Poštnina plačana v gotovini» Štev. 48. V liublianl, dne 28. novembra 1929. Posamezna itev. Din Leto XII. Upravnlštvo »Domovine" v LJubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 8/11., telefon 3122 do 3128 Izhaja vsak četrtek NaroJntat u taiemstro: četrtletno I Din, polletno I« Din, celoletno 3» Dla s a I icmitvo raiea Amerike i {etrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno M Dl«. (merilu letno i dolar. — Rafno poštne Hranilnice, podražili« i L|nM|«l, št 10.7U. Leto se bliža koncu Še mesec dni in staro leto bo kanilo v večnost. Ob koncu leta se poravnavajo računi in zato prihaja tudi «Domovina» s svojimi terjatvami napram nezavednim naročnikom zamudnikom, ki vedno zopet pozabljajo na svojo častno dolžnost napram «Domovini». Ali morda niste bili zadovoljni z «Domovino», ki za svoje obilno zabavno in poučno štivo zahteva letno le malenkostnih 36 Din? S tako nizko naročnino za tako obsežne novine se komaj krijejo stroški izdajanja, dobička pa izdajatelji «Domo-vine» tako ne iščejo in ga seveda pri tako nizki naročnini tudi ne morejo imeti. Zato je tem bolj obsojanja vredno neprestano odlašanje plačila. Nekaterim trdovratnim zamudnikom z večjim dolgom smo list že ustavili. Oni, ki smo jim list ustavili, bodo imeli še to škodo, da ne bodo dobili božične številke, ki bo imela obilno in lepo vsebino, kakor so jo imele doslej še vse naše praznične številke, kar naši stari prijatelji in prijateljice dobro vedo. Kdor torej hoče imeti to številko, ki sama vsebuje za malo knjigo štiva, naj v redu plača zaostalo naročnino. To velja tudi za one, ki smo jim list že ustavili. Ne odlašajte torej, če hočete imeti lepe božične praznike in če ste res naši prijatelji. Tako malo vsoto lahko plača vsakdo in končno pa je vsakdo tudi dolžan, poravnati svoj dolg. Vsi, ki berete «Domovino» veste, da smo v polni meri izvrševali svojo dolžnost napram čitateljem, zato tudi čitatelji ne zanemarjajte svojih dolžnosti napram svojemu listu! Obenem sedaj, ko se bliža leto koncu, zopet pozivamo naše prijatelje in prijateljice, da nam znova pomagajo dobiti novih naročnikov in naročnic. Vsakdo lahko dobi vsaj enega, če le hoče. Ni naročnika, ki bi ne mogel najti vsaj enega novega naročnika med svojimi prijatelji, znanci ali sorodniki. Posebno sedaj pred božičem agi-tirajte za naš list in povejte vsem, ki še niso v krogu «Domovinarjev», da bodo lahko dobili še obsežno božično številko, če plačajo skupaj vsaj četrtletno naročnino. Zaradi same božične številke se izplača, že sedaj naročiti se na naš list, s katerega vsebino so tudi sicer naši prijatelji vedno zadovoljni, o čemer nam pričajo številna njihova pisma. Naj ta naš poziv zaključimo z našim starim izrekom: «Domovina» za naročnika, naročnik za «Domovino». Knjige Vodnikove družbe se razpošiljajo Knjige Vodnikove družbe so izšle. Letos bo pri razpošiljanju knjig prva na vrsti bivša mariborska oblast, ki bo knjige dobila do konca tedna. Obenem prične družbina pisarna dostavljati knjige ljubljanskim članom, na to pa pridejo na vrsto člani v ostali bivši ljubljanski oblasti. Gg. poverjeniki bodo obveščeni v listih, kdaj naj pošljejo po knjige. Kakor lani tako ima družba tudi letos ne-prilike z onimi novimi člani, ki se prijavljajo šele, ko knjige že izidejo. Ker mora odbor že v avgustu določiti višino naklade, je umljivo, da more vzeti kot temelj za kalkulacijo pri nakladi samo ono število članov, ki so bili priglašeni že meseca avgusta. Temu številu je odbor še prištel približno 3000 članov zamudnikov in tako določil naklado družbinih knjig za to leto. Kakor pa se je sedaj pokazalo, prekaša končno število članov daleko prvotno kalkulacijo, kar ima za nujno posledico, da je družbi «Vodnikova pratika za leto 1930.» že pošla. Člani, ki se prijavljajo sedaj, lahko torej dobe samo še tri ostale knjige brez «Vodnikove prati-ke». To bodi opomin vsem onim, ki odlagajo plačilo članarine do zadnjega trenotka, češ, saj je še čas! Zato prosi družbina uprava gg. poverjenike, da po možnosti pobero članarino za prihodnje leto že pri razdeljevanju letošnjih knjig. S tem prihranijo delo sebi, obenem pa zelo koristijo družbi. Bodočnost našega hmeljarstva Žalec, novembra. »Hmeljartsvo se samo regulira in je v teku 50 let že prestalo in prebolelo marsikatero krizo in upajmo, da bo še sedanjo«, smo čitali nekje. Stara pesem je to, a kljub temu ni resnična. Edina stvar na svetu, ki se sama regulira, je vreme. Kar nič ne hasne, godrnjati nad točo, dežjem, mrazom in vročino. Potrpeti je treba in mirno čakati, kaj nam prineso vremenske razmere. Ni je pa nespametnejše stvari kakor prepustiti tako drago in zaradi tega tako važno gospodarsko panogo, kakor je hmeljarstvo, pre-križanih rok in se tolažiti sicer s prav krščansko udanostjo: Bo že Bog dal. Za današnje gospodar- stvo ta izrek ni prikladen. Danes je treba strniti vrste hi biti moramo dovolj močni, da si ohranimo svoje mesto na trgu in ga, če le mogoče, .dvignemo in okrepimo. Dokler je še v naših srcih trdno upanje na zmago, ne pomeni izgubljena bitka še suženjstva. Zato le pokoncu glave in glejmo, da izvedemo v slabih letih naše glavne zahteve, ki so nam bile v dobrih letih deveta br'ga. Kako smo pa prišli tako daleč, da je naš gol-ding, ki je bil nekdaj blago, ki je učinkovito konkuriralo kralju hmelja, žateškemu semšaku, danes potisnjen na beraško klop in se ponuja v isti sapi s slabim nekvalitetnim belgijskim in angle- škim hmeljem? Sami smo krivi, saj smo prodali kakor siti svetopisemski sin svoje prvorojenstvo za skledo leče. Povsem v naši moči je namrefi bilo, preprečiti širjenje hmeljarstva v kraje, ki niso od narave prikladni za to razvajeno rastlino, in med ljudi, ki niso imeli pojma ne o kulturi hmelja, ne o pravilnem spravljanju pridelka, najmanj pa o hmeljski kupčiji. Tako smo dosegli, da je prišlo na svetovni trg pod našim imenom toliko slabega blaga, da je dobro kar utonilo v njem in smo tako zaigrali svoj stari sloves. Nihče ni poslušal glasu vpijočega v puščavi, ki je svaril in rotil pred prodajo sadežev. Da izpijemo grenki kelih do dna, je prišel letos v Savinjsko dolino tik pred obiranjem neki znani češki strokovnjak, ki je stavil prej glede odpornosti proti hmeljski peronospori naš golding nad češki semšak, glede kakovosti pa tik za češkega pred najboljše nemške kvalitete, sedaj pa je po polurnem pregledu nekih silno starih hmeljnikov, kjer rasejo mimo goldinga najrazličnejše druge sorte, obsodil naš golding, da je ves okužen. Res modri ljudje so ga povedli na tiste hmeljske «britofe», po katerih si je ustvaril absolutno netočno mnenje o našem goldingu. To nestrokovno poročiio je objavil vsemu svetu, seveda s primerno reklamo za žateški hmelj. Pa ni bilo nobenega našega strokovnjaka, ki bi povedal resnico, da nam je barvo letošnjega pridelka skvarila le silna vročina, da je bil hmelj le prezrel, ne pa bolan. Da je to poročilo brez vrednosti, nam jasno kaže žalostno dejstvo, da namerava neka inozemska hmeljska tvrdka izvoziti večje množine sadik našega goldinga na Angleško. To bi bila gotovo že storila, da ne ovira uvoza tja stroga naredba, ki zahteva od uvoznika uradno potrdilo, da so sadeži razkuženi z najhujšim razkužilom, to je s prusko kislino. Česar doma nismo hoteli in mogli, moramo doseči napram inozemstvu, namreč prepoved izvoza hmeljskih sadežev, kakor obstoja to že več let na Češkem. Če pustimo naš po-žlahtnjeni golding nazaj na Angleško, bo dobilo naše blago hudega konkurenta, ki nam bo ubil še zadnji dinar cene. Kakor čujemo, bo Hmeljarsko društvo poskusilo doseči to prepoved. Sedaj, ko poje kramp žalostno pesem pri priložnostnih hmeljarjih, je tuui čas, da spet pridobimo sloves našemu blagu, in sicer tako, da dosežemo obvezen žig in našo standard-znamko. Obvezna znamka je potrebna zato, da dobi v naš pridelek kupec zaupanje z uradno garancijo izvora. Drugačnega standarda pri takem blagu, kakor je hmelj, kjer je kakovost odvisna v glavnem od lege in podnebja, ne moremo postaviti in ga tudi Čehi, Francozi in Nemci niso. Pri vsakem standardiziranem blagu pa ostanejo kljub standardu še vedno male razlike v kakovosti, ki pa jih trgovina kakor tudi proizvajalec vedno vpoštevata in ima blago I., II. in III. vrsto. Sedaj, ko smo dobili okvirni zakon o kontroli izvoza, se bo prav gotovo izpolnila tudi želja velike večine hmeljarjev, da dobimo "že dolgo pripravljeni pravilnik o obveznem signiranju hmelja, ki je naravnost vzoren in ni nihče v vseh debatah mogel postaviti proti njemu stvarnih pomislekov. Šele, ko bomo imeli lastno obvezno znamko, lahko mislimo na veliko potrebo našega hmeljarstva: na prodajno zadrugo. Kakor je glavni pogoj za uspevanje zadruge standardizirano blago, tako je mogoče standardizirati le dobro blago. Zadruga naj bo le edini komisijonar za vse standardizirano blago, zato naj se predvsem čuva žpekulativnih nakupov, ki uničijo vsako leto lepo število komisijonarjev. Ne vemo, zakaj čuti vsa trgovina neko ost v taki zadrugi, saj je na ta način trgovina Ie poenostavljena in ji je mnogo laže zagotoviti si blaga, kolikor ga potrebuje. Na drugi strani pa je možnost direktnega nakupa po pivovarnah znatno povečana. Vsekakor bodi končni cilj zadruge posredovanje med proizvajalcem in uporabnikom. Seveda je treba za vodstvo take zadruge sposobnih mož, ki so naši prijatelji. Ker gotovo imamo take može, ni Hmelj-ska prodajna zadruga le prazna beseda. Dajte nam obvezno znamko in bo tudi naša zadruga postala meso! Dolgi zimski meseci nas še ločijo od naše glavne hmeljarske skupščine, zato smo zapisali te vrste hmeljarjem v spodbudo, vsem drugim pa v razmišljanje. Politični pregled V nedeljo zjutraj je umrl