Poštnina plačana v gotovini.
17. štev.
Uredništvo in uprava v Ljubljani, Gradišče št 7. — Telefon št 77.
V Ljubljani, 28. aprila 1923.
Posamezna štev. Din. 1.
Leto V.
NARODNO-SOCIJftLISTlČrfl TEDNIK
naročnina: 4 Din, h 6 Din. na mesec. Izhaja ob sobotelh.
n
Naš 1. majnik.
Deževno aprilsko vreme se umika majniku, ki nam bo prinesel gotovo lepše in prijetnejše dni. Prvi dan v maju bi moral biti vsekakor najlepši, ker je posvečen proletarijatu.
Odkar obstojajo naše narodno-soci-jalistične organizacije, smo vsako leto, izvzemši težkih vojnih let, proslavljali 1. maj. Med nami', narodnimi socijalisti v Jugoslaviji, nas je mnogo, ki smo prisostvovali velikim majniškim manifestacijam slovenskega narodno-socijali-stičnega delavstva v Trstu, kjer se je rodilo naše gibanje. Zadnji majniški pohod slovenskega proletarijata po tržaških ulicah se je izvršil leta 1914. Do 10.000 slovenskih delavcev je korakalo za zastavo narodne delavske organizacije in na mnogih krajih je prišlo do spopadov z izzivajočimi Italijani. Na separatni majniški pohod našega delavstva v Trstu smo polagali največjo važnost, da pokažemo' tudi pri tej priliki moč slovenskega življa, ker je nosila internacijonalna socijalna demokracija strogo italijanski značaj.
Kaj se je med tem časom vse izpre-menilo! Kdo je takrat slutil, da bo neposredno za majniško proslavo izbruhnila svetovna vojna, ki nas je razgnala na vse strani sveta? Kdo je takrat slutil, da se bo iz štiriletnega krvavega boja naroda proti narodu rodila naša toli zaželjena Jugoslavija.
Da, veliko se je med tem časom iz-premenilo. Padali so prestoli, izginjale so cele države.
Sedaj v Trstu ni več narodno-socija-lističnih majniških proslav. Naše delavce so Italijani pognali iz služb, ali pa jim pod fašističnim terorjem ni več mogoče nastopati pod našim praporom.
Velike izpremembe so nastale, samo 1. maj je ostal tudi še po vojni praznik dela. Ostal je, ker je ostal tudi kapitalizem, ki dandanes ravno tako izkorišča proletarijat, če ne še bolj, kot pred vojno. Na boljšem smo sedaj v narodnem oziru, ker imamo svojo državo. V soci-jalnem pogledu pa vlada tudi sedaj Tob-stvo, zato moramo podvojiti in potrojiti svoje moči v boju proti Lzkoriščujoče-mu kapitalizmu. Organizirati se moramo in pripraviti na odločilen boj, ako hočemo, da bomo v narodno svobodni Jugoslaviji postali svobodni tudi kot ljudje.
V	prejšnjih letih je pomenil 1. maj veliko manifestacijo proletarijata za svoje pravice.
Po zadnj. volitvah sodeč letos ne bo take manifestacije, ker se je gobovo ne bodo udeležili tisti, ki so 18. marca proletarijat izdali, vrgli puško v koruzo in dezertirali. Ako jih bo pekla vest, bo to pomenilo edino svetlo točko za bodočnost našega gibanja, ker jim bo dana prilika, da storjeno krivico popravijo.
Ako ne, pa bo šlo* kolo časa preko njih in dorasla mladina, vzgojena v narodnem in socialističnem duhu bo s pomilovanjem zrla na rod hlapcev, ki jim te bilo za skledo leče več kot za svobodo.
Srno za narodno in socijalno* pravičnost. Smo za veliko in socijalno pravič-no Jugoslavijo. Živel narodni socijali-zem! Živel naš 1. majnik!
Borba za življenje.
Kakor pred' tremi leti, tako je tudi •etos napočila pomlad v znamenju boja ^r^kdanii; kruh. V spominu nam je rin1 ,zelezniCaTski štrajk, ki mu je sledilo krvoprelitje na Zaloški cesti. Sedaj se nahajamo pred podobnimi velikimi dogodki kakor spomladi I. 1920. Razlika med tedaj in sedaj obstoji samo v tem, da se je takrat opiralo gibanje na komunizem in da je bilo zatrto s silo ker so mu dali nekateri brezvestni vo-diteljji povsem političen značaj, kar je
tako škodovalo gibanju. Zato z gibanjem tudi ni simpatizirala vsa javnost.
Danes je stvar drugačna. Vlasto-držci so trii leta metali pesek v .oči javnim nameščencem. Ves čas jim niso izboljšali niti za trohico gmotnega položaja, dasiravno je draginja vseh življen-skih potrebščin neprestano naraščala. Požvižgali so na vse resolucije in de-putaciije, ki so prihajale iz vseh delov države. Zato menda danes ni človeka, ki ne bi simpatiziral z bojem javnih nameščencev. Nikogar ne bo, ki bi si upal trditi, da ima gibanje javnih nameščencev politični! značaj, ker so vse strokovne organizacije pod resnim vodstvom in ker je vsakomur jasno, da gre po tolikem brezuspešnem prizadevanju organizacij samo za krušno vprašanje.
V	tem oziru je današnja situacija na-pram oni od 1. 1920 mnogo boljša.
Kljub temu pa morajo biti javni nameščenci pripravljeni na vse, ker se na mnenje javnosti naši vlastodržci dosti ne ozirajo. Zavedati se morajo čiste resnice, da pride rešitev le iz njih samih. Skratka z organizacijami si morajo ilzvojevati svoje pravo*, kakor v drugih državah.
Ena zelo šibka točka pa je pri celi stvari, ki jo je treba naglasiti. To je dejstvo, da med javnimi nameščenci, kakor so pokazale zadnje volitve, ni nikakega razumevanja za socijalizem. Oni bi morali! vedeti, da tudi v političnem boju proletarec ne sme pričakovati pomoči od kapitalističnih in agrarnih strank. Kakor je v strokovnem boju navezan le na svojo lastno moč, tako je tudi v političnem boju. Kdor pričakuje pomoči od buržuazije, ta naj ve, da se mu bo godilo tako kot ubogemu Lazarju, ki je pod mizo pobiral drobtine. Kako vse drugače bi bilo danes za javne nameščence, ako bi imeli proletarci, ročni in duševni, v našem parlamentu močno zastopstvo! Prej namreč ne bo nastopila korenita izprememba sedanjih razmer. Vsi zatirani, med katere spadajo tudi javni nameščenci*, si morajo podati roke in reči: »Ne prosimo milosti, pravico zahtevamo!« če ne bodo ravnali tako, ne bodo nikdar nastopili boljši časi.
Resno gibanje državnih nameščencev in železničarjev.
Dne 11. in 16. marca so se vršili po vsi državi protestni zbori železničarjev, državnih nameščencev in upokojencev. Resolucije, sprejete na teh zborih, so bile poslane kraljevski vladi, ki pa se zanje očl-vidno ni zmenila.
Resoluciji, z dne 11. in 16. marca, ki ju priobčujemo spodaj, sta strnjeni v eno; k posameznim točkam dodanih obrazložb zaradi pomanjkanja prostora žal ne moremo priobčiti.
Razen v tej resoluciji navedenih zahtev ima osobje sicer še mnogo drugih za zboljšanje svojega gospodarskega, socijal-nega in kulturnega položaja nič manj važnih želj. Toda osobje ne vidi le svojih lastnih potreb, temveč računa tudi's težkimi gospodarskimi in finančnimi neprili-kami, v katerih se nahaja država. Zato se omejuje le na one najvažnejše zahteve, ki so zanj eksistenčnega značaja.
V	priloženi resoluciji izražene zahteve predstavljajo do skrajnosti skrčeni eksistenčni minimum. Uverjeni, da je tem minimalnim zahtevam tudi v danih razmerah mogoče ugoditi, stoje za njimi sklenjeni železničarji in državni nameščenci vseh strok Po vsej državi.
Državni nameščenci in železničarji smo v zadnjih letih vsikdar lojalno prenašali trde življenske pogoje, meneč, da se bodo obupne razmere začele vendar le boljšati. Na žalost smo se zmotili. Naš položaj postaja čedalje slabši. In nobenega izgleda ni, da se bo to usodno slabšanje v doglednem času vsaj zajezilo. A ne samo to!
Vzeta nam je tudi vera v dobro voljo odgovornih činiteljev pomagati nam. Štiri leta prosimo — brez uspeha! Vsem našim prošnjam je bila brezbrižnost dosleden odgovor.
Zato zahtevamo: Kraljevska vlada naj našim minimalnim zahtevam takoj ugodi. Obenem povdarjamo: Preti nam pogin od gladu. Zato smo odločeni oprijeti se vsakega sredstva, da se otmemo pogina. — Državni nameščenci, železničarji In upokojenci.
Na protestnih zborih, dne 11. in 16. marca 1923 sta bili sprejeti resoluciji, ki predstavljata strnjeni v eno — tele minimalne zahteve:
Državni in železniški uslužbenci in delavci, ter civilni in vojaški upokojenci zahtevajo, da se:
a) Uzakoni službena pragmatika.
b) Zvišajo draginjske, rodbinske in stanovanjske doklade skladno s sedanjimi draglnjskiral in krajevnimi razmerami najmanj za ISO odstotkov.
c) Primerno zvišajo pristojbine za vršenje službe Izven urada, odnosno stalnega službenega mesta.
d) Priznajo tudi delavskemu osobju državnih prometnih naprav draginjske in rodbinske doklade za vse dni v mesecu, ter dele delavci državnih prometnih naprav le na kvalificirane in nekvalificirane.
e) Odpravi maksimiranje draginjskih doklad.
f) Odpravijo vse omejitve draginjskih doklad.
g) Izplača izdaten enkraten nabavni prispevek.
h) Prizna tudi poduradnikom in slugam stanovanjska doklada.
i) Spremeni rešenje ministra saobra-čaja v čl. 3 »Zakona o prevedbi osobja državnih prometnih naprav v krajinah Izven Srbije In Črne gore na dinarske plače« (Službene Novine 105, z dne 15. maja 1922) tako, da bo imelo pravico do naturalnega stanovanja, oziroma stanarine v izmeri 20 odstotkov temeljne plače vse osobje državnih prometnih naprav.
j) Nakaže stanovanje v naravi povsod, kjer ni mogoče dobiti zasebnih stanovanj.
k) Onemogoči odpoved stanovanja, ne da bi se uslužbencu prej oslguralo drugo.
1) Družini zasigura stanovanje in izplačuje primerna odškodnina za dvojno gospodinjstvo, ako je zaradi premestitve potrebna ločitev uslužbenca od družine.
m) Razširi veljavnost določb čl. 282 proračunskega zakona na vse državne in železniške uslužbence v državi.
Vsi uslužbenci služijo isti državi; zato naj bi imeli ne le vsi enake dolžnosti, ampak tudi vsi enake pravice. — Državni nameščenci, železničarji in upokojenci.
Op. uredn.: Skrajna sila je privedla vse javne nameščence k spoznavanju in prepričanju, da leži rešitev iz neznosnih razmer, iz grozovite bede v njihovih lastnih rokah. Pomagati si morejo sami. Odločitev za samopomoč je padla in mi smo pripravljeni ta pokret ubogih trpinov, ki se poraja pred obupom, podpirati z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Kličemo pa vse k delu, pogumu in bratski solidarnosti!
Internacijanalni socijalistični delavski kongres v Hamburgu.
Organizacijski odbor, ki je vodil predpriprave za Internacionalni socijalistični delavski kongres, je imel svojo sejo od 4. do 6. maja v Bregen?" Na tej seji je sklenil, da se vrši kongres
dne 21. maja t. I. v Hamburgu. Kongres se začne ob 10. uri in bo trajal šest dni. Predlaga se sledeči dnevni red:
1. Imperijalistični mir in naloge delavskega razreda.
2. Mednarodni boj mednarodni reakciji.
3. Akcija socijalistične delavske stranke za osemurni delavnik in mednarodna socijalna reforma.
4.	Organizacija mednarodnega proletarijata.
Stranke, ki udeležbe še niso prijavile, morajo to storiti do 30. t. m. Prijave je poslati na enega od obeh tajnikov Organizacijskega odbora, na naslova: Tom Shaw,
25 Victoria Street, London S. W. 1, ali pa Friedrich Adler, Wien V, Rechte Wien-zeile 97.
Politične vesti.
Politični položaj.
Vlada je demisijonirala. Kralj je poklical voditelje strank k sebi in gospodje so mu poročali, kako mislijo o našem političnem položaju. Kralj je poveril Pašiča, da sestavi novo vlado. Kaj bo sedaj Pašič napravil se še ne ve. On se pogaja na dve strani.
Na eni strani
z Radičem, Korošcem in Spahom
na drugi strani pa
z demokrati in zemljoradnlki.
