URADNI VESTNIK OKRAJA CELJE LETO V 11. april 1960 ŠT. 10 VSEBINA OKRAJNI ZAVOD ZA SOCULNO ZAVAROVANJE CELJE 90. Sklep o sprejetju zaključnega računa Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1959. 91. Sklep o ustanovitvi izpositav v Mozirju in Šentjurju pri Celju. 92. Sklep o sprejetju predračuna sklada za zdravstveno zavarovanje Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR MOZIRJE 93. Odlok o izravnavi predpisov o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Mozirje z določbami temeljnega zakona o prekrških. 94. Odlok o občinskih taksah. 95. Odlok o določitvi najnižje najemnine in o delitvi najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah in stanovanjskih hišah na območju občine Mozirje. 96. Odlok o družbenem planu občine Mozirje za leto 1960. 97. Odlok o delovnem času upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje in o času, v katerem ti upravni organi sprejemajo stranke. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠENTJUR PRI CELJU 98. Pokopališki ,red za območje obline Šentjur pri Celju. OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŠOŠTANJ 99. Odlok o najvišji podstnnarini in o najvišjih podstanoval-čevih plačilih za storitve in za uporabo pohištva nosilca stanovanjske pravice v občini Šoštanj. 100. Odlok o razpisu nadomestnih volitev. 101. Odlok o uporabi občinskih cest IV. reda za vozila določenih vrst. , OBČINSKI LJUDSKI ODBOR ŽALEC 102. Odlok o proračunu občine Žalec za leto 1960. 103. Odločba o ustanovitvi Delavske univerze v Žalcu. 90. Skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju je po 6. točki 20. člena statuta Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju na zasedanju dne 18. marca 1960 na predlog izvršilnega odbora sprejela SKLEP o sprejetju zaključnega računa Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1959. 1. Sprejme se zaključni račun Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1959, ki izkaizulje: — dohodke in izdatke sklada za zdravstveno zavarovanje, — dohodke in ..izdatke sklada za preventivno zdravstveno varstvo. din Skupnih dohodkov sklada za zdravstveno zavarovanje je 1.804,173.242 Skupnih izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje je 1.738,492.819 Presežek tega sklada je 65,680.423 Skupnih dohodkov sklada za preventivno zdravstveno varstvo je Skupnih izdatkov sklada aa preventivno zdravstveno varstvo je Presežek tega sklada ije 54,948.186 47,332.345 7,615.841 2. Presežek s sklada za zdravstveno zavarovanje bo razdelila skupščina s posebnim šklepom. 3. Presežek sklada za preventivno zdravstveno varstvo se prenese v sklad za preventivno zdravstveno varstvo za leto 1960. 4. Ta sklep velja od dne, ko ga je skupščina sprejela. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-48/1960 — S/3 Celje, dne 18. marca 1960. Direktor Predsednik skupščine Milan Loštrk L r. Ivam Žmahar 1. r. 91. Skupščina Okrajnega zavoda iza socialno zavarovanje v Celju je na zasedanju dne 18. marca 1960 po 55. členu statuta Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju sprejela SKLEP o ustanovitvi izpostav v Mozirju in Šentjurju pri Celju. 1. Ustanovi se izpostava v Mozirju za območje občine Mozirje in izpostava v Šentjurju za območje občine Šentjur pri Celju. 2. Obe izpostavi ata samostojni in opravljata vse poverjene jima zadeve v imenu Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju. 3. Izpostava: 1. odloča o pravicah iz zdravstvenega zavarovanja in obračunava zdravstvene storitve; 2. kompletira invalidsko pokojninske zahtevke; 3. odloča o pravicah do otroških dodatkov; 4. samostojno vodi kartoteko privatnih delodajalcev in predpisuje prispevke; 5. sestavlja mesečne preglede dohodkov in izdatkov; 6. vodi predpisane evidence. 4. Proti odločbam izpostave je dopusten ugovor na Okrajni zavod za socialno zavarovanje v Celju in ima njegova odločba značaj prvostopne odločbe, zoper katero je dovoljena pritožba na Republiški zavod za socialno zavarovanje v Ljubljani. 5. Organa izpostave sta: 1. odbor izpostave, 2. šef izpostave. 6. Odbor izpostave ima 7 članov, ki jih izvolijo zavarovanci iiz območja izpostave. Član odbora izpostave je lahko tudi član skupščine pri okrajnem zavodu. 7. Poslovanje izpostave vodi šef izpostave, ki za svoje delo odgovarja odboru izpostave lin direktorju zavoda Pristojnosti šefa izpostave so določene v 63. členu statuta. 8. Šefa izpostave postavlja in razrešuje izvršilni odbor skupščine zavoda. 9. Skupščina pooblašča izvršilni odbor, da pripravi vse potrebno za začetek poslovanja izpostav, zlasti pa, da organizira in izvede volitve odbora izpostave. 10. Ta sklep velja in se uporablja od 1. aprila 1960 dalje in se objavi v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 01-48/1960 — S/l Celje, dne 18. marca 1960. Direktor Predsednik skupščine Milan Loštrk 1. r. Ivan Zmaher 1. r. 92. Skupščina Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju je po 6. točki 20. člena statuta Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju na zasedanju dne 18. marca 1960 na predlog izvršilnega odbora sprejela SKLEP o sprejetju predračuna sklada za zdravstveno zavarovanje Okrajnega zavoda za socialno zavarovanje v Celju za leto 1960. 1. Sprejme se predračun dohodkov in izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje za leto 1960, ki izkazuje: — dohodke in izdatke sklada za zdravstveno zavarovanje; — dohodke in izdatke sklada za preventivno zdravstveno varstvo, in to: din skupnih dohodkov sklada za zdravstveno zavarovanje 2.096,782.000 skupnih izdatkov sklada za zdravstveno zavarovanje presežek tega sklada skupnih dohodkov Sklada za preventivno zdravstveno varstvo skupnih izdatkov sklada za preventivno zdravstveno varstvo nerazporejeni presežek tega sklada 2,056,200.000 40,582.000 55,000.000 ___51,900.000 3,100.000 2. Presežek dohodkov nad izdatki sklada za zdravstveno zavarovanje za leto 1960 se bo ob zaključnem računu razdelil po veljavnih predpisih. Nerazporejeni presežek sklada za preventivno zdravstveno varstvo za leto 1960 se bo razdelil kasneje s posebnim sklepom, vendar se mora porabiti izključno za preventivno zdravstveno varstvo. 3. S predračunom sklada za zdravstveno zavarovanje so predvidena sredstva za osebne materialno-opera-tivne in funkcionalne izdatke. Pregled dohodkov in izdatkov sklada je sestavni del tega sklepa. 4. Odredbodajalcu se naroča, da sredstva odobrena s predračunom racionalno uporablja. 5. Ta sklep velja, ko ga je skupščina sprejela, uporablja pa se od 1. januarja 1960 dalje. Objavi ise v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-48/1960 — S/5 Celje, dne 18. marca 1960. Direktor Predsednik skupščine Milan Loštrk 1. r. Ivan Žmahar 1. r. 93. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 3., 8. 'in 163. členu temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajal cev dne 11. marca 1960 sprejel ODLOK o izravnavi predpisov o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Mozirje z določbami temeljnega zakona o prekrških. 1. člen Predpisi o prekrških v odlokih Občinskega ljudskega odbora Mozirje se spremenijo tako, da se vsi prekrški v teh odlokih kaznujejo z denarno kaznijo do 10.000 din. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-7-3/1 Mozirje, dne 11. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko C op 1. r. 94. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 12., 13. in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52), 47. členu zakona o upravnih taksah (Uradni list FLRJ, št. 28-513/59) in 1. členu uredbe o občinskih taksah (Uradni list FLRJ, št. 3-23/60) na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel ODLOK o občinskih taksah. I. DEL SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Poleg taks, ki se plačujejo po veljavnih predpisih, se pobirajo v občini Mozirje še občinske takse, ki so predpisane v II. delu tega odloka. 2. člen Takse se plačujejo v Občinskih taksnih znamkah (kolekih). Ce stranka teh taksnih znamjt ne more nabaviti, plača takso v gotovini; uslužbenec, ki takso pobere, pa mora nabaviti taksne znamke in jih uničiti na spisu. 3. člen V primerih, ko je priznana oprostitev taks po veljavnih predpisih, se tudi ne morejo pobirati takse, ki so predpisane s tem odlokom. Takse po tem odloku se tudi ne pobirajo v primerih, določenih z mednarodnimi pogodbami in v primerih, ko izvira oprostitev iz mednarodnih običajev do držav, s katerimi obstoja o tem vzajemnost (recipro-citeta). 4. člen Določbe zakona o upravnih taksah se primerno uporabljajo tudi glede taks predpisanih s tem odlokom, če ni v odloku drugače določeno. 5. člen Pojasnila in navodila za izvrševanje tega odloka izdaja upravni organ za finance Občinskega ljudskega odbora Mozirje, Za izvrševanje tega odloka skrbi uprava za dohodke Občinskega ljudskega odbora Mozirje. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje, Odlok o uvedbi takse na pse (Uradni vestnik okraja Celje, št. 4-29/58), odlok o vpeljavi .občinskih taks (Uradni vestnik okraja Celje št. 5-38/58) in odlok o turistični taksi (Uradni vestnik okraja Celje, št. 9-68/59) prenehajo veljati. II. DEL TARIFA OBČINSKIH TAKS Tar. št. 1 Za glasbo v gostinskih in podobnih javnih lokalih se plača: din a) za vsakodnevno glasbo, mesečno 3.000 b) za dvakrat tedensko glasbo, mesečno 1.500 c) za enkrat tedensko glasbo, mesečno 1.000 č) za naperiodično glasbo, za vsak primer 500 d) za glasbo na veselici, za vsak primer 1.000 Pripomba: Taksa po tej tarifni številki se ne plača za glasbo, ki se reproducira z mehaničnimi sredstvi (gramofon, radio in podobno). Tar. št. 2 Za uporabo pločnikov pred poslovnimi prostori dnevno od m2 2 din. Tar. št. 3 Za igralna sredstva v javnih lokalih (biljard, igralne kante in drugo) letno, od vsake biljardne mize, kompleta kart in podobno 1.000 din. Tar. št. 4 Za izobešanje firm plačujejo gospodarske organizacije ter pravne in fizične osebe, ki se bavijo s kakršnimkoli pridobitnim poslom letno takso in sicer: din a) podjetja in Obrati, katerih promet znaša letno nad 200,000.000 din. 30.000 b) podjetja in obrati, katerih promet znaša letno od 100,000.000 do 200,000.000 din 20.000 c) podjetja in obrati, katerih promet znaša letno od 10,000.000 do 100,000.000 din 15.000 č) podjetja in obrati, katerih promet znaša letno od 5,000.000 do 10,000.000 'din 6,000 d) proizvodne Obrtne delavnice 1.000 e) uslužnostne obrtne delavnice 500 f) gostišča, gostilne, bifeji, restavracije in točilnice, razen planinskih postojank, katerih letni promet znaša nad 5,000.000 din 6.000 g) gostišča, gostilne, bifeji, restavracije in točilnice, razen planinskih postojank, katerih letni promet znaša do 5,000.000 din * 3.000 h) trgovska podjetja in trgovine, katerih letni promet znaša nad 10,000.000 din 10.000 i) trgovska podjetja in trgovine, katerih letni promet znaša do 10,000.000 din 5.000 j) kmetijske zadruge: a) katerih promet znaša letno nad 80,000.000 din 10.000 to) 'katerih promet znaša letno do 80,000.000 din 5.000 Tar. št. 5 Turistična taksa znaša na osebo na dan: a) v času glavne sezone, to je od 1. julija do 31. avgusta 60 din; b) v ostalem času 40 din. Turistična taksa se pobira od prenočnin tistih oseb, ki kot turisti bivajo na območju občine Mozirje do 30 dni. Turistično takso so dolžni plačevati turisti, ki prenočujejo v družbenem ali zasebnem gostišču ali v registrirani turistični sobi. Turistično takso so dolžna pobirati podjetja oziroma zasebniki istočasno s prenočnino in jo odvajati občinskemu ljudskemu odboru v mesečnem obračunu najkasneje do 5. dne v mesecu za pretekli mesec. Turistične takse ne plačajo: 1. otroci, ki niso stari več kot 15 let; 2. vojaški vojni invalidi in delovni invalidi; 3. vojaki (mornarji) in gojenci vojaških šol; 4. člani Zveze slepih Jugoslavije in člani Zveze gluhonemih Jugoslavije; 5. otroci in mladina, ki v skupinah prebivajo v zanje organiziranih počitniških kolonijah in domovih; 6. udeleženci ekskurzij, ki jih organizirajo šole ali fakultete; 7. osebe na letnem dopustu pri svoji ožji družini; 8. tuji državljani, ki so po pravilih mednarodnega prava oproščeni davkov, taks in drugih davščin ali je v mednarodnem sporazumu zanje določeno, da so oproščeni takse; 9. osebe, ki se zdravijo v stacionarnih zdravstvenih zavodih. Za 50 % zmanjšano turistično takso plačujejo: 1. delavci in uslužbenci ter člani njihovih družin med letnim dopustom; 2. delavci in uslužbenci na službenem potovanju; 3. tisti, ki jih zavodi za socialno zavarovanje ali invalidske uprave pošljejo v turistične kraje na zdravljenje ali okrevanje; 4. druge osebe, ki so glede prevoznih ugodnosti na prometnih sredstvih izenačene z delavci in uslužbenci na letnem dopustu (upokojenci, odvetniki in dr.), ter njihovi družinski člani; 5. odlikovanci z redom narodnega heroja, imetniki »Partizanskega spominskega znaka 1941« in odlikovanci s »Karadjordjevo zvezdo« ter člani njihovih družin; 6. tujci na letnem dopustu v Jugoslaviji na podlagi izmenjave, ki temelji na mednarodnem sporazumu. Člani Počitniške zveze Jugoslavije, Zveze izvid-niških organizacij Jugoslavije, Zveze za telesno vzgojo »Partizan« in Planinske zveze Jugoslavije, ki prebivajo v lastnih počitniških kolonijah ali v kolonijah, ki jih organizira njihova zveza, plačujejo 'turistično takso 10 din na dan. Osebe, ki so deloma ali popolnoma oproščene plačevanja turistične takse morajo pravico do oprostitve dokazati z ustreznimi listinami. Tar. št. 6 Za reklame gospodarskih organizacij, ki se zaradi materialne koristi obesijo ali kako drugače pritrdijo, napišejo ali naslikajo na zidove ali v notranjosti javnih lokalov, na avtobusih, v izložbenih oknih in podobno, se plača taksa, ki znaša glede na velikost reklame: din a) do 0,5 m! 400 b) do 1 m2 800 c) do 4 m2 1.500 d) nad 4 m2 2.000 Pripomba: Taksi po tej tarifni številki niso podvržene objave in razglasi, ki se nanašajo na dejavnost državnih organov in družbenih (negospodarskih) organizacij ter posmrtne objave in oglasa. Tar. št. 7 Za posest vsakega psa plača lastnik psa letno takso in sicer: din a) v strnjenih naseljih 1.000 b) v vseh ostalih krajih 500 Pripomba: I. Kot strnjena naselja se smatrajo ožji okoliši Mozirja, Nazarja, Šmartnega ob Dreti, Bočne, Gornjega grada, Radmirja, Ljubnega ob Savinji, Luč, Solčave in Rečice Ob Savinji. Pripomba: II. Takse iz te tar. št. ne plačajo lastniki reševalnih psov, psov vodnikov slepcev 'in službenih psov varnostnih organov. St. 01/1-32-41/1 Mozirje, dne 11. