toštilaa
pa?ia!!rana.
Uredniitvo
in
upravni št vo lista Je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119.
Siovi 30.
V Ljubljani, 29. julija 1922.
Lato H.
Izhaja vsako soboto
Ctloletn* naročnina 37 50 D mesečna 3 56 „ Posameaae številke »e ra-čunljo po 75 p.
Inserati se računa)*: pol str. 350 D, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 25 p.
Par besed o „jugoslovanstvu“.
Univ. prof. dr. Artur Gavazzi.*
Imeni »Jugoslovani** in »Jugosla-vija“ naj bi bili nekako nacijonalni in obsegali vse tiste Slovane, ki stanujejo približno južno Donave, torej Slovence, Hrvate in Srbe pa tudi Bolgare. Že samo ta tri oziroma štiri nacijonalna imena, ki so obstojala od nekdaj in obstojajo, Izključujejo danes skupno nacijo nalno ime. Ideja nacijonalnega edinstva za navedene tri event. štiri nacije je bila vedno ivržena v narod. Najpreje se je hotelo doseči tako edinstvo s pomočjo »ilirizma"; kakor dobro vemo, je ilirizem propadel in se danes smejemo temu nacijonalnemu imenu. Drugič se jc hotelo doseči to edinstvo s pomočjo »jugoslovanstva" v 70 letih. Ali se je kdo med našimi ljudmi — da ne govorim o drugih južnih Slovanih — odrekel svojega nacijonalnega imena in privzel to izumetničeno ime .Jugoslovan"? Nihče! Zdaj pa je v v zadnjem času znova vržen jugoslovanski trnek, če ga ne bi mogoče vendarle kdo požrl. Dobili s j se naivneži, ki so to storili, razboriii ljudje pa so odbili tudi drugi poskus, ker ni naraven. Jugoslovanske nacije ni bilo nikdar, ker ni narod občutil potrebe takega narodnegl’ edinstva. Nekateri pravijo, da so Slovenci, Hrvati in Srbi tri „plemena“ ene nacije a ne tri „nacije“. To trditev postavljajo na ,,govoru" (jeziku) in po tem seveda izključujejo iz te „nacijonalne“ skupnosti Bolgare.
Najpreje slovenski govor ni enak hrvatskemu ali srbskemu govoru, ker ima drugačno strukturo. Pa recimo, da je v resnici enak: kdo more trditi, da tvorijo dve ali tri narodne skupine eno „nacijo“, če imajo isti jezik? V Severni Ameriki govore danes Zamorci samo angleški, to jim je takozvani materni govor, ali pa lahko rečemo, da so Zamorci in Angleži ena „nacija“? V Braziliji jc mnogo Indijancev (avtohtonih prebival cev), ki govorijo danes samo portugi-ški; ali pa so ti Indijanci nacijonalno enaki brazilskim Portugizom? Isto velja za mnoge Hotentote, ki so privzeli holandski govor Burov itd. Je pa tudi nasprotnih primerov. V zapadni Istri se je ohranil govor, ki spada sicer v romansko skupino, a je čisto različen od italijanskega; prebivalci se pa vendar priznavajo za Italijane. Govor torej ne more biti temelj skupnosti. Tak temelj je lahko cela duševna kultura, a ne samo en del nje; a ta duševna kultura je popolnoma različna med temi tremi „plemeni“, ker se je ločeno razvijala od najdavnejših časov do danes in vsaku pod vplivom različnih faktorjev, čas nas je diferenciral v tri „nacije“ in nas lahko še dalje diferencira, in diferencirali se bomo še dalje, če se bodo našli ljudje ki bodo privzeli »jugoslovan-stvo“; tedaj bodo v naši državi štiri „na-cije“: slovenska, hrvatska, srbska in jugoslovanska. Bog nas varuj še tega!
Da še nekaj pripomnim. Naša država se imenuje po ustavi ,»kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev". Poskus,
* Univerzitetni profesor g. dr. Artur Gavazzi nam je na našo prošnjo, da naj izrazi 'svoie mnenje o ..jugoslovanstvu", blagohotno dal na razpolago sledeči članek.
Ločiti moramo vedno med srbskim narodom in njegovo vlado, to je vladajočimi strankami. Slovenski narod, to je kmetje, delavci in obrtniki se morajo sporazumeti s svojimi kmečko-delav-skimi brati med Hrvati in Srbi, da si uredimo svojo državo, ki nam je potrebna in zato draga, na tak način, ka-
da se imenuje »Jugoslavija11, je propadel pri vseh srbskih političnih strankah in v tem vidim izraz nacijonalnega mišljenja pri Srbih. Samo nekaj Hrvatov in Slovencev je forsiralo ime »Jugoslavija" seveda brez uspeha. In prav je, da ga Srbi nočejo. Saj je ime »Jugoslovani* nemški fabrikat „Siidslawe“; a mi vsi, ki smo se mnogo stoletij borili proti vplivu Nemcev, sedaj privzemamo ime »Jugoslovan", ki so nam ga oni naprtili v svojem nepoznanju — »die deutsche Griindlichkeit“ (!?) — poedinih narodnih skupin in imen južnih Slovanosv. Saj so v resnih nemških knjigah obstojal; v obsegu sedanje naše države nacijo-nalne skupine — poleg Slovencev,- Hrvatov in Srbov — „Race“, »Dalmatinci *, „Dubrovčani“, »Bosanci**, »Črnogorci**. »Morlaki** (Vlahi), »Slovenci** in potem »Štajerci**, »Kranjci** itd. In potem! Dobro je rekel v našem parlamentu poslanec M. Ivanič;... če so »Jugoslovani**, morajo biti tudi »Vzhodnoslovani**, „Se-veroslovani" in »Zapadnoslovani**. Kaj ne, da so te skovane besede grde in nepravilne; samo beseda »Jugoslovan** naj bi bila lepa in pravilna.
»Jugoslovan**, — tudi če ga privzamemo — je čisto topografsko ime, ki označuje samo krog, kjer stanujejo gotove slovanske nacije, in ni nacijonaltic ime — tudi če bi se hotelo to ime vsiliti vsled gotovih političnih ciljev. Ali pa nij se na ljubo takim ciljem odrečemo svojega starega, spoštovanega nacijonalni. ga imena? Slovenec, Hrvat in Srb se je rodil kot tak, živi kot tak, ne more bit’ kaj družeča in hoče, da umre kot Slovenec, Hrvat odnosno Srb. In tako je prav! Pravi Slovenec, Hrvat in Srb ne bo spremenil svojega nacijonalnega imena na ljubo fantomu jugoslovanstva; ni to umazana srajca, ki jo odlagamo, da oblečemo čisto: nacijonalno ime je vedno čisto.
Drugič kličem na pomoč zgodovino, da podkrepim svoje mnenje. Kar vemo danes, ni bilo integracije »nacij1*; vemo, da bi se bile dve ali več nacij, katerih vsaka je imela svoje posebno ime, ujedinila v eno celoto a pod novim umetnim imenom. Obstojala je in obstoji tudi danes samo absorbcija nacij. Ena nacija, močnejša po kulturi ali po številu prebivalcev, absorbira drugo sla-bejšo nacijo in ji da svoje ime. Nepri-rodno je torej, da bi se tri in eventualno štiri nacije (slovenska, hrvatska, srbska in bolgarska) integrirah pod nekim novim nenadnim imenom, zopet pa ne moremo dopustiti, da ena teh nacij absorbira drugo. Bodimo tudi sedaj nacijonalno to, kar smo bili do sedaj, pa bomo lahko živeli eden poleg drugega, ne da bi najmanj motili eden drugega. Če lahko žive v Švici Nemci poleg Francozov brez vsake medsebojne mrž-nie, potem lahko tudi mi Slovenci, Hrovati in Srbi in tudi Bolgari. Pri tem pa je treba, da smo med seboj tolerantni v vsakemo žiru; toleranten pa je lahko samo tisti narod, ki stoji na visoki stopnji kulture, a ne tisti, ki se hvali samo s svD.im številom prebivalcev ali s svojo močno pestjo.
kor bo prav za široke ljudske množice vseh treh delov. Današnja radikalno-demokratska vlada nadaljuje v velikem, kar je delala v malem v nekdanji kraljevini Srbiji. Na podlagi državne statistike hočemo pokazati na nekterih zgledih, kakšno je bilo gospodarsko in kulturno stanje v Srbiji, zlasti od onega
časa, ko so prišli na vlado radikalci (stari in mladi). Ker nočemo, da bi bilo takšno stanje tudi v Jugoslaviji, zato smo tudi proti temu, da bi bila Jugoslavija samo povečana Srbija, ampak smo za to, da bodi federalistično ure-rejena, kjer bo vsaka pokrajina uživala najširšo avtonomijo.