Mogoče je, da se sporazume z Radičem, potem bi tvorili vlado radikali, radičevci, klerikalci in mohamedanci. Taka vlada bi bila po našem mnenju trajna. Vlado bi tvorile najmočnejše stranke vseh treh plemen. Država bi se s časom konsolidirala, upanje bi bilo, da se rešijo najvažnejša; vprašanja, kakor so to uradniško in invalidsko vprašanje. Z eno besedo, nadejati bi se mogli, da gremo boljšim časom nasproti. Nam kot socialistom bi ta vlada ne bila bogve kako po volji, ker so vse stranke, ki pridejo v poštev, silno konservativne in modernim socijalnim zakonom nenaklonjene. Vendar pa danes nimamo upanja, da bi dobili boljšo, radi tega želimo v danih razmerah najboljšo vlado, vsaj tako, ki daje upanje, da se bo vsaj enkrat začelo delati za narod in državo.
Ako pa sporazum med Pašičem in Radičem ne bi bil mogoč, potem se bo zgodilo, da sestavi Pažič novo vlado z demokrati. Mi si take vlade ne moremo želeti, ker bi ne bila v interesu države in naroda. Taka vlada bi bila skrajna poskušnja za obtežitev* države. In veliko vprašanje je, bi li država to po-skušnjo tudi prenesla. Bojimo se, da bodo sledili radikalno - demokratski vladi hudi notranji potresi.
Demokrati bi radi vstopili v vlado.
Nobena stranka ne sili tako v novo vlado, kakor demokrati. Vedo pač, kaj so vladne jasli, saj so zobali iz njih ves čas obstoja naše države. Decembra lanskega leta jih je Pašič postavil pred vrata, potem so pri volitvah propadli in sedaj, ko so štiri mesce izven vlade, jim je pričel pohajati denar. Volitve so stale mnogo denarja, in kljub temu, da so demokrati globoko posegli v državne blagajne, so le postale njihove mošnje prazne. To* kažejo razni znaki. Medtem ko so prej, dokler so bili na vladi, ustanovili skoraj vsaki teden en list, morajo sedaj liste ustavljati. Celo njihov glavni organ »Demokracija« v Beogradu javlja, da bo prenehala izhajati kot dnevnik. To so bridki pojavi za stranko, ki se je vzdrževala samo s korupcijo. Ker demokratska stranka ni ničesar napravila za narod, ji iz prepričanja nihče ne sledi, slede ji le oni, ki so bili omamljeni’ s podkupovanjem. Ako torej demokratska stranka ne bo imela več denarja, tudi ne bo imela pristašev in bo morala prestati. Radi tega se tako silno vsiljuje v novo vlado, da bi prišla zopet do državnih blagajn ter tako dobila nova sredstva za nadaljnje podkupovanje svojih pristašev. Ako stopijo demokrati* v novo vlado, potem vemo, da se nadaljuje skrajna konmcija.
Radikali proti demokratom.
Večina radikalov nikakor noče, da bi tvorili novo vlado radikali in demo-
krati ter odločno odklanja vsako sodelovanje z demokrati. Kakor vse kaže, demokrati vendarle ne bodo prišli tako lahko do vlade, kakor so si predstavljali. Ni izključeno, da bo konec sedanje vladne krize tak, da bodo demokrati za vedno potisnjeni v kot.
Svetovni pregled.
BOLGARIJA.
Volitve. V nedeljo so se vršile v Bolgariji državnozborske volitve. Pri volitvah je zmagala, in sicer sijajno zmagala kmetska stranka. Voljenih je bilo 246 poslancev, od teh je dobila kmetska stranka nad 200 poslancev. Kmetska stranka je bila tudi do sedaj najmočnejša in je tvorila vlado. Njen voditelj je dosedanji ministrski predsednik Stambolijski. Izid bolgarskih volitev je velepomemben za celo nadaljno balkansko politiko. Stambolijski je dober politik in pred vsem dober Slovar. 2e takoj po svetovni vojni, ko je prevzel bolgarsko vlado, je skušal priti v prijateljske stike z Jugoslavijo, in njegovi mirni in-previdni politiki se je posrečilo, da se je sklenil pred kratkim med našo državo in Bolgarijo sporazum, ki je medsebojne odnošaje znatno zboljšal. Stambolijski vedno in povsod povdarja, da je odkrit sporazum in srčno prijateljstvo med Jugoslavijo in Bolgarijo pogrebno. »Brez Bolgarije ni prave Jugoslavije«, se je nekoč izrazil Stambolijski. Zmaga stranke Stambolijski-ja je nam porok, da bo prišlo med Jugoslavijo in Bolgarijo do res dobrih od-nošajev in da smemo upati, da bo v doglednem času Bolgarija združena z Jugoslavijo.
ČEHOSLOVAŠKA.
1.	maja dveurna stavka na čeh o sl o vaških železnicah. —• Zveza čehošlovaških železničarjev je sklenila, da uprizori 1. maja dve uri trajajočo sfavko. Stavka se bo pričela ob desetih dopoldne. S to stavko hočejo čehoslovaški železničarji protestirati proti temu, da je vlada znižala njihove plače.
Za berače so jih hoteli napraviti. Meščanski politiki so povsod enaki. Denar jim je glavna stvar. Tem ljudem je povedala resnico v obraz poslanica narodno-socijalistične stranke ga. Franja Zeminova. Gospa Zemi-nov& piše, da je predlagala pred enim letom, naj se sklene zakon, ki bo zabra-nil ministrom in poslancem, da ne smejo biti upravni svetniki raznih delniških družb ter da se ne smejo pečati s trgovskimi posli. Ta predlog je povzročil med meščanskimi politiki pravo revolucijo in očitali so Zeminovi, da hoče spraviti gospode na beraško palico. Gospa Zeminovd grozi, da bodo, ako možje sami ne izženejo iz svojih vrst korupcije, nastopile ženske. Vzele bodo v roke metle in očistile češko politično življenje.
F. A. Mignet:	1.3	nadalj.
Zgodovina francoske revolucije.
1789—1814. Od 5. maja do noči 4. avgusta 1789.
Istega jutra se je raznesla strašna novica, da so pri St. Denis postavljeni polki na poti proti mestu, ter da so ba-stilleski topovi obrnjeni na' ulico St, An-toine. Odbor je dal takoj poizvedovati ter je razpostavil meščane, da bi branili dotični del mesta, obenem pa poslal k poveljniku bastille. da naj svoje topove odstrani ter ne prične s sovražnim napadom.
Ta nenavadni hrušč, strah, ki ga le povzročala trdnjava, sovraštvo do zlorab, ki jih je ščitila, potreba, da se tako važna točka zasede ter v času upora ne pusti še dalje v sovražnikovi oblasti, vse to je obrnilo pozornost množice na dotično stran mesta. Od devetih zjutraj do treh popoldne se je čul po Parizu le en klic:	K bastiji, k bastiji! Od
vseh strani so vreli tje meščani oboroženi s puškami, sulicami, sabljami. 2e je obdala velika množica utrdbo; straže v trdnjavi so stale na svojih mestih, mostovi so bili vzdignjeni — kot za časa vojne.
Poslanec okraja St. Louis de la Cul-ture, po imenu Thuriot de la Rosižre, zahteva sedaj razgovor z guvernerjem, gospodom Delaunay-em. Ko ga privedejo k njemu, zahtevajo, da da topovom
Narodnost buržuazije v praksi. Buržuji in kapitalisti so v besedah silno narodni, v praksi pa na narodnost kaj radi pozabijo. Karlove vary je obiskalo preteklo leto 10.516 Čeho-slovakov. Seveda sami bogatini, kajti revež ne more v Karlove vary. Tam sta dva češka hotela. Ostala sta prazna, kajti češki buržuji so šli v nemške hotele. K češkim zdravnikom je šlo samo 1600 Čehoslovakov, vsi drugi so se dali zdraviti od nemških zdravnikov. Glasilo čeških socijalnih demokratov je raziskavalo vzroke tega nepatrijotične-ga dejanja čeških kapitalistov in je mnenja, da so hoteli biti češki kapitalisti »nobel« in so radi tega posečali nemške hotele in obiskavali nemške zdravnike.
—	Kaj naj rečemo šele o naših kapitalistih?
OGRSKA.
V	ogrskem parlamentu je poslanec Sandor Szkacs interpeliral vlado, kako da je mogla dopustiti žalno službo božjo povodom obletnice smrti bivšega kralja Karla. Ministr. predsednik grof Bethlen je izjavil, da je to bil le akt pi-jetete, da pa se zakon o detronizaciji Habsburgov nc da uporabljati proti dovoljeni legitimistični (monarhistični) propagandi. — Ogrsko ljudstvo si ne želi prav nič, da bi prišli Habsburgovci nazaj, toda sito je sedanje reakcijonar-ne Horthyjeve vlade tako zelo, da mu je vsako sredstvo dobro, da bi se je rešilo. To hočejo izrabiti karlisti, kakor je sklepati iz poročil, da se mudi na Madžarskem Karlov sin Oton.
POLJSKA.
Vojna dolžnost žensk. Poljski parlament je sprejel predlog, po katerem se morejo poklicati ženske med 20. in 40. letom v vojno službo. Kakor se vidi, se bližamo onim srečnim časom, ko bodo hodili k naborom otroci, ki se nahajajo še v materinem telesu. To je posledica proklete imperijalistične poljske politike, ki je zasužnjila vse polno narodov in se sedaj boji, da bi se ti narodi ne otresli poljskega jarma.
ŠVICA.
Zbor so ci j a 1 no-d em ok r a -
tične stranke. Letni Zbor švicarske socijalno-demokratične stranke Je bil otvorjen preteklo soboto v Bernu. S 159 proti 93 glasovi je bil sprejet sledeči predlog strankinega vodstva: 1. Švicarska soc.-dem. stranka se udeleži pred-konference in konference hamburškega kongresa. 2. Zastopniki švicarske stranke naj sodelujejo na tem kongresu v smislu dunajskih sklepov iz leta 1921.
3.	O pristopu k novi intemacijonali, ki bi se ustanovil o priliki hamburškega kongresa, bo odločal strankin zbor, ki se skliče po kongresu.
ITALIJA.
Mussolini in 1. maj. Mussolini je prepovedal praznovanje 1. maja. Zaukazal pa je, da se praznuje kot narodni praznik 21. april. 21. aprila je bil
drugo smer. Guverner odgovori, da stoje topovi vedno na stolpih in da ne more on odrediti, da jih spravijo doli; sploh pa jih je dal za nekaj korakov iz strelnih odprtin doli potegniti., ko je čul, da so Parižani rad njih v skrbeh. S težavo je dobil Thuriot dovoljenje pregledati, če je trdnjava res tako nenevarna za mesto, kot je zatrjeval guverner. Dognal je, da so trije topi namerjeni na vhod v trdnjavo in pripravljeni ugonobiti tiste, ki bi si drznili s silo vdreti-Okoli 40 Švicarjev in 80 invalidov je stalo pod orožjem. Thuriot jim je prigovarjal v imenu časti in domovine, da se naj ne izkažejo sovražnike ljudstva; častniki in moštvo so vsi prisegli, da se ne poslužijo orožja, če ne bodo napadeni. Nato se poda Thuriot na .stolpe, ter vidi nepregledno množico, ki se vali skupaj od vseh strani, zlasti pa veliki množini iz predmestja St. Antoine. Ze so postajali zunaj nemirni, ker ga ni bilo nazaj, ter so ga zahtevali z velikim vriščem. Da ljudstvo potolaži, se pokaže na okopu. Z odobravanjem ga pozdravljajo z vrta v arsenalu. Thuriot zapusti sedaj trdnjavo, pove vse svojim, ter se poda v odbor.
Toda nestrpljiva množica zahteva predajo trdnjave. Od časa do časa se čuje iz njene srede: »Bastille-o hočemo, bastille-o hočemo!« Odločnejša od drugih stopita nenadoma dva moža iz množice, planeta na čuvajnico ter udrihata s sekirami po verigah glavnega mostu.
menda enkrat pred davnim časom ustanovljen Rim. Res daleč je padel laški proletarijat. Sežgali so fašisti njegove domove, uničili organizacije in sedaj ne sme praznovati svojega praznika, 1. maja. Proletarijat sam ne bo toliko kriv, krivi so v prvi vrsti voditelji, ki so s svojo pohlepnostjo in lovom za osebnimi koristmi uničili vse organizacije. Največji udarec pa so prizadeli laškemu delavstvu komunisti. Laški delavec, neuk in neizobražen, kakor je, je verjel praznim frazam komunističnih voditeljev in nosi sediaij vse posledice. Zanimivo je to, da se je razširil komunizem le v onih deželah, ki nimajo'pro-svitljenegai proletarijata. V skandinavskih deželah, v Angliji, Nemčiji itd., kjer je delavstvo visoko izobraženo, je delavstvo komunizem odklonilo. V Italiji in slovanskih državah pa, kjer delavstvo ni imelo prilike, da bi se izobrazilo, pa se je pustilo zapeljati po komunističnih pustolovcih.
NEMČIJA.
