Spremna beseda
S slovensko muzikologijo je povezanih nekaj izjemnih osebnosti, med katere smemo šteti
tudi zaslunega profesorja, doktorja muzikoloških znanosti Primoa Kureta. Njegova
znanstvena pot je bila zaèrtana e s prvo diplomo, ki jo je ubranil kot študent
zgodovinskega oddelka Akademije za glasbo in oddelka za zgodovino umetnosti na
Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani leta 1959 z interdisciplinarnim delom Glasbeni
instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem, za katerega je prejel študentsko
Prešernovo nagrado (1960). elja po nadaljnjem raziskovanju in znanstvenem delu ga je
vodila na podiplomski študij na novoustanovljenem oddelku za muzikologijo v Ljubljani,
kjer je pod mentorstvom Dragotina Cvetka in neformalnim somentorstvom Emilijana
Cevca nadaljeval z raziskovanjem na podroèju glasbene ikonografije in leta 1964
promoviral. Kot pravi, se je pri raziskavi boril z mlini na veter, saj v tedanji Jugoslaviji ni
bilo mogoèe dobiti ustrezne literature in se seznanjati s primerjalnimi študijami. Svoja
pionirska leta si je dobro zapomnil, kar najbolje vemo njegovi študentje, ker nas je
vseskozi nesebièno zalagal z literaturo in usmerjal v mednarodni prostor.
Po pridobljenem doktoratu ni dobil elenega dela, zato je dobro desetletje deloval v
ljubljanski obèinski upravi, ob tem pa znanstvenega in publicistiènega dela ni opustil.
Predvsem je bil dejaven kot kritik in recenzent, objavljal pa je tudi znanstvene prispevke
in postal eden rednih sodelavcev takrat nastale znanstvene revije Muzikološki zbornik
(izhaja od leta 1965). Za dr. Kureta je bilo prelomno leto 1975, ko se je poklicno usmeril v
profesuro, raziskovalno pa osredotoèil na nove, njemu lastne muzikološke teme, s
katerimi se je zapisal med najpomembnejše slovenske muzikologe. Na Akademiji za
glasbo je sluboval do upokojitve leta 2005, kar pa ni pomenilo, da bi se povsem umaknil.
Ostal je mentor in nepogrešljivi svetovalec mlajšim kolegom. V svojem dolgoletnem
pedagoškem in znanstvenoraziskovalnem delovanju je dosegal odliène in bogate
rezultate. Poleg pouèevanja svetovne in slovenske zgodovine glasbe je v dveh mandatih
opravljal funkcijo predstojnika oddelka za glasbeno pedagogiko ter na njegovi razvojni
prelomnici konstruktivno in uèinkovito vodil prenovitvene procese, ki so pomembno
vplivali na razvoj tega oddelka ter spodbudili uveljavitev podiplomskega magistrskega in
doktorskega študija. Prav tako v dveh mandatih se je izkazal kot prodekan Akademije za
glasbo za študijske zadeve in pripomogel k prenovi vseh študijskih programov in k boljši
organizaciji uènega procesa. Pod njegovim mentorstvom so nastala številna raziskovalna
seminarska, diplomska in magistrska dela ter doktorske disertacije. Nekateri njegovi
študentje so bili nagrajeni s študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo, uspešni
pa so tudi njegovi podiplomanti, ki delujejo na razliènih znanstvenoraziskovalnih in
glasbenopedagoških podroèjih. Primo Kuret je bil nepogrešljiv recenzent didaktiènih
zbirk za glasbeno vzgojo v osnovni šoli, dolgoletni sodelavec revije Glasbena mladina,
pisec aktualnih prispevkov s podroèja glasbenega izobraevanja v razliènih periodiènih
publikacijah, aktiven èlan Delovne skupnosti glasbenih pedagogov ArGeSüd in Evropske
zveze za glasbo v šoli (EAS) ter predsednik Nacionalne komisije za vsebinsko prenovo
glasbenega šolstva. Cenimo ga tudi kot pobudnika in organizatorja muzikoloških
simpozijev, ki od leta 1986 do danes potekajo pod imenom Slovenski glasbeni dnevi. S
svojo pronicljivo naravo je izbiral aktualne in tudi provokativne teme slovenskega in
mednarodnega znaèaja ter doprinesel k temu, da Slovenski glasbeni dnevi doivljajo
9
strokovno in medijsko pozornost, koncertni programi pa razpirajo starejšo in sodobno
slovensko klasièno glasbo ter skrbijo za njeno prepoznavnost. Posledièno so številni
gostujoèi referenti postali stalni sodelavci in nekateri med njimi so se oprijeli tudi
»slovenskih« tem, kar odstira širše poglede na slovensko glasbeno preteklost.