V	Srbiji je zaradi slabih zdravstvenih razmer naraščala umrljivost na jetiki. Izmed 1000 prebivalcev jih je umrlo
1902.1. 2:66%, 1903.1. 2:77%, 1904. leta 2:77%,	1905.1.3:30%,	1906.1. 2:87%,
1907.1. 2:92%, 1908.1. 3:12%. Med vsemi evropskimi prestolicami je imel Bel-grad največjo umrljivost na jetiki: 85 Uudi na 10.000 prebivalcev. List »Zdrav-je“ (1912, str. 127) je pisal, da je tega kriva v prvi vrsti brezprimerna nemar nost, ker z orientalskim fatalizmom žalujejo in pokopavajo svoje najdražje drugega za drugim.
Še bolj strašne so številke iz bel-grajskih zaporov, kjer je umrlo za jetiko: 1903.1. 78:60%, 1904.1. 78%, 1905. leta 78:90%, 1906.1. 53:70%, 1907. leta 85:70%, 1908.1. 87%. V drugih državah znaša povprečna umrljivost kaznjencev 40 odstotkov vseh smrtnih slučajev, ? v Belgradu jih je bilo 76 odstotkov.
Takšnega stanja tuberkuloze so bile krive slabe stanovanjske, sptoh zdravstvene razmere. V Srbiji na kmetih ni stranišč, kjer človeka zaloti, tam opravi svojo potrebo. V vsakem oziru škodljivo učinkuje žganje. Leta 1906. je imelo kotel za (kuhanje žganja 23.649 oseb,
1907.1. 27.180, 1908.1. 30.134. »Narodno zdravi je (1909, str. 189) je pisalo, da je bilo vSrbiji 1909. leta vseh šol 2219, a žganje je kuhalo 115.325 gospodarjev, ne glede na one, ki o njih državna statistika ničesar ne ve. Leta 1907. se je produciralo 185.538 hi žganja, 1918. leta pa 407.159 hi, a to za domačo potrebe in ne za izvoz. Dalje je treba omenjati slabo pitno vodo, zanemarjene krčme po kmetih itd.
Leta 1908. je bilo v Srbiji 240 civilnih in 47 vojaških zdravnikov ter 131 babic; izmed 240 civilnih zdravnikov jih je bilo v Belgradu 100! Leta 1905. j.; bilo v Srbiji pri 2,600.000 prebivalcih 283 zdravnikov, a v Norveški z 2,285.000 prebivalci 1235! O srbskih zdravstvenih razmerah je izrekel uničujočo sodbo voditelj zaječarske okrožne bolnišnice dr. V. Jankovič, češ, da je bil srbski narol desetkrat bolj žrtev raznih epidemij nego svojih sovražnikov (Srpske Novrne, Krf, 1918., št. 23). In »Zdravje** (1908, str. 58) je pisalo, da je izdala Bolearska za narodno zdravje 1908. leta 3.227.826 levov (1907.1. 3,031.732), Srbija pa za civilne in vojaške potrebe skupai 843 643 dinarjev (1907. 1. 771.251).
Kakšna je bila pismenost v Srbiji0 Leta 1900. je bilo pismenih 423.433 ali 21:03% (v sosedni Hrvaški in Slavoniji
POLITIČNI
A.	Domača politika.
Parlamentarno delo so sklenili zastopniki onih klubov, ki so zastopani v vladi, silno pospešiti. Sklenili so, da bodo do konca tega meseca končali proračunsko razpravo, notem bodo sklenili zakon o vojni odškodnini, dalje zakon o edgoditvi volitev v oblastne skupščine, imenovali bodo člane za državni svet, sprejeli bodo uradniško službeno prag-matiko in zakon o zavarovanju proti toči. Zbornica bo imela vsak dan po 3 seje, da bo mogla to ogromno delo končati. Vprašanje pa je, kakšno bo to v naglici izvršeno delo. Nekoliko moremo presojati kakovost dela že po razpravi o proračunu. Proračun je finančni odbor v naglici sprejel, parlament ga bo pa v naglici odobril. O kakem temeljitem pretresu o stvarni potrebi in utemeljitvi posameznih proračunskih postavk pa ni
pa 887.878), torej jih čitati in pisati ni znalo 78:97%, pri čemer niso všteti otroci do 6. leta. Leta 1913. je dejal v narodni skupščini prof. Jovan Skerlič* »Mi nimamo niti polovice šol, ki jih potrebujemo, a četrtina šol nima ne učiteljev ne učencev.**
V	gospodarskem oziru (Letna statistika kraljevine Srbije za 1907. in 1908. 1. Belgrad, 1913.) navajamo najprej, da je bila v Srbiji zakonito priznana obrestna mera 12 odstotkov! Na 1000 prebivalcev je pripadalo molznih krav v Danski 417, v Norveški 317, v Švici 22-5, v Holandiji 188, a v Srbiji 59. Oderuštvo je proletariziralo kmeta: leta 1895. je bilo 401.093 gospodarjev (10:31%) brez nepremičnega imetja, 1. 1905. pa 436.987 (11:83%). Stanje žilvine je nazadovalo: konj je bilo 1900. 1. 184.849, 1905.1. pa 174.363; telet je bilo 1900.1. 189.412,
1905.1. pa 178.618; volov je bilo 1900.1. 294.658, 1905.1. pa 283.351; svinj je bilo
1900.1. 959.580 glav, 1905.1. pa 908.108; leta 1900. je znašala vrednost domače živine 167,747.893 dinarjev, a leta 1905. 149,205.602 dinarja. Vse to je bilo pred balkansko in svetovno vojno!
Poleg tega nazadovanja imamo tudi napredovanje in sicer:
1. neplačani davki: 1905.1. 5.502.861 (16%), 1906.1. 5,534.557 (16:61%), 1907. leta 7,101.069 (23%), 1908.1. 11.041.5S7 (32:83%).
2. Produkcija in prodaja alkohola:
1904.1. 115.107 kg, 1905.1. 115.726kg,
1906.1. 119.855 kg, 1907.1. 186.664 kg,
1908.1. 199.986 kg.
3. Uvoz pušk in revolverjev: 1902. leta 5019 kosov, 1903.1. 11.236, 1904.1. 17.243, 1905.1. 17.943, 1906.1. 10.800,
1907.1. 12.859, 1908.1. 13.853.
4. Naraščanje zločinov. Iz podrobne statistike navajamo samo število obsojenih pri občinskih sodiščih: 1903. i. 49.486 oseb, 1904.1. 68.923, 1905.1. 80.685,
1906.1. 88.263, in število obsojenih pri sodiščih I. stopnje: 1903.1. 1757 oseb, 1904.1 1986, 1905.1. 2352, 1906.1. 2334.
Vse te podatke o srbskih kulturnih in gospodarskih razmerah na podlagi uradne statistike smo posneli po brošuri »Za jugojilovensku demokratiju**, ki jo je izdal v Ženevi 1918. leta Srb Slavko M. Kosič. Nočemo s tem reči, da je bilo v teh letih pri nas v Sloveniji vs^ v najboljšem redu, ampak želimo le pokazati, da se tudi v »jugoslovanskem Piemontu** nista cedila samo mleko in med, dasi je bil neodvisna država. Na drugi strani vidimo, da se zapostavljanje širokih ljudskih množic nadaljuje tudi po svetovni vojni v imenu »narodne svobode in narodnega edinstva**. Proti temu vstajamo.in pozivamo slovenske kmete, delavce in izobražence, da si v zvezi s hrvaško-srbskim ljudstvom ustvarijo življenje, ki bo vredno človeka.
PREGLED.
bilo niti govora. Tako bo tudi z ostalin.' zakonskimi predlogi. Naš parlament ni več parlament, ampak se je izvrgel v navadno glasovalno mašino. Vlada predlaga to ali ono in večinske stranke morajo glasovati za vse, kar jim predloži vlada. Naš parlament je živ dokaz, kako daleč smo še v naši državi od pravega parlamentarizma.