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Čop 1. r. 95. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 125. členu zakona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, št. 16-279/59 in 47-753/59), 11., 12. in 35. členu zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Uradni list FLRJ, št. 16-280/59 in 48-765/59), v zvezi z navodilom o načinu izračunavanja dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjski hiši, ki gre v njene sklade (Uradni list FLRJ, št. 50-818/59) in 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 11. marca 1960 sprejel ODLOK o določitvi najnižje najemnine in o delitvi najemnine za poslovne prostore v poslovnih stavbah in stanovanjskih hišah na območju občine Mozirje > 1. člen Znesek najemnine za poslovne prostore ne sme biti nižji od zneska, ki se dolbi po načelih o ugotavljanju stanarine po zakonu o stanovanjskih razmerjih. 2. člen Po odbitku odstotka za stanovanjske skupnosti gre občinskim skladom za zidanje stanovanjskih hiš del mesečne najemnine po vrednosti kvadratnega metra površine po naslednji lestvici: od celotne najemnine do 30 din za m2 30 % od 31 din do 40 din za m2 40 % od 41 din do 50 din za m2 50% od 51 din do 70 din za m2 55 % od 71 din do 100 din za m2 60 % od 101 din do 150 din za m2 65 % od 151 din do 200 din za m2 70 % nad 200 din. za m2 80 % 3. člen Preostali del najemnine gre skladom za hišno upravo in popravila. Del najemnine za poslovne prostore v družbeno upravljanih stanovanjskih hišah, namenjen za hišne Sklade v nobenem primeru ne more biti manjši kot je to predvideno v 1. točki navodila o načinu izračunavanja dela najemnine za poslovne prostore v stanovanjska hiši, ki gre v njene sklade. 4. člen Najemodajalec je dolžan v roku 30 dni po sklenitvi najemne pogodbe predložiti 1 izvod pogodbe stanovanjskemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora zaradi evidence. t 5. člen Obstoječe najemne pogodbe je treba vskladlti z določili tega lodloka do 30. aprila 1960 ter z veljavnostjo od 1. januarja 1960. 6. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznujeta: 1. oba pogodbenika, ki skleneta pogodbo v nasprotju z določbami tega odloka; 2. najemodajalec, ki v določenem roku iz 4. člena tega odloka ne predloži izvoda pogodbe stanovanjskemu upravnemu organu občinskega ljudskega odbora. 7. člen Navodila za izvajanje tega odloka bo po potrebi predpisal Svet za stanovanjske zadeve občinskega ljudskega odbora v soglasju z dragimi pristojnimi sveti. 8. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celja. St. 01/1-30-2/60 Mozirje, dne 11. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop 1. r. 96. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ, številka 52-644/57) v zvezi s 50. členom zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88/52) na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel ODLOK o družbenem planu občine Mozirje za leto 1960 Sprejme se družbeni plan občine Mozirje za leto 1960, ki se glasi: DRUŽBENI PLAN OBČINE MOZIRJE ZA LETO 1960 PRVI DEL SMERNICE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ V LETU 1960 I. poglavje OSNOVNE SMERNICE IN NALOGE DRUŽBENEGA PLANA ZA LETO 1960 Osnovne smernice in naloge gospodarskega razvoja izhajajo iz nalog postavljenih v družbenem planu gospodarskega razvoja občine Mozirje od leta 1957 do 1961 ter nalog in smernic, ki jih nakazujejo zvezni, republiški in okrajni družbeni plani za leto 1960. Na podlagi do sedaj doseženih rezultatov v razvoju proizvajalnih sil ter družbenih odnosov v proizvodnji se pričakuje v letu 1960 nadaljnje povečanje .gospodarske aktivnosti. Da bo to doseženo, se postavljajo za leto 1960 naslednje osnovne naloge: 1. Naloge perspektivnega plana izpolniti v globalu že v letu 1960, torej leto pred določenim rokom. 2. Vzporedno z naraščanjem proizvodnje je povečati tudi delovno storilnost kot osnovo za gospodarski razvoj in izboljšanje življenske ravni prebivalstva. V ta namen je treba džboljšati organizacijo dela in skrbeti za racionalno zaposlovanje delovne sile. Predvideni obseg proizvodnje je treba doseči brez povečanja števila zaposlenih, zato naj se posveti posebna pozornost strokovnemu izobraževanju kadrov ter uvajanju vzpod-budnejšega načina nagrajevanja po doseženem učinku pri delu. 3. Posvečati je treba nadaljnjo skrb zvišanju realne osebne potrošnje in življenske ravni prebivalstva na sploh. Osebni dohodki se morajo vezati na dosežene uspehe pri večanju delovne storilnosti posameznikov in racionalnejšega poslovanja kolektiva. Da se zagotovi naraščanje osebne potrošnje je skrbeti za izboljšanje zalog industrijskega blaga v trgovini ter za ustanovitev in delo storitvenih obrtnih obratov, servisov za pomoč hišnim svetom ter obratov za družbeno prehrano. 4. Investicijska sredstva je usmeriti, da bodo čim več prispevala k nadaljnjemu razvoju gospodarstva, bodisi kot neposredne gospodarske investicije ali kot investicije za družbeni standard. Gospodarske organizacije naj pristopijo k združevanju sredstev za investicije, da bo na ta način doseženo smotrnejše izkoriščanje investicijskih sredstev. Stanovanjsko gradnjo je racionalizirati tako, da bo možno z razpoložljivimi sredstvi zgraditi čim več stanovanj. 5. Kot glavno vodilo za uspešni dvig kmetijske proizvodnje mora biti kooperacijslka oblika proizvodnje, ki jo je treba v tekočem letu vsekakor še okrepiti. Prav tako je posvetiti vso pozornost vprašanju zakupa kmetijskih zemljišč. Investicije v kmetijstvu morajo biti usmerjene predvsem v dvig živinoreje z namenom, da se doseže boljša oskrba z mesom in drugimi živinorejskimi proizvodi, kar bo brez dvoma vplivalo na povečanje življenjskega standarda in povečanje osebne potrošnje. II. poglavje DRUŽBENI PROIZVOD IN NARODNI DOHODEK 1. Na osnovi doseženih uspehov in v zvezi s predvideno proizvodnjo, določeno v planu razvoja na območju občine Mozirje za razdobje od 1957. do 1961. leta, predvidevamo v letu 1960 porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka, kot sledi: v 000 din 1959 1960 —-P-- ______________________________________________1959 bruto proizvod 3,210.625 3,576.044 111,3 narodni dohodek 1,496.482 1,680.334 112,3 2. Gibanje družbenega bruto proizvoda bo po posameznih panogah glede na porast in obseg proizvodnje naslednji: 1959 1959 1960 1960 1958 1959 gospodarstvo skupaj 3,210.625 183,8 3,576.044 111,3 industrija 1,394.000 140,9 1,502.125 107,7 kmetijstvo 1,076.432 181,9 1,277.587 118,6 gozdarstvo 364.426 102,2 398.268 107,3 trgovina 48.715 126.0 53.100 109,0 gostinstvo 136.106 110,3 148.587 109,1 obrt 168.008 83,3 153.646 100,9 komunala 23.332 91,6 25.480 114,0 3. Gibanje narodnega dohodka za vse sektorje kot zgoraj se predvideva: 1959 1959 1960 1960 1958 1959 gospodarstvo skupaj 1,496.482 139,3 1,680.334 112,3 industrija 497.482 127,4 556.205 111,8 kmetijstvo 564.430 120,5 656,711 116,3 gozdarstvo 297,436 100,2 317.000 106,6 trgovina 39.210 132,8 42.825 102,9 gostinstvo 31.854 162,6 35.108 110,2 obrt 59.918 108,2 64.565 107,7 komunala 6.152 104,2 6.920 112,2 V primerjavi porasta bruto proizvoda in narodnega dohodka, vidimo, da je predviden v letu 1960 večji porast narodnega dohodka, kakor pa družbenega bruto proizvoda. Porast družbenega bruto proizvoda je predviden v letu 1960 nasproti letu 1959 za 11,3 %, medtem ko je narodni dohodek predviden v povečanju za 12,3 %. To velja za vse sektorje skupaj. V družbenem sektorju se predvideva porast družbenega bruto proizvoda za 11,4 % in porast narodnega dohodka za 11,7 %. Izvor porasta bruto proizvoda in narodnega dohodka nad odstotkom okrajnega družbenega plana, se odraža v kmetijstvu, ker predvideva kmetijsko gospodarstvo »SAVINJA« Mozirje porast v tekočem letu z ozirom na svoj razvoj. Osnova za porast povečanja vseh sektorjev družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka je v predvideni krepitvi socialističnega sektorja v kmetijstvu. Uresničitev povišanja bo mogoča le s .smotrnejšo uporabo surovin, energije in večje storilnosti dela. Tudi proizvodnja kvalitetnejših 'izdelkov povečanega obsega proizvodnje bo nedvomno osnova za dosego predvidenega povečanja. III. poglavje INVESTICIJE Vsa razpoložljiva sredstva za investicije v letu 1960 bodo uporabljena predvsem za dovršitev začetih objektov, za rekonstrukcijo lesne industrije, za izpopolnitev trgovske mreže in za izpopolnitev opreme uslužnostnih ■obrtnih delavnic. V kmetijstvu pa za dokončanje hmelj-stih sušilnic pri KZ Kokarje, KZ Mozirje, KZ Ljulbija, KZ Bočna. Poleg tega še za izpopolnitev mehanizacije ter za povečanje hlevov za pitanje živine pri KG Mozirje. V gozdarstvu bodo .uporabi j ena investicijska sredstva v glavnem za gradnjo gozdnih cest. V družbenem sektorju predvidevamo v letu 1960 naslednje investicije: (v 000 din) 1959 Indeks 1960 1960 1959 gospodarske investicije 139.500 164.430 118,2 negospodarske investicije 106.300 170.000 160,0 Po gospodarskih panogah računamo z naslednjimi vlaganji v gospodarske investicije: (v 000) struktura industrija 55,950 34,5 % kmetijstvo 41,480 26,2 % gozdarstvo 26,000 14,0% trgovina 22,500 13,8 % gostinstvo in turizem 8,000 5 % obrt 10,500 6,4 % Skupaj : 164,430 100 % Sredstva za gospodarske investicije se bodo črpala iz naslednjih virov: (v 000 din) občinski investicijski sklad iz leta 1959 18,720 lastna sredstva gospodarskih organizacij 117,710 sredstva izven občine 28,000 Skupaj : 164,430 Za povečanje obratnih sredstev bo na razpolago 25 odstotkov investicijskega sklada v skupnem znesku 6,240.000 din. Za negospodarske investicije bodo v letu 1960 vložena sredstva predvsem v tiste dejavnosti, ki bodo dale naj hitrejše uspehe pri zvišanju življenjskega standarda, predvsem pa za gradnjo stanovanj, šolstvo, elektrifikacijo in izboljšanje zdravstvenih ustanov ter komunalnih naprav. Za negospodarske investicije še predvidevajo po posameznih panogah naslednja vlaganja: stanovanjska izgradnja šolstvo zdravstvo elektrifikacija komunalne naprave 58.000. 000 27.000. 000 4,000.000 24.000. 000 57.000. 000 Skupaj : 170,000.000 Sredstva za negospodarske črpala iz naslednjih virov občinski stanovanjski sklad občinski proračun vložena sredstva podjetij in privatnikov sredstva izven občine (cesta in elektrika) ____ Skupaj : investicije se bodo 55.000. 000 24.000. 000 21.000. 000 70,000,000 170,000.000 Z zgoraj navedenimi sredstvi bodo izvršena naslednja dela: 1. Dokončanje gradnje 12- in 4-stanovanjskega bloka v Nazarjih, 4-stanovanjskega bloka v Rečici in 9-stanovanjskega bloka v Ljubnem. Pričela se bo gradnja stanovanj v okviru stanovanjske zadruge v Gornjem gradu in v krajih, kjer bodo gradbeni interesenti. 2. Dokončana bo šola v Nazarjih in pričelo se bo z gradnjo šole v Konjskem vrhu; šole v Gornjem gradu, Mozirju, Gorici in Bočni pa bodo obnovljene. 3. Predvideva se dograditev zdravstvenih postaj v Ljubnem in Gornjem gradu. V s vrbo izpopolnitve elek-trifikacijskega omrežja se predvideva dovršitev del v Logarski dolini, Solčavi, Dobrovljah in Florjanu. Predvideva se dokončna zgraditev bencinske črpalke v Na-zarju, dograditev vodovodov v Šmartnem ob Dreti in Lučah ter začetek rekonstrukcije ceste v Logarsko dolino na odseku Nazarje—Soteska, ki bo po dosedanjih predvidevanjih na tem odseku še v tekočem letu dokončana. Z izvajanjem gradnje stanovanj preko stanovanjskih zadrug bo možno doseči racionalnejšo gradnjo in večjo udeležbo privatnih interesentov. Zato računamo, da bo poleg dovršitve pričetih stanovanj možno pričeti z gradnjo še nadaljnjih 8-družinskih stanovanj. IV. poglavje ZAPOSLENOST IN DELOVNA STORILNOST Povečanje produktivnosti dela mora biti v letu 1960 glavni namen gospodarske politike v občini. Ker je to vprašanje pogojeno z daljšim procesom, v katerem ima pomembno vlogo tudi gibanje zaposlenosti, se mora voditi v prihodnjem načrtna politika zaposlovanja in večja skrb za vzgojo strokovnih kadrov. Ena osnovnih postavk je, da bi se v letu 1960 dvignila produktivnost za okrog 7,5 % kar hi omogočilo dvig življenjskega standarda, da bi se število zaposlenih povečalo samo na naravni prirastek prebivalstva. Gospodarske organizacije morajo dvigati produktivnost dela z zboljšanjem organizacije dela proizvodnje, z izboljšanjem življenjskih im delovnih razmer zaposlenih ter z večjo delovno disciplino. V svojih načrtih naj smotrno uravnavajo razmerja med večjo zaposlenostjo in večjo produktivnostjo dela. Sredstva svojih skladov, ki so namenjena za investicije, naij upor albi j o predvsem za racionalizacijo proizvodnega procesa in večjo storilnost ddla. Stanje zaposlenih v občini na dan 31. 