eden največjih državnikov dvajsetega stoletja, mnogokratni francoski ministrski predsednik Georges Clemenceau (izgovorite Klemanso) v 89. letu starosti. Clemenceau je bil rodom iz tnale vendejske vasi in je postal po nepopisnih bojih eden največjih Francozov, katerega ime bodo izgovarjali z največjim spoštovanjem pozni rodovi. Po izvršenih srednješolskih študijih je postal zdravnik. Tega opravila pa ni nikoli izvrševal, ker se je po svojih potovanjih v Angliji in Ameriki posvetil izključno politiki ter ostal politik in novinar do malo let pred svojo smrtjo. V parlamentu je bil poznan po svoji odločnosti ter neupogljivi volji, s katero je vlival strah svojim poslanskim to-.varišem ter vrgel marsikatero vlado. Bil je oster kritik v graji dela drugih. Zato je žel mnogo sovraštva in večkrat je že kazalo, da bo zatonila njegova zvezda za vedno. S svojo odločnostjo pa se je vedno zopet povzpel na površje ter za-divil svet s svojimi deli. Največje delo pa je izvršil med svetovno vojno, ko je prevzel z železno roko vodstvo krmila francoske države v času, ko so obupavali že mnogi Francozi nad uspehom velike svetovne borbe ter se pripravljali na sklenitev kolikor toliko ugodnega miru. Ko je vlado prevzel tiger, kakor so mu dejali Francozi, je najprej temeljito obračunal z vojnimi dobičkarji, korupcionisti, ljudmi, ki so stali v službi Nemčije, ter z nesposobnimi klerikalnimi generali, ki so se sicer izkazali, ko je bilo treba pred leti spraviti po nedolžnem v zapor polkovnika Drey-fussa, katerega je rešil šele po dolgoletnem boju Clemenceau, a tem bolj odrekli, ko je bilo potreba proti nemškim armadam pokazati, kaj znajo. V kratkem času je vlil v ves francoski narod novo vero v končno zmago pravice ter ga prepojil z odločno voljo vztrajanja do konca, ko so slavne francoske trikolore zavihrale zopet ob Renu in v Alzaciji ter Loreni. Polom centralnih velesil leta 1918. je pokazal, da je bil Clemenceau na edino pravi poti. Zato mu je izročil francoski narod v roke svojo in bodočih rodov usodo tudi tiste dni, ko je bilo treba pristopiti k zeleni mizi in skleniti mir, ki naj očuva Francijo pred novimi opustošenji. Clemenceau se je na mirovni konferenci boril za pravice svojega naroda kakor-tiger ter končno izvojeval mir, ki jamči, da bo Francija za dolge čase zavarovana pred ponovitvijo leta 1914., ko so bili do tal porušeni in opustošenj najlepši in najbogatejši kraji. Po zaključku mirovne konference se je stari državnik umaknil v ljubljeno Vendeejo, kjer mu je tekla zibel ter pričel pisati svoje spomine in gojiti cvetice, ki so mu bile najljubši predmet narave. Mnogokrat so poskušali razni krogi pripraviti starega državniki do tega, da bi zapustil svojo kočico. Njihovi napori pa so bili zaman, ker je čakal smrti, ki se je ni bal, kakor ni poznal vse življenje strahu. Umrl je kot borec in se boril s smrtjo celih 48 ur. Pogreb velikega državnika se je vršil v največji tišini in so se ga udeležili le najbližji sorodniki. Kljub temu pa je vsa Francija spremljala v duhu tih sprevod v sredino vendeejskih gozdov, kjer bo stal nad grobom največjega Francoza našega veka samo brezimen kamen, in se klanjala v globoki hvaležnosti očetu zmage in osvobojenja Alzacije ter Lorene. S francoskim narodom pa so se poklonili duhu velikega borca tudi vsi drugi narodi, ki so se borili v letih strahote in groze za zmago pravice. Med temi narodi smo tudi Jugosloveni, ki nam je bil pokojni Clemenceau zvest zaveznik v borbi za osvobojenje. V Avstriji se je posrečilo zveznemu kancelarju dr. Schobru najti temelj za sporazumno izvedbo predlagane ustavne reforme. Zmagala je zopet enkrat razsodnost nad politično demagogijo, ki so jo uganjali tihi zavezniki črnožoltih starokopitnikov pristaši Heimwehra. Zastopniki meščanskih strank in socialistov so se lepo med seboj sporazumeli, heimwehrovci pa bodo ostali med dvema stoloma in imeli sedaj dosti časa za čakanje na priliko, ko bodo lahko ponovno razburili svet s svojimi napovedmi o izbruhu državljanske vojne v Avstriji. Da pa se Je vse tako lepo razvilo, imajo zaslugo poleg angleške delavske vlade, ki je pošteno okrcala avstrijske nacionalistične peteline, tudi naš jugo-slovenski tisk, ki je pravočasno opozoril na grozeče namere Heimwehra. V Angliji se je posrečilo za nekaj časa predsedniku Mac-donaldu preprečiti nastop vladne krize, ki pa je le odložena, ker ni dana možnost za uspešno omejitev brezposelnosti, ki je danes prava nesreča Anglije. Vlada sestavlja sicer lepe načrte in proračune za izplačevanje brezposelnih podpor. Vse to pa so samo začasna sredstva, ker rase število brezposelnih dnevno in vedno bolj ograža ravnotežje angleškega državnega proračuna. Precej sitnosti ima delavska vlada tudi z ruskimi boljševiki, ki so pričeli takoj s svojo razdiralno propagando, čim so sklenili z Anglijo obnovitev diplomatskih stikov. Boljševiktim se pač hoče angleškega denarja in angleškega blaga, pri tem pa se nikakor SOTEŠCAN: Nevesta roparskega poglavarja (Povest iz starih časov.) (Dalje.) »Povej mi, kdo je nasilnik, ki je zmožen tolike hudobije?« «Roparski poglavar, gospodar brloga. Strojin se imenuje. Proglasil vas je za svojo nevesto ...» Jetnici se je stemnilo pred očmi, gnus in groza sta se ji vzbudila ob razkritju. Položila je roko na srce, glava ji je omahnila v naslanjalo. «Zadala sem vam novo rano», je tarnala Marjeta. «Zakaj ste me silili? Sama bi ne bila tega nikdar storila ...» «PovedaIa si mi resnico, kakor sem želela. Zamerila bi ti, ako bi bila molčala. Povej mi natanko vse, kar veš o tem brlogu in o. njegovih temnih prebivalcih.» Marjeta se je spustila v podrobnosti, kolikor ji je dopuščal spomin in pogled v tajnosti roparskega življenja. Opisala ji je razbojnike, osobito poglavarja, ki čuva naropane zaklade. Morajo sc mu nepogojno pokoriti in izvajati njegova naročila. Podnevu spijo, jedo in snujejo načrte, ponoči pa odhajajo na rop ter se vračajo z obilnim plenom. «Ob priložnosti vam pokažem naropano bogastvo«, je končala pripovedovanje. «Prejeli ''odo zasluženo plačilo«, je vzdihnih Milena kakor trpin pod težkim bremenom. «Moj oče bo vse ukrenil, da jih polovi in kaznuje.* »Dozdaj jim še niso prišli do živega®, je dvo-Jnila v njene grožnje. «Druhal je oprezna in pre- kanjena; kadar slutijo nevarnost, se poskrijejo ali pa dvignejo orožje. Bog ve, koliko umorov imajo na vesti te zverine!* «Moj zaročenec je junak. Pred njim bežijo armade, kaj šele peščica tolovajev. Morda jih že zasleduje.* «Blagor vam, ki upate v rešitev. Tudi jaz sem čakala in hrepenela, zdaj pa sem se vdala usodi.« «Poskusive pobegniti. Ali res ni rešilne poti?« «Edini izhod je odprtina nad vznožjem griča, a je zastražena podnevu in ponoči, radi česar se nama ni treba žalostiti. Saj ne poznava temnili gozdnih poti, ako zaideve, sva izgubljeni. Roparji imajo čile konje, psi bi naju izvohali in izdali. Milena se je zgrabila za glavo in vzdihnila: «Torej ne preostane drugo kakor čakati in trpeti. Kdo ve, kdaj bo napočil dan rešitve?* «Vaš zaročenec ne bo miroval prej, dokler vas ne najde. Ako se mu posreči vdreti v ropa'r-sko trdnjavo, tedaj bo zasijala tudi meni zarja svobode...» . «Julijan bo rešil obe, mene in tebe. Z mečem nama bo ugladil pot iz brloga. Gorje mu, kdor se mu bo ustavil.* «Ne smete govoriti o tem, da ne bodo pripravljeni. Strogo bodo pazili na vas, vsaka slutnja jim bo pozornost še poostrila.« «Oh, ko bi mogla vsaj potolažiti očeta; bojim se, da bodo zboleli od žalosti, ali celo umrli, preden pride rešenje. Bolehni in stari bo, vsaka neprijetnost jih potare, kar jim škoduje.* «Razumem vašo žalost ter vam jo bom skušala olajšati. Stregla vam bom kakor svoji sestri, vse vam bo... povedala, !;ar se bo o vas govorih.* »Hvaležna ti bom za vse, kar mi boš storila. Vendar se obnašajve na videz kakor tujki, ker naju bodo skoro gotovo opazovali. Kadar napoči rešilni dan, boš prejela veliko plačilo.* «Ne zamerite mi, ker bom skrbno pazila na vas in zapirala izhod na stopnjice. Poglavar mora vedeti, da sem zvesta njegovemu naročilu.* Tedaj je spodaj pod dvorano močno zaropotalo. Marjeta je urno stopila k odprtini, Milena pa se je obrnila proti oknu kakor jetnica,"koprneča po svetlobi. Dozdevni ropot je prihajal iz brloga, kjer so se zbirali roparji okrog poglavarja. Menili so se o ugrabljeni nevesti in slavili svoje uspehe. Lisjak si je prisvajal načrte, Bradač in Dihur pa sta se ponašala z gibčnostjo in s hitrostjo. Baharije in pretiravanja ni bilo ne konca ne kraja. «Ali ste zabrisali sled?« je Strojina najbolj skrbelo. «Ako se za vozom poznajo kolesnice, tedaj smo izgubljeni. Biriči nas bodo našli; vem, da pridno vohajo za nami.* «OdpravIjeno je vse, kar bi nas moglo izdati*, so prisegali lopovi. «Postreli nas, ako nismo izvedli, kar nam je bilo naročeno.* «Videli bomo, kmalu se bo pokazalo.* Poglavar se je pomiril, zanesel se je na vestnost svojih tovarišev. Z zadovoljstvom in ponosom je sprejemal čestitke, prikupil se mu je, kdor mu je pohvalil lepo nevesto. Vesel je pričel deliti darove v spomin na srečni dan svojega življenja. «Spoštujte jo kot vašo gospo*, je zabičil so-drgi, ki je pričela zbijati neslane burke. »Kar sem vam jaz, to vam mora biti ona, prepovem vam vsako nespodobno namigavanje. Kdor se bo pregrešil, tega bo zadela težka kazen.