Ameriško posojilo je parlament pretekli teden sprejel. To posojilo bo imelo za našo državo težke gospodarske posledice. O tej strani posojila, sklenjenega z Amerikanci, bomo še posebej spregovorili. Kar pa se tiče politične strani tega posojila, moramo trditvi raznih vladnih listov, kakor da pomenja to posojilo neko priznanje življenjske moči naše države, odločno ugovarjati. Stvar stoji namreč tako, da niso posodili Amerikanci denarja naši državi kot taki,
O srbskih kulturnih in gospodarskih razmerah na podlagi uradne statistike.
ampak so dali posojilo na državno premoženje. To je velika razlika. Če komu posodim denar osebno, na njegovo po štenje, ne da bi se vknjižil dolg na dolžnikovo posestvo, potem je to znak zaupanja do osebe. Ce pa posodim denar na vknjižbo, ali pa človeku, ki mi zastavi svojo zlato uro, s tem še zdavnaj ni rečeno, da zaupam osebi dolžnikovi, ampak sem s tem le priznal, da je njegovo posestvo oziroma njegova ura toliko in toliko vredna. Amerikanci so nam dali denar proti zastavi naših monopolnih dohodkov in dohodkov vseh državnih železnic — ali je to zaupanje v državo kot tako ali je to „zaupanje“
v	vrednost naših železnic? Odgovor na to vprašanje ni težak!
Vprašanje slovenskih železnic je z ameriškim posojilom znezal g. ministei Pucelj, ki je zagrozil z ostavko, če vla da njegovih zahtev ne sprejme. Cela zadeva je vzdignila v političnih krogih zlasti v slovenskih, mnogo prahu, končno pa se je le lepo poravnala. Vlada je deloma pristala na Pucljeve zahteve in Slovenija bo dobila železniško zvezo z morjem preko Kočevja. Za to ceno je Pucelj sklenil glasovati za ameriško posojilo. G. minister Pucelj je imel v toliko prav, da je zahteval železnice za Slovenijo, ker je glasoval za ameriško posojilo, čegar obresti bo „prav“ v izdatni meri plačevala tudi Slovenija. Vprašanje pa je, če nam bo kočevska železnica tudi toliko nesla, kakor bo znašal naš delež na .obrestih za celotno ameriško posojilo. Mi smo mnenja, da bi bila avtonomna Slovenija na svoj lasten račun dobila za zgradbo te železnice potrebni kapital pod mnogo ugodnejšimi pogoji kakor so pogoji amefiškega posojila. Koncem koncev je pa glavna stvar to, da g. Pucelj ostane še nadalje minister, čegar čvrsta pleča bodo še dalje nosila težko breme obilnih skrbi za procvif poljedelstva in za vodo.
Ministrski predsednik g. Nikola Pa-šič je bival te dni na Bledu, da poroča kralju o političnem položaju. Istotam se je mudil tudi naš poslanik v Atenah gospod Živojin Balugdžič. Gospod Ba-lugdžič je na dvoru jako vplivna oseba. O njem pripovedujejo, da mu je že ranj-ki kralj Peter brezpogojno zaupal kdt svojemu tovarišu izza časa pregnanstva \ Švici in ga priporočil tudi svojemu nasledniku kot najzvestejšega in najzanesljivejšega svetovalca, zlasti v težkih dneh. Kako sta se ta dva moža na Bledu kaj spogledala, o tem listi ne poročajo ničesar; res pa je, da sc je g. Nikola Pašič jako hitro vrnil v Belgrad, čeprav je bilo spočetka rečeno, da bo ostal na Bledu 10—14 dni.
Zadeva Protič-Pribičevič bo mogoče le prišla pred sodišče. Kakor se naši čitatelji gotovo še spominjajo, je Protič javno obdolžil ministra Pribičeviča, da je on sokriv umora pokojnega ministra Draškoviča in mu je očital tesne zveze z morilcem Hercigonjo. Ker pa je Sto jan Protič poslanec, mora najprej par-
lament dovoliti, da se Protič izroči sodišču. V soboto je imel imunitetni odbor sejo, na kateri je sklenil parlamentu predlagati izročitev Protiča sodišču.
Konkordat med našo državo in Vatikanom. Minister notranjih zadev je imenoval posebno komisijo, ki se bo ba-vila z vprašanjem konkordata (— posebne pogodbe) med našo državo in med Vatikanom. Člana te komisije sta tudi ljubljanski knezoškof in poslanec dr. Hohnjec. Konkordat z Vatikanom je hotela skleniti Srbija že pred vojno in je bil tozadevni načrt že v podrobnostih izdelan. Podpis pogodbe pa je znala preprečiti avstrijska vlada, ki se je bala za svojo nadinoč na Balkanu. Stari načrt bo služil sedaj kot podlaga za nove razprave.
B.	Vnanja politika.
Naš vnanjepolitični položaj. V sredo je ob priliki proračunske razprave za ministrstvo vnanjih zadev podal naš minister vnanjih zadev dr. Ninčič parlamentu obširno poročilo o naši vnanji politiki. Povedal je, da sioi naši diplomatje nastopali na genovski konferenci vedno skupno z zastopniki Male antante, potem je povedal, da bo naša država ostala napram sovjetski Rusiji nevtralna in da se ne bo vmešavala v ruske notranje razmere, potem je povedal, da hoče ži veti naša država z Bolgari v miru in di hočemo doseči z Italijani sporazum. V SDlošnem pa bo naša vnanja politika v skladu s politiko „velikih“ zaveznikov.
—	Minister Ninčič je govoril jako dolgo, povedal pa prav malo. če bi bil rekel: Mi delamo tako politiko, kakor hočejo drugi, bi bil na kratko vse povedal.
Naši sosedje Italijani preživljajo težke dni. Vlade še danes nimajo, ker je nihče ne more sestaviti. Nad Italijo se sedaj maščuje podpiranje fašistov. Med fašisti in socialisti vfada divje na-sprotstvo. Brez socialistov pa ni mogoče vlade sestaviti. Če bi pa socialisti stopili v vlado, sTotolvo ne bi mirno gledali, kako fašistovski divjaki palijo delavske domove in pobijajo socialistične zaupnike. Kakšen vzoren red da vlada v Italiji, najbolj spričuje dejstvo, da so Sicilijanci odposlali na vlado prošnjo z 12 tisoč podpisi, naj vlada izpusti iz zapora nekega proslulega briganta (roparja), ker je ta boljše/ skrbel za red v svojem okolišu kakor pa vladni žandarji!
V	Nemčiji vznemirja prebivalstvo hud spor med Bavarci in Prusi. Bavarci so imeli in imajo še dančs lep kos avtonomije, katero je pa berlinska vlada ki-šila s tem, da je sklenila za pobijanje monarhizma ustanoviti v Berlinu posebno državno sodišče za celo državo. Bavarci so se temu zakonu uprli in ga nočejo priznati. Takta se je spor med monarhisti in republikanci razširil še s sporom med Bavarci in Prusi. V zadnjem času sicer berlinska vlada nekoliko od-jeniava, vendar pa še ni gotovo, kako se bo končala ta kriza, ki je ena najhujših, kar jih je doživela Nemčija. Naši centralistični listi hočejo seveda to pri-
liko izkoristiti po svoje in se trudijo dokazati, koliko bolje bi bilo za Nemčijo, če bi v njej vladal centralizem. To dokazovanje pa ne drži, kajti resnica je ta, da bi do spora med Bavarci in Prusi sploh ne bi bilo prišlo, če bi bili Prusi spoštovali bavarsko avtonomijo. Do
spora je prišlo ravno zato, ker je hotela berlinska vlada vpeljati centralizem! Je tako, kakor pri nas: Tudi pri nas ne bi bilo odpora proti Belgradu, če Belgrad ne bi vodil centralistične politike, ampak bi priznal vsakemu svoje!
DOPISI.
LISTEK.
Profili.
Dr. Vekoslav Kukovec.
Dr. Vekoslav Kukovec je rojen v štajerski oblasti kakor dr. France Ilešič (in Ilešič), ne pa Franc Govekar. Je (dr. Kukovec namreč) že od mladih nog pra-
vi	Jugosloven, kajti že v tistih časih, ko so sedanji gospodje okoli „Jutra“ šele piičakovali Jugoslavijo, je dr. Kukovec že pisal in govoril pristno jugosloven-Ščino O tem se lahko prepriča vsak literaren historik; in svoji mladostni tradiciji je ostal zvest do danes.
Po poklicu je advokat, politični inštruktor poslanca Drofenika, minister na razpokliju, uvodni člankar „Jutra“, narodni poslanec in pristaš J DS. Zadnjič se je preselil iz celjske podoblasti v Maribor in krenil jako na levo. (Primerjaj
o	vsem tem „Slovenski Narod" z dne
26.	februarja in „Jutro“ od konca maja t. 1. dalje).