12. 1959 po gospodarskih panogah je naslednje: v industriji v kmetijstvu v gozdarstvu v gradbeništvu v prometu v trgovina v gostinstvu in turizmu v obrti v komunali v prosveti in ostalo 1958 1959 % 717 730 101,8 350 366 104,5 586 613 104,6 150 165 110,0 30 30 — 81 83 102,4 54 55 101,8 134 137 102,2 138 139 100,7 153 156 101,9 120 122 101,6 skupaj torej 2518 2596 del. 103,3 Zaposlenost je narasla po posameznih gospodarskih dejavnostih kot sledi: v gradbeništvu in komunali za 2,2 % v industriji za 1,8 % v kmetijstvu in gozdars-tvu za 4,5 % v trgovini in gostinstvu za 1,3 % ter v obrti za 1,5 % Da se ne bi prehitro menjala gospodarska struktura gospodarstva, bo treba delno omejevati odtok delovne sile iz kmetijstva v industrijo. Zaostriti bo treba borbo proti nezdravi fluktuaciji, ki jo pogosto z boljšimi materialnimi pogoji povzročajo tudi same gospodarske organizacije. Pri zatiranju fluktuacije naj se pod vzamejo za delavce takšni ukrepi, da se delavca, ki zapušča delo, usmerja v tiste panoge, kjer primanjkuje delovne sile. Zaposlovanje žena ter invalidnih, za delo manj sposobnih oseb mora imeti ekonomski karakter. Zato se bodo iskala taka delovna mesta, na katerih bodo lahko invalidi delali z normalnim (delovnim učinkom. Ker nastanejo za sezonske delavce med začasno brezposelnostjo precejšnji izdatki za denarna nadomestila, se bodo tikale možnosti za njihovo zaposlitev tudi po prenehanju sezonskih del. Gospodarske organizacije in občinski ljudski odbor bodo sikrbeli za pravilno kadrovsko politiko v občini in za to, da bodo sredstva namenjena za strokovno šolanje mladine ter strokovno in dopolnilno izobraževanje delavcev in uslužbencev čim bolj smotrno uporabljena. V. poglavje OSEBNA POTROŠNJA IN DRUŽBENI STANDARD Po predvidevanjih se bodo osebni dohodki povečali v letu 1960 za okoli 17,3 %. Povečanje se predvideva zaradi predvidenega porasta proizvodnje, dviga stanovanjskih najemnin in povečane storilnosti dela. Realni osebni dohodki se bodo predvidoma dvignili za 8 % v primerjavi z letom 1959. Predvideva se tudi povečanje potrošnje kmečkih ljudi v okviru povečanja obsega kmetijske proizvodnje in tržnih presežkov. Realizacijo predvidenega razvoja osebne potrošnje v letu 1960 bo mogoče doseči, če bodo izpolnjene osnove postavljene v planu glede povečanja proizvodnje, delovne storilnosti, organizacije trga, obrtniških storitev, gostinskih, turističnih zmogljivosti in drugih dejavnosti družbenega standarda. Posebno pozornost bo nujno posvetiti izvajanju smernic družbenega plana na vseh področjih gospodarstva. V zvezi s predvidenim povečanjem osebne potrošnje bo potrebno stalno zasledovati pravilno odkupno politiko odkupnih proizvodov, kontrolirati cene kmetijskih pridelkov, da se le-te ne bodo povečale v primeru z letom 1959, skrbeti za izboljšanje družbene prehrane in ustanovitev servisov v okviru stanovanjske skupnosti. Dvig družbenega standarda je tesno povezan z investicijami. V letu 1960 bo porabljeno na območju občine Mozirje za gospodarje investicije 164,430.000 din, za negospodarske investic”e pa 170,000.000 din. Slednje so višje v tekočem letu nasproti letu 1959 za 15,9 %. Za negospodarske investicije se predvidevajo naslednja vlaganja: Stanovanjska izgradnja 58,000.000, ki bo uporabljena za stanovanjske objekte, ki so podrobno prikazani v III. poglavju. Za šolstvo 27,000.000 in sicer za Konjski vrh 10,000.000, šola Nazarje 11,000.000, opremo šole v Nazarju 1,000.000 in razne ostale adaptacije pri šolah 5,000.000. Zdravstvo bo udeleženo z zneskom 4,000.000 din kateri bo uporabljen za dograditev Zdravstvenega doma v Ljubnem ob Savinji in Gornjem gradu. Za elektrifikacijo je predviden znesek 24,000.000 din, in sicer za elektrifikacijo Solčave in Logarske doline, Dobrovelj in Florjana. Komunalna dejavnost pa bo udeležena z zneskom 57,000.000 din in sicer 2,000.000 din za dograditev vodovodov v Šmartnem ob Dreti in v Lučah ob Savinji. Razlika 55,000.000 din pa bo uporabljena za rekonstrukcijo ceste Šentrupert—Logarska dolina, ki se bo v tekočem letu pričela graditi na relaciji Nazarje —Soteska. Kljub znatno večjim sredstvom v letošnjem letu še ne bo mogoče rešiti vseh najbolj perečih problemov s področja družbenega standarda. Za to bo nujno razpoložljiva sredstva uporabiti tako, da bo čimprej prispevala k zboljšanju posameznih dejavnosti. Stanovanjski sklad se bo v tem letu povečal zaradi novih dohodkov sklada in zaradi njegove sprostitve. Stremeti bo za tem, da se bodo stanovanjski objekti čim hitreje dovrševali. To naj bo zagotovljeno v pogodbah, ki jih bodo sklepali investitorji s podjetji. ŠOLSTVO IN PROSVETA Na območju občine Mozirje je 15 osnovnih šol in 4 podruž. šole, med njimi 3 popolne osnovne šole in sicer v Mozirju, Gornjem gradu in Ljubnem Ob Savinji. Vse šole obiskuje 2119 učencev s 60 učilnicami, 78 oddelkov, kjer poučuje 72 učiteljev. V tekočem šolskem letu so bili na popolnih osemletkah ustanovljeni že peti razredi, medtem ko bodo v šolskem letu 1960/61 formirani že šesti razredi na popolnih osemletkah. Od 72 prosvetnih delavcev je 5 honorarnih, ker nimajo diplom in zaradi tega ne izpolnjujejo pogojev za redno nastavitev. Iz dejstva, da je na vseh šolah 78 oddelkov na katerih poučuje 72 učiteljskih moči, je zaključiti, da je v mozirski občini pomanjkanje učiteljskega kadra in sicer manjka 6 rednih učiteljev in 6 predmetnih učiteljev. V letu 1960 bo nujno napraviti razpis za prazna učiteljska mesta, ker ne bo dotok štipendistov, ki se šolajo, kril vseh potreb. Uspeh razpisa pa bo do neke mere oviralo pomanjkanje ustreznih, zlasti družinskih stanovanj. V zvezi z reformo šolstva in prilagajanjem pouka reformirani šoli bo organizirano več učiteljskih sestankov in seminarjev za strokovno izpopolnjevanje. Osnovne šole v Gornjem gradu, Bočni, Gorioi in Mozirju so nujno potrebne popravila in bodo zato v tekočem letu obnovljene. Poleg rednega šolstva bo nujno posvetiti več pažnje strokovnemu šolstvu v kmetijstvu s tem, da se bodo organizirale po posameznih večjih območjih kmetijsko-gospodanske šole s sodelovanjem KZ in GKPZ Mozirje in zajele čimveč kmečke mladine. ZDRAVSTVO Ker se v letošnjem letu uvaja splošno kmečko zavarovanje se bodo morale vzporedno s tem dvigniti tudi zmogljivosti na področju zdravstva. Nujno bo dograditi v Gornjiem gradu in Ljubnem zdravstveno postajo, kar predvideva tudi letošnji plan. Z dograditvijo bo nujno dovršiti tudi opremo zdravstvenih postaj. Sredstva za izvedbo tega so zagotovljena. Z dograditvijo teh zdravstvenih objektov bo dosežen na tem področju perspektivni plan za obdobje 1957—1961. S tem bodo na tem področju zagotovljene kapacitete izvzemši Območja Mozirje, kjer bo nujno zgraditi v bližnji prihodnosti ambulantne prostore in lekarno. Zdravstvena služba predvideva, da bo letos opravila 46.000 zdravstvenih storitev v 4 splošnih ambulantah. Poleg tega poslujeta tudi 2 zobni ambulanti v Nazarju in Ljubnem, ki bosta opravili nad 6.000 storitev. Zdravstveni dom bo s svojimi 8 osnovnimi preventivnimi strokovnimi enotami opravil vso preventivno zdravstveno službo od patronaže do konkretnih zdravstvenih pregledov v posvetovalnicah in zobnih ambulantah. Opravljeno bo cepljenje proti otroški paralizi enega letnika otrok. Poleg navedenega bo v tekočem letu še okrepiti zdravstveno prosvetno delo med prebivalstvom ter kurativno zdravstveno službo, vršiti sistematične preglede zobovja šolskih in predšolskih otrok ter izvesti fluori-zacijo zobovja, organizirati 'tečaje za uslužbence in delavce v živilski stroki, terenske obiskovalke pa naj sistematično skrbe za zdravstveno ogrožene osebe, posebno za mladino. SOCIALNO VARSTVO S socialnim varstvom bo občina posvečala največ pažnje družini kot osnovni celici naše družbe. Ker je območje naše občine posebno občutilo okupatorjevo peto in posledice nemške okupacije, bo tudi v tem letu potrebna posebna skrb otrokom padlih borcev, partizanskim vdovam, vojnim invalidom in starim ter onemoglim, ki so potrebni zdravstvene zaščite. Pod družbenim varstvom je od odraslih 508 invalidskih upravičencev, od tega 127 osebnih vojnih invalidov, 148 stalnih socialnih podpirancev, 13 oseb v socialnih domovih in zavodih, 29 slepih, 258 ogroženih, ki so pod posrednim ali neposrednim varstvom, 13 oseb pa pod skrbništvom. Od mladine je 34 pod skrbništvom, 11 v rejništvu, 20 pa v raznih zavodih in domovih. Za socialno skrbstvene namene so zagotovljena finančna sredstva v proračunu občine v znesku 12,000.000 din. Drugo področje neposredne skrbi za človeka v širšem smislu pa se bo odvijalo potom stanovanjskih skupnosti in krajevnih odborov s tem, da se bodo postopoma organizirale razne družinske in otroške ustanove ter servisi. Tako se predvideva, da se bo izdelalo v letošnjem letu opremo za otroška igrišča v Mozirju, Gornjem gradu, Ljubnem ob Savinji in Rečici, za kar so sredstva deloma ža zagotovljena. Sredstva bodo črpana deloma iz sklada za zaščito otrok, deloma pa od določenega procenta 7 % prometnega davka na alkoholne pijače. DRUGI DEL VI. poglavje INDUSTRIJA Za tekoče leto 1960 se predvideva povečanje fizičnega obsega industrijske proizvodnje za 107,7 % od doseženega v letu 1959. Po posameznih industrijskih podjetjih se predvideva naslednje gibanje fizičnega obsega proizvodnje: 1959 1960 1960 1959 Kemična industrija Mozirje 168.000 190.125 113,0 Lesna industrija Nazarje 970.000 1,025.000 105,0 Obrat »KONUS« Sp. Rečica 256.000 287.000 101,1 Skupaj : 1,394.000 1,502.125 107,7 Stavbeno pohištvo Nazarje: okna kom. 2.100 vrata kom. 3.371 Ljubno: okna kom. 1.100 vrata kom. 1.100 Obrat »KONUS« Sp. Rečica: vegetabil. spodnje usnje kg 302.000 krom zgornje usnje kg 231.500 Kemična industrija v Ljubiji proizvaja po opustitvi lesnega obrata konec leta 1959 samo barve. To se odraža v prikazu proizvodnje najvažnejših proizvodov. Le-ta izkazuje znatno povečanje proizvodnje barv nasproti letu 1959. Spričo reorganizacije tovarne bo nujno pričeti s pripravami elaborata za rekonstrukcijo sušilnih naprav, ker dosedanje zastarele, da bo tako podjetje imelo možnost razširitve in povečanja proizvodnje. Lesna industrija Nazarje preusmerja proizvodnjo tudi v izdelovanje tipiziranega stavbnega pohištva. V-gradnji je objekt za finalne izdelke, ki delno že obratuje, vendar pa še v tekočem letu ne bo dograjen. Ta obrat bo pri popolnem obratovanju in izdelavi stavbnega pohištva služil potrebam stanovanjske izgradnje na območju občine, pa tudi izven nje. Važnost navedenega objekta je v tem, da bo lahko tu zaposleno precejšnje število delavcev, ki bi sicer morali iskati ddo drugje. Pri LIN Nazarje so zaposleni delavci iz neposredne okolice in sosednih krajev kot Kokarje, Rečica, Mozirje in celo Ljubija. Tudi zaradi tega bo ta obrat tem večje važnosti. Usnjarski obrat v Rečici in Sp. Rečici je bil v letu 1959 priključen Tovarni usnja »KONUS« v Konjicah. Do takrat je bil samostojno podjetje. Obrat družbenega sektorja izkazuje v prikazu družbenega bruto proizvoda in narodnega dohodka padec in sicer iz razloga, ker je prišla konec leta 1959 žaga v Ljubnem ob Savinji v sestav industrije s tem, da je bila priključena Lesni industriji Nazarje. Za razvoj industrije je predvideno 55,950.000 din in sicer: Lesna industrija Nazarje 46,950.000 din Obrat Sp. Rečica 7,000.000 din Kemična industrija Liboje 2,000.000 din VII. poglavje Proizvodnja nekaterih najvažnejših proizvodov bo po dosedanjih predvidevanjih naslednja: Kemična industrija: mineralne barve ton 520 koksne barve ton 210 organski premazi ton 754 belilna zemlja ton 800 cementne barve ton 50 fasadne barve ton 150 pksidne barve ton 110 embalažni sodi kom. ,35.800 itrija: žagan les iglavcev m3 26.975 žagan les bukov m3 1.200 žagan les ostalih listavcev m3 125 zaboji neto 6.500 ladijski pod kom. 3.000 ležalni stoli kom. 50.000 sušilna stojala kom. 30.000 samokolnice kom. 3.000 foteljčki kom. 4.000 deske za kruh kom. 36.000 hlačne spone kom. 100.000 KMETIJSTVO Z oziram na že dosežene uspehe v kmetijski proizvodnji predvidevamo v letu 1960 njen nadaljnji porast za 18,6 % nasproti leti^l959 oziroma za 17,4 % nasproti letu 1958. v Gibanje doseženega fizičnega obsega kmetijske proizvodnje izražena v denarni vrednosti v letih 1958/59 in planirani fizični obseg proizvodnje za leto 1960 kaže naslednjo sliko: (000 din) 1958 1959 1960 poljedelstvo sadjarstvo predelava živinoreja 285.711 116,6 333.231 123,4 352.721 105,8 39.282 26,7 10.493 62,7 24.633 234,7 30.255 34,9 10.581 90,2 27.294 257,9 322,165 111,8 360.227 117,4 391.234 108,6 Skupaj : 677,413 105,4 714.532 117,4 795.882 118,6 Živinoreja — realizacija 1959. Realizacija proizvodnje v naši najvažnejši panogi živinoreji kaže v letu 1959 povečanje za 11,8 % nasproti letu 1958. Glavni razlogi za to povečanje živalske proizvodnje so naslednji: 1. Večji pridelki krme, ki so bili sicer kvalitetno slabši, vendar so navzlic temu vplivali na povečanje proizvodnje. 2. Postopnost spreminjanja strukture krmnih posevkov v korist tistih, ki so bogatejši na beljakovinah, je povzročilo, da se je razmerje beljakovin nasproti škrobu izboljšalo. 3. Postopno povečanje procenta sivorjave živine in pa tudi križancev, ki se znatno bolje pitajo kot teleta domačih degeneriranih pasem. 