* »Prognanstvo v krtovo deželo«, so se muzali in dregali s komolci. Brž pa so se jim zresnili obrazi, zakaj Strojinu se je nabiralo čelo v srdite ne morejo odvaditi svoje slabe navade, da ne bi širili v zahvalo za izposojeni denar komunistično propagando, ki je Angležem vse prej kakor ljuba. Boljševiki imajo doma dosti posla s streljanjem upornikov in odkrivanjem neprestanih zarot, ki jih je danes pod boljševiško diktaturo še vse več kakor nekoč pod carskim samovladjem. Najbolj trpi pri tem dobri ruski narod, ki bi zaslužil po Golgoti svetovne vojne lepših dni, kakor jih preživlja v znamenju rdeče zvezde in kladiva. Malo večjo srečo imajo boljševiki na Dal-njetn Vzhodu v Mandžuriji, kjer so navalili po mesece dolgih pripravah rdeči vojaki na kitajske ter jih pognali v beg, tako da jih sedaj kar dohajati ne morejo. Da so dosegli boljševiki tako lep uspeh, pa ni pripisovati toliko njihovi sposobnosti kakor dejstvu, da so kljub temu, da neprestano vpijejo o potrebi svetovnega miru baš komunistični vojaki daleko bolje oboroženi kakor kitajski ter da se kitajski generali in voditelji brezobzirno koljejo med seboj. Naš star pregovor pa pravi: Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. MIRNA PEG. (D o 1 e n j s k o.) Od nas se pa malokedaj kaj bere v «Domovini». Pa je vendar naša občina ena največjih na deželi in ima tudi svoje posebnosti. Zadnje čase je za nas najvažnejša zadeva šola, ki nam daje največ snovi za razgovor in prepir. Drugod imajo že skoro tri mesece šolo, a pri nas se še ni pričela. Naši otroci, ki jih je blizu 400, so brez pouka. Višje šolsko oblastvo je dalo šolo zapreti, da nas tako prisili k zidanju novega šolskega poslopja. Sedanja šola je res premajhna ter ne odgovarja več sedanjim šolskim potrebam iu zdravju otrok. Bila je zidana še v časih, ko je bila šola popolnoma v duhovniških rokah. Dandanes so pa vse druge potrebe. Število otrok se je znatno povečalo od tedaj; saj je naša šola šestrazrednica. Seveda to šolsko poslopje tudi ne odgovarja sedanjim zdravstvenim predpisom. Zdravje pa je največje bogastvo. Gotovo je vsem staršem na tem, da so njihovi otroci zdravi in krepki. No, tega pa številni občani ne uvidijo. Večina mož v občinskem odboru se je uprla novi šoli. Pa tudi sicer nekateri hujskajo proti novi šoli. To je več kakor jasno, da brez šole danes ne gre več. Tudi kmet mora znati najpotrebnejše. Možje, ki so bili pri vojakih in v vojni, so mnogo prestali. Pa še mnogo huje je bilo za one, ki niso znali ne pisati ne brati. Niti domov niso mogli pisati in ne prebrati pisem, če so jih prejeli od doma. Druge so morali nadlegovati za to. To je pa prav nerodno. Že pregovor pravi: «Nevednost je najdražja stvar na svetu!» Drugod okrog se postavljajo s tako lepimi šolami, mi Mirnopečani pa naj smo zadnji na Dolenjskem. Možje naj vse to dobro preuda-rijo. Prej ali slej bo tako treba zidati šolo, ker jo bomo morali postaviti. Cim dalje se bo to odlagalo, tem dražja bo. Oni, ki jo bodo morda pozneje zidali, se bodo na vas jezili, možje, zakaj niste tega že napravili tedaj, ko bi se lahko zgradila ceneje. Premislite torej možje in dobro pre-udarite! Mirna peč je res velika, a takoj pa tudi ne more spraviti skupaj potrebne vsote za zidanje nove šole. Zato bi bilo prav, da bi višje šolsko oblastvo šlo v tem oziru občini na roko in ji izposlovalo primerno podporo ali posojilo za innogo let, da bi davkoplačevalci prav malo občutili to breme. Nikakor pa ne gre, da bi bili otroci do tedaj brez pouka. Premožnejši jih pošiljajo v druge šole, a teh je le malo. S tem, da so otroci brez pouka, se bodo razvadili in pokvarili, enkrat pa, ko bodo dorasli in šli za kruhom, se bodo jezili in očitali staršem malomarnost, da jim niso dali potrebne izobrazbe. Sicer pa, če se tudi takoj začne z delom, bo vendar preteklo mnogo časa, da pridemo do novega poslopja. Ali naj bodo otroci doslej brez pouka!? Zato naj se za silo, kolikor se da, nadaljuje s poukom še v stari šoli ter s tem takoj prične, za kar prosimo prizadeti starši. Možje pa, ki imajo o šoli odločevati, naj se spametujejo in uvidijo potrebo nove šole, kar bo enkrat njim in vsem Miruopečauom v čast in ponos. DKTIJA PRI MORAVČAH. Nedaleč od Moravč je naša vasica Drtija. Doslej nam je poleti manjkalo vode, zdaj pa je odstranjen tudi ta uedosta-i tek. Prišli smo na izvrstno misel, ki smo jo tudi dejansko izvedli. Sklenili smo zgraditi vodovod; , studenec nad vasjo, ki je ob deževju poplovljal pota, se nam je kar ponujal za napravo reser-voarja. Posvetovali smo se z nadučiteljem g. To-manom, ki se je obrnil na merodajna m?sta. Na pomoč so prihiteli: bivši oblastni odbor s podporo 10.000 Din, državni higienski zavod pa je dal potrebne načrte, cevi in cement ter je oskrbel tudi zidarska in ključavničarska dela. Pomagal je nadalje tudi zdravstveni zavod v Luk-mci, ki nam je naklonil za 2C00 Din cementa. Kopanje jarkov, zasipanje in drugo so opravili v l^pi slogi vaščani sami, kar jim je stroške znatno olajšalo. V začetku novembra je bil vodovod dograjen. Voda je pritekla v kuhinje, veže in hleve. Vaščani koristne naprave ne moremo prehvaliti. Zato se iskreno zahvaljujemo državnemu higienskemu zavodu v Ljubljani za načrte in preskrbo potrebnega gradiva, enako tudi Zdravstvenemu domu v Lukovici in bivšemu oblastnemu odboru za podporo. Predvsem pa dolgujemo zahvalo morav-škemu nadučitelju g. Tomanu za uspešno vodstvo gradbenega dela. ZAGORJE OB SAVI. Na zadnji občinski seji so bili na predlog g. \Veinbergerja izvoljeni v kmetijski občinski odbor: Kolenc Alojzij, Klem-bas Alojzij, Prosenc Anton, Kovač Anton in Hrastelj Ivan. Namestnika sta Weinberger Mirko in Snoj Anton. ŠOŠTANJ. Po skoro enoletnem pociyanju se je pevski odsek tukajšnjega sokolskega društva |zopet sestal. Predsednik odseka je šef davčne j uprave g. Franjo Trepel, blagajnik pa g. Josip Simerl; pevovodja ostane požrtvovalni učitelj • g. Juree Vreže. Na prvem sestanku je bilo pri-j šotnih 20 pevcev, kar kaže, da zanimanje za petje j pri nas ni baš najmanjše. Pevske vaje bodo v i 4. razredu osnovne šole vsak četrtek ob 20. Naprošajo se cenjeni gg. pevci, da se vaj polnošte-vilno in točno udeležujejo. MALA NEDELJA. Narodno kulturno društvo je vprizorilo v nedeljo 17. t. in. ljudsko igro «Mli-'nar in njegova hči». Igra je zadovoljivo uspela. ! Tudi prosta zabava s plesom se je končala v ve-veselem razpoloženju in v najlepšem redu. V. zimskem času bo žal prosvetno delo onemogočeno, ker še dvorana (strop in druga vrata) ni | dogotovljena. Upati je, da bo to s podporo vseh prijateljev društva v prihodnjem letu mogoče iz-' gotoviti. Ne pozabite na jubilejni sklad! Vsak najmanjši dar je dobro došel! — Ljudska knjiž- gube. Pohlevno so povešali glave in mrmrali: «Sveti so nam tvoji ukazi.» «V njeno sobo ne sme nihče razen mene», je izpopolnil strogo povelje. «Kogar bom zasačil na stopnicah, tega bom umoril. Nikomur ne bom odpustil ali prizanesel.» «Poslušamo«, so obljubili enoglasno, stoječi kakor sveča. Naročil jim je, naj pazijo na izhod ter okolico ob vznožju hriba. Javijo naj mu vsako sumljivo senco, vsako še tako neznatno pokanje dračja ali šepetanje. Pregledal je orožje in poskusil, ali so nabrušeni noži in kako delujejo puške na kresa-nje. Nato jih je pozval k zvestobi ter jim dal navodila, kako naj odbijejo napad, ako jih dohitijo grajski biriči. Odmeril jim je več pijače, na kar je odšel po hodniku proti stopnicam. Dospevši do vrha, je odrinil pokrov ter se potegnil skozi odprtino. Pomignil je Marjeti, naj se odstrani, kar je bliskoma izvršila. Nato je prisedel k Mileni. «Dušica, ali si se že premislila?« jo je ljubeznivo pogledal. «Odlok še menda ni potekel», ga je pogumno zavrnila. «Pa poteka«, se je nasmehnil. Milena mu ni odgovorila. Globoko je vzdihnila ter si zakrila lice z rokama. «No, kako ti dopade moja postrežnica?« je hitro spremenil vprašanje. «Tujka mi je kakor ti in kraj, kjer prebivam. Vse mi je zoprno in neznano.* Odgovor mu ni ugajal, zato jo je posvaril: «Milena, vedi, da si v mojem oblastvu ...» «Vem», mu je odvrnila. «Pripravljena sem na muke. pa tudi na smrt. ki mi bo prinesla rešitev.» «Smrt je še daleč, Milena. Sprejmi zabavo in veselje, srečo in zadovoljstvo. Noč in dan te bom | obsipal z dobrotami, sama boš odločevala. Naj j ti bom stvaritelj sreče, ne pa povzročitelj žalosti in trpljenja.« «Dovoli mi, da premislim«, ga je prosila, da bi se ga vsaj za nekaj časa odkrižala. «Potrebna sem miru in počitka.« «Kakor želiš«, se je laskavo uklonil njeni želji. Srce mu je poskočilo od veselja, zakaj zazdelo se mu je, da se Milena že nagiba ter bo zdajzdaj omahnila v njegovo naročje. Rad ji je dovolil, naj se mirno odloči. Prevzet od zavesti zmage se je spustil nizdol po stopnicah nazaj med rajajoče tovariše. Pozdravili so ga z glasnim vikom in krikom. Pravkar so lenemu Ovnu zvezali roke ter ga posadili pred vrč, napolnjen z vinom. Tu je moral sedeti za kazen ter se ga ni smel dotakniti. So-drga mu je pljuvala v obraz ter mu napovedovala bodočnost. Škodoželjno so se mu režali v obraz, češ: kmalu boš visel na krivem gabru, drugo itak ne zaslužiš. Vmes pa so napivali poglavarju in njegovi nevesti. Vzlic divjemu veselju tovarišev Strojin ni bil posebno dobre volje. Mračno je gledal predse, včasih se je prisiljeno zakrohotal ali nemo prikimal. Strašili so ga oboroženi grajski biriči, katerim bo težko uteči, kadar jih izsledijo. Njegove skrbi je uganil zviti Lisjak, ki mu je razvijal važne obrambne načrte. Predlagal je, da bi bilo umestno odstraniti nesposobnega Ovna ter ga nadomestiti s krepko zanesljivo močjo — s kakim novim tolovajem. »Poišči ga, proste roke imaš«, mu je brez pomišljanja dovolil. «Izberi ga po svojem okusu, privedi mi junaka.» «Pa še nekaj«, se je spomnil Lisjak, da bi mu bolj ustregel. «Na vsak način moramo vedeti, kaj se godi na Grmilju. Za nas je važno, kaj sklepajo biriči in kje poizvedujejo. Potrebno je izvohati, kdaj se povrne vitez z zapadnega bojišča. Njemu moramo ustaviti korak, zakaj on nam je najbolj nevaren.