Politična karijera dr. Kukovca se oeli na sledeče ostro ločene perijode: 1. razmeije do starinov in mladinov v JDS; 2. volitve v ustavodavno skupščino: 3. poslanec; 4. minister in potovanje v London; 5. minister na razpoloženju in koncentracija naprednih sil; 6. uvodni člankar v „Jutru*1.
ad 1. Je bil nedoločen in so si ga svojili oboji, ad 2. Bi bilo pripomniti sa-
mo, da pri volitvah ni dobil količnika, ad 3. Je bil demokrat in prejemal isti dnevnice kot drugi poslanci, ad 4. a) Bil demokratski minister, prejemal iste dnevnice kot kolegi radikali (gl. ad 3. i. se navduševal in delal po reku: „domo-vina kakva bila, rodjenom je sinku mHa*' za štajersko oblast? b) potoval v London in bil v potrditev pregovora: „ne-mo propheta in patria“, vsled tega iz-žvigan na trgovskem shodu pred Mestnim domom v Ljubljani v Kranjski oblasti. ad 5. Prejema penzijo ministra na razpoloženju, ki mu gre po dobi mesecev ministrovanja in koncentrira napredne sile, ki se nahajajo pri „Jutru“ in celjski „Novi dobi“ na ta način, da dopoveduje v jugosloven ščini, kako velika diferenca je bila med njim in starini z ozirom na afero drja Žerjava. Pri tem je tudi odločno povdaril, da ga poslanec Drofenik ni prav razumel in da ga je on (dr. Kukovec, ne Drofenik) drugače učil. (To je povedal v ..Slovenskem Narodu“, ne v „Jutru“ in sicer že mnogo preje) ad 6 Poleg že omenjene jugoslovenščine (primerjaj prvi odstavek in ad 5. pripoveduje, da ima nekaj ugleda v Belgradu, da je „Jutro“ najboljši slovenski dnev nik in dr. Žerjav med največjimi jugo-slovenskimi politiki.
V	že večkrat omenjeni dr. Kraigherjevi drami ga nismo zasledili, na kar tem potom opozarjamo avtorja im urednike biografskega leksikona.
Iz Kamnika. Naša demokratska večina v občinskem zastopu preživlja naj-bujnejši čas svojega življenja. Doba kri tike svojih predhodnikov prehaja v dobo lastnega udejstvovanja, a ta je tako uboga in po vsem soditi bo tako kratka, da zamoremo že danes izreči njeno negativno obsodbo.
Svoje nastopne načrte o gavgah in giljotinah, kakor tudi o vsem drugem, kar bi zamoglo njihove politične nasprot nike čez noč onemogočiti — so opustili, zato pa so se udali pod težo razmer v praktično, a pusto vsakdanjost iz ponesite in prezirljive vlastodržnosti — ter zamenjali svoje žezlo potuhnjeno — s kladivom in nakovalom. To presedlja-nje raz arabca na mezga pa je samo videz za nekritično oko, zakaj ostroge ir bič delujejo neprestano v dosego zaže-Ijenega cilja ...
Pred letom dni je vpil celokupen demokratski gozd: Alah je velik in demokrat je vsemogočen, zato je bilo alahu lahko prikimati na v-ako željo. Ob letu demokrat noče biti vsemogočen, ker jr-pričel spoznavati kako usodna je bližina božanstev zanj, ker mora prvi kloniti, ako hoče biti dosleden. Zato pa je alah še večji postal in demokrate bo kmalu treba z lučjo iskati, kadar se njihovim veličinam zljubi priti med nje. To pa tem češče, čimbolj se odmika od njih binkoštni čudež, češ, vsak demokrat je apostol reda in rada, državotvornosti in patrijotizma. Kjer o redu in radu ni duha ne sluha, ondi tudi geslo državotvornosti in patrijotizma ne drži.
Naše županstvo je verna slika političnega demokratskega barometra. Kakor pav razprostiral je naš župan svoja nova jadra na ozkem demokratskem dvorišču in kričal, da bo s svojo avto nomno oblastjo ugnal vse, kar mu stoji na poti. Vsa papirna in cmokavzar-ska trobila so bila polna njegovih gesel in strankinih želja. In verne ovčice privajene na demokratsko sol, so slepo verjele lepim obljubam n. pr. olepšavi mesta, ureditvi policijskega reda, novim finančnim virom, zgradbi šol itd., prepuščajoč uresničenje nevidni roki in srečnim slučajem. Pri tem pa so pozabljali, da je vsak početek navezan na avtorja in da se ni veliko zanašati na tujo upravo, ker ima vsak upravni organizem svoj določen delokrog in svoje lastne potrebe in težave. Izjemo naj bi delala samo občina Kamnik? Kdo naj to verjame, kakor slabo poučen in drzen demokrat, kateri stavi vse svoje upe v centralizem in njegove zagovornike! Zato pa lahko ugotovimo, da ima naš župan ob letu svojega županovanja vse sosedne občine zoper sebe, neizvzemši druga avtonomna zastopstva. Kcdaj bo
v	lastnem taboru doživel poraz, prera čuniti bi sc dalo na prstih ene roke, ako bi navadni računi držalf. Sicer pa, do kler si zaupamo kakor bratje v bedi, ni povoda za obračun ...
Morda bo po sugestiji bahavega in zlohotnega namigavanja na zaupnih sestankih obogatela občina na račun črtanega? Znosnost umetno napetih razmer tudi ne bodo oblažila potvorjena poročila župana, kjer v važnih zadevah v sluhu slaboznane plonkarije, briskira
drugo avtonomno oblast in jemlje za merilo stvarnosti svojo lastno neumerje-nost, katera se čimdalje bolj dokumentira, zlasti po zadnji občinski seji. Vsa podvzetja županova so proračunjena na bolehavo razpoloženje demokratov, kakor v zasmeh zdravi in dobri stvari, katera se namenoma odriva. Čas, ta najboljši zdravnik javnega zla pa bo spravil vse na svetlo in boi ozdravil, kar ni zastrupljeno. Tedaj se bo moral marsikateri veren demokratski Tomaž prepričati, da politika ne prenese pulfercov in obližov, marveč živi' od dejanj in ugasne od nehajstva, četudi je to silno kričavo.
Konečno moram tudi našim demokratom dati priznanje v zadevi osvojitve Bistriškega mostu, — o katerem so ob volitvi pisali, da so ga klerikalci zapravili, a oni v opojni domišljavosti nehote osvojili — z besedami: jedna se želja je meni spolnila, most brez noge mi na srcu leži.	Kamničan.
Prejeli smo: Z ozirom na članek v Vašem listu, št. 25, Vam sporočam svoje misli, katere pa niso samo moje, ampak so tudi misli ljudstva sploh. To je namreč ustanovitev skupnega postopanja pri prihodnjih volitvah. Naj bi se to že zgodilo kakorkoli, n. pr. da bi se ustanovil avtonomistni blok, ali pa, da bi se vsi avtonomistično misleči, sedaj v opozicijonalnih strankah se nahajajoči združili v eno močno, že sedaj obstoječo stranko. Jaz mislim, da bi se to dalo urediti, saj smo v bistvu vsi enega mišljenja, namreč, da se mora ta sedaj vladajoči režim na vsaka*8čin odpraviti, ker je sicer obstoj naše države res v nevarnosti ter je sploh nevzdržljiv. Ako se to zgodi, bo polom centralističnih strank grozen. In ravno to je treba. Imam veliko z ljudstvom opravka, poznam mišljenje ljudstva in vem, da bi ljudstvo bilo sploh za takšno stranko. Imam priliko občevati tudi z demokratsko mislečimi, toda tudi večina teh je že danes drugega mišljenja. Izraziti nositelji demokratske ideje v posameznih občinah so danes le še učitelji in iše ti ne vsi. Tudi ti niso iz prepričanja; ampak zavoljo terorja, kateri vlada nad njimi. Med uradništvom }.; že precej drugega vetra, seveda še na skrivnem, toda to narašča vedno*. Sem pristaš SLS in to vsled tega, ker sem po dolgem opazovanju in po lastnih iz-skušnjah prepričan, da je pri voditeljih teh strank, še največ poštenosti in resne volje do dela za ljudstvo. Od kar je začel izhajati „Avtonomist“, ga prebiram ter moram samo to reči, da je bil zelo potreben in mu sploh želimo, da bi šel vedno po tej poti neustrašeno naprej. Gospod urednik, le neustrašeno naprej. Vi niti ne slutite, koliko somišljenikov imate. To se bo videlo pri prihodnjih volitvah, katere vsi želimo, da bi kmalu bile. Mi vsi bomo skušali po svoje vplivati na to, da se ustanovi avtonomistična stranka, oziroma, da se v naših programih zedinimo ter to centralistično demokratsko državo uničujočo stranko totalno porazimo. To so moje misli, katere pa niso samo moje, ampak ljudstva sploh, iz katerih lahko kakšen odlomek v Vašem listu priobčite, ako se Vam zdi vredno.