Politični položaj. V splošnem se more trditi, da so se narodi iz svetovne vojne prav malo naučili. Med vsemi pa se je najmanj naučil nemški narod. Misli, hrepenenja in želj tega naroda svetovna vojna skoraj ni nič predrugačila. Poraz, ki ga je doživela Nemčija, je pač malo streznil nemško delavstvo, nemška buržuazija pa. je ostala ista, kakor je bila pred letom 1914. Nemci mislijo danes, kakor so mislili pred svetovno votjno, da so nepremagljivi, da so oni pravi vladarji sveta. Zastonj se jim- pravi, da so bili premagani, zastonj se jim prigovarjal, da mora nositi premaganec vse posledice. Nemci nočejo o vseh teh stvareh ničesar slišati. Kakor so se uprli med vojno z orožjem celemu svetu, tako se upirajo tudi danes vsem držaivaim in vsem narodom.
V	vojni so bili premagani. Če jim bo pa upiranje, ki ga uprizarjajo po. vojni, prineslo koristi, to je veliko vprašanje.
Ker so zgubili vojno, bi morali plačati vojno odškodnino. Toda Nemci so sklenili, da vojne odškodnine ne plačajo. Da dosežejo ta svoj namen in kljubujejo celemu svetu, so storili vse mogoče. Uničili so svojo valuto, da bi tako dokazali, da ne morejo plačati. S tem pa niso toliko škodovali ententi kakor lastnemu narodu. Uničenju nemške valute je sledila strašna draginja in siromaštvo delovnega ljudstva. Delovni sloji vseh vrst, delavstvo in uradništvo trpi danes silno pomanjkanje. To pomanjkanje pai ni toliko posledica vojne, kakor posledica tega, da Nemčija noče plačati vojne odškodnine in da si je v to svrho sama uničila valuto in gospodarstvo.
Ker ententa ni dobila nobene vojne odškodnine, sta Francija in Belgija zasedli najbogatejše kraje Nemčije, da bi jo prisilile, da plača. Nemčija je na zasedbo odgovorila s tem, da je blatila Francoze in Belgijce, ki preganjajo
Vojaki jima kličejo, da naj gresta nazaj ter groze z ognjem; toda ta dva delata dalje in kmalu so prebite verige, most pade in z množico vred planeta po njem proti drugemu mostu, da bi ga ravno tako spravila doli. Posadka sedaj odda salvo iz mušket, ter jih razkropi. Kljub temu ponove napad. Več ur se trudijo dobiti na tla drugi most, ki ga varuje neprestani ogenj iz trdnjave. Divje nad tako trdovratnim odporom skuša ljudstvo razbiti vrata s sekirami ter zažgati stražnico, toda posadka obsuje napadalce s kartečami tako, da je bilo mnogo ubitih in ranjenih. Vsled tega postanejo le še besnejši, ter nadaljujejo obleganje s še večjim ogorčenjem pod vodstvom Elie in Hulin-a
Odbor v mestni hiši je bil v največjem strahu. Obleganje bastille-e se mu je zdelo predrzno podjetje. Vsak trenutek je dobival poročila o nesrečah, ki so se dogajale pod trdnjavo. Nahajal se je v nevarnosti tako od strani čet, če zmagajo, kakor od strani množice, ki je zahtevala od njega vsakovrstnega orodja za obleganje. Ko ji ni mogel nič dati, ker ga ni imel, je vpila o izdajstvu. Odposlal je dve deputaciji, da bi ustavil sovražnosti, ter pregovoril guvernerja, da izroči trdnjavo meščanski straži. Toda med divjanjem, vpitjem in streljanjem ju ni nikdo slišal. Sedaj odpošlje še tretjo1 z bobnarjem in zastavo, da bi jo lažje spoznali; pa tudi ni imela večje sreče: od obeli strani niso hoteli
uboge Nemce, ki so tako' nedolžni, kakor jagnjeta. Saj bi prav radi plačali pa ne morejo, so trdili Nemci. Toda svet je spoznal Nemce, spoznal je njihovo hinavstvo in nemškega stokanja in tarnanja svet ni hotel slišati. Svet je bil priča, kakoi so Nemci uničevali svojo valuto in ni več verjel milim nemškim glasovom, da bi Nemčija pač rada plar čala, da pa ne more, ker nima nič. Da, res je, danes Nemčija ni več tako bogata, ker je svoje bogastvo nalašč uničila. Kakor v vojni Nemčiji ni nič pomagalo in je nazadnje popolnoma podlegla, tako vse kaže, da ji tudi sedaj ne bo nič hasnilo, ter da bo morala nazadnje vendarle plačati celo vojno odškodnino. Nemčija’ menda to danes že tudi uvideva. Nemci sof prišli že tako daleč, dlai hočejo staviti ponudbe ia prosijo za pogajanja. Če bi bili to že pred štirimi leti storili, bi bili obvarovali svoj narod velike bede.
ANGLIJA.
Angleži bodo še nadalje pili. Angleškemu parlamentu je bil predložen zakon, da se prepove točenje in prodajanje opojnih pijač. Poslanci pa so ta zakon odklonili. 236 poslancev je glasovalo proti in le 14 za. Angleži bodo torej še nadalje pili.
AMERIKA.
Strašen potres v Mehiki. Na mehikanski obali med Veracrucom in San Louis Batosi je napravil strašen potres veliko škode. Nebroj hiš je bilo uničenih. Begunci iz nesrečnih krajev (brzojav in telefon je uničen) pripovedujejo, da so izginili celi nasadi kave in cela polja. Nekje da se je odprla zemlja in iz odprtin silijo na dan strupeni plini. Koliko je človeških žrtev, še do sedaj ni Znano.
Poročila z dežele.
Bled. Tukajšnja krajevna organizacija NSS priredi v nedeljo dne 29. aprila ob 2. uri popoldne občni zbor. Po občnem zboru pa se vrši shod z dnevnim redom: Stališče narodno-socijalistične stranke po volitvah. Poroča strankin tajnik tov. Brandner iz Ljubljane. Tako občni zbor kot snod sfc 'vršita' v Blejskem domu. Vabimo vse naše tovariše in somišljenike, da se udeleže zborovanja.
Litija. 1. maj proslavimo pri nas s pešizletom v Javorje, kjer se bo vršil tudi shod. Obhod ob 7. uri zjutraj. Na shodu poroča delegat iz Ljubljane. V slučaju slabega vremena se izlet preloži na poznejši čas.
Zagorje ob Saivi. Občni zbor krajevne organizacije NSS v Zagorju se vrši v nedeljo dne 29. t. m. ob 4. uri popoldne v gostilni Korbar-Wake poleg postaje. Tovariši, udeležite se občnega zbora polnoštevilno, vsak posamezen tovariš naj agitira za obilno udeležbo.
nič slišati! Kljub prizadevanju in delu je bil odbor v mestni hiši pri ljudstvu na sumu, zlasti predstojnik trgovcev je vzbujal največje nezaupanje.
»On nas je,« pravi, »že opetovano prevaral«.
»Sedaj govori o tem,« reče drugi, »da se naj izkoplje rov; samo čas hoče pridobiti, da mi izgubimo svojega.«
»Tovariši,« zakliče sedaj starček, »kaj naj počnemo s temi izdajalci? Na noge, z menoj! V dveh urah je bastil-le-a dobljena!«
Oblegali so jo že 4 ure, ko pride francoska telesna straža s topovi. Njen pojav je obrnil bojno srečo1. Posadka sama prične zahtevati od poveljnika, da se preda. Nesrečni Delaumay, ki je slutil usodo, ki ga čaka, hoče trdnjavo spustiti v zrak, ter se pokopati pod razvalinami bastille-e in predmestja. Obupan gre s tlečim vžigalnikom proti smodnišnici, toda posadka sama ga zadrži, izvesi na stolpu belo zastavo, ter drži v znamenje miru puške narobe. Toda napadalci se bore dalje, ter vedno znova kriče: »Spustite mostove!« Skozi strelno odprtino obljubi švicarski častnik, da kapitulirajo, če jih puste oditi v časti. — »Ne, ne!« kriči ljudstvo. Isti' častnik obljubi, d!a odlože orožje, če jim puste življenje. »Spustite mostove,« pravi eden izmed prvih, »nič se vam ne zgodi!« Na to zagotovilo odpro vrata, ter spuste mostove in oblegalci planejo v bastille-o.
Iz stranke.
Opozarjamo krajevne organizacije, da
je treba predloge za III. redni strankin zbor, ki se vrši na binkoštni pondeljek, 21. maja, predložiti strankinemu načelstvu do 17. maja. Pozneje došli predlogi se na strankinem zboru ne bodo obravnavali.
Odbor okrajne organizacije za Ljubljano. Pretekli teden se je vršil sestanek odbornikov ljubljanskih krajevnih (organizacij, na katerem se je razpravljalo o reorganizaciji. V ta namen je bil okrajni odbor izpopolnjen. Na svoji prvi seji je okrajni odbor sprejel posebni organizacijski osnutek, katerega se bo posluževal pri izvedbi organizacije.
Naš 1. maj. Pozivamo naše strankine pristaše, da se udeleže naše majske proslave, ki jo priredi stranka skupno z mladinsko organizacijo v torek, 1. maja ob 4. popoldne v hotelu »Tivoli« v Ljubljani. Istotako je dolžnost naših tovarišev v ostalih mestih in na deželi, da posetijo na-rodno-socijalistične majske prireditve. Pri prireditvah se naj povsod vrši agitacija za naš list »Novo Pravdo«.
Politična šola. Opozarjamo naše pristaše, posebno pa funkcijonarje naših organizacij, da v politični šoli, ki jo prireja naše mladinsko društvo »Bratstvo«, prično prihodnjd sredo predavanja tov. Tavčarja o marksizmu. Ta predmet je za naše gibanje izredne važnosti in morajo biti o njem naši tovariši dobro poučeni. Pričetek predavanj je ob 8. uri zvečer v holetu »Lloyd«.
Politični klub ima svoj sestanek v petek, dne 27. t. m. ob 8. uri zvečer v svojih prostorih.
Naša organizacija na Sušaku. Zastopnik naše krajevne organizacije v Zagrebu je imel prošlo nedeljo, dne 22. t. m. sestanek naših pristašev na Sušaku. Vršili sta se dve konferenci: ena z intelektualci, druga z delavci. Pokazalo se je veliko zanimanje in razumevanje za načela naše stranke in njeno delo, tako da je upanje, da se bo naš pokret kakor na Sušaku, tako tudi v ostalem Primorju živo razvil. Teren je tam zelo povoljen za to, ker na italijanski meji čutijo tarriošnji prebivalci potrebo nacijonalizma in vidijo obenem, kako nekateri ta nacijonalizem izrabljajo za razne socijalne krivice. V kratkem se bodo vršile na Sušaku občinske volitve. Mogoče bo naša stranka tam samostalno nastopila. Neki bivši demokrati delajo tam samostalne klube, v katere bi radi prima-mili tudi naše pristaše pod pretvezo »sporazuma«. Ce že vprašanje sporazuma ne igra v komunalni politiki nikake vloge, pa tudi če bi, so dokazali narodni socijalisti s svojim delom, kako da so za sporazum. Ni jim torej treba v tem oziru nikakih učiteljev niti varuhov in odbijajo kooperacije, ki bi naj pod »firmo« sporazuma preprečile afirmacijo in razvoj naše stranke ter pripomogle osebnim ambicijam' gotovih bur-žujskih elementov do uspeha.
Strokovni vestnik.
Vabilo
na
letni zbor delegatov Nar.-soc. zveze,
ki se bo vršil v nedeljo, 6. maja 1923 ob 9. url dop. v dvorani Sokolskega doma v Zagorju ob Savi.
DNEVNI RED:
1. Naznanila predsedstva. — 2. Poročilo tajnika; poročilo blagajnika; poročilo nadzorstvenega sveta. — 3. Delavsko strokovno gibanje. — 4. Volitev vodstva NSZ, “Pravnega odbora in nadzorstv. sveta. —
5. Opravilnik in organizacijski red NSZ.—
6. Določitev vpisnine in prispevkov članov.
—	7. Določitev časa in kraja prihodnjega
zbora delegatov. — 8. Slučajnosti. Popoldne se vrši ljudska veselica. Kličemo Vas na zborovanje dela. Poglobiti hočemo svoja načela, razširiti svojo organizacijo in zastaviti najodločnejšo zahtevo za odpravo vseh krivic socijalnega reda.
Za osrednje vodstvo NSZ Rudolf Juvan 1. r„ t. č. predsednik.
Alojzij Trelber 1. r., t. č. tajnik. Tovariši! Tovarišice! Ne pozabite na-zbor NSZ ki se vrši v nedeljo, dne 6. maja v elavskem Zagorju. Naš ipoložaj je danes tak, da moramo ob tej priliki izpregovonti resno i„ odločno besedo v vsakem oziru. Zato je dolžnost vsakega člafia NSZ, da pride na zbor v Zagorje 1. maj. Letošnji prvi maj, praznik delavstva, naj bo obenem tudi protestna manifestacija našega teptanega proletarljata. Proslavite 1. maj povsod.