« «Ta nalog poverim tebi, ker vem, da ga boš najbolje izvedel. Preobleči se in pojdi, kamor hočeš; samo glej. da boš kaj dosegel. Zalezuj, išči, delaj ali postopaj — toda čuvaj se, da te ne spoznajo.« «Sprejmem poverilo, a poprej se moram na-spati. Dovolj smo se liadivjali. pojdimo počivat.* Kakor na povelje je utihnilo veseljačenje, roparji so polegli in pričeli ostudno smrčati. Ostal je le Strojin, ki je pozval Marjeto, naj postreže Mileni z vsem. kar bo poželela. Našla jo je, sključeno pod oknom v bridkem ihtenju. VI. Vitez odide med roparje. Na Grmilje je prispelo veselo poročilo: združena graščinska vojska je izvojevala po odločilnem boju popolno zmago. Vsa_ okolica se je pripravljala, da počasti junake in obsuje s cvetjem viteza, ki je premagal sovražnika na celi črti. Vojaki so se vrnili v domovino, a viteza ni bilo od nikoder. Zaradi žalosti je odklonil slovesni sprejem in pozdravljanje ob prihodu. Nalašč je zaostal med potjo pri sosednjem graščaku, šele pozno ponoči je prijezdil skrivoma na Grmilje. «Kje je Milena, moja draga zaročenka?« se mu je izvilo iz prsi. čini je prestopil prag graščine. Robert se mu je ovil. v odgovor okrog vratu, vele roke so se mu tresle, debele solze so 1 I e po niča pa bo poslovala nemoteno naprej ter si bo 1 tudi letos nabavila več novih knjig. Naprošajo j se torej vsi stari in novi člani, da v decembru poravnajo članarino za leto 1930., ker knjižnica potrebuje gmotnih sredstev za nabavo novih knjig LJUTOMER. Naše delavno Glasbeno društvo vzdržuje razen godbe na pihala in orkestra na lok tudi glasbeno šolo, ki si je v šolske svrhe nabavila klavir. Ker ta še ni plačan, priredi društvo v nedeljo 8. decembra v gostilniških prostorih g. Zavratnika tombolo z lepimi in praktičnimi dobitki. Glavni dobitki so: gramofon, ura, moka, obleka itd. Srečka po dva dinarja. Začetek ob 4. uri popoldne. Sviral bo društveni orkester. K obilni udeležbi vabi odbor. LJUTOMER. Na svoji seji 20. t. m. je mestni občinski odbor izvolil kmetijski odbor za naše mesto. Sestavljajo ga gg.: Fric Žemljic, predsednik; Janko Dijak, namestnik predsednika; Franc Seršen, Fric Šumak in Henrik Cimerman, odborniki; namestnika sta gg. Ožbalt Houigmann in Lovro Kuharič. IVANJKOVCI. Tukaj imamo kmetijsko podružnico, ki je obstojala 20 let, to je od 14. februarja 1909. do danes. Sedaj je razpuščena kakor druge in njeni člani pričakujejo sporočila Kmetijske družbe o novi organizaciji. V nedeljo pa je g. Bratušek, župnik pri Svetinjah, ki že dolgo let ni več član družbe, dal pri cerkvi razglasiti, da so Kmetijska družba in njene podružnice razpuščene ter da se bo ustanovila nova podružnica. V svrho razgovora je povabil može, naj pridejo na takoj se vršeči sestanek v posojilnico. Pripomnimo, da je posojilnica v farovžu ter da so se baš v posojilnici vršile vse strankarske prireditve bivše SLS. Sestanek seveda ni bil nikjer prej prijavljen in tudi ne razglašen. Prepričani smo, da s takim postopanjem nima glavni odbor sedanje Kmetijske družbe ničesar skupnega. Značilno pa je, kako si gotovi ljudje predstavljajo depolitizacijo Kmetijske družbe. GORNJA RADGONA. Na davčno upravo v Gornji Radgoni so v zadnjem času začeli prihajati davkoplačevalci iz Gornje Apačke kotline, Gornje Ščavnice, Lokavcev, Trate in drugih krajev iz prejšnjega področja davčnega urada Sv. Lenart v Slovenskih goricah z željo, da bi dobivali v bodoče informacije v davčnih zadevah kakor tudi njegovem obrazu. Počasi in s trepetajočim glasom mu je razložil vse, kar je doživel hudega po njegovem odhodu. Smrt bi mu bila slajša od zavesti, da je njegova edinka v oblastvu divjih tolovajev. Vitez mu ni očital malomarnosti, česar bi potrti starček tudi ne bil mogel prenesti. Dvignil je roko ter se zarotil pri svojem viteškem ponosu: »Maščeval se boin, kakor resnično živim; prej ne bom miroval, dokler jo ne najdem — živo ali mrtvo...» «Mrtvo?» je vzdihnil žalujoči oče. »Morda pa le živi... Ne podirajmo nad, dokler se ne bodo same zrušile...» «2ivo ali mrtvo...» je odločno ponovil. »Njen grob bo grob moje sreče, v njem bo pokopano inoje življenje. Ako pa jo najdem, bomo praznovali zmagoslavje.« «Zaupajmo, krik s pečine je utihnil...» Vraževerni starec ni mogel zamolčati odmeva nesreče, ki se je oglašal v nočni tišini Sam ga je slišal, a zdaj je umolknil, kar naj pomeni, da bo nezgoda morda vendarle preprečena. Junak si je med pripovedovanjem odpel železni prsni oklep, odpasal je meč in odložil čelado. fi«Vsega tega ne potrebujem«, je shranil bojno opravo. »Nevesto bom iskal v ponošeni obleki s praznimi rokami. Preoblekel se bom v pocestnega capina in šel med tolovaje. V temnih gozdovih £rne doline bom čakal priložnosti, da se jim pridružim.® Graščak je naslonil čelo v dlan, kar je slišal, ni mogel verjeti. Zvenelo mu je kakor starodavna jbajka, zdelo se mu je poniževalno, ni pa hotel roporekatl Izkušenemu borilcu, ki se nikdar ne Jptl, česar ne more izvesti 'plačevali davke pri tej upravi. Ti kraji spadajo | namreč sedaj pod davčno upravo Maribor ter so nekateri oddaljeni od tamkaj šest do sedem ur hoda, medtem ko imajo do Gornje Radgone komaj dve do tri ure ter avtobusno zvezo. Ljudstvu navedenih krajev bi bilo precej ustreženo, ako bi ; se izvršil popravek mej med davčnima upravama Maribor in Gornja Radgona. SV. ANTON V SLOVENSKIH GORICAH. (Smrtna kosa.) Tukaj je preminul te dni, star komaj 28 let, zdravnik g. dr. Ivan Sernec. Pokojnik je bil sin podpolkovnika Serneca, ki je umrl pred leti v Mariboru. Blag mu spomin! GOSPODARSTVO Kmetijski pouk KAKO PRIDEMO DO ZIMSKIH JAJČARIC. Pozimi so jajca najdražja in največ vredna, ker jih kokoši v tem času malo neso. Vendar se dobe kokoši, ki nam tudi v tem času več neso, kakor je običajno. Pridne kokoši nam neso skoraj vse leto. Prav dobre jajčarice zneso tudi po 200 do 280 jajc na leto, tako da nesejo ves čas leta, razen ob času misanja. Precejšen del teh jajc odpade tudi na zimski čas. Danes moramo pri kurjereji delati na to, da vzgajamo dobre zimske jajčarice, torej kokoši, ki bodo tudi pozimi nesle in nam na ta način vso rejo bolj plačale. To se da s smotrno rejo doseči, in sicer na sledeči način. Ker se lastnost zimske nesnosti podeduje, vsaj v osnovi, moramo odbirati jajca z a. v a -lenje od takih kokoši, ki se odlikujejo z ne-senjem jajc pozimi. Nekatere pasme so bolj sposobne za zimsko nesenje, druge manj. Dobre so pa tudi naše domače kokoši in štajerske kokoši, ki so se začele v zadnjem času tudi pri nas širiti, le da jih moramo v ta namen skrbno odbirati. Z odbiranjem pridnih kokoši in jajc se da veliko doseči! Drugič je važno, da vzgajamo zimske jajčarice iz zgodnjih pomladanskih gnezd, ki se izvale meseca aprila in maja in ki začno kot jarčke nesti meseca oktobra in novembra. Take živali se v tej letni dobi najbolj razvijajo, »Moja vrnitev z bojišča naj ostane tajna«, je vitez skrbno naročil. »Biriči naj širijo vest, da sem zaposlen pri sklepanju miru, kjer se bom nekaj časa zamudil. Oskrbnik naj mi priskrbi po-nošeno obleko... Jutri odidem...« »Mislil sem, da se šališ«, ga je Robert dvomljivo pogledal. »Kar sem sklenil, bom izvršil«, je potrdil. Neka tajna sila me žene navzdol v prepad človeštva, v temne roparske brloge. Tam je moja zaročenka...» «Julijan!» ga je starec svarilno pogledal. »Kdor nevarnost ljubi, v nevarnosti pogine...« »Ali naj jo prepustim usodi? Čutim skrivnostno povelje, kateremu se ne smem ustaviti ...» «Bojim se za tvoje življenje...» «Nič vas ni treba skrbeti. Verujte v moj pogum, zaupajte v mojo vztrajnost — pričakujte naju v najkrajšem času.» «Pa pojdi, ne morem ti braniti. V duhu te bom spremljal, noč in dan bom mislil nate...« »Verujem v zmago, ne bojim se nobene žrtve. Zbogom, Robert! Čaka me Milena...« Vitez se je moral nekoliko odpočiti in premisliti, kako bo izvedel težko delo. Zavedal se je truda in naporov, pa tudi nevarnosti, s katerimi se bo moral boriti. Ko se je nekoliko oddahnil, se je preoblekel in poslovil. Vratar mu je odprl stranska vrata, kjer se je izmuznil iz graščine. Poraščen, umazan, v oguljeni obleki in ponošenih škornjih je stopal ob palici navzdol v dolino. Prispel je do goz>'a in sedel v mahovino. Na vzhodu se je boCi':i prva jutranja zarja, gozd je pričel oživljali, ptički to prepevali mične slavospeve. Pred nam najbolj dorastejo in so najbolj sposobne za zimske jajčarice. Veliko važnost je slednjič polagati na d o b r o krmljenje. Za pridno nesenje jajc je treba močne krme. Če pomislimo, kako je jajce sestavljeno in kako tečno je, potem je lahko umeti, da morajo biti v krmi tudi potrebne beljakovine. Dokler se žival zunaj pase in lovi raznovrsten mrčes, toliko časa je še dosti skrbljeno za potrebne beljakovine, ko pa zmanjka paše in raznih žuželk, moramo v krmi skrbeti za potrebne beljakovine. Sama zrnata piča. ni najboljša. Danes je treba zimskim jajčaricarn pomagati z bolj močnimi krmili, kakor so: ribja moka in mesna moka, ki jih dodajamo mehki jutranji krmi. V zadnjem času se močno priporoča tako imenovani «pro-miul» kot dodatek k mehki krmi, ker se odlikuje s svojimi beljakovinami. Dobimo ga pri Kmetijski družbi v Ljubljani. Izkušnje s tem krmilom so baje prav ugodne, tako da ga je priporočati kot važen pripomoček za _ boljše nesenje zimskih jajčaric. DVAKRATNO KRMLJENJE. Po najbolj naprednih krajih najdemo danes, da pokladajo molzni govedi le po dvakrat na dan, zjutraj in popoldne. To vidimo v Švici, na Danskem in drugod. To so kraji, kjer se ponašajo živinorejci z najlepšo in najbolj molzno živino. Dvakratno krmljenje po teh krajih je najboljši dokaz, da se živina pri takem krmljenju lahko prav dobro počuti in da daje najboljše užitke. To razumemo toliko laže, ker je dvakratno krmljenje najbolj naravno in tudi najbolj primerno za naravo goveje živine. Pri naravni reji zunaj na paši se goved tudi le dvakrat na dan do sitega napase, zjutraj in popoldne; ostali del dneva pa mirno počiva in prežvekuje. Tem živalim to najbolj ugaja, ker potrebujejo več časa za prežvekovanje. Ta naravni način pašne reje so prenesli po naprednih deželah tudi v hlev. Zjutraj in popoldne se živalim poklada krma, sicer pa živina leži in prežvekuje. Dvakratno pokladanje ima tudi to prednost, da nam prihrani precej dela. Namesto po trikrat, kakor je pri nas navada, je treba le dvakrat na dan v hlev. Živina ima več miru, pa tudi nam ostaja več časa za druga gospodarska dela, kar njim so se cepile poti: na desno okrog griča in na levo v goščavo. Skoro je prišel v zadrego, kam naj se obrne. «Kdo ve, koliko časa bom pohajal, preden naletim na kakega sumljivega človeka«, je mislil sam pri sebi. «In kako se bova dogovorila? Kam me bo povedel?