Dnevne vesti.
Ena „Jutrovska“. „Jutro“ od 28. julija se bavi na uvodnem mestu — oj, kakšna čast! — s člankom „Avstrija, Nemčija in mi“, ki je bil objavljen v našem listu dne 15. julija t. 1. „Jutro“ citira omenjeni članek čisto pravilno in potem ponavlja vsebino članka tako-le:	„Mi
Slovenci moramo biti politična enota zase. Sami zase pa smo velika revščina, zato nas zgodovine kolo priključi zdaj eni, zdaj drugi višji skupini (Ali to mar ni res? op. ur.). Danes nas ima pridružene Jugoslavija, jutri pa nas bo morda zanesla (usoda) v skupnost z Veliko Nemčijo (o tej eventualnosti pra-
vi	„Jutro“ samo, „da nihče ne more trditi, da bi bila absolutno izključena'1,
op. ur.). — Sedaj pa pride najlepše, kar zaključuje „Jutro“:	»Avtonomistu44 je
torej vseeno, ali se nahajamo v jugoslo vanski ali velenemški „višji skupini44. — Naj nam bo dovoljeno pojasniti to div-no logiko na nekem drugem primeru Mati ima težko bolnega sina. Ona se zaveda dveh možnosti: Ali bo sin ozdravel, ali pa bo umrl. In ker se obeh možnosti zaveda, zato ji je vseenoOO, ali njen sin umrje ali pa ozdramH — V knjigarni pri Giontiniju, Ljubljana, Mestni trg št. toliko in toliko, smo videli nedavno staro knjižico z naslovom: Logik fiir Mittelschulen. Naj si je ..Jutro44 čim prej nabavi, če je nimajo v bivši Bam-bergovi knjigarni. — Nato nadaljuje „Ju
Štpv. 30
AVI O N O M T S T
Stran 3.
tro“: „Važno je, da si to konštatacijo ■dobro zapomnimo. Morda bo le še kakim lahkovernežem odprla oči do spoznanja, kake narodne cilje vidijo pred seboj možje iz tabora »Avtonomista".
— Tudi „Jutrovo“ logiko si bo dobro zapomniti. Mogoče bo le komu odprla oči do spoznanja, kam vodi „Jutrov“ centralizem, oziroma kam nas j- že pripeljal. Slučaj zgradbe poslopja za bolniško blagajno in za zavarovalnico za privatne nameščence govori in kriči dovolj glasno.
„Vadi pare iz žepa, brate, vadi pare“! V Ljubljani je začela zidati bivša „Okrajna bolniška blagajna“ v zvezi z zavarovalnico za privatne nameščence veliko palačo za svoje urade. Palačo bi zidala oba zavoda z lastnim denarjem, ki je izključno slovenski, kajti v oba zavoda se stekajo tedenski in mesečni prispevki edinole slovenskih delavcev in nameščencev in obrtnikov in industrijcev. Dokler ni. bila bolniška blagajna in zavarovalnica »centralizi-rana“, je šlo vse lepo gladko, ker je bilo samopoisebi razumljivo, da slovenski zavodi lahko razpolagajo s svojim denarjem po svoji volji in prevdarnosti. Po nevenljivi zaslugi g. ministra dr. Žerjava pa so te vrste zavode centralizirali. Sedež centrale je začasno Zagreb, potem »bo pa centrala seveda v Belgradu. „Centrala“ je takoj dognala, da so slovenski zavodi s spretno organizacijo in pod dobrim vodstvom prihranili nekaj milijončkov. In po teh so jih prijele skomine. Komaj je bila „cen-trala“ organizirana, so že zagnali krik-„Sem s slovenskim denarjem! Vi ne boste zidali palače, pač pa vam milostno dovoljujemo, da si postavite morebiti na ljubljanskem barju skromno barako. Za vas so dobre barake, palače bomo pa z vašim denarjem zidali mi! Torej »vadi pare, jjrate, vadi pare!“ — Škandal, ki ga uganja „centrala“ z zgradbo palače, ki se gradi izključno s slovenskim denarjem, ki ni ne občini, ne državi in nikomur nič mar, ker nihče ni dal ni i ficka zraven, je tako gorostasen, da se je splašil celo častitljivi centralistični patriarh „Slovenski Narod" in zapisal: „Roke proč od našega zavoda!... Ljubljana pojmuje svojo socialno nalogo, zato pa se bo energično uprla vsakemu, kdor bi jo hotel ovirati pri tej njeni nalogi!“ — Če kdaj, je energičen odpor v tem slučaju krvavo potreben! In sicer odpor vseh, katerih denar se steka v oba zavoda. Denar teh zavodov je privatna last obeh zavodov in nihče nima pravico se vtikati v gospodarstvo s privatnim premoženjem slovenskih delavcev, obrtnikov in nameščencev. Tudi ministrstvo za nesocialno politiko ne! Če pa hočete boljševizem, da bomo „delili“, potem bo treba deliti vse!
„Monurhistični parasiti“. „V Slovenskem Narodu" z dne 26. julija t. I. či-tamo v uvodnem članku, kjer piše o sporu med republikanci m monarhisti v Nemčiji oziroma o sporu med Bavarci in Prusi), tudi sledeči stavek: »Vendar je verjetno, da monarhisti vzlic temu bi stvenemu porazu ne bodo odnehali ali vsaj prenehali s svojim delovanjem. Ne. Bili in rovali sc bodo dalje, diokler bo obstojala možnost, da se v telesu Eber-tove (t. j. republikanske, op. ur.) Nemčije rede monarhistični parasiti.“ članek zaključuje: „... (Nemška) republika je vsekakor zaenkrat in morda tudi traj no izven opasnosti; toda kdor je zanjo, ne sme delati le za njeno golo eksistenco, marveč za njeno utrditev. Weimar-ska ustava je dala republikansko Nemčijo; sedanja berlinska vlada jo mora utemeljiti in zasigurati." — Kakor se govori, bodo dali to številko »Slov. Na roda" natisniti na krasnem papirju s posebno lepimi črkami in posebno odposlanstvo jo bo izročilo v krasni vezavi
— delo našega domačega umetnika gospoda N. N. — v posebni avdijenci Nj. Kr. Velinčanstvu kralju Aleksandru.
Demokratski separatisti. V Karlovih varih na Češkem so se sestali te dni zastopniki tiskovnih uradov onih držav, ki so zastopane v takozvani Mali antanti. Tudi iz Belgrada je odpotovalo na Češko posebno odposlanstvo pod vod-s.vom načelnika belgrajskega tiskovne-nega urada dr. Bodi-ja. V tem odposlanstvu so izvzemši enega Slovenca, g. dr. Lenarda — če je ta sploh še Slovenec
— sami Srbi, a niti enega Hrvata. Zaradi tega se je obrnil demokratski poslanec g. VVilder na ministra 'vnanjih zadev g. Ninčiča in ga vprašal, zakaj ni v
tem odposlanstvu zastopan noben Hrvat. Minister dr. Ninčič je svojo napako uvidel in obljubil, da bo dr. Bodi-ja odstavil radi take netaktnosti. — Gospod poslanec Wilder bo prišel kmalu v demokratske liste kot »separatist"!