Primo Kuret je bil pobudnik in prvi urednik revije Glasbenopedagoški zbornik
Akademije za glasbo v Ljubljani, s katerim je k snovanju in objavi prispevkov spodbudil
akademski podmladek in kolege profesorje ter s tem vplival na znanstveni razvoj
specialnih glasbenih podroèij v okviru glasbene pedagogike. Pred veè kot dvajsetimi leti
sta s kolegom dr. Edom Škuljem skupaj zasnovala serijo muzikoloških simpozijev v
okviru Akademije za glasbo (prva leta v sodelovanju s Teološko fakulteto), ki so tematsko
vezani na prouèevanje slovenskih skladateljev, katerih opus še ni doivel poglobljenih
znanstvenih raziskav. Odsevi teh simpozijev so zbrani v monografskih publikacijah, ki
kvalitetno nadgrajujejo vedenja o nacionalni zgodovini glasbe, jih uvršèajo v mednarodni
prostor in pomenijo pomemben èlen glasbenozgodovinske literature. Ne nazadnje naj
poudarimo, da je bil Primo Kuret tudi predsednik Slovenskega muzikološkega društva
ter predsednik in èlan vrste nacionalnih odborov kulturnega znaèaja. Za svoje delo je bil
nagrajen s številnimi priznanji najvišjega kova. Prejel je Betettovo listino (2002), èastno
èlanstvo v Accademii Filarmonice v Bologni (2002), nagrado Republike Slovenije na
podroèju šolstva za ivljenjsko delo v vzgoji in izobraevanju (2005), prestino
Herderjevo nagrado (2005), èastitljivi avstrijski èastni kri za znanost in umetnost I.
razreda (2005), stanovsko Mantuanijevo nagrado za ivljenjsko delo (2006), podeljeno pa
mu je bilo tudi èastno èlanstvo Slovenske filharmonije (2008).
Primo Kuret je v šestdesetih letih (objavljati je zaèel leta 1956) napisal nepregledno
mnoico razprav, znanstvenih in strokovnih èlankov, številne monografije, glasbene
kritike, ocene in poroèila, prispevke za leksikografsko literaturo, spremna besedila k
razliènim publikacijam, bil urednik knjinim izdajam in revijam, prevajalec … V
bibliografskih zaznamkih je pod njegovim imenom èastivredno število 1247 enot, kar pa
gotovo ni konèna številka. K temu bi bilo treba prišteti še marsikaj pomembnega. Èlanke
in prispevke je objavljal v številnih èasnikih in èasopisih (Tribuna, Delo, Dnevnik, Veèer,
Naši razgledi ...) ter v znanstvenih in strokovnih revijah, kot so Muzikološki zbornik,
Kronika, Zgodovina za vse, Zvuk, Naši zbori, Glasbena mladina ..., pri èemer ne smemo
pozabiti na številne tuje revije, zbornike razprav in monografske publikacije. Profesor
Kuret pa ni le eden najplodovitejših slovenskih muzikologov; kot osvešèen in razgledan
mo je namreè kmalu spoznal, da so zgodovinska dejstva in premisleki o dosekih glasbe
na Slovenskem in o njeni umešèenosti v mednarodni prostor evropski strokovni javnosti
malo znani. O tem se je preprièal na svojih znanstvenih poteh, ki so se od sredine
osemdesetih let gostile in do danes niso usahnile. Sam pravi, da je sodeloval na veè kot
stotih znanstvenih konferencah. Predaval je domala po vsej srednji Evropi, v Nemèiji,
Avstriji, Švici, Italiji, na Èeškem in Slovaškem, pa tudi v baltskih deelah, Kanadi in še
kje – vedno o slovenski glasbi in njeni vpetosti v evropska drubeno-kulturna gibanja.
Najpogosteje se je odzival na povabila nemških, èeških in slovaških kolegov, saj so bila to
pogosto znanstvena sreèanja o skupnih temah, povezanih z avstrijsko monarhijo in
razvojem nacionalne glasbe posameznih narodov, društvenim gibanjem, nastajanjem
glasbenih ustanov in šol, razvojem koncertne poustvarjalnosti … Pri tem je Primo Kuret
izoblikoval svoje ivljenjske teme, ki so hkrati nacionalne in evropske. Poznamo ga kot
10
najveèjega poznavalca zgodovine ljubljanske Academie Philharmonicorum,
Filharmoniène drube in Slovenske filharmonije, natanèno in vsestransko je dopolnil
vedenja o mladem Gustavu Mahlerju v èasu njegovega delovanja v Ljubljani (1881/82),
poglabljal se je v ivljenje in recepcijo del Huga Wolfa ter utrjeval zavest o tem, da so bili
njegovi starši slovenskih korenin, prouèeval je glasbeno migracijo iz nemških in èeških
deel, ki je med 19. in 20. stoletjem moèno zaznamovala slovenski glasbeni prostor.