« Komaj je to v mislih izrekel, je zahreščalo v goščavi preperelo dračje, čul je oprezne stopinje, ponavljajoče se v kratkih presledkih. Dvignil ie glavo in oprezno poslušal. Iz gozda se je prikazal možak, preprosto oblečen. Čez ramo so mu visele divje kože. Na glavi je nosil kučmo, opiral se je na debelo gor-jačo. Čim je zagledal na pa rob ju moža. si je otrkal listje, ki se je držalo obleke. Nedvomno je moral v gozdu prenočiti. »Danes bo srečen dan, ker srečujem moža«, si je mislil prišlec, meneč, da je naletel na navadnega seljaka, katerega bo lahko po svoje izprašal. Prav takega si je želel, z neukim človekom se da govoriti; tak ne pozna zavijanj, pove resnico in točno odgovarja. Približal se mu je ter ga prijazno pozdravil. Stala sta si nasproti najhujša sovražnika, ki se pa nista poznala. Preoblečeni vitez ni slutil, da sedi pred roparjem, še manj pa se je nadejal Lisjak, koga je nagovoril. «Tukaj ste zgodnji«, je tujec začel kramljati. «Kakor vidim, vstajate še pred solncem, čeprav se podajate pozno počivat.« »Pa ne vsi», ga je vitez zavrnil. «Nekateri vstanemo, dočim drugi še ležijo...» »Hm, na Grmilju seveda še počivajo...« mu ie namignil na griček, kjer se je belilo v vzhajajoči zarji grajsko zidovje. (Dalje.) ima tudi svojo vrednost. I Dvakratno krmljenje moramo s tega stališča popolnoma odobravati in priporočati, da ga izvajajo naši živinorejci povsod tam, kjer je to mogoče. Seveda ima tudi trikratno krmljenje, kakor je pri nas običajno, svoje tehtne razloge. Po naših hlevih redimo poleg molznih krav tudi delavno ali vprežno živino, vole in konje, ki jih imamo v istem prostoru, torej skupaj z molzno in mlado živino. Tem živalim pa moramo po trikrat na dan pokladati, ker jim je treba po vsakem delu krme. Dobiti jo morejo tudi opoldne, ko pridejo od dela domu. Kakor je utemeljeno dvakratno krmljenje za molzno goved, vendar ne moremo v istem prostoru živali deliti in pokladati enim samo po dvakrat na dan, drugim pa po trikrat. To je tisti vzrok, da smo po hlevih naših maloposestnikov prisiljeni, pokladati tudi kravam po trikrat na dan, če jih imamo skupaj z delavno živino. Kjer je pa ločitev delavne in molzne živine mogoča, tam naj se pa molzni govedi poklada le dvakrat na dan, zjutraj in popoldne. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili zadnje dni v valutah za: 1 dolar 56-20 do 5640 Din; dne 25. L m. v devizah za: 1 dolar 56 26 do 5646 Din; 100 francoskih frankov 22130 do 223 30 Din; 100 italijanskih lir 294 do 297 Din; 100 nemških mark 134950 do 135250 Din; 100 avstrijskih šilingov 793 02 do 796 02 Din; 100 madžarskih pengov 987 32 do 9S0.32 Din. 100 češkoslovaških kron 167 05 do 167 85 Din; Tedenski tržni pregled ŽITO. Na svetovnem trgu se je cena pšenici okrepila. Kupčija z žitom je povsod malo oživela. Na ljubljanski blagovni borzi so 25. t. m. ponujali (postavljeno na slovensko postajo; za 100 kg): pšenico, baško, po 237 50 do 24250 Din, r ž, baško, po 200 do 202-50 Din, moko «0» po 355 do 365 Din, t u r š č i c o, baško, umetno sušeno, po 195 do 19750 Din, oves, baški, po 195 do 197 50 Din. Gustav Strniša: Med hmeljniki Povest. (Dalie.) Kaj naj vam povem, kako naj vam govorim. Zdi se mi, da sem zašel v globoki hosti, da ne vem ne naprej in ne nazaj. Nisem vreden, ne nisem vreden, da bi govoril! Kmetje in kmetice! Postiti bi se moral in svetu živeti, da bi bil vreden čudeži,e besede. Pa me je še včeraj premotil hudi?, da sem jedel klobase. Danes se kesam. Mnogo slabega nosim v sebi in tega mi je žal. Vendar vam hočem povedati o Mariji žalostni.* Nato je začel Lukec opisovati svojo prvo pot na goro z materjo, ki je bila že stara. Poskušal je opisati njeno revščino in svojo gorečnost. Silil se je, da bi stisnil nekaj pametnega iz sebe pa mu ni šlo. Umolknil jc. cTi nisi nikak pridigar, slepar si,> so zavpili kmetje. tPojdimo po starega Boštjana, ja» vem, kje stanuje,> je zavpil bradat starec in že je množica ponovila: ŽIVINA. Na zadnjem ljubljanskem sejmu, na katerem so cene volom za malenkost popustile, so se trgovali za kilogram žive teže povprečno: voli I. po 10 25 Din, II. po 9"50 Din, III. po 8 50 Din. krave debele po 6 do 7 Din, krave za klobasarje po 3'50 do 5 Din, teleta po 13 do 14 50 Din. HMELJ. Cene povsod v glavnem nespremenjene. V Niirnbergu se je inozemski (med drugim tudi iz Jugoslavije) hmelj trgoval po 8 do 15 Din. JAJCA. Cene so se okrepile. Pri nas se nakupuje blago po 155 do 160 Din za kos. Sejmi 30. novembra: Kočevje, Železniki (le za blago), Planina na Kalu, Turjak, Vače, Veržej, Celje, Št. Andraž pri Ptuju, Rogatec, Gornja Lendava. 2. decembra: Martinja vas. 3. decembra: Jesenice na Gorenjskem, Novo mesto, Planina na Štajerskem, Konjice (živina in blago). 4. decembra: Kamnik, Šmarje pri Jelšah. 5. decembra: Lož. 6. decmbra: Bohinjska Bistrica, Žužemberk, Borovnica, Sevnica ob Savi, Dobrna, Murska Sobota. DOMAČE NOVOSTI * Narodni praznik uedinjenja dne 1. decembra se bo slovesno kakor vsako leto proslavil po vsej državi. Letos ga slavimo že dvanajstič. Praznik uedinjer;a je letos tem pomembnejši, ker se je izpolnila naša želja, da je dobila naša kraljevina ime Jugoslavija. * Razgovori o enotni telovadni organizaciji v naši državi. Kakor poročajo listi, je v toku akcija za ustanovitev skupne organizacije vseh telo-! vadnih društev v Jugoslaviji, ki bi poleg Jugo-! slovenskega Sokola, Hrvatskega Sokola in Slo-1 venskega Orla obsegala tudi ostale telovadne in športne organizacije. Zadevna seja zastopnikov jugoslovenskega Sokolstva se je vršila v torek v Beogradu. Sklepi ob času, ko se «Domovina» zaključuje, še niso znani. * Prošnje za vojaške olajšave. Mladeniči, ki so bili pri letošnjem rekrutovanju spoznani za spo- cMrtev je mrtev naš ljudski pridigar, naša dobra duša,» so vzdihnili kmetje. Tedaj so se odprla vrata in dva moža sta prinesla belo krsto. Ponesimo ga v procesiji na goro, kjer je toli-krat pridigal in tako lepo Častil Boga in Marijo,* je svetoval bradati starec. cNesimo ga, nesimo ga!> Položili so Boštjana v rakev in tako je šel še enkrat tisto pot, ki jo je hodil vsako leto na goro. Začudil se je župnik, ko je procesija obstala pred cerkvijo: je go-del Lukec skozi zobe in si naroČil še merico vina. Marička in mati sta kmalu odšli Lukec je še posedel in pil. Pa je dočakal še drugo mater. Vstopila je Tinčina mati. Ko je krepka kmetica zagledala Lukca, se je kar zarežala in takoj je bila pri njem. je dejal Lukec. «Ne mudi se mi ne. Pa tudi s tabo moram govoriti važne stvari, da veš, važne stvari,» je na-glasila Tinačka. Krčmar ji je prinesel kozarec in Lukec ji je urno natočil. Bal se je ženske in upal je, da bo izpila par kozarcev in potem postala bolj popustljiva. Žena je pogledala Lukca, dvignila kozarec in ga duškoma izpraznila. Ko ji je hotel godec spet nafočiti, je odmeknila kozarec: '-Zdaj imam pa dovolj. Jaz nisem pijanka, le pošteno ž5jna sem bila.) Lukcu se ni mudilo. Ona ga ni priganjala, mirno je čakala in se mu prijazno smehljala. Stopila sta naposled na plan. Zvezde so se oziralo na zemljo in migljale kesnima romarjema, ki sta zadnja odhajala iz gostilne. Mnogo jih j < 'še bdelo po gori in čakalo jutra, drugi so molili v cerkvi. Mahoma je Tinačka obstala, z rokama v boku go je mirijo zazrla v Lukca in ga vprašala: «Ti, Lukec, kdaj bo pa porok??» 'ndal io je. Krepka štiridesetletnica je zelo 5; hčerki, ie močnejša je bila. Njen glas kor ti lahno udarjal po nakovalu. «Mati, saj. se ne mudi,) je odgovoril in jo skoro plašno pogledal. «Tebi se zdaj ne mudi. Za njo, za mojo hčer je pa že prepozno, vendarle je še čas, da saj deloma zakrije svojo sramoto. Vprašam te, kdaj bo poroka.? V njenem kovinskem glasu je začutil Lukec tiho pretnjo in polglasno je odvrnil: ^Počakajte mati, da si malo več prihranim.) « Dokler si fant, si ne boš ničesar prihranil, pa tudi kesneje težko. Poznam te, predobro te poznam in povem ti, da je moja hči predobra zate, mnogo predobia! Ker si pa doserel ono, česar bi ne smel, boš tudi ono, kar je hoja dolžnost. Poročila se bosta. Da pa se bosta laže razumela, vama bom jaz pomagala. Jutri pojdeta v farovž radi oklicev.1) < Mati, kam pa mislite?» se je prestrašil Lukec in hotel zbežati. .