4. Uveljavljanje sodobnih načinov vzreje mlade živine. 5. Močno razširjenje pitanja mesnatih prašičev, ki se je prav v preteklem letu bistveno razmahnilo in tako znatno pripomoglo k povečanju živinorejske proizvodnje. 6. S pogodbeno rejo je bilo odkupljenih 799 komadov prašičev in 86 komadov govedi, kar je povečalo vrednost vzrejene živine. V skladu s predvidevanji plana za leto 1959 se je organiziralo umetno osemenjevanje do Luč in Solčave s stranskimi območji: Podvolovljek, Rastke pri Ljubnem in Šmihel nad Mozirjem. V planu je nadalje predvideno povečanje sivorjave živine od 550 na 750 glav ali od 9,6 % na 20%. Povečanje naj bi bilo doseženo z nakupom izven občine. Plan v celoti ni bil dosežen, ker nakup v preteklem letu sivorjave živine skoraj ni bil možen zaradi pomanjkanja te živine in pa visokih cen. Zaradi navedenih težkoč je bilo v preteklem letu kupljenih izven občine le 60 komadov. Presežen pa je bil plan plemenskih svinj in sicer za 28 (komadov, ki so bili večinoma križanci med nemško oplemenjeno in holandsko pasmo. Za razplod teh živali je bilo organiziranih 12 rejskih središč. Poljedelstvo Izračun bruto proizvodnje kaže, da je poljedelska proizvodnja v letu 1959 dejansko porasla za 16,6 %. Z ozirom na to, da je bil plan poljedelske proizvodnje za preteklo leto močno napet, je doseženi rezultat še pomembnejši. Za posamezne poljedelske kulture pa je bil porast takle: Indeks 1959 1958 žita 109,2 industrijske rastline 199,4 vrtnine 85,6 krmne rastline 174,4 travišča 123,8 Posebno očiten je porast proizvodnje pri tistih poljščinah, ki so bila širše zajeta v sodelovanju zadruga — kmet. To se najbolj odraža pri hmelju, ki je bil 100 % zajet v kooperacijo, nadalje pri krmnih rastlinah s 168 ha in pri traviščih s 420 ha. Znatno manjši je porast proizvodnje pri žitih, ki na našem območju nimajo ugodnih klimatskih pogojev, zato je tudi predvidel plan zmanjšanje površin pod žiti. Močan izpad proizvodnje vrtnin (krompir) je pripisati skrajno neugodnim vremenskim prilikam v preteklem letu. Na ta izpad proizvodnje pri krompirju je vplivalo še dejstvo, da je na našem področju dokaj visok procent ranih in srednjeranih sort, ki jih je krompirjeva plesen mnogo močneje prizadela. Sadjarstvo Izredno močna pozeba v mesecu maju 1959 in pa tudi močne in dolgotrajne padavine, ki so omogočile razvoj bolezni in škodljivcev so ponekod docela uničile sadni pridelek in znatno zmanjšale kvaliteto sadja. Pri pridelavi sadja je izpad v primerjavi z letom 1958 nekoliko manjši kot pa pri proizvodnji sadja, ker je bil zaradi slabe kvalitete predelan večji procent sadja. Plan 1960 Planska (predvidevanja za leto 1960 pa bi bila v posameznih panogah sledeča: Poljedelstvo Tu predvidevamo dvig proizvodnje za 5,8 %. Z ozirom na dhsežke v poljedelski proizvodnji v lanskem letu (16,6 % povečanja) bodo tako predvidevanja občinskega perspektivnega plana presežena, saj znaša predvideno povprečje povečanja kmetijske proizvodnje 10,9 letno, dejansko pa je v poljedelstvu doslej doseženo v dveh letih 22,4, kar da letno povečanje 11,2 %. Če upoštevamo planska predvidevanja poljedelske proizvodnje za leto 1960 in jih primerjamo z ustvarjeno proizvodnjo v letih 1958 in 1959, hi bila slika takšna: 1960 1960 1958 1959 žita 104,3 95,5 industrijske rastline 148,4 74,4 vrtnine 102,0 120,0 krmne rastline 209,0 119,8 travišča 127,0 102,6 Iz prejšnje razpredelnice je razvidno, da predvideva plan v letu 1960 za 4,5 % manjšo proizvodnjo pri žitih kot je bila v letu 1959, pa za 4,3 % večjo kot je bila v letu 1958. Planirano zmanjšanje skupnega pridelka žit bo šlo predvsem na račun zmanjšanja površin pod žiti. Plan za leto 1960 namreč predvideva, da se bodo površine pod pšenico zmanjšale za 136 ha, pod ržjo in soržico pa za 45 ha. Prav tako predvideva plan zmanjšanje površin pod koruzo za 37 ha ali okrog 35 %, medtem ko je‘ zmanjšanje površin pod krmnimi žiti (ječmen in oves) manj občutno. Primerjava planiranih hektarskih donosov pri žitih za leto 1960 z ustvarjenimi donosi v letih 1959 in 1958 pa je takale: 1958 1959 1960 q/ha q/ha q/ha pšenica 11,5 14 17,6 rž 11 12 12 ječmen 11,2 12,4 14,3 soržica 11 13 14 oves 9,9 10,4 16,2 koruza 22 23 26 Vzroki za povečanje hektarskih pridelkov so predvsem v tem, da je še mnogo jesenskih posevkov žit v kooperaciji in sicer: 101,22 ha pšenice in 24,93 ha ječmena. Od spomladanskih posevkov pa predvideva plan v kooperacijski proizvodnji 100 ha ovsa. Za pšenico smo predvideli samo sorte Helkorn in Verna, žal pa je bilo tega semena premalo za vse površine v zadružnem sodelovanju in je zato s semeni navedenih dveh sort pšenice posejana le slaba tretjina vseh površin pod pšenico v kooperaciji. Nadomeščena so z manj intenzivnimi sortami: bavarsko kraljico, Ui in tasilo. Prav tako tudi pri ječmenu ni bilo na razpolago dovolj predvidenega semena sorte Peragis melior. Za oves predvidevamo sorto Flemingstreue, ki je pri nas že precej razširjena. Pri industrijskih rastlinah predvidevamo, da bo proizvodnja v letu 1960 znašala le 74,4 % proizvodnje v Idtu 1959, v primerjavi z letom 1958 pa se bo ta proizvodnja povečala za 48,4 %. Razlog za padec proizvodnje v primerjavi 1960-59 je zmanjšanje površin pod hmeljem od lanskih 60,56 ha na 50,27 hg v letu 1960. Odpadla so namreč večinoma vsa manjša hmeljišča po odročnih vaseh in hribih, kjer je bila skrajno otežko-čena in tudi draga zaščita hmelja pred škodljivci in boleznimi in je bila zato tudi kvaliteta pridelka slaba. Planirani pridelek hmelja na 1 ha v primerjavi z doseženim hektarskim donosom v zadnjih letih je takle: 1958 1959 1960 q/ha q/ha q/ha hmelj 11,6 13,1 13 Pri vrtninah predvideva plan povečanje za 20 % z ozirom na lansko leto ter za 2 % z oziram na leto 1958. Znatno povečanje pridelka po vrtnin (krompir) v letu 1960 je pogojena v širšem zajetju krompirišč v kooperaciji. V to je bilo namreč že do 30. januarja 1960 zajetih 118 ha, kar predstavlja Vs krompirišč v občini. Predpostavka za tako visok procent povečanja pridelka krompirja v letu 1960 je 'tudi v zelo slabem pridelku krompirja v letu 1959 zaradi močnih napadov krompirjeve plesni. Planirani pridelek krompirja na 1 ha v letu 1960 v primerjavi s pridelki v letu 1958 in 1959 je takle: 1958 1959 1960 q/ha q/ha q/ha krompir 164,4 119 172 V skladu z naravnimi pogoji za razvoj živinoreje pri nas planiramo največje povečanje proizvodnje pri krmnih rastlinah in sicer za 19,8 % več kot je bila ta proizvodnja v letu 1959 in kar za 109 % več od proizvodnje v letu 1958. To povečanje gre 'tako na račun povečanja hektarskih pridelkov kakor tudi na račun povečanja površin pod krmnimi rastlinami. Hektarski pridelki krmnih rastlin so se v zadnjih dveh letih ob primerjavi s planom za leto 1960 gibali takole: 1958 1959 1960 q/ha q/ha q/ha črna detelja 50 52 55,2 lucerna 52,5 55,5 59,8 trav. det. mešanice 40,9 50,5 54,7 krmna pesa 330 318 335 V planu se nadalje predvideva znatno povečanje površin pod krmnimi rastlinami in sicer pri črni detelji za 123 ha, pri lucerni za 205 ha, pri travno deteljnih mešanicah za 59 ha in pri pitniku za 55 ha, skupno torej za 546 ha. To povečanje gre v glavnem na račun zmanjšanja površin pod krušnimi žiti. Znaten delež pri povečanju hektarskih donosov krmnih rastlin ima tudi zadružno sodelovanje, ki po stanju s 30. januarjem 1960 zajema že 173 ha deteljišč, 55 ha krmnih okopavin in 20 ha ostalih krmnih rastlin. S temi dosežki »o prvotna predvidevanja že daleč presežena. Pri traviščih, v katere so zajeti travniki, sadovnjaki, senožeti in pašniki, predvideva plan povečanje z ozirom na leto 1959 za 2 %, ob primerjavi z letom 1958 pa za 27 %. Z ozirom na lanskoletni količinsko bogat pridelek krme planiramo za prihodnje leto sorazmerno nizko povečanje. V tem, da je bilo do 31. januarja 1960 vključenih v kooperacijsko proizvodnjo že 810 ha (travnikov, imamo najboljšo garancijo, da bo ta važna planska postavka tudi dosežena. Sadjarstvo Plan predvideva za leto 1960 močno povečanje sadjarske proizvodnje nasproti letu 1959, ko je bila sadna letina izredno slaba. To povečanje naj bi znašalo 134,7 %. Predvidevamo pa, da bo pridelek v letu 1960 še vedno za 37,3 % manjši od pridelka za leto 1958. Zmanjševanje sadjarske proizvodnje gre delno tudi na račun izrojevanja starejših sadovnjakov, medtem ko mlajši nasadi še niso v polni rodnosti. Vzporedno z nihanjem zadružne proizvodnje niha tudi vrednost predelave sadja. Živinoreja Planska predvidevanja kažejo, da bi se naj živalska proizvodnja v letu 1960 povečala nasproti doseženi proizvodnji v zadnjih dveh letih takole: Indeks 1960 1960 1958 1959 živalska proizvodnja 121,4 108,4 Prizadevanja živinorejske Službe bodo v letu 1960 usmerjena v dveh smereh in sicer: 1. povečanje osnovne črede in 2. vzporeden dvig kvalitete oziroma proizvodnih sposobnosti živine. Iz evidence, ki so si jo ustvarile kmetijske zadruge je razvidno, da je sedaj na območju občine Mozirje približno 6.150 komadov goveje živine, medtem ko plan za leto 1960 predvideva, da bi moralo biti ob koncu leta na tem območju 6,688 komadov. Stalež se mora torej do konca leta povečati za 538 komadov ali 8,7 % sedanjega staleža. Ker se za dosego tega cilja ne bomo mogli zanašati na nakup izven občine, bomo morali p odvzeti vse ustrezne ukrepe za to, da bi se dosledno izvajala odredba o prepovedi klanja telet ter da bi se privezala vsa teleta, ki so sposobna za pleme. Še težja naloga kot izpolnitev plana staleža živine bo izpolnitev plana proizvodnosti živine, ki mora biti odražena v planiranih 532 tonah odkupljene govedine. Od tega naj bi bilo 935 komadov pitanih telet, 50 komadov baby beef-a, 410 komadov mladega goveda 1—2 let, 145 komadov mladega goveda 2—3 let in 75 komadov ostalega pitanega goveda. Ce analiziramo strukturo odkupa v preteklem letu in že sklenjene pogodbe za pitanje živine, potem ugotavljamo, da bodo pri izpolnjevanju plana morda določena odstopanja od planiranih kategorij po okrajnem planu, da pa bomo lahko ob skupnih prizadevanjih dosegli predvideno tonaižo pitane klavne živine. Tako postavljene proizvodne naloge v govedoreji bomo lahko dosegli ob: 1. nadaljnjem razvijanju in utrjevanju službe umetnega osemenjevanja z namenom, da bi v to službo zajeli celotno območje občine razen nekaterih izrazito alpskih območij Ljubnega, Luč in Solčave; 2. uveljavljanju sodobnejših načinov pridelovanja in spravljanja krme (siliranje). Pozitivno vlogo pri vsem tem preusmerjanju živinorejske in sploh kmetijske proizvodnje bodo odigrale tudi zadružne 'ekonomije, ki se bodo ustanavljale iz najetih zemljišč. Svinjereja t V svinjarej.i predvideva plan povečanje osnovnega staleža za 500 komadov. Razen tega naj bi bilo v pogodbeni proizvodnji spitanih 1.800 komadov belih mesnatih prašičev. Z ozirom na lanskoletne dosežke smatramo, da so ta predvidevanja docela dosegljiva. Lani je bilo namreč odkupljenih 2.000 komadov pogodbenih in nepogodbenih belih mesnatih prašičev. Nadaljnja važna naloga živinorejske službe v letu 1960 bi bila v tem, da Skrbi za postopno vpeljevanje plemenskega materiala čistih pasem holandske ali pa švedske svinje za vzrejo bekonov, ki jih zahteva naše in tuje tržišče. Perutninarstvo Valilnica v Mozirju, ki je v preteklih 3 letih s proizvedenim materialom usmerjala pasemsko rejo rjave kokoši in jerebičarke Štajerke, bo isto nalogo opravljala tudi v letu 1960. G-KPZ Mozirje bo v letu 1960 uredila pitališče piščancev za cvrtje z letno kapaciteto 30.000 komadov. Valilnica bo poleg preskrbe kmečkih gospodarstev z enodnevnimi piščanci oskrbovala z njimi tudi pitališče v Varpolju. Ovčereja Za izboljšanje kvalitete volne in prireje mesa bo v letu 1960 nujno nabaviti 4 komade ovnov witenberške pasme. Kmetijska zadruga Luče bo v letu 1960 ob sodelovanju strokovne službe pri GKPZ Mozirje in Živinorejsko-veterinarskega zavoda Celje ustanovila ovčjo farmo, ki bo poleg povečanja proizvodnje volne imela glavno nalogo vplivati na izboljšanje ovčereje z organizacijo odibire najboljših živali in postopno merindza-cijo jezersko solčavske ovce. Čebelarstvo Zaradi pridobivanja sortnega medu in povečanja pridelka po panju je treba v letu 1960 uvajati pri naših čebelarjih nastavni panjski sistem. Strokovna služba pri GKPZ Mozirje bo izdelala v letu 1960 študijo, ki bo pokazala kje bi bilo možno ustanoviti družbene čebelarske obrate. Kmetijsko gospodarstvo »SAVINJA« Mozirje Skupna proizvodnja v letu 1960 bo znašala 68.000 kar predstavlja bruto proizvod. Z ozirom na to, da je v lanskem letu znašala vrednost proizvodnje le 44.600, se bo vrednost proizvodnje povečala za 52 % nasproti letu 1959. Narodni dohodek za leto 1960 se predvideva v znešku 34,282.000 din. Posestvo bo ta planska predvidevanja doseglo s sledečimi predvidevanji proizvodnje napram letu 1959: 1959 1960 Struktura mleko 280.0001 315.000 1 112,5 prirast mesa 64.000 kg 120.000 kg 180,5 krompir 56.000 kg 180.000 kg 131,8 seno 201.000 kg 265.000 kg 131,8 hmelj 6.229 kg 14.300 kg 229,6 jabolka 4.300 kg 12.000 kg 279,1 Lani je bila dosežena proizvodnja mleka 3.100 litrov mleka na kravo, letos pa se predvideva povečanje molznosti na kravo 3.450 litrov. Povečanje proizvodnje mleka izvira iz povečanja pitanja mlade živine. Povečani hektarski pridelek sena in ostalih poljščin bo rezultat uporabe 1.219 q umetnih gnojil (900 kg na ha kmetijske površine) in 10.600 q