Predmet njegovega zanimanja so tudi pogledi na glasbo iz obdobja med obema vojnama,
na slovensko avantgardo in operno poustvarjalnost. Ob vsem pa teko najdemo vsebine,
ki se jih ne bi dotaknil. Njegovi èlanki so veèinoma objavljeni v deelah, ki jih je redno
obiskoval, tam predaval in se udeleeval znanstvenih sreèanj. Pisal jih je v nemšèini,
medtem ko so nekateri natisnjeni tudi v drugih jezikih (angleški, italijanski, bolgarski,
èeški, japonski, ukrajinski ...). Prispevki so publicirani v uglednih muzikoloških revijah,
pri zalobah razliènih evropskih univerz in glasbenih inštitutov, pa tudi v publikacijah
drugih eminentnih zaloniških hiš. Primo Kuret je v veè kot tridesetih letih stkal
prenekatere znanstvene in strokovne vezi ter jih povezal s slovensko glasbeno kulturo. Na
mednarodnih konferencah je nastopal kot muzikolog, èigar poslanstvo je promocija
slovenske znanosti in osvešèanje tuje javnosti o slovenski glasbeni preteklosti. Kot
svetovljan je znal poiskati stièišèa med razliènimi kulturnimi tradicijami, prepoznati
medsebojne vplive in soodvisnosti z drubenopolitiènimi gibanji. S svojo karizmo in
znanstveno širino je svoje kolege navduševal tudi za prouèevanje slovenske glasbe. Pri
svojem delu je bil vedno natanèen, poveden in zanimiv, predvsem pa znanstveno
poglobljen in drubeno kritièen. Svoje ivljenjsko poslanstvo je v marsièem presegel, zato
se zdi samoumevno zapisati, da je spoštovani profesor dr. Primo Kuret ambasador
slovenske glasbe.
Ob njegovem jubileju se je porodila elja, da bi slovensko in mednarodno javnost posebej
opozorili na tisti del Kuretovega znanstvenega opusa, s katerim je promoviral slovensko
glasbo v mednarodni javnosti. Odloèili smo se ponatisniti izbor njegovih študij, ki jih je
napisal v nemškem jeziku. Ker so izhajale v razliènih deelah, v daljšem èasovnem
obdobju in v publikacijah, ki veèinoma niso dostopne v slovenskih knjinicah, je
pomemben del njegovega opusa strokovni javnosti manj znan. Z razpršenostjo sta se
»izgubili« marsikatera lahtna misel ali podrobnost iz primarnih virov, ki lahko bralca
opozorita na pomembnost in povednost doloèene tematike. Pri izboru gradiva je bilo
veliko dilem, saj je nabor enostavno prevelik, da bi ga lahko v celoti ponatisnili. Primarno
so bile upoštevane avtorjeve vodilne teme in njegove elje ter dovoljenja urednikov in
zalob za ponatis posameznega dela. Prispevki so povzeti po izvirnikih, navedenih na
koncu besedila, pri èemer je bil dosledno upoštevan vsakokratni sistem opomb in
navajanja literature, slikovno gradivo pa smo zavestno izpustili. Doloèena selekcija je
nastala tudi na podlagi urednikovih odloèitev. Ne nazadnje smo eleli ustvariti
publikacijo, ki bi odstirala avtorjeve odzive in poglede na zgodovinska dejstva, prepletala
glasbenozgodovinske in drubeno-politiène teme, pokazala na avtorjevo kritièno misel,
skušali smo strniti najpomembnejše teme, s katerimi se je jubilant dr. Primo Kuret
desetletja ukvarjal in si z njimi prisluil številne domaèe in mednarodne nagrade.
11
Ob vnoviènem prebiranju številnih Kuretovih prispevkov ostaja samo še elja, da bi
spoštovani profesor dr. Primo Kuret svoje misli še naprej zapisoval ter z njimi plemenitil
slovensko znanstveno pero.
V Ljubljani, junija 2015 Darja Koter
12