«Kaj, uhajal mi boš, ti ničvredni nepridi-prav?» je zavpila ženska, ga stisnila za roko in ga pogledala tako srepo, da mu je postalo kar gorko okoli srca. Tinačka je nadaljevala: Sicer ne pričakujem od tebe kaj posebnega. Tudi tvoji otroci bodo morda piškavi, kakor si ti sam, če bodo le količkaj po tebi. Upam pa, da bo prevladati ona s svojim zdraviem. Hišo imam, če bosta delovna in pridna, bo ei krat vajina.) kel žebelj dr. Kramarič. Zaradi tega čudnega početja bodo kaznjenca bržkone izročili zdravniku, ki bo preiskal stanje kaznjenčeve pameti. * V silobranu usmrtil napadalea. Te dni je stopil posestnik Fr. Rozman, doma iz Ivanjske gorice in oženjen, v Liblovo krčmo, kjer je hotel počakati na svojega tovariša, da bi šel z njim domov. V gostilni je bilo več vinjenih domačih fantov, ki so došleca takoj pričeli izzivati in ga vprašali, s kakšno pravico si prav za prav upa v njihovo vas. Rozman jim je pojasnil, da čaka samo na tovariša, s katerim pojde takoj domov. Toda fantje, med katerimi je bil najbolj glasen neki Jakob Zeloba s Hrabovškega vrha, niso odnehali in so se na vsak način hoteli prepirati z Rozmanom. Zaleteli so se proti njemu. Rozman pa je skočil naglo v kot na klop in hotel uiti iz krčme. Fantje pa ga niso pustili, na kar je Rozman prosil gostilničarja, naj jih pomiri. Pa tudi gostilničar-jevo prizadevanje je bilo brezuspešno. Ko je hotel Rozman mimo vrat, so mu fantje zastavili pot. V silobranu je potegnil nož iz žepa in začel z njim mahati okoli sebe. Zadel je pri tem Zebolo v ievo roko, mu prerecal žilo odvodnico, poleg tega pa je dobil fant tudi sunek v trebuh. Kljub takojšnji zdravniški pomoči je drugi dan podlegel težki poškodbi. Po dejanju je Rozman pobegnil, pa so ga že naslednjega dne orožniki od Sv. Trojice prijeli. * Skala ga je ubila. Te dni so se odpravili Pavel Lotrič, Ivan Jamar in Miha Košir, vsi iz Dovjega, spravljat les iz gorskega potoka Mlince. Pod visoko in krušljivo steio Vrhico so vlačili hlode iz potoka. Nenadoma pa je priletela raz steno skala, težka kakih 10 kg, ter padla Mihaelu Koširju na glavo. Kakor posekan se je zgrudil ponesrečenec z razbito glavo na zemljo ter obležal na mestu mrtev. Udarec skale mu je prebil lobanjo, da so mu izstopili možgani in je bila vsaka pomoč zaman. * Požar v Dolenjem Logatcu. Te dni zgodaj zjutraj je nastal pri posestniku Josipu Zupančiču v Dolenjem Logatcu požar, ki bi imel lahko katastrofalne posledice, ako ne bi preprečili gasilci še pravočasno velike požarne katastrofe. Ogenj je nastal v dvoriščnem poslopju Zupančičevega do-movja tik velike dvonadstropne hiše. V spodnjih prostorih tega poslopja je bila velika moderno urejena čevljarska delavnica, v zgornjih prostorih «Nisi, a morda si še slabši. Pes ne zapusti svojih mladičev, ti.se pa niti ne zmeiAiš za onega črvička. Seveda si Se na sodnlji zavezal skrbeti za otroka, vedel si že tedaj, da ne boš dal božja-ka, saj vse sproti poženeš po grlu. Tinca je pa dobra ženska, morda te vendarle spravi na pravo pot. Ugovarjal mi pa ne boš, da veš! Pokažem ti, kaj se spodobi napram svoji bodoči tašči. Sicer ti pa ne bo hudega. Sam lepe denarce zaslužiš, Tinca je pridna, pa tudi jaz sem še mlada in pomagala vama bom. Ne boj se, da bi vama delala nadlego. Ce boš količkaj moža, se vama bom kmalu ognila in si na nasprotnem koncu travnika postavila svojo hišico. Ce pa ne boš pravi mož, če boš trmežin pijanec, te bom pa jaz naučila kozjih molitvic! Salami!, nabunkala. te boni kakor neposlušnega šolarčka!) Lukec je molčal. , da nas spomni na mili dom in nam s svojimi novicami prežene vsaj za kratek čas domotožje. Najlepše pozdravljam vse bralce «Domovine> širom zemlje, posebno pa naše domače gasilce in bralce «Domovine» na Golem, listu pa želim podvojeno število novih naročnikov. Darovali so za gasilno društvo na Golem: po 5 dolarjev: Vinko Ponikvar (Golo), Ivan Dolšak (Golo), Feliks Peček (Golo), Alojz Peček (Golo), Jožef Kralič (Golo), Ivan Stebla j (Golo); 2 dolarja Janez Strumbelj (Golo); po 1 dolar: Franc Golob (Skril), Janez Tekavec (Javorje), Anton Stebla j (Veliki Osolnik), Jože Indihar (Krvava peč), Anton Garbas (Veliki Osolnik), Janez Nered (Mohorje), Jqsip Zalar (Kot), Anton Gliha; po 50 centov: Franc Likar, Andrej Gruden, Anton Peternel, F. Dolinar, Janez Usnik, Alojzij Iler, Alojzij Levstik, Ivan Krašovec, Anton Levstik, Joško Dijak, Joško lic, Joško Primožič, Lojze Žagar, Lojze Škul, Franc Tanko, Joško Arko, Joško Makse, Joško Kolesac, Vinko Vidrihar, Tone lic, Ivan Gerden, Joško Perkopec, Alojzij Anzelc, Joško Mate, Lojze Podlogar, Primož Vesel in Franc Povšek; po 25 centov: Ivan Saje, Joško Gerden, Matija Drezimerovič, Maks Brodar, Niko Brine, Joško Progar, Franc Rezelj in Joško Penca Prostovoljno gasilno društvo na Golem se na t tem mestu prav prisrčno zahvaljuje za darove rojakov iz daljne Kanade. Bog jim povrni stotero-krat! Posebna hvala gre našemu rojaku Feliksu Pečku, ki se je potrudil, da je nabral darove od svpjih tovarišev in nam jih poslal. Društvo želi vsem darovalcem obilo sreče in blagoslova. Na veselo svidenje 1 Novomeška porota Mlad požigalec. Kot prvi se je zagovarjal pred poroto v ponedeljek 151etni Anton Auflič, ki je v Ključevci iz maščevanja zažgal hišo posestnika Antona Završnika. Auflič je dobil 3 leta težke ječe. Požig zaradi zavarovalnine. Na Goleku so 23. avgusta 1.1. zapazili ljudje ogenj na strehi hiše posestnika Janeza Topliška. Eden sosedov je tekel s škafom vode na podstrešje in našel na deski gorečo svečo, okrog pa naloženo slamo. To in še drugi znaki, zlasti visoka zavarovalnina, so utrjevali sum, da je Toplišek sam požigalec. Ker so prišle priče s svojimi izjavami v nasprot-stva, je bila razprava preložena. Grozno trpljenje ruskih izgnancev na Soloveckih otokih in ponoči. Delo traja 10 do 12 ur dnevno. Nedelj in praznikov seveda ne poznajo. Naporno delo zahteva dobro hrano, toda nesrečniki dobivajo najslabšo hrano baš takrat, kadar morajo največ delati. Mnogi podležejo trpljenju že prvo leto, drugi si pa v obupu končajo življenje sami. Kazni so zelo različne. Kdor noče delati, ga vržejo za 30 dni v podzemsko celico in mu dajejo na dan samo 200 gramov črnega kruha. Če se še upira, ga posade v posebno celico v bivšem samostanu. Ta celica je globoko pod zemlio in nesrečnik mora štirikrat dnevno prehoditi 240 stopnic in nositi po njih vodo. Vsak najmanjši odpor se kaznuje s smrtjo. Usmrtitve so sploh na dnevnem redu, kajti uprava taborišča dela, kar hoče. Francoz Raymond Duguet, ki se je tudi nahajal kot izgnanec na Soloveckih otokih, opisuje v svoji knjigi muke in grozodejstva pobesnelih agentov boljševiške policije, ki sekajo nesrečnim kaznjencem ude in izžigajo oči. Na Soloveckih otokih imajo pa še druge posebnosti. Prava šiba božja so čez poletje močvirski komarji, ki neusmiljeno grizejo kaznjence. Dan za dnem se dogajajo primeri, da postavijo kaznjenca v opoldanskih urah nagega na dvorišče, da ga lahko močvirski komarji, tako zvani moški ti grizejo. Pozimi zapirajo kaznjence v samih srajcah v celice, kjer je 30 stopinj pod ničlo. Da kaznjenec ne zmrzne, mora neprestano begati po celici. Blizu bivše samostanske cerkve so globoki vodnjaki, kamor spuščajo kaznjence, ki morajo noč in dan stati v vodi. Ob kruhu in vodi puste kaznjenca v vodnjaku 15 do 20 dni. Lani je umrlo v prvih šestih mesecih od 900 kaznjencev celih 200. • Te dni je priobčil neki švedski list vest, da se je posrečilo 60 ruskim političnim ujetnikom zloglasnega taborišča na Soloveckih otokih v Belem morju po nepopisnih mukah prekoračiti finsko mejo. Nesrečniki so s sekirami pobili paznike v gozdu, kjer so sekali drva ter pobegnili. Ta vest je ponovno opozorila svet na grozne razmere, ki vladajo na Soloveckih otokih, kjer so živeli do nedavnega menihi. Največji teh otokov, na katerem pritiska pozimi strašen mraz, poleti od junija do septembra pa gospodarijo močvirski komarji, je bil močvirnat in neobljuden, toda pred 500 leti so se naselili na njem menihi, ki so ga izpremenili v rodovitno pokrajino. Obdelovali so polje, zasadili so goličave z drevjem, gradili so ceste, uredili pristanišče, postavili morski svetilnik, zgradili mehanično žago, opekarno, več poslopij, • katedralo, javno kopališče in šolo za otroke otočanov. Nad 500 menihov je živelo tu v miru, dokler ni leta 1921. pristal pri otoku parnik s policijskim komisarjem, ki je otok v imenu sovjetske vlade zasedel in pozval menihe, naj ga zapuste. Ruska sovjetska vlada se je hotela polastiti otoka in vsega bogastva marljivih menihov, obenem pa ustanoviti na njem in drugih bližnjih otokih taborišče, kamor bi pošiljala vse svoje politične nasprotnike. Tako je postalo to otočje strah in groza vseh, kdor se ne strinja s komunizmom. Vesti o grozotah na Soloveckih otokih so razširili po svetu redki politični kaznjenci, katerim se je posrečilo pobegniti. Od leta 1925. do 1928. so pobegnili samo štirje sovjetski državljani, poleg teh je pa sovjetska vlada izmenjala nekatere tujce za svoje državljane. Med temi je bil Poljak dr. Lipenski, ki je bil izmenjan lani. Nekateri so opisali grozote na Soloveckih otokih v knjigah. Tako tudi finski trgovec Cederholm. Čujmo, kaj pripoveduje Cederholm o življenju na Soloveckih otokih, ki se po pravici nazivajo sovjetsko peklo. Iz Moskve ali Leningrada na Solovecke otoke je dolga pot. Cederholm je odpotoval v avgustu 1925. iz Leningrada s kilogramom črnega kruha in tremi nasoljenimi ribami. V vagonu, določenem za 60 potnikov, je bilo natrpanih 91 političnih kaznjencev, katere je stražilo pet do zob oboroženih vojakov, ki so se menjavali vsaki dve uri. Med vožnjo je neki Tatar umrl in tovariši niso mogli spraviti iz vagona njegovega trupla. Neki ameriški inženjer je dobil hud živčni napad in začel je kričati. Poveljnik transporta je pa enostavno potegnil revolver in ga ustrelil v ramo. Rano so mu obvezali šele na postaji So-rocka, kjer so potegnili iz vagona tudi Tatarjevo truplo. Vročo vodo in čaj so dobili kaznjenci šele tretji dan. Tega dne se je pripetil tudi dogodek, ki bi lahko imel za 14 kaznjencev usodne posledice. V oddelku, kjer se je vozil Cederholm, sta bila tudi dva