hlevskega gnoja (300 q na ha njivskih površin). Stanje osnovne črede živine na posestvu je bilo s 1. januarjem 1960 252 glav, do konca leta 1960 pa se predvideva povečanje na 384 glav. Če ta stalež živine preračunamo na VZE potem odpade na 1 ha obdelovalne zemlje 1. januarja 1960 1, 3 VZE, 31. decembra 1960 pa 2 kom. VŽE. Ekonomije kmetijskih zadrug Obstoječi dve zadružni ekonomiji v Ljubnem in Rečici ob Savinji bo treba v letu 1960 vsestransko organizacijsko in gospodarsko utrjevati, da bosta lahko služili kot zgled sodobne kmetijske proizvodnje ostalim kmetijskim zadrugam, ki bi se naj v letu 1960 oprijeli vseh možnosti >za organizacijo lastne kmetijske proizvodnje. Glavna smer proizvodnje na obstoječih dveh ekonomijah bo vzreja mlade pitane živine s kapaciteto ca. 400 komadov na vsaki izmed imenovanih ekonomij. Kmetijske investicije Za leto 1960 planirajo kmetijske zadruge investicijsko dejavnost v skupni vrednosti 41,480.000 din. Tabelami pregled investicij po virih financiranja bi bil naslednji: Kmetijska organizacija Planirana vrednost investicij <5 lastna financiranja S Q fs p š 8, B3 N Rečica 3.850 950 2.990 _ _ Ljubija 900 900 — — — — Šmihel 1.020 1.020 — — — — Mozirje 600 600 — — — — Radmirje — — — — — — Ljubno 12.690 12.290 400 — — — Luče 1.800 1.800 — — — — Solčava 500 500 — — — — Nova Štifta — — — — Gornji grad 200 200 — — — — Bočna 2.770 1.300 1.440 Šmartno ob Dreti 650 650 Kokarje 5.000 1.700 3.300 — GKPZ 2.000 2.000 KG »SAVINJA« 9.500 1.000 — — 2.500 6.000 SKUPAJ: 41.480 24.910 8.070 — 2.500 6.000 Gornje investicije bodo uporabljene za sledeče namene: gradnje oprema mehanizacija živina melioracija din 16.540.000 3.620.000 15.970.000 3.950.000 1.400.000 Skupaj 41,480.000 VIII. poglavje GOZDARSTVO Sečnje na območju občine Mozirje so se v letu 1959 vršile v Okviru okrajnega družbenega plana. Za leto 1960 se v gozdovih SLP predvideva, da se bo sekalo isto količino kot v letu 1959 dn sicer 42,100 m3, od tega: 30.400 m3 iglavcev bruto 11,700 m3 listavcev bruto Od gornje količine 'posekanega lesa se določi Gozdnemu gospodarstvu Nazarje naslednje količine sorti-menitov, ki so namenjena za industrijo žage, rudnika in tovarne celuloze: hlodi za žago 17.000 m3 jamski les 3.000 m3 celulozni les 4.600 m3 V nedržavnem sektorju se je v letu 1959 posekalo 71.610 m3, d očim se bo v letu 1960 75.620 m3, torej za 4.000 m3 več kot v preteklem letu. Od te količine se bo posekalo 70.480 m3 iglavcev in 5.140 listavcev. Od te količine mora GKPZ Mozirje, ki vrši odkup lesa iz nedržavnih gozdov za območje občine dobaviti rudnikom, industrijskim žagam in tovarnam celuloze naslednje količine lesa: 'hlodovina 27.890 m3 iglavcev jamski les 12.000 m3 iglavcev celulozni les 10.500 m3 iglavcev Poleg tega se bo na območju občine posekalo na negozdnih površinah po dosedanjih predvidevanjih 3.000 m3 listavcev in iglavcev. Od gornje količine 75.620 m3 pa je računati, da se bo porabilo za podeželsko potrošnjo 12.450 m3. Na območju občine gospodari z gozdovi SLP Gozdno gospodarstvo Nazarje in izvaja tudi vsa gozdna dela. Za reprodukcijo gozdov je za leto 1960 Gozdnemu go- spodarstvu zagotovljeno 34,500.000 din ali 45 % od polne lastne cene (lesa na panju). Gozdno gospodarstvo bo izvedlo v tekočem letu naslednja dela: din pogozdovanje in priprava tal 58 ha 5,626.000 melioracija v gozdarstvu 64,7 ha 2,666.000 nega gozdov 669,8 ha 11,543.000 varstvo gozdov 2,265.000 urejevanje gozdov 5,000.000 zemljarina 7,000.000 reambulacija posestnih mej 300.000 Skupaj : 34,500.000 Ce primerjamo realizacijo gozdno-^gojitvenih del za leto 1959 in realizacijo, ki je znašala v letu 1959 40,053.000 din nasproti zagotovljenim sredstvom za leto 1960 vidimo, da je na razpolago za leto 1960 5,500.000 din manj sredstev. V letu 1959 se je na območju občine Mozirje izvršila razmejitev gozdov v privatnem sektorju. S tem je bil dan prvi pogoj, da se pristopi k melioraciji površin, ki so določene kot bodoča kultura za gozd. Za 'to je bilo treba dati prednost melioraciji gozdnih zemljišč pred rednim vzdrževanjem gozdov. To je bilo nujno, ker se da pri melioracijah z malimi sredstvi hitro dovesti površino pod gozdno kulturo in se 'bo s tem močno dvignil porast lesa na območju občine. Ce primerjamo go-, j it veni plan za nedržavni sektor za leto 1959 z družbenim planom za leto 1960 vidimo, da se je posvetila vsa skrb melioraciji zemljišč, zmanjšalo pa osnovno pogozdovanje, ki terja velika finančna sredstva, gospodarski učinek pa je manjši kakor pri melioraciji. Od sredstev, ki ostanejo okrajnemu ljudskemu odboru za reprodukcijo gozdov v zasebnem sektorju, prejme GKPZ 38,998.000 din ali 31 %. Ta sredstva bo GKPZ uporabila kot sledi: din pogozdovanje tal in priprava tal za pogozdovanje 7 ha 782.000 melioracija v gozdarstvu 141 ha 3,677.000 nega gozdov 233 ha 3,461.000 varstvo gozdov 150.000 urejevanje gozdov odkazovanje (javna gozdarska 7,000.000 služba pri GKPZ) stroški vzdrževanja gozdnih 13,128.000 komunikacij 10,800.000 Skupaj : 38,998.000 Ce primerjamo razpoložljiva sredstva za leto 1959 in 1960 zaključimo, da ni bistvenih sprememb. Iz gornjega pregleda je razvidno, da je za urejevanje gozdov predvidenih 7,000.000 din. S temi sredstvi bodo zaključena vsa dela na urejevanju gozdov na območju občine in dani elaborati v uporabo. Dalje je za vzdrževanje gozdnih komunikacij zagotovljenih 10,800.000 din. Ta sredstva bo uporabila GKPZ za plače 21 cestarjem, ki so zaposleni pri posameznih KZ, pripravo in za prevoz gramoza. V ta namen bo uporabljen skupaj zgoraj navedeni znesek. Investicije v gozdarstvu: V letu 1960 bodo vložena na področju gozdarstva naslednja investicijska sredstva: din 1. Cesta Šmihel 2,500.000 2. Cesta Ljidbija 4,900.000 3. Cesta Rogački graben 1,800.000 4. Cesta Merčiše-riSedelce 16,800.000 Skupaj : 26,000.000 Iz prikaza zaključujemo, da so v letu 1960 na razpolago manjša sredstva kot v prejšnjih letih, kar velja za okrajni gozdni sklad. Poleg tega je vzrok tudi to, da je v letu 1959 Gozdno gospodarstvo Nazarje prispevalo v te namene iz lastnih sredstev 25,000.000 din. IX. poglavje TRGOVINA S povečanjem proizvodnje in porastom kupne moči bo hkrati porasla tudi blagovna izmenjava tako, da računamo s porastom v trgovini za 10 % napram letu 1959. V trgovini na drobno predvidevamo promet v višini 614 milijonov din. Da bo trgovina kos svojim nalogam, bo potrebno: 1. Izpopolniti opremo trgovin in razširiti trgovsko mrežo. V to svrho so predvidena investicijska sredstva, v višini 22,5 milijona din, ki bodo na razpolago iz sredstev podjetij samih ter iz družbenih investicijskih skladov. S tem sredstvi bo zgrajen nov trgovski lokal v Nazarjiih in izpopolnjena oprema trgovskih podjetij v ostalih krajih. 2. Izboljšati preskrbo z zelenjavo in sadjem zlasti z zgodnjo zelenjavo in pa v turistični sezoni. Zato bodo morala trgovska podjetja navezati pogodbene stike s preskrbovalnimi grosističnimi podjetji. Dovoz zelenjave sadja bo v tem letu lažji, ker trgovska mreža razpolaga z lastnim prevoznim sredstvom. 3. Izbiro blaga v trgovini bo izpopolniti. Nujno bo izboljšati zaloge raznega tehničnega blaga za gospodinjstvo in obrt, da bo izostala potreba po oskrbi tega blaga z drugih področij. Zlasti bo potrebno skrbeti za primerno založenost trgovin v turistični sezoni. 4. Svet za gospodarstvo in potrošniški sveti morajo posvetiti večjo skrb ugotavljanju in odstranitvi pomanjkljivosti v trgovini. Za poživitev potrošniških svetov bodo morale skrbeti zlasti stanovanjske skupnosti in krajevni odbori v onih krajih kjer stanovanjske skupnosti niso ustanovljene. 5. Kmetijske zadruge in poslovne zveze bodo morale še v večji meri skrbeti za nemoten in organiziran odkup kmetijskih pridelkov in jih na najekonomič-nejši način posredovati potrošnim središčem kot so to Celje, Velenje in Šoštanj. Težiti je za tem, da se znižajo nekatere še vedno neupravičene razlike v cenah kmetijskih pridelkov pri proizvajalcu in potrošnikom. Poživiti je treba sklepanje pogodb, ki pa morajo predvidevati tudi primemo kvaliteto. 6. Vprašanju strokovnega kadra v trgovini bo potrebno posvečati več pažnje in skrbeti za to, da bodo poleg vključevanja vajencev, sredstva skladov za kadre služila tudi za izobraževanje ostalega trgovinskega kadra. V letu 1960 foo vloženo v trgovinsko dejavnost 22,500.000 din investicijskih sredstev in sicer: din gradnja trgovine v Nazarju 20,000.000 za plačilo opreme KZ pri reorganizaciji trgovske mreže • 2,500.000 Dvig družbenega ‘bruto (proizvoda in narodnega dohodka za leto 1960 im nasproti letu 1959 je naslednji: ______________________________ 1959 1960 Indeks družbeni bruto proizvod 48.715 53.100 109,0 narodni dohodek 39.210 42.825 102,9 X. poglavje GOSTINSTVO IN TURIZEM Pričakujemo, da bo promet v gostinstvu dosegel v letu 1960 promet 139,000.000 in tako dosegel višino predvideno v perspektivnem planu za leto 1961. Napram letu 1959 pa bo povečan ‘za 5,3 %. Ta povišani promet bo dosežen predvsem v prometu, penzion skih storitvah z večanjem turističnega prometa, dočim opažamo padec prometa z alkoholnimi pijačami. Razveseljivo je tudi povečanje nočitev, ki pa se oslanja v veliki meri na privatne lastnike turističnih sob. Računamo, da se 'bo v letu 1960 število nočitev povečalo še za 10 %, ker bodo v večji meri izkoriščene vse razpoložljive kapacitete. Da bo zagotovljen tak razvoj turizma v občini, ki je z ozirom na njene naravne prilike mogoč, bodo v letošnjem letu izvedeni naslednji ukrepi: 1. turistična društva bodo ob sodelovanju Turistične zveze v Celju razvila primerno propagando za obisk turistov tukajšnjega območja; 2. z izboljšano organizacijo oddajanja turističnih sob bodo le-te izkoriščene za daljšo dobo in s tem doseženo večje število nočitev; 3. v Logarski dolini se bo pričela gradnja novega počitniškega doma v katerem bo 40 postelj; 4. sodelovanje Avtobusnega prometa Celje bo izboljšalo javni promet v času sezone v Logarsko dolino; 5. s pravilno odmero pavšalnih obveznosti tistim gostinskim obratom, ki nudijo hrano gostom, bo doseženo, da bodo lahko te usluge kvalitetnejše in dosežena stabilnost cen; 6. za časa sezone bo trgovinska mreža skrbela za primerne zaloge blaga, kar bo privlačevalo turiste; 7. Svet za turizem in gostinstvo bo ob sodelovanju s turističnimi društvi stalno spremljal dogajanja na področju turizma in sproti odklanjal vse negativne pojave; 8. za dvig strokovnih kadrov bo skrbela občina še nadalje s štipendiranjem primernega števila interesi-rane mladine v gostinski šoli in z vključevanjem vajencev v gostinstvu; 9. še nadalje se bo delalo na izpopolnitvi sistema nagrajevanja po učinku, katerega rezultat bo večja zainteresiranost gostinskih delavcev za izboljšanje postrežbe. Ta sistem pa mora zagotoviti pravično nagrado za dosežen uspeh in potrebna sredstva za sklade podjetij. V gostinstvu se v letu 1960 namerava vložiti investicijska sredstva v znesku 8,000.000 din in sicer: din poštni dom v Logarski dolini 6,000.000 za izboljšanje trgovin 2,000.000 XI. poglavje OBRT Obrtna dejavnost se bo v tekočem letu povečala za 10 % nasproti letu 1959. Porast proizvodnje je predviden v večini obrtnih obratov, predvsem pa pri Strojni mizarski delavnici Bočna, ki predvideva v tekočem letu razširitev obrata z vložitvijo investicijskih sredstev 1.000. 000 din. Podjetje »ELKROJ« v Mozirju proizvaja modno konfekcijo in računa v tekočem letu z razširitvijo obrata s tem, da bo nabavilo še nekaj šivalnih strojev v znesku 1,000.000 din. Remontno podjetje Ljubno bo gradilo v tekočem letu upravno zgradbo in v to vložilo lastna finančna sredstva v višini 2,000.000 din, znesek 3.000. 