Št. Pavel. Pri nas proslavimo 1. maj na sledeči način. Zjutraj ob 9. uri se vrši delavska maša, h kateri gre delavstvo v sprevodu z godbo; ob 10. uri se vrši na vrtu gostilne Vedenik zborovanje delavstva. Poroča strokovni tajnik iz Ljubljane. Popoldne ob 3. uri na istem mestu delavska veselica. Tovariši! Tovarišice! Udeležite, se naše proslave polnoštevilno, da bo naša manifestacija čim častnejša!
Protestni shod NSZ v Ljubljani proti importiranju tujih delavcev. V četrtek 19. t. m. je sklicalo osrednje vodstvo NSZ v Mestnem domu protestni shod proti importiranju tujega delavstva in zapostavljanju domačega. Na shod je prišlo par sto narodnih delavcev, da se odločno pridružijo protestu. O položaju delavstva in o importiranju tujih delavcev ter o zapostavljanju domačinov je obširno in stvarno poročal predsednik NSZ tov. Rudolf Juvan, ki je shodu tudi predsedoval. Po svojem referatu je predlagal sledečo resolucijo: »Slovenski delavci in uslužbenci zbrani na protestnem shodu, dne 19. aprila 1923 v Mestnem domu v Ljubljani najodločneje protestirajo proti importiranju tujega delavstva in proti zapostavljanju domačega delavstva in uradništva. Od vseh jugoslovanskih podjetnikov in družb odlofino zahtevamo, da nemudoma odstranijo vse tuje, neslovansko delavstvo in istega na-domeste z domačim. Z vso resnostjo in zadnjikrat opozarjamo vse jugoslovanske delodajalce, da vpoštevajo ta naš protest, ker sicer odklanjamo za posledice vsako odgovornosti; od inaše vlade zahtevamo, da z jasnimi in strogimi naredbami prepreči naval tujih zagrizenih naših nasprotnikov v jugoslovansko ozemlje in da ščiti vsestransko domače uslužbence. Zakon o zaščiti delavcev naj se brezpogojno izvaja. Ako pa nastane nujna potreba in res pomanjkanje kvalificiranih uslužbencev, naj taka mesta zasedejo naši slovanski bratje, predvsem Cehoslovaki.
Zahtevamo, da vlada nemudoma vpo-stavi obrtno-nadaljevalne šole in iste preosnuje v dobre strokovne šole. Poziv-ljemo slednjič vse delavce in uslužbence, da vstopijo nemudoma v krog socijalnih bojevnikov, ker le v močnih strokovnih organizacijah je mogoče uveljaviti vse socijalne in narodne zahteve. Resolucija je bila burno pozdravljena in sprejeta z vsemi glasovi proti enemu. K resoluciji se je oglasilo več govornikov, ki so dokazovali resničnost referatovih izvajanj, med drugimi so se oglasili gg. Minkuš in Gorenc, ter tov. Kozinc. Besedo je dobil tudi znani Jaka Zorga, ki se je zopet hotel proslaviti z demagogijo, a je moral na energično zahtevo zborovalcev prekiniti svoj klaverni nastop. H koncu se je oglasil še k besedi narodni primorski begunec, na kar se je veličastni protestni shod zaključil. Pod komando Zorge je prišlo na shod par komunistov z namenom, da bi shod motili, a so se v računu enkrat temeljito urezali. Narodno delavstvo je spregovorilo odločno besedo, prizadeti vzdramite se in popravite grehe. Še je čas!
Kje je doslednost? Dne 6. t. m. se je vršila na poziv delavske zbornice konferenca vseh strokovnih organizacij, na kateri se je razmotrival položaj delavstva in se je sklenilo, da nastopijo v protiofenzivi zoper kapitalistični naval vse strokovne organizacije. Za skupen nastop so se izrekle Narodno-socijalna Zveza, Zveza neodvisnih strokovnih organizacij, Strokovna komisija in Jugoslovanska strokovna Zveza. Sklenilo se je tudi, da pri-rede organizacije, dne 10. aprila v vseh večjih mestih skupne protestne shode. Tudi se je sprejela protestna izjava, ki bi jo morali objaviti vsi delavski listi v celoti. Naša NSZ se je strogo držala sklepov, objavila protestno izjavo, priredila v nekaterih krajih protestne shode, na katere je poVabila vse v krajih obstoječe strokovne organizacije. Kaj pa so v tem pogledu napravile ostale organizacije? Zveza neodvisnih strokovnih organizacij je šla preko dogovora in sklicala samostojno protestni shod v Ljubljani, protestne izjave pa menda ni objavil razun »Nove Pravde«, noben delavski list. če gremo to pot naprej, se ne smemo čuditi, da nats kapitalizem biča in da nas bo še. Gospodje pri »Neodvisni«, spametujte se in uvidite, da sami nikoli ne rešite proletarijata, posebno pa ne s svojo demagogijo. Nekoliko več takta in smisla za skupne nastope v strokovnem gibanju bi pa lahko pokazali! Delavstvo naj že enakrat uvidi, kdo je oni, ki razbija enoten nastop proletarijata proti ofenzivi kapitalizma. In'končno bo moral priti obra-, čun, *ki za neodvisneže ne bo ravno prijeten. Dokler je še čas popravite, da ne bo prepozno!
Mladinski vestnik.
Spored
prireditev ob I. kongresu jugoslovanske narodne socijalistične mladine v Ljubljani.
Sobota, 19. maja:
Dopoldne in popoldne: Sprejem in pozdrav delegatov in gostov na glavnem kolodvoru. Ob 8. uri zvečer: Slavnostna predstava v nar. operi. Vprizori se »Gorenjski slavček«.
Nedelja, 20. maja:
Ob 9. uri dopoldne: Otvoritev kongresa v veliki dvorani Uniona. Ob 8. uri zvečer: Akademija »Bratstva« v veliki dvorani Uniona.
Pondeljek, 21. maja:
Dopoldne in popoldne:	Ogledovanje
mesta, muzeja, narodne galerije, umetnostne razstave itd. Krajši izleti v okolico. Ob pol 8. uri zvečer: Prijateljski sestanek v hotelu Tivoli.
Torek, 22. in sreda, 23. maja:
Izlet na Gorenjsko: Dobrava, Vintgar, Bled, Bohinj, SavicaL
Predavanje o marksizmu. Člane »Bratstva« v Ljubljani, ki obiskujejo politično šolo, opozarjamo, da se radi majniške proslave to pot politična šola ne vrši v torek, temveč v sredo 2. maja. Predaval bo br. Tavčar o marksizmu.
Vse brate in sestre pozivljemo, da se udeleže narodno-socijalistične majniške proslave, katere spored za Ljubljano 'je objavljen med »tedenskimi novicami«. Z ozirom na razvitje prapora »Mladosti« je ta proslava za mladino posebne važnosti.
»Bratstvo« Celje. Na rednem občnem zboru, dne 12. aprila 1923 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik br. Majerič, podpredsednik br. Germ, tajnik br. Fendre, blagajnik br. Grčar. Odborniki: s. Peterne-lova, br. Jazbinšek, br. Ferant. Nam. odbora: br. Verderber ml., br. Brezovšek, br. Bučar. Pregledniki računov:	br. Rožanc,
br. Gobec star.
—	Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina et Ko., z znamko Peko, ker so isti priznano najboljši in najcenejši. Glavna zaloga na drobno in debelo v Ljubljani, Breg 20 In Aleksandrova cesta 1.
Gospodarstvo.		
Koliko je vreden dinar?		
		Prejšnji
	Ta teden	teden
	dinarjev	
100 švic. frankov stane	1780-—	1805’—
100 franc, frankov „	650 —	650'—
lOO^laških lir „	■ 483-50	487-50
100 čeških kron „	292-—	292 —
100 nemških mark ,,	0-32	047
100 poljskih mark ,,	0-20	0.25
100 avstrijskih kron „	014	0-14
100 ogrskih kron „	2 00	2-25
100 bolg. levov „	73--	73-59
100 dolarjev „	9600'—	9800-—
100 angl. funtov „	45000'—	46500-—
Razpredelnico čitajte 1	tako: Aho hočete kupiti	
na pr. 100 laških lir, morate dati zanje ta teden		
483'50 dinarjev, prejšnji	teden pa je	stalo 100
laskih lir 487-50 dinarjev.		
CurlSka borza.		
	25. aprila	18. aprila
	švicarskih frankov	
100 dinarjev je stalo 5.55		5.60
100 franc, frankov „	36.75	36.70
100 laških lir „	27.27	27.25
100 čeških kron	16.34	10.62
100 nemških mark „	0.02	0.03
100 poljskih „ „	0.01	0.01
100 avstrijskih kron „	0.0077 0.0077	
100 ogrskih „ „	0.10	0.12
100 bolg. levov „ ,	4.05	4.10
100 dolarjev „	550.25	543.—
100 angl. funtov „	2695 —	2572,—
Nemška marka ^ ogrska krona padata stalno. Medtem ko Nemčija sama ni brez krivde na padanju njene valute, se Ogrska zamanj upira zadržati padec svoje krone. Toda vse kaže, da se ogrska krona ne bo več popravila. Dinar je obdržal tudi ta teden neko stabilnost.
Tedenske novice.
NARODNO - SOCIJALISTIČNA PROSLAVA 1. MAJA V LJUBLJANI. Na dan 1. maja, v torek ob 7. uri zjutraj izlet mladinskih organizacij na Rožnik. Zbirališče: hotel Lloyd. Ob 4. uri popoldne majniška veselica v hotelu »Tivoli«.
Spored:
1. Razvitje prapora »Mladosti«.
2. Govor o pomenu 1. maja.
3. Koncert tambur. zbora JNSM.
4. Prosta zabava s plesom.
Vstopnina za osebo 5 Din, za družino 10 Din.
Cenjene naročnike opozarjamo na današnjo listnico uprave.
V	današnji prilogi nudimo ceni. bralcem vsebino v »Jugoslaviji« priobčenega dela zanimivega romana »Tajlnstvenl morilec deklet«. Radi pomanjkanja prostora prinašamo danes le polovico vsebine.
Sokolsko društvo v Zagorju ob Savi priredi v nedeljo 29. aprila točno ob 17. uri telovadno akademijo. Radi bogatega sporeda vabimo vsa sosednja bratska društva in prijatelje Sokolstva k obilni udeležbi. Zdravo! Odbor.
Drzna tarifa. Gotovi del mlekaric, ki donašajo strankam v Ljubljani liter ali več mleka, zahteva dnevno kot nagrado belo kavo in kos kruha. Poleg tega mesečno 40 kron za obrabo čevljev. Koliko nagrade bodo mlekarice za donos mleka (brozge) ob novem letu zahtevale, bom poročal v januarju prihodnjega leta. Če se medtem preselim na boljši svet, preskrbi to moj sin. — Draginjo povzročajo flegmatične, dobro situirane ljubljanske gospodinje, ker nimajo za ubožno gospodinjstvo nobenega smisla. Enako se godi tudi na trgu, kjer se živila po nepotrebnem preplačujejo, ne da bi kontrolni organi zadevo prepovedali. — Sploh imamo tržno nadzorstvo le po imenu. Njegova prva in glavna naloga bi bila, da ugotavlja dnevne cene, ter pazi na to, da se ne prekoračijo, pa naj si bo tudi od brezvestnih konsumentov. Zakaj se ne postavi sredi trga deska, na katero bi se vsako jutro napisale tržne cene vsakdanjim živilom, kakor se to dela po drugih mestih, kjer tržno nadzorstvo vrši svojo službo?! Konsumenti, zahtevajte to vsi odločno od svojih zastopnikov na magistratu! Tržno nadzorstvo na trg, kamor spada!
Svet se bo podrl! Stanovanjske oblasti so imenovale nekaj fin. uradnikov kot člane stanovanj, razsodišč, ker poznajo ti gospodje razmere in jim ni mogoče očitati pristranosti, ker niso v javnosti tako angažirani, kakor so župani ali drugi funk-cijonarji. Fin. delegaciji v Ljubljani pa to ni prav. Ze sluti kak postranski zaslužek, ki ga sploh ni, ali važno zamudo časa za one pol ure, ko se razsoja. Zato je poslala vsem finančnim uradom strog ferman, da javijo, kaj je nevarnega pri tej zadevi. Ubogi fiscus! Papir in čas, ki ga je s tem zapravila delegacija, je dražji kot izguba časa radi imenovanega dela; toda sv. Birokracij, ki ga časte nekateri gospodje še izza rajne Avstrije, še vedno bistro gleda in skrbi, da ne izgubi svoje slave. — Kako se smešite, gospodje! Brigajte se raje za zadovoljnost In gmotni položaj podrejenega uradništva, ki ga nihče tako ne zanemarja, nego — finančna uprava v Sloveniji.