policijska agenta, Kostin in Kalugin, ki sta bila le začasno izgnana na Solovecke otoke zaradi nekeca disciplinarnega pregreška. Ko je hotel Kalugin na stranišče, se je na zgornji polici prevrnila posoda s čajem in mu poparila vrat. Kalugin je začel kričati, da bo obračunal s krivcem v Kemu, na zadnji etapi dolge poti. To se je res zgodilo. Vojaški poveljnik v Kemu je izjavil, da ustrele 14 kaznjencev, če se ne javi tisti, ki je agenta polil s kropom. Kaznjenci so izdali tri tovariše, katere so takoj odvedli na postajo in jih ustrelili. Na vsem otočju so samo trije res svobodni možje: poveljnik taborišča, njegov namestnik in poveljnik evakuacijskega centra. Ostalo uradni-štvo sestoji iz najrazličnejših elementov. To so bivši vohuni, jetniški pazniki in drugi, katere je poslala sovjetska vlada na Solovecke otoke zaradi disciplinarnih pregreškov in ki se hočejo zopet prikupiti svojim oblastnikom s tem, da trpinčijo nesrečne politične kaznjence. Tem slede morilci in roparji. Sovjetska vlada, ki je v začetku revolucije na stežaj odprla vrata vsem zločincem, je bila slednjič prisiljena nastopiti proti njim in izgnati jih na Solovecke otoke. Njihov položaj ni posebno prijeten, ker morajo glado-vati in prezebati, vendar pa ravna uprava taborišča z njimi vsaj deloma obzirno. Politični kaznjenci so razdeljeni v dve kategoriji, v politične kaznjence v pravem pomenu besede in v proti-revolucionarje. Med politične kaznjence spadajo socialisti vseh vrst in anarhisti. Najslabše se godi ženskam. Poleg telesnih muk morajo prenašati tudi strahovite moralne muke. Izročene so na milost in nemilost kaznjencem, ki lahko počenjajo z njimi, kar hočejo. Življenje je na Soloveckih otokih grozno. Kaznjenci morajo opravljati najtežja dela podnevi X Kako jc zopet našel svoje starše. V Mid-dleportu biva Američan, ki si je pridobil zadnja leta lepo premoženje. Bil je med vojno na bojišču in ko se je vrnil, ni našel svojih roditeljev, ki so bili zapustili farmo in se preselili drugam. Prizadeval ši je na vse načine, najti jih Ker pa v Ameriki ni zglaševanje obvezno, je bil ves njegov trud zaman. Sele, ko je prečital v novinah oglas, da se bo vršila pri njegovih roditeljih dražba, je zvedel, kje so. Preselili so se bili daleč na zapad. Sin je razmišljal, kako bi jim pripravil prijetno presenečnje. Ker je bila dražba napovedana za sredo, a on je zvedel za njo v ponedeljek, je sklenil poleteti v dotični kraj z letalom. Ko je pristal in prispel do hišice svojega očeta, je zagledal množico interesentov, ki so hoteli, kupiti očetovo posestvo. Njegovi roditelji so se-, deli potrti ua klopi pred hišico in gledali, kako prehaja vse njihovo imetje v tuje roke. V trenutku, ko je prispel sin, je nekdo ponujal za siromašno farmo 5000 dolarjev in licitator je že drugič zaklical: Kdo dd več? Naenkrat je začul močan glas: 50.000 dolarjev. Vsi so se presenečeno ozrli, da vidijo moža, ki ponuja za tako malo posetvo 50.000 dolarjev. Tudi oče se je ozrl po njem, pa ni spoznal sina, ker se je bil ta močno izpremenil. Pač pa je mati takoj spoznala sinov glas. Sin je pozdravil roditelje in pozval udeležence dražbe, naj se vrnejo domov, češ, da je posestvo že kupljeno. Ves invetar, ki so ga bili že prodali, je odkupil po dvojni ceni. Tako je rešil roditelje, ki bi bili prišli na beraško palico. X Opicc na strehah. Te dni je imela Bratislava zanimivo brezplačno predstavo, ki jo je nehote priredil znani cirkus «Kludskyx Ko je dospel cirkus na določeni kraj, so uslužbenci opazili, da je izginilo iz kletk šest opic. Takoj so priredili lov za begunci, ki je pa bil zelo vesel. Opice so začele v mestu uganjati razne burke in mladina je drla od vseh strani, da si jih ogleda. Cirkuški uslužbenci so imeli težak posel, kajti opice so znane kot izredno spretne in urne živali. Najzanimivejši prizori so bili na strehah hiš, kamor so se opice zatekle. Opice so skakale po žlebovih, plezala po dimnikih in preskakovale s hiše na hišo. Vsa okna hiš na drugi strani so bila polna radovednežev, pa tudi ulice so bile z njimi tako zatrpane, da je obstal ves promet. Le s težavo so pobegle živali zopet spravili v kletke. X Skrivnostna trupla pod cerkvijo. V cerkvi Santa Maria del Castello v Udinah so delavci na- leteli na zid, ki je ločil zazidano klet od cerkve. Ko so zid razkopali, so zagledali grozen prizor. V izbici je ležalo 12 trupel, ki so večinoma že razpadla. Bilo je osem ženskih, dva moška in dva otroška trupla. Ženske so bile stare od 15 do BO let. Trupla so bila položena v zaboje, na katerih so bili naslikani beli in rdeči križi. Cerkev je bila že več let zapuščena, služba božja se v nji ni vršila in nad sto let ni bil v njeni bližini nihče pokopan. Dve ženski sta bili siromašno oblečeni, druge so pa imele na sebi dragocena oblačila. Kako so prišla trupla v cerkev, ni znano. X Višina vročine na solncu. Zvezdoslovec John je zbral nedavno vse podatke in vse človeško znanje o solncu. Od časov, ko je zvezdoslovec Herschel menil, da je solnce obljudeno, je napravilo zvezdoslovje v tem pogledu velik korak naprej. Zdaj vemo, da vlada na solnčni površini vročina 6000 stopinj, kar je pa še inraz v primeri s temperaturo v solnčnem jedru, katero ceni zvezdoslovec Eddington na 29 milijonov stopinj. X Ilud potres v Kanadi. Te dni so Kanado zadeli hudi potresni sunki, ki so bili posebno silni v pokrajini Quebec in ob Atlantskem oceanu. Potres je bil eden najmočnejših, ki so jih zabeležili od leta 1663. Kljub temu pa je škoda neznatna, ker je bil potres večinoma podmorskega značaja. ZA SMEH IN KRA TEK ČAS Izum. ^Pravite, da ste izumili napravo, s pomočjo katere je mogoče gledati skozi zid. Bravo! Kako pa ste imenovali to napravo?* «Okno* Preko noči. Gospod: « Včeraj ste beračili kot slepec, danes pa ste tudi grbavi!* Berač: «Da, zdaj vidite, gospod, kako pride nesreča preko noči!* Dober odgovor. Učitelj je povedel otroke v gozd, kjer jim je govoril o drveh in rekel: «Kaj napravimo z drvmi, ki sc po meter na dolgo razžagana in lepo naložena ?> Mali Stanko: < K rad eni o jih .. .* Dober nasvet. Gospa dekli: Slepec na straži. Prosim milega daru za ubogega slep. u!> «Kje pa je slepec?* :Pred vrati stoji in gleda, če bo odkod prišel orožnik!* Dober gospod. Oskrbnik: «Milostljivi gospod, kaj naj storimo z ledom, ki nam je ostal še od lanskega leta v ledenici?* Gospod: «Ah kaj, med reveže ga razdelite!* V hotelu. Gost: «Fej, živ polž je v solati!* Drugi gost: «Ne morem!* «Zakaj pa ne?* «No, ker sploh ne spim.* V vagonu za nekadilce. V voz za nekadilce- pride sprevodnik. Nrki gospod izvleče dozo in vpraša: odgovori sprevodnik. O, odkod pa je potem toliko odpadkov od cigaret po tleh?* «Od ljudi, ki niso vprašali...* Pogovor med zakonci. Zena: «Kadar vidiš kako lepo deklico, takoj pozabiš, da si oženjen.* Mož: ^Nasprotno, draga moja, takat šele to prav bridko občutim.* Med baliači. ' «Jaz imam toliko knjig, da bi potreboval celo hišo, da bi jih lahko spravil.* «Pri meni je narobe; jaz imam toliko hiš, da bi potreboval celo knjigo, kjer bi jih opisal.* Ne more vedno delati. Berač: «Ali je gospa doma?* Služkinja: «Ni. Morate priti zopet ob petih.* Berač: «Mi je prav žal, jaz delam samo od osmih do štirih.* Pri zobozdravniku. Tonček in Pepca igrata zobozdravnika. Tonček: «V enem zobu imate veliko luknjo. S čim naj jo zamašim?* Pepca: «S čokolado.* Previden ropar. Na vrhu hriba je stal navdušen turist in z daljnogledom opazoval okolico. Poleg njega se je pojavil neznanec. Nekaj časa sta molče gledala drug drugega. Nato pa se je razvil med njima ta-le pogovor: Neznanec: «l Neznanec vzame daljnogled in pozorno motri okolico, nato pa ga ves vesel vrne turistu. Turist: «I\aj ne da, diven razgled! Pa zrak je tako čist.* 3.1 KAJENJE JE STRUP! Vsakdo se more igraje odvaditi zdravju škodujočega kajenja z našimi «EX» tabletami. Tekom 14 dni preneha kaditi tudi najslrastnejši kadilec, če je uporabljal «EX> tablete trikrat na dan. So absolutno ne Škodljive. I omot 30 Din in poštnina. Popolna kura J omotov 145 Din franko. Razpošiljamo po povzetju. „AUR0RA" Sekt. 59, Novi Sad.Želježnička 38. Neznanec: «Prav to je najlepše, da je zrak čist... a zdaj mi dajte denar in uro! Vgš daljnogled me je prepričal, da v bližini ni orožnika ...» Živinorejcem priporočamo zanje jako koristno knjigo Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živinozdiavnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami in ima naslednog/sebino: Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kladkl, masiranje, drgnjenje, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v raznih sluCajih nagle oboiesti, «ot pri poškodovanju rogov,poškodbi ko-pita in zakovanju, pri prišiu med parklji, opeklini, streli, zlomu kosti, zvitju, izčlenjenu, izpadu porodnice in maternice, izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprti u, koliki, napenjanju goved m ovac, pri tuiihpred* metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopan u s popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti 10 knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasprotiglavne nošte) Knjigo „SKRITA SREČA" z 11 lepimi povestmi pošljem vsakomur, ki mi pošlje v kuverti za 9 Din neobrabljenih novih poštnih znamk ali pa denar po poštni nakaznici in pa svoj natančen naslov. Nikomur ne bo žal! Na naslov: Matija Belec, Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Na brezplačna naročila se ne oziram. r ...-. - - .