000 din pa bo v obliki investicijskega kredita. V Mozirju se predvideva graditev nove pekarne in se bo v to vložilo 4,000.000 din iz občinskega investicijskega sklada. Do te odločitve, da se gradi pekarna, je prišlo iz razloga, ker dosedanja pekama v Mozirju z ozirom na kapaciteto in stanje zgradbe same ne ustreza današnjim potrebam ter bi bile potrebne večje investicije, ki bi se pa sicer ne izplačale. Predvidoma bo novo zgrajena pekarna v Mozirju potem oskrbovala s kruhom tudi Nazarje in Rečico ob Savinji. Za klavnico Gornji grad je predvidena nabava hladilnika, za kovaško delavnico Bočna nabava varilnega aparata. Predvidena je razširitev lesne obrti »SMREKA« v Gornjem gradu. Pri obrtnih investicijah bodo obrti investirale iz lastnih investicijskih sredstev 2,160.000 din. Predvideva se razširitev Obrti v družbenem sektorju in sicer »ELKROJ« Mozirje, ki izdeluje konfekcijo in so predvidena v ta namen sredstva 1,000.000 din. Za razširitev mizarske delavnice v Bočni je predvideno 500.000 din. Za razširitev lesne obrti »SMREKA« v Gornjem gradu je predvideno 1,200.000 din. Razširitev lesne obrti »SMREKA« je posebno nujna iz razloga, ker se predvideva v doglednem času ukinitev obratovanja žage v Gornjem gradu in bo zato nastalo vprašanje zaposlitve delovne sile. Na splošno pa bo nujno prizadevanje, da se bo krepila obrt socialističnega sektorja na območju občine. Tudi v privatni obrti se predvideva porast proizvodnje spričo ustanovitve nekaterih novih uslužnostnih obrti. Sicer je tudi na Območju Občine Mozirje kakor povsod drugod Občuti pomanjkanje raznih uslužnostnih obrti. S primemo odmero družbenih dajatev bo treba skrbeti, da bo ostala uslužnostna Obrt na Območju občine na sedanji višini. Povečanje bruto proizvoda v obrti se predvideva iz razloga, ker so nekateri privatni obrtniki .prišli v letu 1959 iz pavšala na obračun. Zato bo izvršen davčni predpis za vse te posameznike šele v letu 1960. Za leto 1959 so plačevali samo akontacijo v višini predpisa za leto 1958. V Obrt bo vloženo v tekočem letu 10,500.00 din in sicer: din Klavnica-mesarija Gornji grad 700.000 »ELKROJ« Mozirje 1,000.000 Kovaška delavnica Bočna 150.000 Mizarska delavnica Bočna 500.000 Remontno podjetje Ljubno 2,950.000 »SMREKA« Gornji grad 1,200.000 Pekarna Mozirje 4,000.000 Skupaj: 10,500.000 TRETJI DEL PREDPISI O EKONOMSKIH UKREPIH IN SKLADIH XII. poglavje AMORTIZACIJA Vse gospodarske organizacije morajo plačevati polni znesek amortizacije z izjemami: a) gostišče in gostinska podjetja plačujejo za gradbene objekte amortizacijo v višini 50 % od polne amortizacije; b) Elektrarna Šoštanj, kino »JELKA« Nazarje, kino »RADUHA« Ljubno in kino »DOM« Gornji grad plačujejo amortizacijo v višini 20 % od predpisane polne amortizacije. XIII. poglavje ZEMLJ ARINA Kmetijske organizacije in splošne kmetijske zadruge vlagajo 50 % zemljarine, ki ustreza tistemu delu zemljarine, ki pripada občini, v svoje sklade osnovnih oziroma obratnih sredstev. XIV. poglavje OBRESTNA MERA OD SKLADA OSNOVNIH IN OBRATNIH SREDSTEV Obrtna, gostinska, turistična podjetja in delavnice, gostišča ter kmetijske zadruge 'bodo v letu 1960 plačevala od sklada osnovnih in obratnih sredstev naslednje obresti: a) obrtna podjetja in delavnice 4 % b) gostinska podjetja in gostišča 2 % c) kmetijske zadruge 1 % č) kmetijska posestva 2,5 % Komunalna podjetja so plačevanja obresti oproščena. Gospodarskim organizacijam, ki plačujejo družbene obveznosti v pavšalnem znesku, se obresti določijo v skupnem pavšalnem znesku. XV. poglavje 1. OBČINSKI DRUŽBENI INVESTICIJSKI SKLAD 1. Od prispevka od dohodka, ki ga v letu 1960 plačujejo gospodarske organizacije in ki pripada investi-ciijskim Skladom občin, okrajev in ljudskih republik, se po odbitku deleža LRS steka v občinski investicijski sklad 40 %. Od prispevka iz dohodka kmetijskih zadrug, ki ga zveza odstopa v njihov ali občinski investicijski sklad gre 25 % v občinski investicijski sklad, ki se pa prvenstveno koristi za investicije v kmetijstvu. Zadruge, ki bodo v letu 1960 združevale svoja investicijska sredstva na Območju Občine za skupne inve- sticije, so tega prispevka oproščene. Dohodki tega sklada so: v 000 din a) prispevek podjetij in kmetijskih zadrug 4,813.000 b) del pavšala, ki pripada investicijskemu skladu 1,125.000 c) del takse na hibridno trto po odbitku OLO 6.000 č) del takse na proizvodna sredstva po odbitku OLO 879.000 Skupaj : 6,823.000 2. V letu 1960 so po predpisih uporabljiva sredstva občinskega investicijskega sklada v znesku 24,961.000 din, ki se bodo uporabila za naslednje investicije: din 25 % za obratna sredstva 6,241.000 — za kmetijstvo 8,070.000 — za trgovino 4,300.000 — za obrt 6,350.000 3. Sredstva namenjena za investicije bodo uporabljena predvsem za udeležbo pri posojilih iz republiškega in okrajnega investicijskega sklada. 4. Svet za družbeni plan in finance se pooblašča, da gornje zneske spremeni, če bi se naknadno pokazalo, da bi v posameznih panogah ostala sredstva neizkoriščena odnosno bi jih v dragih panogah primanjkovalo. 2. ' OBČINSKI CESTNI SKLAD Za vzdrževanje in popravilo občinskih cest in mostov bodo v letu 1960 na razpolago sredstva občinskega cestnega sklada v višini 4,265.800 din, ki bodo ustvar- jena iz naslednjih virov: din 1. 30 % takse na vprežna vozila 891.000 2. dotacija iz proračuna 2,000.000 3. saldo iz leta 1959 2,087.000 4. 80 % blokacija dohodka iz leta 1960 712,800 Skupaj : 4,265.200 80 % blokacivja dohodkov se odšteje od zgoraj navedenih postavk. 3. OBČINSKI SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ V sklad za zidanje stanovanjskih hiš se bodo zbirala sredstva po zveznih predpisih in sicer: v 000 din prispevek gospodarskih organizacij In ustanov 20,000 amortizacija stanovanjskih hiš SLP 1,500 dohodnina od stanovanjskih hiš (hišnine) 6,000 del najemnine poslovnih prostorov 1,500 anuitete danih posojil 5,000 Skupaj: 34,000 25 % odvod dohodkov v republiški stan. sklad 7,250 ostanejo razpoložljiva sredstva 26,750 XVI. poglavje OBČINSKA DOKLADA 1. Občinska doklada bo predpisana s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora Mozirje. 2. Občinska doklada od obrti in drugih poklicev bo predpisana s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora Mozirje. XVII. poglavje V letu 1960 bodo plačevale prispevke do družbene skupnosti v pavšalnem znesku vse obrtne, gostinske in komunalne gospodarske organizacije izvzemši lesno obrt »SMREKA« v Gornjem gradu. Plačevanja vseh obveznosti do družbene Skupnosti se oprostijo kino »JELKA« Nazarje, kino »RADUHA« Ljubno, kino »DOM« Gornji grad in Elektrarna Solčava. Znesek pavšala bo določen za vsak posamezen primer ob sklenitvi pogodbe. XVIII. poglavje DOPOLNILNI PRORAČUNSKI PRISPEVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka bo predpisan s posebnim odlokom Občinskega ljudskega odbora Mozirje. ČETRTI DEL DENARNA SREDSTVA OBČINE IN NJIHOVA TEMELJNA RAZDELITEV XIX. poglavje PRORAČUNSKA SREDSTVA V letu 1960 bodo znašala proračunska sredstva po njihovi temeljni razdelitvi za občino Mozirje 173,000.000 dinarjev. Sredstva bodo zagotovljena iz naslednjih virov: Deljivi dohodki: din kmečka dohodnina 30,550 občinske doklade iz kmetijstva 8,500 ostala dohodnina 8,930 zemljarina 2,500 proračunski prispevek iz osebnega dohodka gospodarstva 32,450 proračunski prispevek iz gospodarstva 15,050 občinski prometni davek od maloprodaje do 3 % 4,700 občinski prometni davek od maloprodaje allkohl. pijač 5—10 % 3,450 državne takse 2,350 prometni davek od davčnih vrednotnic 100 prometni davek od zasebnikov 32,900 davek od sredstev sklada skupne porabe 520 10 % zvezni davek od alkoholnih pijač 1,100 del sodnih taks 1,900 ^ Skupaj: deljivi dohodki 145,000 nedeljivi dohodki občinske takse 500 dohodki uradov in ustanov 800 ostali proračunski dohodki 10,700 dopolnilni proračunski prispevek iz osebnega dohodka 2,300 doklade na ostalo dohodnino 2,500 prisp. iz dohodka komunalnih podjetij 1,000 občinski prometni davek splošni 3,000 občinski prometni davek od maloprodaje nad 3 % 4,000 občinski prometni davek od alkoholnih pijač 5—10 % 3,300 davek iz osebnega dohodka državljanov 200 Skupaj: nedeljivi dohodki 28,300 Skupaj: vsi dohodki 173,300 XX. poglavje Ta odlok velja od 1. januarja 1960. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-01-35/1-60 Mozirje, dne 11. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop L r. 97. Občinski ljudski odbor Mozirje je po 71. členu zakona o organizaciji uprave ljudskih odborov (Uradni list LRS, št, 22-119/59) na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. marca 1960 sprejel ODLOK o delovnem času upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje in o času, v katerem ti upravni organi sprejemajo stranke. 1. člen Delovni čas upravnih organov Občinskega ljudskega odbora Mozirje se določi za vsak delovni dan od 7. do 14. ure. 2. člen Stranke se pri upravnih organih sprejemajo vsak torek, četrtek in petek v tednu od 7. do 12. ure. 3. člen Službe, ki imajo stalno opravila s strankami (sprejemna pisarna, glavna pisarna, prijavno-odjavna služba, matična Služba in poddbno) sprejemajo stranke vsak delovni dan. 4. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01/1-1-66/1 Mozirje, dne 11. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Mozirje Hinko Cop 1. r. 98. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve občine Šentjur pri Celju je v soglasju s Svetom za zdravstvo po 15. členu zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 49-160/55), 23. členu pravilnika za izvrševanje zakona o pokopališčih (Uradni list LRS, št. 26-119/56), 22. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-227/57) in 28. členu uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 49-228/57) na seji dne 5. marca 1960 sprejel POKOPALIŠKI RED za območje občine Šentjur pri Celju I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. Pokopališča na območju občine Šentjur pri Celju so občinska in so namenjena za pokopavanje mrličev ne glede na veroizpoved. Na občinskih pokopališčih se pokopavajo: a) vsi, ki umro v okolišu, za katerega je pokopališče namenjeno; b) vsi, ki umro v sosednih naseljih, če tako žele svojci ali je tako želel pokojnik in je za to izdano dovoljenje krajevnega odbora, sporazumno z občinsko sanitarno inšpekcijo; c) vsi, ki umro izven pokopališkega okoliša, če izda dovoljenje za prevoz mrliča občinska sanitarna inšpekcija. 2. Pokopališča upravljajo krajevni odbori, bodisi neposredno, bodisi po pokopaliških upravah. Pokopališko upravo imenuje pristojni krajevni odbor. 3. Okoliše posameznih pokopališč sestavljajo naslednja naselja: a) Pokopališče Šentjur pri Celju: Šentjur pri Celju, Bezovje pri Šentjurju, Primož pri Šentjurju, Trnovec pri Dramljah (del), Grobelno (del), Stopče, Botričnica, Kameno, Hruševec, Kranjčiča, Lokarje, Podgrad, Vrb-no, Podgorje pod Resevno, Rifnik, Šibenik, Brezje ob Slomu, Crnolica, Nova vas pod Ritnikom, Tratna pri GrObelnem, Jakob pri Šentjurju, Sotensko pod Kalofo-jem, Vodruž, Cerovec, Goričica, Proseniško, Repno in Zlateče pri Šentjurju; b) Pokopališče Ponikva: Ponikva, Bobovo, Dolga gora, Ostrožno pri Ponikvi (del), Boletina, Podgaj, Uniše, Okrog, Ponkvica, Srževica, Dobovec pri Ponikvi, Slatina pri Ponikvi, Hotunje, Luterje, Žagaj pri Ponikvi in Zgornje Selce; c) Pokopališče Dramlje: Jarmovec, Laze pri Dramljah, Marija Dobje, Svetelka, Grušče, Pletovarje, Dramlje, Jazbine, Spodnje Slemene, Straža na Gori, Zalog pod Uršulo, Zgornje Slemene, Raizbor, Sedina, Vodule in Trnovec pri Dramljah (del); č) Pokopališče Kalobje: Kalobje, Osredek, Planinca, Trno, Trška gorca, Jazbin vrh, Kostrivnica, Podleš-je in Vezovje; d) Pokopališče Slivnica pri Celju: Drobinsko, Javorje, Paridol, Sele, Slivnica pri Celju, Turno, Voglajna, Gorica pri Slivnici, Rakitovec, Tratna ob Voglajni, Bukovje pri Slivnici, Vodice in Voduce; e) Pokopališče Dobje pri Planini: Dobje pri Planini, Brezje pri Dobjem, Škarnice, Večje Brdo, Završe pri Dobjem, Laziše, Presečno, Gorica pri Dobjem, Ravno, Repuš, Slatina pri Dobjem, Suho, Jezerce pri Dobjem in Jelce; f) Pokopališče Planina pri Sevnici: Doropolje, Go-lobinjek pri Planini, Vejice, Visoče, Brdo, Tajhte, Podpeč nad Marofom, Praprotno, Planina pri Sevnici in Podvine; g) Pokopališče Šentvid pri Planini: Šentvid $>ri Planini, Podlog pod Bohorjem, Podpeč pri Šentvidu, Hrašovje, Loka, Planinska vas, Planinski vrh, Podlog in Grušovje; h) Pokopališče Prevorje: Krivica, Lopaca, Košnica, Žegar, Dobje pri Lesičnem In Straška gorca; i) Pokopališče Žusem: Dobrina, Hrastje in Loka pri Zusmu. II. VZDRŽEVANJE POKOPALIŠČ 4. Za redno vzdrževanje pokopališč se uporabljajo naslednja sredstva: a) pokopališke pristojbine, b) grobarske pristojbine, c) prispevek za vzdrževanje pokopališč, č) dotacije iz občinskega proračuna, d) razni drugi prispevki. S temi sredstvi gospodarijo organi, ki upravljajo pokopališča. III. UREDITEV POKOPALIŠČ 5. Vsako 'pokopališče mora imeti zaradi preglednosti in lažjega dostopa svoj načrt razdelitve grobov in ostalih prostorov (parcelacijo) ter mora biti ograjeno. Načrt izdela oddelek za gospodarstvo in finance sporazumno z občinsko sanitarno inšpekcijo. Načrt potrdi Svet za komunalne in stanovanjske zadeve. Načrt se izdela v štirih izvodih, od katerih enega hrani oddelek za gospodarstvo in finance, enega krajevni urad, enega grobar, eden pa je pritrjen na vidnem mestu na pokopališču. Pokopališča morajo biti praviloma razdeljena na pokopališka polja, polja na vrste in vrste na grobove. Vrste morajo biti označene z rimskimi številkami, grobovi pa z arabskimi številkami. Po sredini pokopališča mora biti praviloma od glavnega vhoda -speljana pot, široka po možnosti vsaj dva metra. Od glavne poti se odcepijo stranske poti za dostop k posameznim vrstam grobov. 6. Vsako pokopališče mora imeti določen prostor za odlaganje spomenikov in potrebne zgradbe (mrtvašnico in drugo). Mrtvašnice se uporabljajo za polaganje mrličev, za obdukcije in za shranjevanje orodja. V primeru, da pokopališče nima primerne mrtvašnice, se polaganje mrličev in obdukcije vrše na drugem ustreznem prostoru ali pa na sosednem pokopališču. 7. Grobovi so: a) navadni grobovi za pokop ene osebe; b) otroški grobovi; c) rodbinski grobovi za eno, dve ali več oseb; č) grobnice za dve, štiri ali šest oseb za dobo 50 let. Pokop umrlih se vrši po vrstnem redu grobov, razen pri že obstoječih grobovih. Grobove dodeljuje grobar po navodilih organa, ki upravlja pokopališče in na prijavo stranke, ki se mora izkazati z mrliškim oglednim listom. Za situacijo grobov je merodajen načrt pokopališča. Na pokopališču se lahko določi poseben prostor za pokopavanje otrok v starosti do 10 let. O tem odloča organ, ki upravlja pokopališče. 