) »Orjuna«, šolska mladež, višji šolski svet In starlši. Pred par tedni je bila učencem naših srednjih šol prebrana neka okrožnica, v kateri se je srednješolcem strogo prepovedalo biti članom »Orjune«. Menda je ta prepoved izšla od višjega šolskega sveta. Vsi pametni stariši, katerim je dobra vzgoja svojih otrok na srcu in ki žele, da bi otroci v šoli napredovali, ter se res nekaj naučili, so pozdravili ta ukrep.
—	Ne vemo kako, prišlo je po par tednih do danes drugače. Ta prepoved se ne izvaja! Pa ne samo to! Srednješolci drve v »Orjuno« in nikdo ne poreče »stojte, to je prepovedano«! — Kako Je do tega prišlo? Vprašamo višji šolski svet, ali mu je to znano? Ali je on dal dovoljenje, da smejo srednješolci v »Orjuno« in preklical izdano prepoved in zakaj? — Dijakom tega ne štejemo v zlo! Kdo izmed mladeži se ne bi poslužil prostosti, ki jo nudi »Orjuna«: prilike ponočevanja, razgrajanja in razposajenosti, prilike zanemarjanja šolskih dolžnosti — učenja? Štejemo pa to v zlo našim merodajnim oblastim, ki to trpe! Ni čuda, ako bodo učni uspehi še slabši, kakor so, ako se bodo po šolah nosili revolverji, ako se bodo sejale in vcepljale v mlada srca take metode, ako se bo učitelju, profesorju in celo starišem vzela vzgoja Iz rok in izročila neodgovornim elementom. Mi stariši zahtevamo tukaj takojšnje re-medure in reda. — Otroci v šolo in iz šole domov k starišem! Mladina naj se vzgaja tudi v šoli strogo po željah starišev in ta naloga naj se poveri Izključno učiteljem in profesorjem, vsi drugi: roke proč! Otrok ne spada v organizacijo, pa naj bo to sokolska ali orlovska, še najmanj pa v or-junsko! To je odločna zahteva vseh trezno
mislečih starišev. — Objavljamo to s prošnjo, da ta oklic in zahtevo objavijo vsi listi, ki imajo kaj smisla za bodočnost in srečo naše mladine — našega naroda!
Kam Jadramo? Orjuna, komunisti, klerikalci, Orkan, vse to je danes PTed-med pouličnih diskusij. Napad tukaj, napad tam itd., mirni pasant pa naj se skriva o različnih takih spopadih, da ne dobi pri tem svinčenke. V sredo po sestanku pripr. odbora »Bratstva« v Sp. Šiški se je vračalo ob polupolnoči 6 naših bratov od tega sestanka domov proti Ljubljani. Medtem pride od hotela »Bellevue« kakih 30 orjuncev, ki se ustavijo na Celovški cesti kakih 100 korakov od naše družbe in oddado brez vskega povoda kakih 40 ostrih strelov. En strel je ranil mimoidočega pasanta, nekega peka, da je moral v bolnišnico. Naši bratje so zahtevali nato policjsko asistenco misleč, da bodo sedaj varni. Komaj se približajo po Dunajski cesti palači Kreditne banke, Že jih čaka za voglom kakih 15 oboroženih banditov, ki izvedejo vpričo nedaleč od njih stoječega stražnika žepno preiskavo. Seveda so proti temu bratje odločno protestirali, kar pa ni nič pomagalo. — Vprašamo vodstvo pokrajinske uprave kaj misli ukreniti proti temu postopanju in kake direktive ima policija za take slučaje?
Ustanovitev kreditne in stavbne zadruge »Mojmlr« v Mariboru. — Dne 21.
t. m. se je vršil v restavraciji »Maribor* dobro obiskani občni zbor Kreditne in stavbne zadruge »Mojmir«. Zborovanja se je udeležil tudi poseben delegat Južne železnice, ki je podal izjavo, da je železniška uprava pripravljena za svoje v zadrugi včlanjeno osobje sodelovati v okvirju kredita pogojno, da ga dovoli ministrstvo sa-obračaja in generalna uprava na Dunaju. Od strani ustanovitelja zadruge, novinarja Pirca, so se delegatu predložili konkretni predlogi za tako sodelovanje, med katerimi se nekaj realizira tudi brez posebnega kredita in dovoljenja od višje strani. Občni zbor je pozdravil tudi v odsotnosti predsednika Mariborske gradben^ akcije podpredsednik Kunst. Zborovanje je vodil predsednik ustanovnega odbora, slikarski mojster Horvat. Občni zbor je soglasno sprejel sklep ustanovitve, odobril je pravila, ter poveril novemu odboru sestavo pravilnika hišnega reda itd. Izvolilo se je definitivno načelstvo: predsednik Horvat, podpredsednik, tapetnik in dekorater Jagodič, blagajnik, starinar Arbeiter, tajnik, novinar Pirc; ostali odbor: odvetnik dr. Tomšič, tesarski mojster Spes, zidarski mojster Vrabl, preglednik fin. kontrole Batistič, hišni posestnik Glušič, tovarnar pohištva Kompare, trgovec Miloradovič. Nadzorstvo: ravnatelj Narodne banke Skušek, inž. Kiffmann, glavni zastopnik Delniške pivovarne Ankerst, železničar Hauptmann, klobučar Kvas, tajnik SOD Kenda. Zadruga je štela že na ustanovnem ob-
čnem zboru 40 članov z 7425 dinarjev vplačanih deležev in 975 dinarjev vplačane vpisnine. Med člani se nahaja tudi mnogo vnanjih članov. Posebno zanimanje za zadrugo	prihaja iz Kranjske in	celjskega
okraja, kjer se namerava ustanoviti prva podružnica. Ob zaključku je zadružni tajnik naglašal veliki pomen te zadruge v socijal-nem in gospodarskem oziru tudi na splošno.
Zahtevajte brezplačni ilustrovani cenik »KARO-čevljev«, ki je opremljen z vsemi zelo praktičnimi pripomočki za odmerjenje noge. Dragotin Roglič, Maribor, Koroška cesta 19, telefon 157.
SLABOST? SLABO SPANJE? Nervoznost? Neveselje do dela? Ali se večkrat pojavljajo različne boli? Dober prijatelj v takih slabih dneh je pravi Feller-jev Elzafluid! Dobro služi za umivanje in obloge, ravno tako kot kosmetikum za usta, glavo, kožo! Močnejši, izdatnejši in bolj delujoči kakor francosko žganje! S pakovanjem in poštnino 3 dvojnate ali 1 špecijalna steklenica 24 dinarjev; 36 dvoj-natih ali 12 špecijalnih steklenic 208 dinarjev in 5 odstotkov doplatka razpošilja: lekarnar EUGEN V. FELLER, STUB1CA DONJA, Elzatrg št. 357, Hrvatsko.
LISTNICA UPRAVE.
Današnji številki smo zopet priložili položnice vsem onim naročnikom, ki nimajo še plačane naročnine vsaj do konca mesca aprila t. 1., ozir. ki plačujejo mesečno. Na položnicah označeni zneski navaja naročnino do 30. junija t. 1.; kdor plačuje mesečno in ne more pogrešiti celega zneska, naj vpošlje 4 Din manj kot je označeno.
Ker bomo žal prisiljeni v teku prihodnjega mesca ustaviti list vsem onim, ki ne bodo imeli v prvih dneh maja poravnane naročnine vsaj do konca aprila, prosimo cenjene naročnike, da se sigurno takoj poslu žijo priloženih položnic. Ponovno apeliramo na cenjene naročnike, da plačujejo vsi brez izjeme list najmanj za 1 mesec vnaprej, ker mora tudi uprava plačevati vse stroške sproti.
THE HEX Go., Ljubljana
Gradišče 10. • Telefon št. Z68 int.
Računski stroji.
V	zadnjem času tožijo naročniki, da te ali one številke niso prejeli. Vselej se ugotovi, da je bil list odposlan. Zato prosimo, da cenjeni naročniki vselej povprašajo najprej na pošti, kaj je z dotično številko in če je ne dobe, takoj reklamirajo s poštnine prosto dopisnico pri upravi. Na naslovni strani zgoraj pa naj napišejo: Reklamacija »Nove Pravde«. Reklamacija sme vsebovati le sporočilo, katera številka je izostala ter naročnikov naslov.
izdaja konzorcij »Nove Pravde«. Tfska »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Odgovorni urednik Anton Brandner.
JOSIP PETELINC
Ljubljana, Sv. Petra nasip 7
(blizu frančiškanskega mostu). 37 Kravate, srajce, palice, potrebščine za šivilje, krojače, čevljarje in sedlarje.
IZa vsa pleskarska dela, lakiranje voznih koles S v (lunin in lakiranje avtomobilov se orinorofa j
§ Tone Malgaj [
Ljubljana 7* S
Kolodvorska ulica št. 6. 5
Oglasi v
..Novi Pravdi imajo uspehi
•n
ZAMUDITI
tudi Vi neštete, ampak pojdite takoj in oglejte si velikansko zalogo sukna, volne, platna, cefira, hlačevi-ne, robcev, mo-drovine. ter sploh vso manufakturno robo v veletrg. R. Stermecki, Celje, katera prodaja radi velikanskega nakupa direktno iz prvih svetovnih tovarn po čudovito nizkih cenah. — Zahtevajte cenik, km
J
[31
V11111 [.L 2 0.1.
llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
I. JAX & SIN
Ljubljana, Gosposvetska cesta
priporoča svojo bogato zalogo:
Pisalnih strojev »Adler**
9i Šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Dvokolesa:
Stvrla, DOrkopp. Orožno kolo (Waffenrad) B9' Ceniki zastonj In franko
lilllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIHIIHIIIIIIIIIihiHlIllllllllllllMUlMni
Pisarna: CEL3E, Aleksandrova ul.4.
Naivlile obrestovanle vlos na hranilne knjižice in v tekočem računu brez vsakoršnega odbitka. Hranilne vloge vezane na daliSe odpovedne roke in večji vezani zneski se obrestujejo po dogovoru. Poštnohranilniške položnice so na razpolaganje. Posojila pod ugodnimi pogoji. Eskomptiranje povzetij in trgovskih računov. Uradne ure vsak delavnik od 8. do 12. In od 2. do 6. ure popoldne.
*•»••••••••••••••••••••
,,t......■..»niiinuitniinnuiinimniiinninin.ii.nmiumunuiininmiiniiniiiM>MUimiJuiiMtim^
KaučuK pofpe tnilce in p o tpl ate
Prednosti!
C c n c J c
la
znatno
trajnije
ngoodtaftl
Varatvo proti vlagi i mraza!
immtr.
Zbirka opernih in operetnih tekstov.
Izšli so sledeči zvezki: Štev. 1. Tajnost.
*	2. Jenufa.
, 3. Seviljski brivec.
„ 4. Gorenjski slavček. „ 5. Mefistofeles.
.	6. Prodana, nevesta.
„ 7. Nižava.
„	8. Vrag in Katra.
„	9. Čarostrelec.
„ 10. Janko in Metka.
„ 11. Zapečatenci.
„ 12 Tosca.
Izdala in založila
,.Zvezna tisftarna in knjigarna"
y Ljubljani, Wolfova ul. 1. Vsak zvezek stane 3 Din.
Kolesarji, pozor!
Ogledajte sl pred nakupom prvovrstna kolesa
Puch in Waffenrad
•inniimi+iba najboljše nemške znamke pnBlliilljllnU ter vse druge potrebščine po najnižjih cenah pri tvrdki
IGNAC VOK
Ljubljana, Sodna ul. 7* Podružnica:
Novo mesto, Glavni trs 73.
. ČRNO VINO
: liter po 28 K čez ulico l
| ter vsak petek sveže ribe nudi • j gostilna pri .Teiaku* •
•	D-.	■	_A V. A WC	•
1» S
S	Sv. Jakoba trg St. S.
u	Za	obilni poset se priporoča
• IVANKA VIDMAR, gostilničarka.
konfekcijska tovarna
hii Omenila & Cie., Liljana
Pisarna: Emonska cesta 8. telef. Interurb. 313. Tovarna: Erjavčeva cesta 2, nasproti dramskega gledališča. Telefon Interurb. 294. Najmodernejša in največja tovarna moških dečjih in fantovskih oblačil.
77 Konkurenčne cene« *W
Gradbeno podjetje
Inn. DUK1C in DB1IB.
Ljubljana, Bohoričeva 20.
II
II
M. TIČAR, LJUBLJANA.
Tovarniška zaloga papirja, uradnih in šolskih potrebščin. — Založništvo razglednic. — Največja izbira fine galanterije in narodnih izdelkov.
>e»te>Me»
*
«
o
•
e
s
®
e
e
e
®
S
©
©
•
e
e
e
e
e
%
©
e
e
s
©
®
e
1BDRBHSHB BBHHil, ■ n lengraJ
Delniška glavnica: Din 60,000.000*—
Rezerva: .... Din 32,515.000*—
Podružnice:
Bled
Jesenice Cavtat	Korčula
Celje	Kotor
Dubrovnik	Kranj
Hercegnovi	Ljubljana
Jelša	Maribor
Metkovič
Prevalje
Sarajevo
Split
Šibenik 'Zagreb.