Pašič kot državnik. Ob priliki prihoda na Bled so prinesli skoro vsi listi razne slavospeve na g. Nikolaja Pašiča (v prvi. vrsti seveda „Slov. Narod", ki za časa odsotnosti g. glavnega urednika sploh več ne ve, ali je glasilo demokratov, ali radikalov ali slov. samostojne-žev). Naj bo torej tudi nam dovoljeno napisati ob tej priliki nekaj skromnih vrstic. Torej g. baron Hartwig je bil velit državnik. Njegovi državniški spretnosti in silni energiji se je posrečilo iztrga'i Srbijo iz krempljev avstrijskega vpliva in srbski državni čolnič popolnoma pripeljati v ruske vode. Kadarkoli je bila Srbija v nevarnosti, jo je znala reš.ti velika državniška dalekovidnost g. balona Hartvviga. In ko je ta res veliki in "priznani državnik začetkom svetovne vojne umrl, je Rusija nadaljevala tradicionalno politiko pokroviteljstva in zaščitnika nad Srbijo in nadaljevala veliko, od barona Hart\viga započeto del za utrditev ruskega vpliva na Balkanu. Konec svetovne vojne je dokazal, da je bila politika g. Hartwiga modra in prava. Zato je hvaležni srbski narod tudi dovolil zapuščeni hčerki g. barona HaiJt-wiga častno pokojnino v priznanje velikih zaslug njegovega očeta za srbsko državo. — Toliko bi imeli povedati mi o g. Pašiču
Srbske zemije Izšla je v 9. izdaji čitanka za IV. razred srbskih ljudskih šol, kjer se kot srbska zemlja omenja tudi Slovenija in naš jezik kot narečje srbskega jezika. Kaj sledi iz tega? Tj, da je jugoslovanstvo, o katerem nar, deklamirajo zlasti demokrati, sama prazna beseda in da je Srbom jugoslo vanstvo = srbsko. Skratka: ustvarja se Velika Srbija, ki naj v njej nasilno izginejo tudi Slovenci in Hrvati. Po nauka demokratov naj bi mi imenovali svoj jezik in svojo zemljo jugoslovansko, a Srbi bi jo smeli imenovati kratko in malo srbsko. Vprašamo: Kje je tu narodno edinstvo Jugoslovanov?
Obrtna razstava v Mariboru. V dobi od 8. do 17. septembra se bo vršila v Mariboru obrtna razstava. Obrtniki, ki se žele udeležiti razstave kot razstavljale!, naj se obrnejo na razstavni odbor pokrajinske obrtne razstave v Mariboru, Aleksandrova cesta 22, kjer dobe vsa potrebna pojasnila in navodila.
Nova afera. V parlamentu je ob priliki razprave za sprejetje zakona o ameriškem posojilu vstal poslanec Savič in povedal, da je ponudil poslanec Benin njemu in še enemu njegovemu tovarišu
1	milijon kron, če glasujeta za posojilo. To razkritje je vzbudilo veliko senzacijo in je bilo za vlado seveda silno neprijetno. Sedaj se vlada reže iz zagate s tem, da je dala razširiti po vladnih listih trditev, da je bil poslanec Benin takrat, ko je ponujal denar, pijan „ko mrtva majica". V Sloveniji pravijo, da je vsa* izgovor dober, pa magari ga prinese pes na »odštucanem" repu.
Veleposestniki se organizirajo. Veleposestniki v Sloveniji se upirajo določbi agrarne reforme, po kateri bi bila podvržena parcelaciji že ona veleposestva, ki obsegajo nad 50 hektarjev površine. Veleposestniki imajo prav, že z ozirom na to, da velja ta mera le za Slovenija, dočim so dovoljena v Macedoniji veleposestva, ki merijo nad 300 hektarjev. Seveda imajo veleposestva v Macedoniji v svojih rokah tudi številni bel grajski „porodičarji“, med njimi seveda tudi Pašič.
Težka obdolžitev. V zadnji številki smo porodili, da je urednik belgrajskega lista „Epoha“ obdolžil pod svojim pod pisom ministrstvo za pravosodje dr. Markoviča, da je v družbi z agenti z* ameriško posojilo. — „Jutro“ piše namesto posojilo rajše »zajam." — cele noči popival in se zato z veliko vnemo zavzemal v ministrskem svetu za sprejem ameriškega posojila. Dr. Markovič je to obdolžitev označil v uradnem popravku kot debelo laž in izjavil, da bo tožil. Kot odgovor na to ministrovo izjavo pa je priobčil urednik Ristovič nov članek, v katerem dolži gospoda ministra, da ni le z ameriškimi agenti popival, ampak da je od njih tudi prejel 2 milijona dinarjev kot »provizijo". Gospod minister bo se veda tudi ta očitek označil kot laž in stvar javnosti je, da verjame enemu ali
pa drugemu, dokler 'se zadeva pred sodiščem ne uredi — če se bo!
Škandalozna uprava na meji. Pod
tem naslovom je priobčil zagrebški „Ob-zor“ od 25. julija sledečo brzojavko iz Maribora: „Kakor izvemo iz parlamentarnih krogov, namerava opozicija spraviti v parlamentu na razgovor škandalozne upravne razmere na naši severn, meji. Pod temi razmerami ne trpi samo prebivalstvo obmejnih krajev, ampak sploh ves promet z inozemstvom. Zlasti v Mariboru so popotniki podvrženi neznosnim šikanam od strani carinskih uradnikov. Ti so postali že tako predrzni, da sami preiskujejo tudi domače ženske, ki potujejo po Jugoslaviji. Te dni so »preiskovali" neko Čehinjo na tako neokuser} način, da se je vse občinstvo zgražalo nad tem početjem. Vlada in državne oblasti se vzlic tem škandalom ne zganejo." — Takih tožb in pritožb, kakor je ta »Obzorova", smo čitali po slovenskih listih že nebroj, ampak doslej je ostalo vse pri starem in tako bo tudi ostalo. Zakaj pa ljudje potujejo in trgujejo z inozemstvom? Doma naj ostanejo!
Štrajk. Zaradi nekih sporov v knji -goveški obrti so stopili tudi tiskarji v štrajk. Doslej je štrajk le delen in omejen na »Jugoslovansko tiskarno", vsled česar tudi »Slovenec" ne izhaja. Mogoče pa je, da se štrajk še razširi, ako ne bo dosežen sporazum.
..Liga štiridesetih". V belgrajskih listih čitamo, da se je v Belgradu ustanovila »zveza (liga) štiridesetih", ki namerava zbrati ves materijal o raznih korupcijskih aferah in ga v obliki knjige priobčiti. — Ali bodo te bukvfce debele'
Koliko je veljala vidovdanska usta va? Pod naslovom »Nad 80 milijonov kron" piše avtonomistična »Naša Pravda", ki izhaja v Sarajevu, med drugim: »Muslimanski klub je vstopil v vlado lahkomiselno, na podlagi vladnih obljub glede izplačila odškodnine za zemljo, ki spada pod agrarno reformo. Ostale glasove pa je kupila vlada tako, kakor se kupuje goveja živina na sejmu in vsak poslanec, ki je glasoval za usta vo, je dobil posebno podkupnino." — Odgovornost za točnost te trditve prepuščamo »Naši Pravdi", pripominjam./ pa, da je ta list sicer majhen, a navadno dobro informiran.
Pašič sina, Nušič zeta. Odlični humorist Brana Nušič ali Ben Akiba sedaj malo ali nič več ne piše, ker je zaposlen kot načelnik umetniškega oddelka prosvetnega ministrstva. Mož zapušča umetnost, oddelka se pa torej prav čvrsto drži, da dela za sebe in za svoje. Ben Akibi je padla sekira v med, pa kaj hočeš. Ko se tako pripoveduje o njegovem »delu", se navaja tudi to-le: Nuši-čev zet Milan Predič je postal najprej s pomočjo svojega tasta sekretar državnega imetja v Bel ju, a čez dve leti pa že načelnik belgrajskega gledališča. Gospod Nušič pa hoče, da bi se govorilo: »Imao Pašič Radu, a Nušiič zeta Milana..pravi »Slob. Tribuna".
Vojska v mraku. »Politika" poroča: Novosadska elektrarna je ustavila električno razsvetljavo vsem vojaškim ustanovam v mestu, ker za dve leti še vedno niso poravnani računi za razsvet-Ijavojttovosadska elektrarna gotovo ne spadtWned »separatiste", ampak je vojaška uprava skozi dve leti izvajala popolni »separatizem" proti njeni blagajni in njenim računom.
Zlata krona enaka papirnati!