8. Navadni in otroški grobovi se dajejo v uporabo (najem) za 10 let. Stranka, ki želi ohraniti in oskrbovati grob tudi po preteku te dobe, mora to svojo željo prijaviti organu, ki upravlja pokopališče in plačati po-pokopališko pristojbino, sicer izgubi pravico do uporabe groba. Rodbinski grobovi in grobnice se dajejo v uporabo (najem) za 50 let, v izjemnih primerih pa za ves čas, dokler obstoji pokopališče. Ako se pokopališče zapre ali ukine, preneha pravica do uporabe. Ta pravica preneha tudi, če stranka opusti redno vzdrževanje tako, da je grob ali grobnica v zanemarjenem ali razpadajočem stanju. O oddaji grobov in grobnic v uporabo (najem) se sklene najemna pogodba, ki mora vsebovati zlasti: a) rok dograditve; b) določila glede odstranitve gradnje, če ta ne bi bila zgrajena skladno z načrtom pokopališča ali gradbenim načrtom in dogovorjenim rokom dograditve; c) višino najemnine (pokopališko pristojbino). Pogodba se lahko sklene samo pod pogojem, da se stranlka zaveže zgraditi grobnico v roku enega leita oziroma urediti grob v istem času ter ga redno vzdrževati. Ce ti pogoji niso izpolnjeni, se pogodba ne more skleniti, oziroma se razveljavi. Najemna pogodba se sklene z organom, ki upravlja pokopališče. 9. Grobovi borcev NOB, talcev in žrtev fašističnega nasilja, kakor tudi grobovi, ki imajo zgodovinski pomen, so pod posebno zaščito občinskega ljudskega odbora v smislu zakona o varstvu grobov padlih borcev in žrtev fašističnega nasilja (Uradni list FLRJ, štev. 29-342/54). 10. V grobnice se smejo pokopavati le mrliči, če so položeni v kovinaste krste ali krste iz trdega lesa s ko-vinastim vložkom. V ostale grobove je dovoljen pokop v navadnih lesenih krstah iz mehkega ali trdega lesa ali s kovinastim vložkom. 11. Ponovni pokop v Isti grob je dovoljen po 10 letih pri navadnih krstah iz mehkega lesa, pri vseh ostalih krstah pa po 20 letih. Po preteku navedenih rokov se smejo grobovi zopet po vrsti uporabljati za pokopavanje mrličev. Postavljene spomenike morajo stranke odstraniti na svoje stroške. Odpiranje grobov pred rokom je dopustno le z dovoljenjem občinske sanitarne inšpekcije. 12. Podaljšanje pravice za uporabo prostora za grobove in grobnice je dovoljeno le, če se pred potekom navedene dobe plačo določena pristojbina in le, če je bil grob ali grobnica redno vzdrže^na. Podaljšanje velja za desetletno dobo. Če se pravica za uporabo prostora za grobove in grobnice ne podaljša im če stranke tudi v šestih mesecih po preteku dobe spomenika ne odstranijo, se spomenik odstrani na strankine strešice. 13. Grobovi in grobnice morajo biti vedno v redu vzdrževane. Popolnoma očiščeni morajo biti grobovi vsaj enkrat na leto, ostalo ureditev groba pa je treba izvesti po načrtu pokopališča. Grmičevje in drevesca se smejo saditi in odstranjevati samo po načrtu pokopališča. Grmičevje in drevesca ne smejo ovirati prehoda med grobovi. Kadar se ugotovi opuščen ali zanemarjen grob, spomenik ali grobnica, pokliče organ, ki upravlja pokopališče, najemnika prostora, da poskrbi za ureditev oziroma za odstranitev pomanjkljivosti. 14. 20. Lastnike spomenikov in grobnic, ki so zapuščeni ali zanemarjeni (12. in 13. točka tega reda) se z javnim razpisom pokliče, da z njimi razpolagajo. Če je razpis brezuspešen, proda po treh mesecih po razpisu organ, ki upravlja pokopališče, spomenike in grobnice na javni dražbi. Izkupiček se deponira pri občinskem ljudskem odboru do izteka redne zastaralne dobe. Vsi predmeti morajo biti pred javno dražbo ocenjeni po tričlanski komisiji, ki jo imenuje organ, ki upravlja pokopališče. En član komisije mora biti gradbeni oziroma kamnoseški strokovnjak. Javna dražba se objavi na krajevno običajen način en mesec pred dražbenim rokom. 15. Pokop umrlih se vrši po vrstnem redu grobov razen pri rodbinskih grobovih ali grobnicah. Nagrobniki in nagrobni spomeniki se morajo postavljati ob vzglavju 'groba v ravni tekoči vrsti. Rodbinski grobovi in grobnice se smejo ograditi. Ograja sme biti visoka največ 60 cm in ne sme biti bodičasta. Navadni in otroški grobovi se smejo ograditi le z dovoljenjem organa, ki upravlja pokopališče. Na vsakem spomeniku ali označbi groba mora biti napis, ki mora vsebovati ime in priimek umrlega, njegove rojstne podatke in datum smrti. Napisi morajo biti čitljivi. Napisi smejo biti praviloma samo v jezikih jugoslovanskih narodov. V utemeljenih primerih je dopustna izjema. 16. 7. Vstop na pokopališče je dovoljen vsak dan med in 20. uro. 17. Vsakdo, ki obišče pokopališče, mora opustiti vse, kar bi bilo zoper pieteto in dostojanstvo kraja. Prepovedano je zlasti jemanje psov in koles na pokopališče, vsako poškodovanje pokopaliških naprav, nasadov in grobov, odlaganje smeti in odpadkov razen na za to določenih mestih ter nedostojno vedenje. Na pokopališču mera vladati tišina. Petje in godba na pokopališču sta dovoljena samo ob času pogrebov in komemoracij. Pravice grobarja so zlasti, da prejema redne mesečne prejemke, ki so določeni s pogodbo in da uživa ostale ugodnosti po pogodbi. Grobar vrši po želji strank oskrbovanje grobov po tarifi, ki jo predpiše Svet za komunalne in stanovanjske zadeve. 21. Grobarji morajo voditi evidenco o pokopih, in sicer v obliki posebne knjige. V knjigo se vpisujejo po časovnem redu posamezni mrliči z naslednjimi podatki: a) ime in priimek umrlega, b) starost in vzrok smrti, c) dan pokopa, č) številka polja in groba, d) vrsta groba (navadni, otroški, rodbinski grob, grobnica). Poleg grobarjeve knjige se vodi za evidenco grobov in grobnic še posebna kartoteka pri krajevnih uradih, na katerih območju leži pokopališče. Stranke imajo pravico do vpogleda v grobarsko knjigo in kartoteko ter načrte pokopališča in lahko zahtevajo pojasnila. Upravni organ občinskega ljudskega odbora, pristojen za komunalne zadeve, predpiše natančnejša določila o vodenju evidence. 22. Pokop umrlih se prijavi na pristojnem krajevnem uradu. Ob prijavi se plača pristojbino za grob in grobarjeve storitve. Pokop brez grobarja ni dovoljen. V. POKOPALIŠKE PRISTOJBINE 23. Za uporabo prostora za grobove se plača: 1. pristojbina za navadne in rodbinske grobove pri pokopu: VI. PRAVICE IN DOLŽNOSTI GROBARJEV 18. Za red in oskrbovanje 'pokopališča je odgovoren grobar. Mesto grobarja se razpiše na krajevno običajen način. Grobarja postavi organ, ki upravlja pokopališče s tem, da sklene z njim pismeno pogodbo o dolžnostih in pravicah. Nadzorstvo nad grobarjevim delom vrši organ, ki upravlja pokopališče. 19. Dolžnosti grobarja so zlasti, da: 1. vzdržuje red in snago na pokopališču, 2. vrši pokope in izkope, 3. oskrbuje grobove, 4. vodi knjigo o evidenci grobov, 5. tromesečmo pokosi travo na pokopališču in pripadajočem zemljišču, 6. po potrebi dvakrat letno obreže živo ograjo, 7. vzdržuje pokopališke naprave in zgradbe v redu in skrbi, da so opremljene s potrebnimi pripravami, 8. mesečno očisti smetišče, 9. prijavlja vse prekrške pristojnemu organu, 10. opravlja vsa dela, ki so potrebna za ureditev in vzdrževanje pokopališča. Grobar mora tudi pomagati pri uradno določenih obdukcijah in ekshumacijah. a) v navadni krsti iz mehkega lesa za dobo 10 let; b) v drugih krstah za dobo 20 let; 2. pristojbina za grobnice za dobo 10 let; 3. pristojbina za podaljšanje pravice za uporabo prostora za vse vrste grobov in grobnic za dobo 10 let; 4. pristojbina za zagotovitev prostora za grobove za interesirane osebe. Tarifo za plačila po prejšnjem odstavku in za plačevanje prispevka za vzdrževanje pokopališč bo predpisal Svet za komunalne in stanovanjske zadeve. 24. Pristojbina za pokope se plača pri krajevnem uradu oziroma pokopališki upravi. Vsi dohodki pokopališč se smejo uporabljati samo za vzdrževanje in ureditev pokopališč ter spadajo v predračun krajevnih odborov. 25. Organ, ki upravlja pokopališče, sestavi vsako leto predračun dohodkov in izdatkov pokopališča. Predračun potrdi Svet za komunalne in stanovanjske zadeve v roku, ki velja za proračun. 26. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve bo predpisal tarifo za grobarjeve storitve. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 27. Oddelek za gospodarstvo in finance bo izdelal do 31. julija 1960 načnte razdelitve grobov in parcelacijo za vsa pokopališča. V istem roku bo uredil tudi evidenco o pokopih, kjer še ne Obstoja. 28. Svet za komunalne in stanovanjske zadeve bo predpisal tarifo za plačila po 23. iaji 26. točki do 31. Oktobra 1960. 29. Do 31. julija 1960 morajo krajevni odbori izvršiti popis obstoječih grobov in grobnic in pregledati, ali so pristojbine plačane. Prizadete stranke so dolžne, da v tem rOku uredijo grobove in spomenike v smislu tega odloka. Ce bo ugotovljeno, da obstoje po preteku tega roka zanemarjeni ali razpadajoči grobovi, se bo smatralo, da je pravica strank do uporabe grobov, nagrobnikov in spomenikov prenehala in se bo z njimi ravnalo po določbah tega reda. 30. Od dneva veljavnosti tega reda prenehajo vsi privilegiji in uporaba pokopališč po verskih organizacijah ali drugih fizičnih in pravnih osebah. 31. Ta pokopališki red začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 03/1-39-71/1-59 Šentjur pri Celju, dne 5. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju Peter Hlastec 1. r. Predsednik Sveta za komunailne in stanovanjske zadeve Tugomir Voga 1. r. 99. Občinski ljudski odbor Šoštanj je po 158. členu in drugem odstavku 159. člena zalkona o stanovanjskih razmerjih (Uradni list FLRJ, š!t. 16-279/59 in 47-753/59) na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 16. februarja 1960 sprejel ODLOK o najvišji podstanarini in o najvišjih podstanovalčevih plačilih za storitve in za uporabo pohištva nosilca stanovanjske pravice v občini Šoštanj. 1. člen Nosilci stanovanjske pravice in lastniki hiš v državljanski in etažni lastnini smejo podstanovalcem zaračunati : a) mesečno podstanarino, b) prispevek podstanovalca za uporabo električne energije in vode, c) obrabnino za uporabo pohištva, če je oddana opremljena soba, č) odškodnino za storitve. 2. člen Podstamanina je odvisna od višine stanarine za celo stanovanje, odmerjene z odločbo stanovanjskega organa in od razmerja med površino vseh sob in površino podstanovalčeve sobe in od števila podstano-valcev v eni sobi. 3. člen Za izračun najvišje podstanarine je treba deliti stanarino za cdlo stanovanje s čisto površino vseh sob. Dobljeni denarni znesek se pomnoži s površino pod-stanovalčeve sobe. H gornjemu znesku lahko nosilec stanovanjske pravice ožinama lastnik hiše v državljanski lastnini in etažni lastnik prišteje še do 30 % celotne stanarine kot odškodnino za utesnitev. To velja, če je v podstanoval-ski sobi samo en podstanovalec. Ce sta v eni sobi dva podstanovalca, se lahko pribije k znesku iz prvega odstavka tega člena še 40 % celotne stanarine kot odškodnino za utesnitev. Za tri podstanovalce v eni sobi pa se lahko pribije do 50 % stanarine. 4. člen Za uporabo posteljnine in pranje posteljnega perila se sme podstanovalou zaračunati največ 800 din mesečno. 5. člen Za uporabo pohištva in druge opreme sme znašati prispevek največ 400 dim mesečno. 6. člen Za pospravljanje in čiščenje se sme zaračunati največ 1,50 din za m2 sobne površine na -dan, če je v sobi en podstanovalec, največ 3 din, če sta v sobi dva podstanovalca lin 5 din, če so v sobi trije podstanovalei. Plačilo -za druge storitve se zaračunava po pismeni pogodbi. 7. člen Kdor prekrši določila 3., 4., 5. in 6. člena tega odloka, se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000 din. 8. člen Natančnejša navodila k temu odloku bo po potrebi predpisal Svet za stanovanjske zadeve -občinskega ljudskega odbora. 9. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. St. 01-39-31/1-1960 Šoštanj, dne 16. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ra-vi j en 1. r. 100. Občinski ljudski odbor Šoštanj je na seji zbora proizvajalcev dne 16. februarja 1960 po 137. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS, št. 25-117/57) sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev. 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v Zbor proizvajalcev Občinskega ljudskega odbora Šoštanj v proizvajalni skupini industrije v volilni enoti št. 27, kii obsega Predsednik Sveta za zdravstvo Vinko Jagodič 1. r. gradilišče Gradbenega podjetja Gradis na območju občine Šoštanj, ker je prenehal mandat odborniku 'tega zbora Albertu Praprotniku, tai je 'bil ‘izvoljen v tej volilni enoti. 2. člen Volitve bodo v petek, dne 25. aprila 1960. St. 01-08-1/1-1960 Šoštanj, dne 16. februarja 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen 1. r. 6. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 04/4-39-21/1-60 Šoštanj, dne 30. decembra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Šoštanj Stane Ravljen 1. r. 101. Po 2. točki 21. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS, štev. 49-227/57) in 16. točiti 8. člena statuta občine Šoštanj je Občinski ljudski odbor Šoštanj na seji občinskega zbora in na seji Zbora proizvajalcev dne 30. decembra 1959 sprejel ODLOK o uporabi občinskih cest IV. reda za vozila določenih vrst. 1. člen Občinske ceste IV. reda na območju občine Šoštanj so javne ceste, namenjene za promet z vsemi vozili, ki ustrezajo prometu na cestah IV. reda in določilom tega odloka. 2. člen Modernizirane občinske ceste IV. reda z asfaltno površinsko obdelavo in ostale mestne asfaltirane ulice lahko uporabljajo motorna vozila s pnevmatičnimi polnilnimi gumami in vprežna vozila, katerih širina platišč mora znašati: a) pri vozilih na 4 kolesa z nosilnost jo: do 1.000 kg do 1.500 do 2.000 kg do 2.500 kg do 3.000 kg 46 mm 60 mm 80 mm 110 mm 160 mm Vozila ž nosilnostjo nad 3.000.kg morajo biti opremljena s pnevmatičnimi polnilnimi gumami, tako, da pritisk ne presega 150 kg na 1 cm2 platišča. Vprežna vozila na 4 kolesa s tovorom vred ne smejo biti težja od 12 ton. b) pri vozilih na 2 kolesi z nosilnostjo: do 750 kg 60 mm do 1.200 kg 80 mm 3. člen Za modernizirane občinske ceste s površinsko Obdelavo z granitnimi kockami ter ostale občinske ceste (gramozne) velja glede upor albe za vozila 2. člen tega odloka, v kolikor za posebne cestne objekte ni omejena cestna tonaža. 