82
Amerikanski odio.
Naslov za brzojave: JADRANSKA.
'	Afilirani	zavodi:
JADRANSKA BANKA: Trst, Opatija, Wien, Zadar.
Frank Sakser STATE BANK, Cortlandt Street 82. New-York City.
Veza za 3užnu Ameriku:
BANCO YUGOSLAVO DE CHILE, Valparaiso, Antofagasta,
m . rt_______ n___l_	Drknronir
Punta Arenas, Puerto Natales, Porvenir.
ggggggM***1"""*1"' "	-	-	-	-  .—'
•S 64 |u»saH ‘eue(|qnfl
3IA01VNU39 O
euoAoBJi e)|s!!»|aJuoX
Priloga k 17. štev. „Nove Pravde"
Tajinstveni morilec deklet.
(Pregled svoj čas v »Jugoslaviji« objavljenega dela.)
Na cesto vržen.
»Ti, moja ljuba Evgenija, me ne boš izdala, kakor so to storili hinavski tovariši. Kaj je vse bogastvo sveta v primeri s tvojo ljubeznijo,« je govoril polglasno mlad, angleški lord, hiteč k svoji zaročenki.
Dospevši na svoj cilj je planil v sobo. »Zakaj s tako naglico,« je vprašala Evgenija začudeno. »Mar misliš takoj zopet proč, da niti ne odložiš?«
»Ne, ne; najraje sploh ne bi šel več od tebe, ljubljenka,« je odgovoril lord, nezmo* žen premagovati svojo razburjenost »Kaj ti je Henry, povej vendar?«
Mladi mož je objel svojo izvoljenko in jel’ pripovedovati:
»Velika nesreča me je zadela- Premisli, vsa špekulacija z zlato rudo se mi je ponesrečila. Najboljši prijatelji so me ogoljufali in zbežali v inozemstvo. Ob ves denar sem, ,pa še norca se delajo iz moje lahkovernosti. Evgenija, da nimam tebe bi obupal!«
Mlada dama je zamišljeno strmela predse. Naposled je rekla mirno:
»Obžalujem te, Henry, nisi tega zaslužil. — Kaj misliš sedaj početi?«
»Evgenija, samo te besede imaš zame? Mislil sem, da bo tudi tebe potrla nesreča, sedaj pa govoriš z menoj kot s tujcem.«
Kaj je neki mislila? Niti besedice ni odgovorila na to obtožbo in vendar je imela postati kmalu lordova žena.
»No ,pa si bom že zopet opomogel, vse le zate, ljubljeno dekle. Tvoja zvesta ljubezen mi bo dala moč premagati vse težke ure. In potem nam ostane še. moj grad na Škotskem.«
»S tem me pa kar pusti,« ga je prekinila Evgenija. »V tisto podrtijo naj bi šla. O ne, niti za mesec dni!«
Mladi lord je presenečen vzkliknil: Evgenija, ali je to tvoja ljubezen? Mar nisi bila ti, ki si mi prigovarjala naj naložim denar v nesrečni špekulaciji?«
»Prav prijatelj. Toda jaz sem računala, da se tvoj denar podesetori. Potem bi lahko dosegla ono sijajno stališče, za katerim ko-pernim!«
Lord je stisnil njeno roko tako krčevito, da je zavpila:
»Kaj pa delaš Henry? — Pusti mojo roko!«
Zdrznil se je nad nenavadnim tonom teh besed in pogledal deklico s odkritosrčnimi, modrimi očmi: — Tvojo besedo imam — moja nevesta si!«
»Gotovo Henry,« mu je odgovorila bolj mirno. Vendar pa ne moreš zahtevati, da se zakopljem v tvojem gradu in postanem skromna žena z dežele. — Zato se lepo zahvalim!«
Lord se je opotekel:
»In vendar moraš držati besedo. Tekom tega meseca že bo poroka!«
»Na noben način.« — Mirno je izgovorila te besede in ga prevzetno pogledala.
Lord je obledel:
»Evgenija, to je kruta igra!«
»O ne, gola resnica. Pod temi pogoji ne bom tvoja žena.«
Mladi mož se je zravnal:
»Kaj? Torej to je poplačilo za vse razkošje s katerim te obdajam in za mojo brezmejno ljubezen. Sedaj, ko bi mi morala	biti
opora, govoriš tako z menoj!«
Molčala je, toda gledala ga je sovražno. Lord Bradson pa je preveč ljubil svojo nevesto. Skesano se ji je približal:
»Eno vprašanje Evgenija, —	ali	me
ljubiš?«
»Da — da,« je nestrpno odgovorila. »Vedno me sprašuješ. Da, ljubim te, Henry, vendar —«
Ni poslušal naprej. Objel jo je in strastno poljuboval.
Nestrpno se mu je izvila:
»Ne bodi otročji, Henry. Rada te imam, a na Škotsko ne grem. Pridobi si zopet bogastvo in jaz postanem rada tvoja žena.«
»Dobro! Priseži mi, da mi ostaneš zvesta in jaz si priborim denar.«
Evgenija je položila roko na Henryjevo ramo ter rekla:
»Prisegam, Henry, večno zvestobo ti Prisegam!«
u	bil	priCa> Evgenija! — Hvala tl
ljubljenka! Jutri zapustim London!«
Poslovila sta se. Ko je hotel oditi, je zagledal na tleh pismo. 2e ga je hotel izročiti Evgeniji, ko je nenadoma obledel. Na / Jlstu je stalo:
»Ljubljena Evgenija!
Jutri zvečer Te pričakujem v svoji hiši ob Themsi. Moj voz Te bo čakal na
določenem mestu. Brilantni nakit, ki Ti je bil tako všeč, sem kupil zate, ljubica. Dobiš ga, če boš prijazna z menoj. Ali že veš, da je Bradson ruiniran?
Na svidenje
s tisoč poljubi
Baron Wolson.« Mladi lord je skoro omedlel. Potem pa je vrgel Evgeniji pismo v obraz in zakričal: »Nesramna vlačuga!«
Mirno je pritisnila Evgenija na gumb in ukazala prihitevšim slugam, naj vržejo blazneža iz hiše.
»Kaj mene, svojega gospodarja, mene, ki sem vas plačeval,« je rohnel lord.
»Le vrzite ga ven. Lord je obubožal in mora zapustiti London. Moj zaročenec je baron Wolson in le on je vaš gospodar!«
Sluge so prijele Henryja, ga vlekle po stopnicah in ga postavile na tlak. Predno so zaloputnile vrata je slišal lord še zasmeh-ljivi glas Evgenije:
»Jutri bo vedel ves London, da so te moji služabniki vrgli na cesto.«
Pognan v smrt.
V londonskem Hyde-parku je bilo vse tiho. Toda tišino preruši strel in takoj nato besede:
»O — smrt — reši — me!«
V grmovju je zašumelo. K nesrečniku stopi mož v širokem plašču.
»Slabo zadet, in vendar smrtno.« Ranjenec je pričel govoriti:
»Evgenija! — zakaj si mi to naredila?
— Mar te nisem ljubil? — Kaj vse bi bil dal zate — in ti? — Ti sd me goljufala, Ti
— vlačuga!«
Tujec se je sklonil k njemu in vprašal: »Kdo ste.«
»Lord Henry Bradson.«
»Kdo vas je goljufal?«
»Evgenija! — oh kako sem jo ljubil,« je Šepetal umirajoči.
»Evgenija Martella, lepa Francozinja?
— Ali je ta — lord Bradson?«
»Ja, ja, ona je! — O Evgenija —« Tujec se je odkril in nehote je obrnil umirajoči oči na njegov obraz. A obraz je zakrivala črna maska.
»Kdo ste?« je vprašal lord.
A tujec mu je odgovoril šejpetaje: »Imenujem se — Jack. Poznam vas, lord, in tudi Evgenijo Martello poznam. Toda vedel nisem, da je cipa. Sele pred par urami sem to zvedel. Če bi mi bilo to poprej znano, lord, bi ne storili tako žalostnega konca.*
»Kaj, kaj, — pravite?«
»Vlačuga ne bi doživela današnjega dne!
— Sedaj je prepozno. Ni vas mogoče rešit. Toda kruto vas bom maščeval!«
»Ta — vlačuga — ona« —
»Vem vse. Lepa Martella je ljubica barona Wolsona že dalj časa. Poleg tega ima še barona Hardyja. Le navidezno živi pošteno.«
»Prosim,« je šepetal umirajoči, »tam je revolver, — rešite me vendar —1«
»Ne, lord, tega ne storim. Še par minut in rešeni ste!«
Položil je lordovo glavo na svoje prsi In pričel:
»Poslušajte mojo skrivnost in jo vzemite s seboj v večnost. Evgenija Martella ni moja prva žrtev in tudi ne zadnja. Dokler živim bom ugonabljal one ženske hudiče, ki goljufajo in izdajajo poštene može.
Moj oče je bil eden najuglednejših mož na Angleškem. Mati mi je zgodaj umrla. Lepa vlačuga je premotila mojega očeta in on ji je žrtvoval vse. Pripisal ji je vse premoženje. Vlačuga ga je zastrupila in mene pognala kot berača po svetu. A mrtvemu očetu sem prisegel maščevanje. In držal sem prisego! — Lord Bradson, li še čujete? — Ali ste slišali, da so bile na Dunaju, v Parizu in Londonu, ter drugod najdene vlačuge umorjene? Ste li slišali o strašnih znakih, ki so se našli na njih truplih? — Jaz sem to storil, lord — jaz maščevalec svojega očeta!«
Umirajoči je sopel vedno lahneje.
»O jaz ne prizanašam. Vlačuga v palači in cestna vlačuga sta mi zapisani. Jutri bodo našli v najbolj razupitem delu mesta žrtev mojega maščevanja — prihodnja pa bo Evgenija Martella! O, Evgenija, vse grehe mi boš priznala, klečala boš pred menoj in prosila — prosila, toda zaman.«
»Mati —«, je šepetalo, kot dih.
Tujec je prijel lordovo desnico.
»Mrtev! — Zadnja žrtev te vlačuge. Prihodnjo noč bo maščevan!«
Mož je položil lorda na klop in poiskal stražnika, kateremu je naznanil, da se jc ustrelil lord Bradson in da leži na klopi v drevoredu.
»Kaj? — kako? — Kdo ste, kako veste, da se je lord ustrelil? — Aretirani ste!« »Mislite?« je vprašal tujec ironično,
»V imenu kraljice!« je zaklical stražnik in zgrab*il plašč tujca.
V istem hipu je že ležal v grmovju. Predno se je pobral in priklical, s pomočjo piščalke tovariše, je tujec izginil. Stražniki so poiskali lorda. Dva sta ostala pri njem, drugi pa so tekli na stražnico.
Na stražnici je bilo veliko razburjenje. Ravnokar so dobili vest o umoru neke vlačuge in sedaj zopet o smrti lorda Bradso-na. Stražniki so se razkropili na vse strani na lov za morilcem.
Srečni dom.
V elegantno opremljeni sobi sta sedeli mlada, lepa deklica in njena mati.
»Mati, devet je ura in še ni Williama. Kje neki tiči?«
»Nikar ne skrbi Ellen, saj veš, kalso se muči za nas od zore do mraka!«
»Prav imaš mama, kaj bi bilo iz naju, da ni njega?«
»Slabi časi so bili za nas, predno si je pridobil VVilliam s pridnostjo nekaj denarja. Veš, da smo iz najstarejšega škotskega plemiškega rodu. Od grozne katastrofe sem, katere žrtev je bil oče VVilliama, živimo pod imenom Morris. Pozabljeni smo od vseh, a tembolj srečni.«
»Da mama, srečni. Le William mi dela skrbi. Tako raztresen je včasih in zadnjič je strmel predse in mrmral nerazumljive besede. Vedno moram misliti, da nekaj teži njegovo dušo!«
»Ne govori tako, Ellen, on je najplemenitejši človek na svetu.«
»Vem, mama, ampak skrbi me vsejedno, če ga včasih cele noči ni domov. Ce bi zašel v slabo druščino?«
»Torej ljubosumna,« je mislila stara dama in gladila lase svoje edinke.
»Pomiri se dete. William je dober in ostane dober, tudi če ga včasih ponoči nJ domov. Ima pač prijatelje, čeprav, jih ne omeni, ker se pri njih mudi.«
Tedaj je pozvonilo.
Mlada deklica je odprla. Visok, mlad mož je vstopil, ter jo burno objel.
»Kako dolgo te ni bilo, grdi mož!« mu je očitala.
»Ellen, ljubček, nikar se ne jezi, bil sem zadržan.«
»Ah, vedno delo in opravki. William, dovolj si že bogat —«
» — Saj me poročiš, kajneda mlljenka?« se je šalil mladi mož.