V	svoji pristno nemški ošabnosti in v diktiranem upanju na zmago v vojski torej avstrijska državna uprava javnosti ni povedala, kaj da dela, pač pa je zagrešila nad ljudstvom velikansko gospodarsko sleparijo s tem, da je proglasila papirnato krono za enakovredno z zlato krono v trenotku, ko to že zdavnaj ni bilo več res! Edino opravičilo, ki se da navesti avstrijski državni upravi v Prilog, je to, da je Avstrija »morala" računiti s končno zmago in z velikansko vojno odškodnino, ki bi bila med vojno nastalo papirnato krono zopet izenačila
secu aprilu 1921 so odkrili pri belgrajski železniški direkciji primanjkljaj od 40f) tisoč dinarjev. Glavni blagajnik direkcije je namreč zakvartal zgoraj omenjeno svoto z nekim mojstrskim kvartopircem, ki je tudi uradnik železniške direkcije. Ko so dognali deficit, je areti rala policija na zahtevo železniške direkcije blagajnika in hotela tudi zapreti kvartopirca mojstra, kije svak visokega uradnika pri direkciji. Kvartaš se je znal dalje časa skrivati po železniški postaji, dokler ga niso iztaknili pod stopnjicami v trenotku, ko je izplačeval svoji prilež-nici 30.000 dinarjev. No, prišlo je d.i razsodbe. Glavnemu blagajniku so na ložili 15 let ječe, a oni kvartopirec mojster je bil opran samo disciplinarnim, potom in degradiran od železniške direkcije z enim razredom na 1 leto. Leto je minulo, kvartašu so vrnili tudi prejš-rjo »klaso". Ker se torej tako postopa pri belgrajski železniški direkciji, so postali tudi ostali uradniki drzni in se lotili državne blagajne. Ekonomski oddelek pri direkciji vodi človek, ki nima z* to službo prav nobenih sposobnosti in kot pomočnik mu je dodeljen mož, rojak drugega visokega uradnika, pri katerem je že zmanjkalo iz blagajne 20 tisoč dinarjev, a je od tega minulo že celo leto in preiskovalni akti so šli v zgubo. Ta-korekoč cela družina nepoštenega urad-ništva ropa železniško direkcijo pod odobravanjem in zadovoljstvom najvišjih predstojnikov. Nikdo se niti ne zmeni, ako izgine iz blagajne na tisoče dinarjev, ko pa kradejo po drugod državi kar cele milijone ...
Zaslužiti znajo. V Orehovci v bližini Osijeka je skleni! radikalni banko-kratski konzorcij kupno pogodbo z baronico Guttmann. Baronica je prodala za 75 milijonov kron orehovačko vla-stelinstvo, ki ima samo njiv 15.000 oralov. K vla*štclinstvu spadajo tudi ogromni pašniki: Gutmanovič, Zdenci in Kri-vaja, veliki ribnik v ravnini med Orehovico ter Dravo, gozdovi ter kamenolom. Radikalni konzorcij bo celo ogromno posest razparceliral in pri tem zaslužil bogzna kako težke milijone. Radikalna gospoda se’ nič ne zmeni za prepoved, da sc veleposestva ne smejo prodajati, ker spadajo pod agrarno reformo, a radikalom je vendar uspelo, da so dosegli na.'ip vlastelinstva proti zakonu in proti interesom naroda ter zakrivili naravnost rop državnega imetja. Treba pribiti, da se nahaja v radikalnem banko-kratskem konzorciju Pašičev sin Rade, neki Jovanovič iz Pančeva, radikalni narodni poslanec Grgin in še več drugih, na zunaj odličnih radikalov. Kupno pogodi ;> je podpisal Grginov brat, ki je advokat v Beogradu.
Strašne pritožbe o batinaštvu in divjaštvu prihajajo iz vojašnic. Pošteni listi beležijo to v nadi, da bi protest poštene javnosti odpravil to kulturno sramoto, da bi se merodajne oblasti enkrat streznile ter prepovedale v svojem interesu in v interesu države raznim svojini organom nasilno in divjaško postopanje. Te nade sc doslej še niso izpolnile, divjaštva ni konca ne kraja, ker se od raznih strani prikriva, tolerira, ker se pošteno namenjene proteste označuje s »protidržavnostjo" in ker se celo konkretni, z dokazi opremljeni slučaji ne obravnavajo, kakor bi bilo to treba. Gledanje v solnce, lajanje v luč ali peč itd. se označuje kot bajka, če se o tem govori nasplošno, če se pa konkretno na vede, kdo je bil mučen na ta ali oni način, se obljubi sicer preiskava, do izida in kazni pa nikdar ne pride. — (Po »Straži").
z zlato krono. A še to opravičilo šepa. Če bi bila namreč aVstrijska državna uprava poštena, bi bila rekla:, »Državljani, sedaj je vojna in za vojskovanje potrebujemo denar. Kor pa nimamo dovolj zlata, smo natisnili toliko in toliko papirnatega denarja, ki je seveda manj vreden. Zato je treba, da gospodarji s tem računajo. Oni, ki so vložili svoj denar že pred vojno v razne zavode v zlatu, imajo pravico terjati svoj denar nazaj v zlatu, oziroma v papirju po kurzu. Oni pa, ki ga vlagajo v zavode sedaj, tem naj zavodi zaračunajo vloge v zlati veljavi in jim naj vpišejo manj,
Rop na debelo pri belgrajski železniški direkciji. »Balkan" poroča: v me-
Gospodarstvo.
Nazaj k zlatu.
(Konec.)
f
ampak to, kar je vpisano, velja v zlatu.“ Tako bi napravila poštena državna uprava. In če bi bila napravila tako, bi bili denarni zavodi primorani delati razliko med vlogami, vplačanimi pred vojno v zlatu in pa med vlogami, vplačanimi med vojno v polzlatu. Denarni zavodi pa bi bili morali ravno na isti način izterja vati svoja posojila: Komur je hranilnica posodila pred vojno 100 zlatih kron, bi bil moral tudi vrniti 100 zlatih kron, oziroma znatno višji znesek v papirju, pač po kurzu.
Vslega tega pa ni bilo. Država je proglasila, da je papirnata krona toliko vredna kot zlata in je s tem proglasom zakrivila velikansko sleparijo zlasti nad hranilci in varčevalci.
Žalostne posledice med vojno.
Jasno je, da bi bila morala avstrijska državna uprava, kakor hitro je videla posledice od nje povzročenega tiskanja bankovcev, takoj zvišati davke v danem razmerju, povišati pa tudi prejemke uradnikov itd. 'v istem razmerju. Na ta način bi se bilo dalo vseeno ohraniti ravnotežje v gospodarstvu in stalnost v vrednosti denarja. Tega pa avstrijska uprava ni storila, ker se je bala „hude krvi“ med prebivalstvom. Pač pa je začela rekvirirati razno blago po cenah, ki so veljale v zlatu, ona pa je plačevala v papirju iste svote!!
Tudi uradništvu ni zvišala prejemkov, ampak je plačevala iste zneske v papirju kot jih je nekdaj v zlatu!! Seveda ni mogel pod takimi razmerami noben človek več shajati. Krono vsem svojim finančnim oslarijam pa je postavila avstrijska uprava z gorostasno traparijo: z „verižniškim“ zakonom. Kdor je prodajal blago po zlati mednarodni veljavi in zahteval plačilo ne v istem številu papirnatih kron, ampak v takem številu, ki je odgovarjalo mednarodni vrednosti, ta je bil „verižnik“, lump in bogve kaj še vse! Sestradani patriotje seveda, ki so verjeli finančnim umetnostim nepoštene avstrijske državne upra ve, so ta klic takoj poprijeli in namesto da bi bili prijeli za ušesa lopovsko dr*
žavno upravo, ki jih je goljufala z izplačevanjem papirnatih kron namesto zlatih, in od države zahtevali izplačilo svojih plač po mednarodnem kurzu, so začeli tudi kričati na ,verižnike“ in zlasti na kmete, ki niso bili taki bedaki, da bi nasedli „državni“ slepariji in goljufiji, ampak so zahtevali za svoje pošteno blago (ki ni nič drugega kakor zlato), tudi plačilo v zlatu oizroma v primernem številu papirnatih kron! Avstrijska državna uprava pa si je zadovoljno mencala roke, ker se ji je sijajno posrečil njen račun na neumnost ljudi, s katerimi je znala vso jezo bednih stradalcev odvrniti od sebe in zvaliti na „verižnike“ itd. Namesto da bi bila država plačevala svoje ljudi po kurzu in zahtevala seveda tudi davke po kurzu! Mi vemo, da bodo te besede izzvale pri raznih patrijotih velik srd, ker je še danes „moderno“ verržnike preklinjati, toda kar je res, jo res in mi se upamo povedati brez ovinkov to, kar je in kakor je, brez ozira na to, če se komu zamerimo ali pa ne. Kdor bo pa to, kar smo zapisali, hladno premislil, nam bo dal vsaj v bistvu prav.
