensko Istro , V ipav­ sko dolino, P ivko) te r im en i d rugod po S loveniji? V sekakor se nam kaže ta iz raz ita eno tnost in sorodnost T ržaškega o- zem lja z d ru g im i slovensk im i po k ra jin am i, posebno b ližn jim i. O grom na večina im en je občnih, to re j neposredno razum ljiv ih , in tu d i tis ta , k i so m an j znana, se ra d a ponovijo , k a r kaže n a n jihovo občno, čep rav p ozab lje ­ no porek lo . Lepo se kažejo im enske raz like m ed posam eznim i deli ozem lja, m ed tem ko so raz lično s ta re im enske p la s ti m an j zaznavne, k a r je glede na s ta ro in sk len jeno pose litev p o k ra jin e razum ljivo . G lede n a položaj je v n je j p resen e tljiv o m alo v rs t im en (m lajšega) tu je g a izvora. S eveda pa im a p o k ra jin a v rs to im ensk ih posebnosti. N a p rv i pogled so m o rd a n a jbo lj oč itna občna im ena, k ak ršn a sreču ­ jem o tu d i d rugod po S loveniji. Zelo štev iln a so z lasti im ena, k ak ršn a so np r. H rib i, V rhovi, G riči, B rda, G orice, S tene, R ebri, B regovi itd., p rav t a ­ ko p a tu d i vodna im ena (S tudenci, Po tok i, K ali) in več ina le d in sk ih im en (Ledine, N jive, Snožeti, S ta je itd .) . Vsa so seveda v raz ličn ih oblikah, za­ to jih naš tevam o le po tip ih . O sta ja še v rs ta p o k ra jin sk o značiln ih im en, k i jo p rik az u je jo k o t kra- ško, flišno in p rim orsko p o k ra jin o sploh. N ajveč je k a jp a k »krašk ih« i- m en, saj jo v g lavnem sestav lja k ra šk i svet, povečini pa so en ak a kak o r drugod po K rasu in k rasu . M ed na jpogoste jšim i so Doline in Doli, k i po­ m en ijo vrtače, pogosto p a im ajo posebna im ena (G lobočak, Čerovka, T r­ novka, L esnika, B ren tovka, B rusovka itd .) . V seh je več sto. Zelo pogostne so Griže, k i označu jejo škrapiljasto in sploh d robno raz ­ člen jeno k rašk o pov ršje . Zelo štev iln e so Gm ajne, k i so za k ra šk a t la še posebno značilne. T udi d ru g ih k ra šk ih im en ne m a n jk a — ško l j i , Pečine, Ž lebi, R upe, k i so m orda bolj pogostna k ak o r v d ru g ih k ra šk ih p o k ra jin ah . S k rašk m i svetom so povezane še Drage, Kali, Jame, Ilovice in Kras sam (M ali K ras, D rašk i K ras, K ra šk i h r ib itd .) . Za p rim o rsk i k ra s pa so posebej značilne Ograde, Groblje, Krepe, Golavke, Zavodi, Jeplenice, za p rim orsko p o k ra jin o sploh p a im ena tip a Muzar, Križade, Baredi, Žegni, Brajde itd. Tu in tam se p o jav lja jo tu d i Vrtače in Škavne , k i jih poznam o že s K rasa to s tra n m eje. M ed zb ran im i pa pogrešam o led in sk a im ena za drobne k rašk e žlebiče n a ško ljih (Dežnice, Z areze od dež ja ). M orda se sk riva jo v š tev iln ih Žlebičih. T udi v flišnem delu T ržaškega ozem lja so značilna im ena. P oleg obč­ n ih im en t ip a Brdo, Breg, Brežina, Potok, so še posebna, np r. Paštni in Valiče. R azlike so tu d i zno tra j k rašk eg a in flišnega sveta. T ako se kažejo im enske posebnosti m ed severozahodnim , o sredn jim in jugovzhodn im de­ lom K rasa . P onekod so za v rtače bolj raz š ir jen e D oline, d rugod D oli ali pa posebna im ena, k i smo jih že om enili, np r. okrog P ad rič in Bazovice. V SZ delu K rasa kažejo n e k a te ra im ena sorodnost z D olen jim K rasom in S podnjo V ipavsko dolino. T aka so n p r. le d in sk a im ena in im ena za posa­ m ezne dele vasi, k i se konču jejo n a -išče (K lečanišče, M erišče, Topišče itd .) . P odobno je p r i vodn ih im enih ; splošno raz š ir jen e m u K alu se v s red ­ n je m delu p rid ru ž ijo še (K a)L u že in v JV Močila. P osebnost so im ena t ik ob m orju , k je r so n jegov i k lim atsk i vp liv i n a j­ večji. N a to posredno kažejo le d in sk a im ena tip a Oljke, Črnika (zim zeleni h ra s t) , Soline in še kakšna. Zelo zgovorna so led in sk a im ena n a današn jih , že zdavnaj zazidan ih m estn ih tle h v T rs tu (N jive, B rajde , S taje , M lini, P o tok i itd .) , k i kažejo na n ek d an jo ag ra rn o izrabo ta l in na n a rodnostno sestavo te d a n jih p re b i­ valcev. Z govorna so tu d i d ru g a im ena z ožjega m estnega področja (Na se­ nenem trg u , T rg od drvi, p rav z ap rav P lac od d rv i itd .). M ed zb ran im i je vse polno n azo rn ih in lep ih led in sk ih im en (N abre- žinka, H ribn ica , O zidnica, G ozdina, Potočna, D olinka, K otlice, O sredki, O sojki, D enarn ice, Z arobovec in d ru g e). Vm es pa so tu d i d rugačna, npr. B oršt (za gozd p rev lad u jo če im e), P a r t i (za p arce lac ijo ), Ja v e (za kam n o ­ lom e), F rnaža (za gospodarske o b ra te ) in še nek a te ra . Z arad i p o m a n jk an ja p ro s to ra sm o n a spodbudn i dosežek trža šk ih ro ­ ja k o v in kolegov le opozorili. Z arad i pom em bnosti dela in v n jem z b ra ­ nega im enskega bogastva se bom o nan j še povrn ili. Ž eleti pa je, da b i po ­ dobne p reg lede km alu dobili tu d i za d ruge naše po k ra jin e , sosednje ali bolj oddaljene. D arko R ad in ja Geografski zbornik XVII., Slovenska ak ad em ija znanosti in u m e tn o ­ sti, raz red za p rirodoslovne vede, G eografsk i in š titu t A ntona M elika, L ju ­ b lja n a 1978, s tra n 198. P o ob jav i sm ern ic za p ro u čev an je p op lavn ih področij (glej GV X LVI 1974) in geografsk i analiz i poplav išča ob P ša ti kot vzorčnem p r im e ru (glej