»Ce me hočeš, William?« je šepetala ona, »jaz nimam ničesar, kot svojo vročo ljubezen do tebe!«
»Otroka, kje pa sta?« je zaklicala mati. Po večerji je brala Ellen časopis. Mladi, lepi mož se je pomaknil v senco in zre na svojo zaročenko.
»Politika ni nič za nas,« je pričela Ellen, »čakajte — nova poslopja — električna železnica — no to ni interesantno. A to! — Kaj pa je to?«
V	Hyde- parku so našli mrtvega v zadnji noči znanega lorda Bradsona. Poleg njega je ležal samokres, s katerim se je revež ustrelil. Vzrok so naj-brže velike izgube denarja, ki jih je imel lord zadnje čase, kljub temu, da je imel na Škotskem še lepa posestva.
»Lord Bradson?« je vzkliknila gospa Morris, »to je bil pač eden naših daljnih sorodnikov.«
»Kaj pa imaš,« je zavpila naenkrat Ellen. »Kako gledaš, William?«
»Ah nič, nič, le senca svetilke tako pada,« je nekako nejevoljno odvrnil mladi mož. Kmalu nato je vstal in kljub dekletovim prošnjam odšel od doma.
Hitro se je podal proti gospodskemu okraju Westend. Pred lepo vilo, obdano z vrtom, je obstal. Iz teme je pristopila k njemu temna postava.
»Ali je vse v redu? Vsak na svojem mestu?«
»Da, gospodar!«
Prikimal je z glavo in že kakor senca zginil preko vrtne ograje in se tiho izgubil v hiši.
Evgenija Martella, resnično prekrasna ženska je ležala le napol oblečena v svoji potratno opravljeni spalnici na divanu in sanjala o briljantih in bogastvu, ki ga je upala pridobiti z zapeljevanjem bogatih moških. Iz tega premišljevanja jo je zbudil rahel šum. Ko je pogledala k zavesi, ki je prikrivala vstop, se je zdrznila. Ne da bi vedela kedaj, je bil vstopil v njeno spalnico mož z črno krinko na obrazu. V desni roki se je zlovešče bleščalo dvorezno bodalo.
L^pa Evgenija je planila pokoncu in pritisnila na gumb električnega zvonca. Rezko
je zadonelo po hiši — nato zopet gluha tišina. Mož s krinko pa se je polagoma bližal.
Nepremično je Evgenija strmela vanj. Potem je hitro skočila k oknu. A že so jo držale železne pesti.
»Kako morete napasti nebogljeno žensko, ki se ne more braniti?«
»Kaj nebogljena? — Posebno kadar je treba spraviti poštene može v pogubo
—	kajneda?«
»Kako pa govorite z menoj ?, — Ali veste kdo sem?«
»Seveda. Lepotica ste, a kljub temu vlačuga, ki je prisegla že trem možem večno zvestobo, samo, da jih oskubi. Slučajno vas do sedaj še ni zadela moja roka. Toda včeraj, ko je lord Bradson izdihnil v mojih rokah, tedaj sem prisegel maščevanje. Lord je bil vaša zadnja žrtev.«
Vzravnala se je:
»Aha, razumem, denar hočete od mene. Imenujte vsoto za svojo molčečnost, potem ,pa pojdite!«
»Nočem vašega denarja. Vaše življenje hočem, Evgenija Martella!«
Evgenija je pričela klicati na pomoč. Toda nikogar ni bilo. Ko je videla, da ni po-moči od drugod, se je vrgla pred noge tujcu in prosila milosti, ter mu ponujala svoje telo. Toda ves obup, vse prošnje in vsa njena krasota je bilo zaman. Ko divja zver je planil tujec na njo in jo razmesaril. Potem je poklical svoje tovariše, ki so stražili hišo in odšel tiho, kot je prišel.
Evgenija je postala žrtev tajinstvenega morilca deklet.
Baron Hardy.
»Poglej, Ellen, baron Hardy se pelje mimo. Kako krasne konje ima,« je dejala gospa Morris.
»Ne morem trpeti tega barona, mama. Gleda me vedno tako žaljivo.«
»Pojdi, pojdi, Ti pretiravaš, baron je spoštovan plemič.«
Ellen je stopila k oknu.
Ravnokar je stopil baron Hardy jz sosedne hiše, in pogledal na okno. Pozdravil je in dolgo zrl v Ellen, potem pa je skočil v voz in se odpeljal.
Med potjo je prisedel starejši mož. Baron ga je hlastno vprašal:
»Kaj novega Clifford? Delajte hitro, iaz Ellen Morris strašno ljubim. Ona mora biti moja.«
»Težko bo šlo, vaša milost. Ellen Morris ne zapusti nikdar svoje matere in poleg tega jo čuva zaročenec. Ko s6m zadnjič stikal okoli hiše, me je pogledal tako, da me je kar mraz spreletel.«
»Clifford, vi ste stara baba. Povejte, ali mi pripeljete punlco, drugače vas ne rabim več!«
»Vse, vse bom storil, vaša milost,« je prestrašeno odgovoril starec.
»Sedaj se peljem k Evgeniji Martella,« je rekel baron. »Poglejte, kaj ji nesem. Draga je bila ta zapestnica, a vsaj prijazna bo z menoj lepa Francozinja.«
Ko sta dospela do vile, sta videla naval ljudi in polno stražnikov in izvedela, da je postala Evgenija žrtev tajinstvenega morilca deklet. Clifford je obledel in zatrepetal. Baron pa je mirno rekel:
»O, potem je bila pa Evgenija vlačuga. Jak mori samo take. Kako se človek moti. No pa vsejedno. Clifford mislite na lepo Ellen Morris.«
»Moj bog, vaša milost, jaz ‘mislim tudi na Jaka.«
»Ne bodite otročji, Clifford. Jane sem sit in moram imeti novo ljubico.«
»Dobro, vaša milost, kmalu bo Ellen v vaših rokah.«
Luč pod Themso.
Ob reki Themsi, v najbolj razupitem delu Londona, se je nahajala gostilna »Pri veselem Jakobu«. Tujec v širokem plašču je stopil v sobo, ter se vsedel v mračen kot.
Pri sosedni mizi so popivali in prepevali mornarji. Med njimi je bil eden, ki je zamišljeno in žalostno gledal, ter opiral glavo z dlanjo. Krčmar je pristopil in vprašal mladeniča po vzroku njegove potrtosti.
»Smolo ima revež,« je odgovoril eden mornarjev. »Ko je dospela njegova ladija, so prihod malo slavili. Sitni kapitan je prepovedal veseličenje. Beseda je dala besedo in med pretepom je sunil Tom kapitana, ki je tako nesrečno padel, da si je zlomil nogo. Tom je seveda nedolžen na tem, a odpuščen je bil in sedaj ga nikjer ne marajo v službo.«
Tujec v kotu je slišal te besede In si mislil:
»Ta bi bil zame!«
Mornarji so se pogovarjali in pili naprej.
»Ali je kdo zopet videl luč?« je vprašal veseli Jakob.
(Konec prihodnjič.)
Priloga k 17. štev. „Nove Pravde"
Socijalizem, komuni* zem, anarhizem.
Izid državnozborskih volitev je zgovoren dokaz, kako inalo jasnosti se nahaja med našim delovnim ljudstvom glede na pojme politične pripadnosti.
Zdi se mi odveč, da bi na široko' razpravljal O' vzrokih, ki so dovedli do te neorijentiranosti in vso važnost polagam na to, da se razbistre pojmi vsaj v najrazličnejših vprašanjih dnevne politike.
Koliko nejasnosti vlada o pojmih so-cijalen in socijalističen, ki se ju splošno smatra za identična. Dočim pomeni so-cijalen toliko kot družaben, zunanje urejen, pomeni 'socijalizem poseben, določen, državno organiziran družabni red, po katerem ni merodajna posamezna osebnost, temveč organizirana celokupnost, kateri se ima brezpogojno podrediti in prilagoditi interes posameznika. Baš v tem se ostro loči od anarhizma.
Ali ta širokogrudni pojem socijaliz-ma še daleko ne zadostuje. Socijalizem zahteva določeno organizacijo in ta stoji v ostrem nasprotju s sedanjim družabnim redom. Novi družabni red zahteva odstranitev privatnega lastništva na produkcijskih sredstvih. Socijalist }e torej oni, ki mu je družabna imovina pravilo, privatna' lastnina le izjema.
Razlika med socijalizmom in komunizmom leži v tem, da odklanja prvi privatno lastnino le na produkcijskih sredstvih, dočim jo drugi teoretično sploh zanikava. Komunizem ni torej nič drugega kot skupno lastninstvo dobrin.
Tudi razlikovanje med socijalizmom in socialdemokracijo je pogosta ne-
Tajinstveni morilec deklet.
(Pravica ponatisa pridržana.)
(Nadaljevanje.)
»Sedaj mi prihaja na misel, da moja garderoba ne zadošča za vstop v odlične družbe-*
»To ie že vse v redu, Bessy. Al niste predvčeranjem pogrešili ene svojih oblek?«
»Vsekakor. Naslednji dan sem našla do-tično obleko v svoji omari.«
»Po vzorcu te obleke je bilo za vas — za tebe izgotovljenih večje število krasnih oblačil,« odvrne Edvard, ki se še vedno ni mogel vživeti v zaupni »ti«.
»Ah — sedaj razumem.«
»Eno teh oblek dobiš že jutri!«
Bessy se zdi, kot da se nahaja v deželi pravljic. Kako naj to konča? V sreči ali v ječi?
Svojo usodo prepušča bodočnosti, saj se je za vse to sama odločila.
»Dragoceno nakitje moraš tudi imeti, Bessy. Prosim te, potrudi se z menoj, da si jzbereš sama najprikladnejše, kajti ženske imate v tem vse boljši okus kot moški. Mož s krinko ima taka zaupanje v tebe, da ti noče prikriti nobene skrivnosti, vse ti moram razodeti.«
Edvard pristopi k vratom v steni, toda jih ne odpre, marveč pritisne na kovinast gumb v pbdboju.
Vrata v steni se od,pro, skozi odprtino se vidi ozek hodnik.
Edvard stopi v hodnik, odpre še ena vrata in pokliče Bessy.
Deklica obstane med vrati, kot da bi bila izgubila viid. Nahaia se v mali sobici. Ob njenih stenah so nakopičeni uprav kraljevski zakladi, na tleh pa stoje zaboji, docela napolnjeni z zlatniki, vreče, jpolne srebrnja^ kov in še druge posode, polne samih dragocenosti, katerih vrednost je bilo ceniti na več milijonov.
»Tu, Bessy, sl izberi; vzeti moreš, kolikor hočeš,« jo nagovori Edvard in ji pokaže nakitje, ki leži na mizi. »To ie tvoja last, Jakov dar.«
Nalahko se strese Bessy, ko. izgovori Edvard ime strašnega moža, toda le za hip. Takoj z dekliško radovednostjo pregleduje •in občuduje množico najkrasnejšega nakitja, ki je v izobilju nagromadeno na mizi.
V	svitu na stropu pritrjene svetilke se bleste in prelivajo v vseh barvah neštevilni briljanti.
Kaj je bilo Edvardu mar draguljev?! Vse je prekašal dražestni obraz lepe deklice. Čutila je njegov pogled, ter vprašala tiho:
»Edvard, odkod so vsi ti kraljevski zakladi?«
»Prisluženi niso,« odvrne on počasL
»Torej so mogoče-------------,« meni Bessy
boječe.
jasno. Socijaldemokratična struja meri na to, da ljudstvu pribori politično moč in tako postopoma v stvari socijalistično državo. Socialdemokracija je torej politična stranka, socijalizem pa svetovni nazor. Obstojati morejo socijalisti in tudi obstojajo, ki niso socialdemokrati, ker se ne strinjajo s taktiko za dosego končnega namena, dočim vsak, tudi narodni socijalist mora biti socijalist, kajti socijalizem je vsebina in namen njegovega političnega udejstvovanja.
Najbolj nejasen je pojem anarhizma. Poglavitna; skupnost anarhistom je negacija države v bodočnosti. V načinu pa, kako si predstavljajo nadomestilo za državo in enako, kako si mislijo razvoj do svojega cilja, so med njimi velike razlike. Na prvi pogled obstoja torej nepremostljivo' nasprotje med socir jalizmom in anarhizmom, ki pa se je natančneje spoznalo šele v poslednjem času. Dočim socijalizem omejuje osebno svobodo do skrajnosti na korist celokupnosti, skuša anarhizem po največji možnosti odstraniti državno silo na; korist svobode posameznika.
Ostra ločitev pojmov socijalizma, komunizma in anarhizma se je izvedla polagoma in značaj socijalistične organizacije še danes ni prišel do polne zavesti mnogim, ki se nazivajo socijalisti.
P. T.
Kako so mislili srbski tovariši, drž. nameščenci, o nas 1.1919 in kako mislijo danes?