-v Ji- . Vsaka beseda 50 par. NaJmanJS znesek T Din. ZenltnJ oglasi dopisovanj« ta trgovski oglasi vsaka beseda 1 Din. Za pošiljanje ponudb in dajanje naslovov Se posebej 2 Din. Znesek ie priložiti naroČilo. Oglasni oddelek »DOMOVINE.. LJubljana. Prešernova ulica St 4. Telefon it 3492. Resna ženitna ponudba. Starejši absolv. kmet. strokovnjak z nelaj premoženja išče v svrho ženitve resnega znanju s samostojno gosprdkno ali vdovo, želeč »i, a združenimi močmi ustanoviti lastni dom. Zato se želi, da bi imela nekaj kapitala ali posestvo. — Stroga tajn st zajamčena! Le resne ponudbe, če mogoče s sliko, na oglasni oddelek «Domovine» pod »Tovariš«. 364 Sprejme se kovaški vajenec. Hrana in sanovanje v hiši. KUNSTLER JOŽEF, kovač, Ijubljana, Lepi pot št. 1. 365 Mesarskega vajenca, sprejme takoj mesarija v KAMNIKU, Sutoa 12. 363 Za zimo vsakovrstno blago, sukno, loden, hudičevo kožo za čevlje, počlne ter vse čevljarske potrebščine najugodneje v trgovini Fr. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer. Nakup jajc, masla, putra, suhih gob, fižola ter vseh poljskih pridelkov. Zamenjava bučnic in solnčnic za prvovrstno bučno olje. Zamenjava pšenice za moko. 35* Sprejme se starejša oseba 3 premoženjem k dobrim ljudem v dosmrtna oskibo. Naslov v upravi »Domovine«. 340 Barve, lak, firnež i. dr. |c najboljše ln zato najcenejše pri „Liistra" V. Laznik 300 Ljubljana, Gosposvetska c. 12 (poleg restavracje „Novi svet" LJUBLJANA, Mestni trg 15 NA MALO Ustanovljeno 1839 NA VELIKO Telefon 2282 Izjava. Podpisani preklicujem in obžalujem vse žaljive besede, katere sem govoril o g. Josipu Ganglo, posestniku v Jarenini, ter se zahvaljujem, da je odstopil od tožbe. Maribor, Jareninski vrh, dne 23. novembra 1929. Anton Kolarič. In nelepi barvi kože se z uspehom uporablja snežnobela in maščob prosta krema "Leodor", ki daje ro! am in obrazu ono belino, katero si vsaka odlična dama želi. Posebna prednost kreme "Leodor" je v tem, da izvrstno hladi srbečo kožo in je obenem odlična podloga za puder. Trajni vonj kreme "Leodor" je podoben onemu, ki prihaja iz šopka v rosnem pomladanskem jutru utrganih vijolic in šmarnic, brez onega slabega mošusovega vonja ki odbija odlične ljudi. Cena veliki tubi Din. 14.50, mali tubi Din 9.—. V učinkovanju jo podkrepi Leodor-toaletno milo, cena komadu Din. 8.—. Dobiva se povsod, kjer prodajajo Chlorodont-proizvode. — Pošljite nam ta oglas kot tiskovino (omot ne zalepiti) dobili bodete brezplačno eno poskusno tubo za večkratno unorabo. Tvornice Zlatorog, Oddelek Chlorodont, Maribor 55. Pinnm f 8 A proti revmatizmu, protinu, kIIKIIIV Ira prehiadu'osiabeiosti- pjDunuviiivam b° p°maCTai Pazite na ponaredbe! 346 Pazite na ime! Zadostuje poskušnja, da se prepričate o njegovi izborni kakovosti Dobi se v vseli boljših trgovinah. Proti rudecsm rokam Prvovrstna glasbila direktno iz TVORNICE odn. tvorn. skladišča. Veliki ilustrovani CENIK dobite zastonj I Zahtevajte ga ori največji razpošilialnici glasbil v Jugoslaviji MEINEL & HEROLD \\ Tovarna glasbil, gramofonov in harmonik PODRUŽNICA MARIBOR £t. 104 B Violine od 95 Din nav. Tambure „ 98 „ „ Minili line „136 „ „ Trube „505 „ „ Grluifln I „345 „ „ Ročne harmonike od 85 Din nav. Kdo se ga ne spcoutia, ko je bril scctie tademufeo&ti vsaki dan v »Jmitim«. Sedaj so .8zš!Se te prigode v Kčni k«:ižici, ki bo v veselje mCadi-iw, a tudi cdirasli jo bodo z vesdjem Mzdi v roke in se Bobi-jm od sirca smejal1;. Miklavž in Bomek Knjižico je dol)iti v Ljubljani v Oglasnem oddelku »Jutra« v Ljubljani, Prešernova ulica št. 4 Pri podružnicah »Jutra« v Mariboru ln Celiu Po pošti pa io razpošilja uprava »Jutra« v Ljubljani Končno, končno .. • dolgo je iskala, šele po mnogih razočaranjih je našla zadovoljstvo... Ako — gledaje se v ogledalu — niste zadovoljni z videzom Vašega obraza, Va?ega vratu, Vaših rok — tedaj je čas, da vzamete FELLERJEVO ELSA- CREME- POMADO ! Zjutraj in zvečer namazati malo te dragocene pomade — in že naslednjega dne Vam pokaže znake izpremembe! Koža postaia boli sveža, kot baržnn mehka, kot lilija bela; soltične pege, lišaji, rdeča in razpokana mesta izginjajo. A za lase močno FELLERJEVO ELSA POMADO ZA RAST LAS, ki odstranjuj pmljaj, prepreči izpadauje las in prezgodno osivetje. H Po poŠti 2 lonca ene ali po 1 lonec vsake Elsa pomade stane 40 Din frauko, če se denar pošlje vnaprej; po (povzetju 50 Din. — ELSA-MILA ZDRAVJA IN LEPOTE v 7 vrstah t milo iz lilijnega mleka, iz lilijne kreme, iz rumen-| jaka, glicerinovo, boraksovo. katranovo in za britje, o pošti 5 kom. Elsa-mila na izbiro stane 52 >in frank... če' se denar pošlje naprej; po povz"tju 62 Di n. ELSA DON T. dobra zobna pasta, 1 tuba Diu 8 80. Dan za dnem negujte telo z Elsa-preparati T o pomaga! Dobiva se povsod! Kjer ue, izvolite naročiti naravnost pri: EUGEN V. FELLER, lekarnar Stubica Donja, Eisatrg štev. 360. f>0 I oredni Bobi bosta mladino golov© nafbollj osrečita s knjižico s 108 sfSalkami. Cesia knjižid je Din 12.—. Po pošti Din 14.—. Znesek je v podati v »»pire«. Naice°e?e kupite razno blago za ženske plašče v trgovini 11191 Sli i S¥ii loii tev 361 M Zahteva te brezplačni CENIK U dni na poskušnjo, ako ne ugaja se vrne denar. Elegantna plitka, dobra in cenena ura Din 99- 3letno jamstvo. Enaka ura v boljši izdelavi Din 120- 5letno jamstvo. 243 Priporoča se modna trgovina T. EGER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 2 Dvokolesa najboljših svetovnih znamk v veliki izbiri. zelo poceni. Najnovejši modeli otroških vozičkov od preprostega do najfinejšega, in igračni vozički v zalogi. Več znamk šivalnih strojev najnovejših modelov deli in pnevmatika. - Ceniki franko. - Prodaja na obroke „TRlBUNA"F.B.L., tovarna dvokolesin otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. Razpo&ilia se le proti povzetju Xacsl£b je Blasnfkova UB pHBTIKfl za navadno leto 1S30, hi ima 365 dni „ VELI K. A PRATIKA" je najstarejši slovenski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj upoštevan in je še dunes uaibolj obrajtan. V „Vellkl Fratlki" najdtS vse, kat človek potrebuje vsak dan: Katoliški koledar z nebesnimi, solncriimi, luninimi, vremenskimi in dnevnimi znamenji; — solnčne n lunine mrke; — lunine spremenbe; - koiedar za pravoslavne in Erotestante; - poštne določbe za Jugoslavijo lestvice za uike na menice, pobotnice, kupne pogodbe in račune; — konzulate tujih i.ržav v Liubljani in Zagrebu - vse sejme na Kranjskem, Koroškem, Majersktm, Prekmur u, Medilmurju in v Julijski HenečijI; - pregled o koncu brejjsti živine; — tabelo hektarov v oralih; - popis vseh vaz ih domačih in tujih do odkov v preteklem letu; — tabele za računanje obresti: življenieoise važnih in odločilnih oseb s slikami; - oznanila pred" etov, ki jih rabi kmetovalec in žena v hiši. „VELIKA PRATIKA" se dobi v vsoh večjih trgovinah in se lahko naroči tudi pismeno pri založnika : tiskarni 3. Brnita nssl. d. d. v Llihijeni. POZOR! Nikdar niste bili tako zadovoljni, kakor boste, če si nabavite prvovrstne JUGO, LUC-PECI, katere izdeluje in popravlja edinole domača tvrdka JUGO-LUC, Ljubljana Puharfeva ulica štev. 3. Bolezni vsfed prehlaienja, hripe, ispanka, artritske, revmatizma, živcev I. dr, se najhitreje dobijo na onih mestih, kjer je nasičena kri z mokračno kislino. Ta strup se pri hladnem in vlai« nem vremenu zgosti ter tako zapre kapilarne votlina pri organih za dihauje iu za krvotok, draži te poslednje in često dovodi celo do vnetja, kar je zelo opasno za organizem. Da bi se obvarovali bolezni ter tudi radi lažjega zdravljeuja je potrebno takoi spočetka od čas« do časa čistiti kri od mokračne kisline. To dosežemo najlažje s pomočjo čistila, ki je priznan po vsem svetu. „KALEFLClt)" D. Kaleničeuka Isti razstvarja in od« stranju e iz organizma mokračno kislino iu druge strupe, nagromadene razmene materiie— teh o-novnih vzrokof večine liolezni. Vsled tega je „KALEFLU1L>" potrebe« vsem bolnikom, ki trpe vsled raznih bolezni, slabe prehrane ali bolezni želodca nesanice, duševne ali fizično preutrujenosti, živčnih bolezni ali velikih skrbi itd. Brezplačno franko pošljemo nov način : „Pomlajevanje in zdravljenje organizma", povrnitev moči, zdravja, delovne sposobnosti in aktivnega življenja. Obrnite se: Beorgad, Kralja Milana 68, Miloš Markovič. „KALEFLU1D" se dobi v lekarnah iu drogerijata. Pravilna pot, ki vodi do ozdravljenja živcev! Bolni, izčrpani živci grenijo življenje, povzročajo mnogo trpljenja, kakor zbadanje, nadležne bolečine, omedlevico, strašljivost, šumenje v ušesih, motnjo pri prebavi, jezljivost, pomanjkanje volje za delo in druge slabe pojave. Moja ravnokar izšla poučna razprava Vam kaže pravo pot, kako se boste osvobodili vseh teh bolečin. V njej so opisani vsi vzroki, postanek in zdravljenje živčnih bolezni po dolgoletnih izkušnjah. Ta evangelij zdravja pošljem vsakomur popolnoma zastonj, če ga zahteva od dolnjega naslova. Tisoče zahvalnic potrjuje edini obstoječi uspeh neumornega in vestnega iskajočega dela za dobrobit bolehajočega človeštva. Kdor spada k veliki četi živčno bolnih in kdor boluje na teh mnogoštevilnih pojavih, si mora nabaviti mojo knjižico utehe! Prepričajte se sami, da Vam ničesar neresničnega ne obljubljam, ker pošljem vsakomur, ki mi piše, popolnoma brezplačno in franko poučno razpravo. — Zadostuje dopisnica na: Ernest Pasienack, Berlin, S. 0., Micbaelkirchplatz 13., Abt. 321 Ure, zlatnino in srebrnino kupite najbolje in najceneje pri stari, priznani tvrdki H. SUTTNER, LJUBLJANA Največja in najsolidne jša razp ošiljalnica. Razpošilja v vse kraje tuzemstva in inozemstva Lastna protokolirana tovarna ur v Švici znamk 1KO, OMIKO, AXO ZAHTEVAJTE BREZPLAČEN CENIK! H. Suttner, Ljubljana, Prešernova ulica št. 4 (poleg Frančiškanske cerkve) China srebro jedilno orodje g 50,etno p!smen0 tovarniško garancijo. Izdala za Konzorcij »Domovino A d o 11 Ribnika r. Urejuje Eilip OmladiS, Za Narodno tiskarno Fran J e z e r 5 e s.