Posledice po vojni.
Zgoraj opisano avstrijsko medvojnv finančno sleparijo so prevzele po vojai tudi vse nasledstvene države, med temi tudi naša. Zato smo doživeli sledeče:
Oni ljudje, ki so vložili pred vojno svoj zlati denar v hranilnice, so danes reveži in berači, ker še vedno velja čudno pravilo, da je ..papirnata krona toliko vredna kot zlata!" Vsaj v naši zakonodaji velja še vedno to pravilo.
Oni, ki so posodili pred vojno svojim sosedom zlat denar, dobivajo danes vračilo v papirju v istem znesku!! Za 10 tisoč kron si pa pred vojno kupil na primer v kakem ljubljanskem predmestju prav čedno hišico z vrtičkom, danes pa si lahko kupiš za isti denar eno samo — obleko...
Oni, ki so podedovali pred vojno n. pr. sto tisoč kron v zlatu, a so zaradi kakih dolgotrajnih pravd morali čakati na izplačilo do danes, dobe 100 tisoč papirnatih kron. Prej bi bil srečni dedič lahko udobno živel samo od obre-
sti dedščine, danes pa brez zapravljanja lahko porabi celo dedščino v enem letu ali pa še prej!
Oni, ki danes nosijo denar v zavode, imajo dokler naša valuta pada, vedno manj. Če bi pa v zavodih zapisali v knjigo, da je tisti, ki je prinesel 1000 papirnatih kron danes v blagajno, prinesel (po kurzu računano) 20 zlatih kron, bi hranilec vedel, da ima vsaj 20 zlatih kron in sicer danes in tudi še čez leto; tako pa ne ve, ali bo čez 1 leto še kaj dobil za svoj papir ali nič — to pa vse zato, ker je še danes ..papirnata krona enaka zlati kroni!!!“
Bog daj norcem pamet!
Kaj storiti?
Iz vsega, kar smo povedali doslej, je jasno, da mora predvsem pasti nauk o enakovrednosti papirnate in zlate krone. Mi moramo v svojem gospodarstvu nazaj k zlatu. To je sicer trda beseda in ker diši po ..kapitalizmu", je tudi za ljudsko maso neprijetna beseda, toda dokler vlada na svetu načelo zasebne lasti, moramo imeti trdno in solidno in po vrednosti neizpremenljivo gospodarsko podlago in to je zlato bilo, je in bo, nikdar pa ne ničvredni papir.
Svetovne blagovne cene se računajo po vsem svetu v zlatu, in če nočemo mi svojega blaga zapravljati, ga moramo računati v zlatu. Če bomo računali svoje pridelke in izdelke v papirju in zanje zahtevali le isto število papirnatih kron, kolikor veljajo v svetu zlatih kron, bomo kmalu vsi skupaj na bobnu. Nemška Avstrija s svojim znanim .,Ausverkauf“-om takoj po vojni je prokleto drago plačala teorijo o enakovrednosti zlata in papirja! Danes so Avstrijci že pametnejši.
Zato pa bo treba tudi plačevati v zlatu oziroma v papirju odgovarjajoče zneske tudi pri stroških. Če kmet in obrtnik zahtevata za svoje produkte plačilo v zlatu, morata po vsi pravici plačevati tudi davek v zlatu oziroma potrebno množino papirnatih kron. Plačevati pa bo treba v zlatu tudi delavske in uradniške plače.
Šele takrat, ko bomo plačevali v zlatu, bo mogoče, da svetovna konkurenca ustali naše blagovne cene, in šele takrat bo mogoče napraviti tak državni proračun, čegar številke bodo držale. Soliden in zanesljiv državni proračun pa je najboljša podlaga za ozdravljenje valute", t. j. da se bo začela vrednost papirnate krone bližati vrednosti zlate krone, in sicer tako dolgo, da jo bo dosegla. Ta proces bo pa trajal pri nas Se najmanj petsto let.
Nova avstrijska banka. V Avstriji nameravajo ustanoviti novo' banko, ki bo imela pravico izdajati bankovce. Glavnica nove banke bo znaala 100 milijonov zlatih frankov in bankovci, ki jih bo izdajala nova banka ,bodo z zlatom popolnoma kriti. Na ta način bo avstrijskim trgovcem dana prilika, da si nabavijo po kurzu za svoje sedanje ničvredne papirnate krone dober denar, ki bo imel dobro stalno (zlato) vrednost, kar bo zelo olajšalo trgovsko kalkulacijo pri nakupu in pri prodaji blaga.
Žitne cene. V Banatu je veljala pšenica 22. t. m. 1550 kron za 100 kilogramov, koruza 1230, bela moka št. 0 pa 2220 kron. Svinjska mast je stala 107 K za 1 kg, slanina pa 93 kron. Te cene veljajo seveda le na debelo.
Vrednost denarja. Krona se je zadnje dni s svoje nizke vrednosti (1.52) v Curihu nekoliko dvignila in je veljala
27.	t. m. 1.65. To se pravi: Za 100 kron so dali 1 švicarski frank in 65 centimov, Z ozirom na ameriško posojilo je to jako malo. Splošno mnenje je, da bo vrednost krone kmalu zopet našla pot „na-zaj“, kljub ameriškim dolarjem. Dolar velja okoli 312 kron, 1 lira okrog 15 kron, 1 zlat (napoleon) 880 kron, 1 češka krona pa okoli 6—7 kron.
Izdajatell: ALBIN PREPELUH. — Odgovorni urednik: JOŽE PETRIČ. — Tiskar Tiskarna J. BLASNIKA NASL. v Ljubljani.
Popolnoma varno naložite svoj denar v
9Z9HEMNI POSOJILNICI V L30BL3BH1
r. z. z o. z.
sedaj poleg nunske cerkve
I. 1923 v svoji lastni palači ob Miklošičevi cesti poleg hotela „Union“.
Hranilne vloge se obrestujejo po 5% brez odbitka rentnega in invalidskega davka.
Vloge v tekočem računu se obrestujejo po 4V2%.
Hranilne vloge so vezane na dobo četrt leta po 5 'A, %> na dobo pol leta po 5 1/2 %•
Oblaeilniea za Slovenijo r. z. z o. z. v Ljubljani.
Zadružna centrala za manufakturo en gros en detail.
fgSlIP* Zgolj prvovrstni češki in angleški izdelki "^BlK
Skladišče v ,.Kresiji*', Lningarjeva uliea 1, prvo nadstropje, Prodajalna na drobno v Stritarjevi uliei št. 5. Podružnica v Somboru (Bačka), Aleksandrova uliea št. 11.
====	  Upoštevajte	pri	nakupih.	=========
Prometna zavod za premog d. d. v Ljubljani
ppodaja iz alovenaklh premogovnikov
velenjski, šentjanški in trboveljski premog 1P8
vseh kakovosti v celih vagonih po originalnih cenah premogovnikov za domačo vporabo, kakor tudi
za industrijska podjetja in razpečava
la čBhGSlocaSlii in angleški koks za livarne in domačo vporabn, kovaški premog in črni premog.
Naslov: PROMETNI ZAVOD ZA PREMOG d. d. Ljubljana, Nunska ulica 1.
Manufaktura! oddelek Gospodarske Zveze
LJUBLJANI!, Dunajska cesta štev. 2®	na dtoorišču
Vdiha zaloga suknaza mošta in ženske n bi e hi, najlepša izbira vsakovrstnega spodn]ega perilaza moške, ženske In otroke in velika zaloga usnja, čevlje* ne drobno in detalo.
IHIIIIIIBIIIIIIIIIIIIHIBBflKIlIBBBBBBBBIflllllllllHIIIBI
S Zadružna gospodarska banka d. d<
Ljubljana, dunajska ©esta št« @3/1»
(začasno v prostorih Zadružne zveze).
Kapital in rezerve skupno z afilacijami čez K 50.000.000.
n
Telefon št. SBI.
Telefon St. 21.
m
m
181
§§ P ** «* **u * **ž c ** 8	Maribor,	Sarajevo^	Somhor.	Split,	Šibemk.	Interesna	skup-	gj
no st z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico v Kariovcu ter z Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
§U	_	H
Daje trgovske kredite, eskrmptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in gg na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. Pooblaščeni prodajalec srečk Državne razredne loterije. §j$|
H	'9
13 SSS3B919H9 993113 ElillBl£9niS9Sli3S31l3BllE£SEi999^BK