V	eni izmed prvih številk je prinesel 1. 1919 »Naš Glas« pod naslovom »Ali smo res separatisti? sledeči člančič:
»Prijatelja, vnetega Slovenca in ob enem Jugoslovan, je zanesla usoda na službovanje med srbske brate. Bodi mi dovoljeno izčrpati iz njegovega pisma nekatere odstavke, ki jasno pojasnjujejo mnenje srbskih kolegov o nas Slovencih. »Naj-prvo naj Ti povem« — mi piše — »kakšen vtis je napravil »Naš Glas« na srbsko uradništvo, ko je list dospel in so ga začeli čitati. Takoj jim že ni bilo prav, ker je bilo v njem le malo tiskanega s cirilico, sicer jim je pa še dovolj všeč. Par jih je celo reklo, da se bodo nanj naročili. Ko so pa dalje čitali, so si jeli tolmačiti, da je listava vsebina naperjena proti — Srbom; mnogo so o tem debatirali, toda njih ožje debate se nisem udeleževal. Le z enim sem se mogel nekoliko podrobneje razgovoriti. Ta je pa nazval slovensko uradništvo naravnost separatistično, rovarsko, delujoče proti obstoju države itd. Po njegovem mnenju bi morali Slovenci biti samo hvaležni, da so jih Srbi osvobodili, češ, sedaj, po začetnem prilizovanju, pa kažejo svojo pravo barvo in — horribile dictu — rujejo proti državi! Iz tega razgovora sem posnel, da živijo^ Srbi v prepričanju, da so nas samo oni »osvobodili« in da smejo odsihdob z nami počenjati kakor sami hočejo. Da to tudi izvršujejo, vidim sam na sebi. V službi mi dajejo le podrejene posle, čeprav mi sposobnosti ne morejo odrekati; važnejša in pomembnejša dela rezervirajo za lastne (srbske) uradnike; dober sem k večjemu za kak pogreb, rekvljem itd.« — — Iz pisma se pač vidi, kako cveta med srbskimi kolegi — Pašičeve velikosrbske ideje. Po teh ni Jugoslavija kraljestvo naših sanj in upanj — pač pa Velika Srbija. Ker pa niti Hrvati niti Slovenci nismo prepričani, da bi nas bili samo Srbi osvobodili, niti nas osvojili, ker se osmelimo protestirati proti
udejstvovanju velikosrbskih idej, marveč zahtevamo, da se tudi nam dele ene in iste pravice, katerih so deležni naši srbski kolegi, ker hočemo živeti v enakopravni in demokratični državi, zato naj bi bili separatisti, rovarji, državi nevarni itd., itd.? — Prej smo bili Slovenci in Hrvatje podrejeni Nemcem, Madjarom in Lahom, poslej naj bomo podložni sluge Srbom? Mi hočemo biti ravnopravni, zahtevamo red za vse, enake dolžnosti in enake pravice. Edino to zahtevamo kot moderni kulturni Evropejci, ki azijatsko balkanskega protekcionizma in zanikernosti ne trpe. če smo zato separatisti, ta pridevek ponosno sprejemamo. Ali pa niso rovarji, razdiralci države oni, ki žive v napačnih sanjah, da smejo kot »zmagbvalci« tudi vladati nad »premaganimi«? Velika Srbija ni Jugoslavija:	tudi
bratje Srbi bodo morali priti do tega prepričanja! Jugoslavija bodi dobra mati, ki ljubi in skrbi za vse tri svoje otroke enako!«	K-st.
Sedaj pa berite zopet, tovariši, v štev. 10 letošnjega »Našega Glasu« članek »N e u-mevanje!« — Zbližali se v petih letih nismo niti za ped, preje smo se še bolj odtujili drug drugemu! Končno pa to tudi ni čudno. Srbski državni nameščenci so vse drugo prej, potem šele državni uslužbenci, mi pa služimo edino državi, zato pa tudi zahtevamo od nje, da nas za pošteno delo pošteno plača! Kdo od nas dveh je torej protidržaven element:	Tisti, ki dela edino
za državo ali tisti, ki zanjo nič ne dela, pa se pusti vendar od nje plačevati?
Ne pozabite na naš tiskovni sklad!
V	tem vstopi nov gost — lord Benton. »Kakor vidim,« nagovori po pozdravu lepo hišno gospodinjo, »prihajam ravno prav, milostljiva, da vam predstavim moja znanca gospo in gospoda Marsden. Ker imata tu premalo znancev, se zelo dolgočasita v Londonu. Govoto vam bosta, milostljiva, prav hvaležna, da ste mi ju dovolili povabiti v vašo gostoljubno hišo.«
Medtem je pristopil že tudi polkovnik Mac Doneli, ter pozdravil prisrčno najprej lorda, potem pa oba novovpeljana gosta.
Pojav in nastop lorda Bentona je osupnil Bessy in Edvarda zelo. Odkod naj ju pozna? Onadva sta ga videla prvič v življenju, pa se je vendar obnašal proti njima, kot da bi bili stari znanci. Sicer je bil Edvardu Jak omenil, da ju je priporočil pri polkovniku, ter jima izposloval povabilo lord Benton, toda za trenutek sta le bila zmedena. Seveda le za trenutek. Takoj sta se oba zavedla svoje vloge, ter se istotako obnašala napram lordu.
Prav veselo vrvenje je nastalo, družba se je zabavala izborno. V prostranih elegantnih prostorih so se gibali gostje povsem neprisiljeno, bili so takorekoč doma. Marsikako galantno besedo je slišala gospa .Marsden, ves večer so se sukali okoli nje moški, ter ji dvorili. Zavidljivo, da sovražno je pogosto zrla nanjo Mac Donellova soproga, zlasti, če se je Bessy približal lord Duncan, ter ji šepetal sladke besede.
Samo eden je bil v družbi, ki se je očividno dolgočasil ali bolje mučil in žrtvoval svoji ženi na ljubo. To je bil polkovnik Doneli. Bled in upadlih oči je posedal okoli, ne da bi se zanimal za svoje goste. Videlo se mu je, da se jedva drži pokoncu.
Naposled ga zapazi njegova žena. Takoj priteče k njemu: »Predragi moj, kaj ti je vendar? Ali ti je slabo? Pojdiva malo na verando na sveži zrak!« in odvede ga hitro seboj. Gostje tega še opazili niso in tudi nikdo ni pogrešil polkovnika, ko se vrne gospa kmalu sama v družbo.
Bilo je že preko polnoči. Bessy si poišče vsa utrujena skrit kotiček v temi, da se nekoliko odpočije. Kmalu začuje lahne korake. Nekdo se bliža. Po šepetanju spozna, da sta dva; tesno privita drug k drugemu, se ustavita ravno pred njo, ter se stisneta na naslanjač.
»Toda to ti povem, tole Marsden mi pa- kar pusti pri miru. Niti pogledati je ne smeš več. Tega ne trpim!«
»Glej, preljuba Nelly, saj vendar veš, da si mi ti vse, prav vse. Takoj ti bo jasno, zakaj sem se toliko sukal okoli te ženske. Ali si opazila prekrasni lišp, ki ga nosi? Ali veš tudi, da je pristen in vreden sto-tisoče? Meniš li, da ne bi tudi tebi pristajal?«
Nelly ga vroče poljubi. »To je vendar nemogoče!«
»Ne, Bessy, najdeni so. — Dragocenosti brez gospodarja, ki bi počivale na dnu morja, če bi jih ne bil dvignil Teror.«
»Teror — kdo je to?«
»Železna ladija, ki vozi pod vodo.«
Dekle se prime zi vroče čelo: »Sanja se mi, kajneda sanjam?«
»Ne, nikakor ne! Videla boš, da sem govoril resnico. O priliki ti pokažem skrivnostno ladjo-«
Nato ji predloži vsakovrsten lišp: »Tu izbiraj! Jak želi, da vzbujaš pozornost, in briljanti naj ti k temu pripomorejo.«
Na tihem pa si misli: »Čemu dragulji? Pri dražestnosti tega bitja izgube vso svojo lepoto. Še nikdar nisem videl take krasote!«
Bessy ne ugovarja, temveč izbere z veščim očesom nakit, ki ga je neobhodno potrebovala.
»Zelo skromna si,« pravi Edvard.
»Ali naj zlorabljam dobroto zagonetnega moža?«
Prijazno ji pokima in, ko vidi, da se je ozrla po vrečah denarja, ji pojasni: »Vsi ti milijoni so namenjeni v to, da omilijo revščino in bedo.«
Molče sledi Bessy svojemu vodniku, ki jo spremi do njene sobe. Pred vrati ji po-šepeče: »V kratkem te pridem iskat.«
Na poizvedovanju.
Naslednji dan je imel Edvard z Jakom dolg razgovor, pri katerem je dobil natančna navodila, kako se mora vesti in katere osebe naj v polkovnikovi hiši prav posebno opazuje.
»Torej sedaj veste, Dik, treba je na vsak način ugotoviti, kako razmerje obstoja med lordom Duncanom in Mac Donellovo ženo, Nelly. Seveda mi z gospodično Wilkes, pardon, z vašo soprogo ne pozabite opazovati barona Hardy-ja in njegovega priganjača Clifforda. Upam, da se bosta z Bessy lahko uživela v svoji ulogi.« Pri teh besedah Jak motreče pogleda Dika, ki lahno zardi.
»No, v vaše srčne zadeve se ne maram vmešavati,« povzame takoj Jak, ko opazi Dikovo zadrego. »To je vajina privatna zadeva. Pritrditi vam pa moram, da nimate napačnega okusa, in le veselilo bi me, če bi vam mogel kmalu čestitati k uspehu.«
Dik si pri teh njegovih besedah očividno oddahne in občuduje skrivnostnega moža, ki mu niti tuje misli ne ostanejo prikrite.
Z besedami:	»Jutri točno ob devetih
zvečer vaju čaka voz pri zadnjih vratih,« odslovi Jak svojega tovariša.
Dik se poda naravnost k Bessy. Očaran obstoji med vrati. Sam sebi ne veruje, kar gledajo njegove začudene oči. Bessy stoji pred njim v svoji novi obleki, ki jo je našla zjutraj v omari, ne da bi bila opazila sama ali MolIy, kako je prišla notri. Seveda
se ni mogla zdržati, da je ne bi pomerila. Prilegala se je njenemu krasnemu stasu, kakor da bi bila prikrojena po njej sami. Nadela si je tudi prikladen nakit, ki ga je bila že prej pokazala Molly in ji vse povedala takoj, ko se je bila vrnila iz Jakove zakladnice- Prepričana je bila, da ji lahko zaupa.
»Kako krasna ste!« jo odkritosrčno občuduje Dik.
»Se ti res dopadem, soprog moj?« se hudomušno šali Bessy ter ga pogleda, da mu postane pri tem kar vroče.
»Oprosti predraga ženica, pri pogledu nate sem pozabil na svojo vlogo. To se pa ne sme več pripetiti, kajti jutri zvečer gre zares, kar sem ti ravno hotel povedati. Točno ob devetih se odpeljeva k polkovniku Mac Donell-u. Ali še veš, kako se imenujeva?«
»O, da, gospod in gospa Marsden« ter se mu ljubko pokloni. »Samo bojim se, da se ne bi dobro obnašala. Edino to mi še daje nekaj poguma, da bom imela vas — tebe, Edvard, ob strani!«
»Ne boj se, Bessy, samo tega ne pozabi, da si moja ljuba soproga,« pravi Dik nagajivo. »Sicer se pa še pomeniva jutri pred odhodom in pa med potjo v vozu.«
Nato se poslovi od deklic, vendar si ne more kaj, da se ne bi še obrnil na pragu iri občudoval njih krasoto.
Ura je odbila ravno devet, ko se ustavi pred dvoriščnimi vrati elegantna zaprta kočija. V istem trenutku se odpro vrata in v voz se vsede »zakonski« par Marsden. Ko-J&až takoj požene in zdrči voz proti Kraljičinemu drevoredu. Molče se stiska Bessy v kot voza, vidi se ji, da je grozno nervozna.
»Pomiri se,« ji prigovarja Dik ter ji boža roko. In prične jo opozarjati na razne eventualnosti. Ker ga posluša z zanimanjem, kmalu več ne misli na svojo ulogo, pri tem se pa poleže tudi razburjenje. Še enkrat se strese, ko se narmeč ustavi voz pred Mac Donell-ovo hišo.
Sedaj pa ni več časa premišljati, slug;a je že odprl vratiča pri vozu. Edvard pomaga svoji »ženi« izstopiti. Medtem ko se mudita v garderobi, je že oddal sluga hišni gospodinji njuno vizitko.
»Zelo radovedna sem na nova gosta, ki sedaj vstopita in ki ju je priporočil včeraj lord Benton,« pravi gospa Donellova poleg stoječi prijateljici.
Medtem pa se že odpro vrata in stre-žaj naznani došla gosta:	»Gospa in go-
spod Marsden.« — Vsi navzoči se ozro proti vratom in strme občudujejo došlo ženo. Tudi hišna gospodinja, polkovnikova žena Nelly, pozabi skoraj na svojo dolžnost, sprejeti gosta, tako jo je očarala Bessyna krasota, katero je še povečaval prekrasni, dragoceni nakit.