4. člen Za prekomerno izkoriščanje oziroma poškodovanje cest pri skladiščih lesa, so lastniki dolžni povrniti povzročeno škodo. 5. člen V ostalem veljajo tudi za uporabo občinskih cest IV. reda določila uredbe o varstvu javnih cest (Uradni Ust LRS, št. 41-134/53). 102. Po 26. členu statuta občine Žalec, 50. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-88/52) 14. členu zakona o proračunih in financiranju samostojnih zavodov (Uradni list FLRJ, št. 52-847/59) je Občinski ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 3. marca 1960 sprejel ODLOK o proračunu občine Žalec za leto 1960. 1. člen Občinski proračun za leto 1960 obsega: dohodke v znesku 272,600.000 din izdatke v znesku 272,000.000 din 2. člen Predračune občinskih organov in zavodov, ki bi bili v letu 1960 na novo ustanovljeni, potrjuje Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Žalec. 3. člen Nove namestitve pni občinskih organih in zavodih, za katere niso predvideni krediti v posameznih predračunih se lahko izvršijo samo v okviru odobrene sistemizacije delovnih mest in po predhodni odobritvi proračunskih sredstev. . 4. člen Svet za družbeni plan in finance je pooblaščen, da razdeli na posamezne organe in zavode kredit, ki je predviden kot posebna rezerva za povišanje plač in prispevkov. 5. člen Dotacije finančno samostojnim zdravstvenim zavodom, razporejene za osebne izdatke, se ne morejo uporabiti za materialne izdatke brez predhodne odobritve Sveta za družbeni plan in finance. 6. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje, uporablja pa se od 1. januarja 1960. Št. 02/2-31-23/1-60 Žalec, dne 3. marca 1960. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. 103. Po 26. členu statuta občine Žalec, 2. členu temeljne uredbe o finančno samostojnih zavodih (Uradni list FLRJ, št. 51-420/53) ter v zvezi z 82. in 83. členom splošnega zakona o šolstvu (Uradni list FLRJ, štev. 28-535/58) je Občin siki ljudski odbor Žalec na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 8. oktobra 1959 izdal ODLOČBO o ustanovitvi Delavske univerze v Žalcu. 1. Ustanovi se Delavska univerza kot zavod za izobraževanje odraslih v Zaim s sedežem v Žalcu (v nadaljnjem besedilu: »zavod«) kot finančno samostojen zavod. 2. Ustanovitelji zavoda so Občinski ljudski odbor Žalec, Tekstilna 'tovarna Prebold, Tekstilna tovarna Šempeter, Tovarna nogavic Polzela, Tekstilna tovarna »Ju-teks« Žalec, Lesno-industrijsko podjetje Šempeter, Tovarna pohištva Polzela, Savinjska tovarna opeke Žalec, Kovinsko podjetje Žalec, Keramična industrija Liboje, Rudnik rjavega premoga Zabukovca, Zadružno trgovsko izvozno podjetje »Hmezad« Žalec, Kmetijska proizvajalna poslovna zveza Žalec, Agroservis Šempeter, Gradbeno podjetje »Gradnja« Žalec, Kmetijsko gospodarstvo Arja vas, Kmetijsko gospodarstvo Šempeter »Založe«, Kmetijsko gospodarstvo Vrbje, Zadružno kmetijsko gospodarstvo Laikova vas in ostale gospodarske organizacije v občini Žalec. 3. Zavod za izobraževanje izobražuje proizvajalce, javne delavce in druge državljane, da lahko uspešneje detajio v delavskih svetih, ljudskem odboru in njegovih svetih in drugih organih družbenega in delavskega samoupravljanja. Nadalje skrbi zavod za to, da se delovni ljudje strokovno izpopolnjujejo v vseh panogah gospodarstva in javnih službah. Svoje naloge izpolnjuje zavod zlasti s tem, da: 1. prireja tečaje in seminarje za člane delavskih svetov in upravnih odborov v gospodarskih organizacijah, za člane ljudskega odbora in njegovih svetov ter za člane organov družbenega upravljanja v zavpdih in družbenih organizacijah na območju občine Žalec; 2. 'prireja strokovna posvetovanja, predavanja in podobno ter nudi pomoč pri ustanavljanju izobraževalnih centrov v gospodarskih organizacijah; 3. spremlja delo drugih organizacij, ki se bavijo z 'izobraževanjem in jim daje strokovna navodila in pomoč; 4. proučuje vprašanja izobraževanja, sestavlja učne programe, prireja ankete in izdeluje analize o vseh problemih izobraževanja; 5. zbira in posreduje strokovno literaturo, učne pripomočke in nazorlla, potrebna pri izobraževanju odraslih; 6. prireja politično-ideološka in poljudnoznanstvena predavanja za vsesplošni politični in kulturni dvig delovnih ljudi; 7. vodi evidenco o vsem razpoložljivem predavateljskem kadru, ga priteguje k sodelovanju ter ga v tečajih pedagoško in ideološko vzgaja za uspešno delo pri izobraževanju odraslih. 4. Zavod je pravna oseba. Zavod ima svoja pravila. Pravila zavoda -predpiše na predlog Sveta za šolstvo, prosveto in kulturo Občinski ljudski odbor Žalec. 5. Zavod se vodi po načelih družbenega upravljanja. Zavod vodijo upravni odbor, upravnik in strokovni kolegij. 6. Upravni odbor šteje 15 članov. Tri člane imenuje Svet za šolstvo, prosveto in kulturo iz vrst učiteljev osnovnega in strokovnega šolstva, 11 članov pa predlagajo politične, družbene in gospodarske organizacije. Upravnik zavoda je član upravnega odbora in strokovnega kolegija po svojem položaju. Mandatna doba upravnega odbora traja dve leti. Občinski ljudski odbor Žalec lahko razreši posamezne člane iz utemeljenih razlogov še pred potekom te dobe. 7. Upravnika imenuje občinski ljudski odbor. 8. Zavod ima sklad za nadomestitev in dopolnitev osnovnih sredstev in za velika popravila, sklad za nagrade delavcev in uslužbencev ter sklad obratnih sredstev. 9. Vse gospodarske organizacije na območju Občine Žalec odvajajo zavodu stalni prispevek iz lastnih sredstev sklada za kadre v višini 5 % letno, pričenši s 1. januarjem 1959. 10. Zavod gospodari s premoženjem, ki mu ga dodelijo ustanovitelji. 11. Svet za šolstvo, prosveto in kulturo nadzoruje delo zavoda ter opravlja pravice in dolžnosti organa, 'pristojnega za zadeve in naloge zavoda. 12. Podrobnejša organizacija in način dela zavoda se predpiše s pravili zavoda. 13. Ta odločba velja od dne izdaje. Objavi se v Uradnem vestniku okraja Celje. Št. 02/2-ZA-73/2-1959 Žalec, dne 8. oktobra 1959. Predsednik Občinskega ljudskega odbora Žalec Tone Delak 1. r. Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Stane Selih — Tiska CP »Celjski tisk« v Celju — Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša letno 1200 din, cena posamezni številki 50 din — Tek. račun: 603-70/2-599r H 1 O H M § > 0 Nj co 1 M < H a, 1 I nT | g M 1 « g ^ S -3 ■g -a 3 £ tn Q td 1: •25 E5 IS a H, Q 5° 2 3 > I § I S -3 2 o O M I g i -a Is 3 „ N 2) ^2 3 | £ 0 I0-« •§ .2 —-fl 1 41 5 6 d |g s I 'S 4 d - !J -g ■ -3 " 11 “I l5 Sl II < > < O J O «2 V M O * 63 H M 1-9 a o cu 0 b6 1 § I r- z- č aJ K 1 1 a 1 I: 1 •S to I I It « Q 05 O ^ > I d g g g s > | •g -= s i g o I O Q .«43 I |2 5 6 S i a ‘ 43 « Is i it ■§•2 ■o a ^ og ” ° o-* "S ° 32 a Oj to > f | a s 44 ih i- s" S. g - 5 .2, 'C 1^ -i e>i 1 § 2 ti 1 2 > 9 > • 2 . •2 * . $S • g • 33 • 1 Ih I a 'S 5 1 2 lg o- a 44 T3 6J O > 43 » -§ 'h B 05 I d d I d a s $ j Jš = I 3 I i * a * Is sg, .« 01 A 44 5 £ 5 | N I I •§! 5 g S g Ob t» a 3 44 cn oi - U J2 ^ I 2 š 44 'O O a i- Is s, s •£# la 63 M N O s v O CU Q O CU * 63 O «G B M g s 5 d I - i 3 "d jd to 9 G i 1 A • S „ Es p 5 I- 1 -g-2 & o 61 I 2 d d 32 a td o t* 43 •s ^ I d S 2 3 I | A ’ M _ ”5 3f5 3 M N g, j; ‘"S i II 0 -O « -§.2 -s -a 1 ii 5 II 44 C/3 »Z ti g « 1 9 t H "O • O ~ El fl Adolf Adami« HETIJSKA ZADRUGA Z O. J. GORNJI GRAD KMETI. O ti E/3 55 Oli a "5 3 s .S 2 .•= SŠ-2 opl^s-s^s . 11 2 S I:e 3 s s $ c -- -£ o ■ill «5 ^ « 212 = s s O II < OQ --< 5 aa 6* ti !it!EBi«iiir < U Q 05> ti ^ SCO in sd E cd o^io^ o M PII Il p U5§ Qq^QS « wq Pd I J • s u M O -^ .2 a s b oa ■o ^ P. 'g M « 2 t> ^ •š -1-3 1 I 2 £ A-| 1- C > < O P O cfi C o p DS a < s < x CC ►s s H S us -h >n vi h» k. m >ti in so co in m so o m no O i-e »h in (X) 0_ >D CM •o in od cm —cm"" sq I o III fe S 5R „ " o. 2 ’ S M| b 5 | in ; |1 O cd d =£ d d S g £ ,| t 2 2s! i|š < OQ M c/}Q ll I 3 i “ S <3 2 I ° »H td ja a o a i ‘a i M a | El t s |||§ S 'ti ■ll; 1H sl ^ g-S Q S xD ni Pd C/3 I > ?*li 5 a .2« 33 -ca w 5q S ll S * c- c 9 cj I 5 M B- 11 I| S - l' ° j P :! ^ 2 = 9 e US in in k o CM ® ^ II! • ‘ • d fli ^ 1 •» -2 sil:? « si g -a ii ■: i ;i pls. 1-8 1 sl š -!= silili »: = 2 3“ = $5 23“ = ^ o s • & lilIllIilIifE:!, -! Hilli lili lili E iiišsiiiiniii w ni in 'd in md t - cd oi o •-< i iU 4 J! 2 2 P 5 p. m! !i; s i :i: - ,i: s • = • H- "uo =2 Ulili Is g “ E § 33 o § e ? iS» J£ d d ■e > n ^•5” t = 1 ■iS “ £ l = ,$ ; =«> iMpi! u i« q 5-3QS in xa r - Hiš 2*2 “lli' ! “i" d C. P P4 i ?: !«£• s-9 as ;«|I 5 &.s-s II'" a ^3^ C. 3 — Piti Uf C x" oi 2 S a a ii o- II l g £ g ti 1 -l-S 2 B .a| i 9 S £ < co M O < U G M US v Bi < % t 02 A M p H 2 s 1 § £ cu o us E/3 > o o Bi H te& in S 2 Sl s 1:= ■o 3 'S ■ '3 » • 2 • § ia-s g -g ;3 s ■ a | sf i&H s ■■§ |-|l S 1:2 I In 1 S I -2 sl|||!ž|-5sll •: 5 s; :!i55šl?'= ■::? • 4) dl -13 1 '2 2 -g. a • u g 3-3 3 S> 51! ni 3 «- I I? E -3^ 3 E2 y " a 2 '3 O 4» ta. o.-g = s S s b 3 5 ® B 3 < oa ^ ni 3 J” IH J£ d d ^ c “lš M «Q in sl | l S I d 2 I ® i 3 o ^ ul « 'a ' I :i: a g ir ipr 1 |I|: d pp . g 3 3|si «3.5 si a q^ci e 1 > 2 r ■§ « " ►5 a„ s^ll ^a.s-a ii i? m uia od S 0 a a « 1 1 i | RESTAVRACIJA »KOPER«« CELJE KIMETIJSKO GOSPODARSTVO ARJA VAS —— PETROVČE AKTIVA PASIVA AKTIVA 63 1-5 ti N O g < «5 H Ui ti «< Z ti 63 H 63 > i! •i 'S lilij lilili “> 15:5 ^ S l;« — '»S ° « 5 5 Kg ^ 5 s = ^ .55 5 5 g ,2 fg J 5 S 2 ^-S? | g,JS g gS-3 |S 2 S-g^Sl-S« -s •- o > •- «1 S- -r o > u g s •-■e g Ž 2 lu š I * 6 K •2 I ’ d O V P. o, -p 3 u 2-iŠ g. a ■sl ^ K g O || < 6q ^ ci i •s a, "S a-t) _ s u *£ cd d ^ > a sli 5 1 -s " •S i i s|! g I lil - M O.T3 VI 5 S 45 v:-^ • > ™ fci, 2 > g iz £° «] S M mi Q 'O^ a m ^ sle| a g 2 = r-K * - -oti •sS.a-S II '5 a r3 ^2 « «Q 1 2 g h, 2 $ ti | i > 6 -' ti - 11 11š ■E "p o —: g« 11 o r- ir\ ® '3 & •sl £ -s š. •” £"3 ■i > "IllfPi ' £ f I £ • Tr, ^ V, ;;| s rP -P O 3 I sl | -i| £| - tJI k ^ -g - s -gj •= -55 ® = ti 6 5g " 5ia KS^S .55 ^si ^ =523^«»^ g 5$-» |s 2 5-§.g 5I-3« '5 -ti = Iti Šlti=|ti 1-if 5£l0f | "C O ^ -c « » 'E O > o g g -Ti ggti01 ■>rr>iT>r%& <%QS%aU%aax£S 5 sqq CJ *♦ in >6 I^GO On lO t-I Sp •1 I ’ s o O D. a-ii = Im J" ? ^ ti ” d d ^ ti g £l| ca (/iti _ E S •g ti 2 •o ^ Š 5 e J) 2 « O B- i i M a 'g s -| £ '« '“gS K 1 »| s «|E 1 S-5ES zr-u Q (a .X '- •= « S >S aa 2®tiE is-s: J5-S'l| „ =2 H WQ II 2S N J 6 -ti g l! ll £ S iž 2 = ° o p- > 63 O Z O ti 63 ti (Z) Z 63 > O ti «2 ž 63 hJ 63 ^5 H 63 ►s Q O 86 O ti t» Z H ec O O S15 S ® • ■ £ 1 £ ti g. 1 ll ^ 2 ' '5y • a • £ « ti £ = 3 £ -ti 5 a« £i|-si « 3 « 5 » = 2 g 11 II " :| I £5“ = ®3gK5gg‘"^ - : Sl; Smilili ;1| , l1l|i111lJlIiJ;:i? ° Eti Si ‘S 0 £ 'C ” £ ‘E “ ^ s “ > >3>s3>>tii« s;-= = ?SqE^QUČ^QQ H y2QQ D OD O^ O « in '• $> v, -c v £5 d • o Z o Iti2 K -s! d £ P g Kg c a a O S a G 3 < OQ 'I i •§ O d P. CL -2 9 3titi g S V3 D. ^ d 3 y > •ti! G V: «3 P.-C til« 12§ 151 M la «5 ti 2 •e “ S — « 2 ti ° I = 0 S u j? s'! g :| 1 Ij =. = E. ea o-d £ i Bi z i”S« Q « 1.1 g £ «2 I > ^ tc _ 2" || 5 a.5^ 2 j -g a ^•O O. g U UdQ M il 1J 51 O ec p a G4 O 2 3 11 £ 2 -5 5 >1 = ■£ 11 d 3 ^ H > MIZARSKA DELAVNICA SOLČAVA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA SLOVENSKE KONJ: AKTIVA_______________Bilanca na dan 31. decembra 1958._____PASIVA AKTIVA___________ Bilanca na dan 31. decembra 1958. PAi Ed < O g gg S'-'5 ' - | -1 •£ s 'S. • -4. E • oj £ !!•!- “ "S s ;§ •S 9 £ "3I I »£ a -|| £g I -3.1 | s ■■§ : 1i E m ”11^1 Eli: lili pis-g.33 = 1«-s ihium iiniiii 5iQffl^QU^QQ*?M MSQQ Ch o -4 rJoo 00 Ki ir\ sD 3% S3 | a I 22 S -sl S ^ | a S O o 2 w a a < OO ■" ci ! a> * a 2 ’ O £-1! g S “ o. »« fl O ^ i* o,^ 2 iž» J2 cd 03 'g > a lil _ -s 2 "S ” s ■e ■” Š 5 « 2 e jj 2 « S a O o, ul I 'a e 'f £|š. -Is « 3S > 2 ti tn -^^rj cd "2 'a '5)-e ^41 1 > 2 T = 2 I to 2 «1-5 44 C/D ■g S'" = £ -S ».S« n S-S «5 2 2 o S ”15 j 2 :r Š-2 Q Q"«Q » td fcdQ 'O 00 oi ..s |5 11- H i 0 - D _i r£ 1 h ■2 s £ 2 N iži • 'o Is IS a a 1 N < Z v < 64 4 Ed O S5 2 •čl Ji 5 S 5 ‘s • • 3^: 2 '§ „5 ‘g. •> ” 2č = |-S Č 5 S. •„ £ •-«^| § 0 I £2 s •§■! si|-§,1 *E s - ‘ °s I |il | = il||s, = '=l 1-2 lili l2|a • bo g 'a | 2g k vi "■S-S 2 “K S a a O gg < OD •1 1 's »11 g S ” o, »” 0 ti i 44 a ^ 2 3 n 1 io S ■= 2 n J5 Ig sla K3 -d* g, '5 ' ti • ti . a v £ -V • S£= • , 2||. 2l2.«g-| s ^ -S5 2 2 5 Š 2 21 : sl ilS- 2 « *S 2; g S o 5 -3 S-g =3 ulalllš vd 1 | 2 •£• •§« “ >5 s,fl ■•« 2.2 la .sl li'|| M s2q 00 ©N 44 VD i & 5 g ti M -S Cw ° 44 £ s 1 E i iM M »ti _ ti fj > č '1 lil S-grS a sg lil a g S o a '3 •C S 3 ^3| č”2č g •§.! si|•e,11 2 | »ll 3 s ^ 2 s i 11 ” s 15 z ^ 2 | > oj« a =" - a —.a >-22 - r24i4 n„ d - o -- j< = -a a g j :l iiiiiimui.il: j M^QU^QQ«>M S ti * ti i 8 ! ff iii e a a £11 C OD U ci u ’ o. 2 'S o 9 a »•Si g S ” ^ oh s, 'a ■t! 25 e ^ 2 "S » S £ •'£ ill .ti g 0.-0 ti ti <2 ti « ^ > fl Jalg «15 y a -O 10« j 2 g 2 "S “! “ M ^ ” 201 « i: e ja 3 = I = 0 §• Gč2 i §:§£ ti T3 g *« o d!qk Si^ sili "" ^ SQQ On O »h >5 &„ 2-4| v> ti - 44 T3 M) .5 « II || M USD GO On ti a ti 44 CA) 44 O C « s.a 3 s 2 6, O D I 1 0. I; M Iti .si 24 H Ns M N O S * 00 V ^ ^ -< I g e 2 s £ ^ * ^ ti S ►s e S -5 S = O s 61 g o = g « ec > O O g S=S u " ti Č 5 I “ 2 S-l! silili s. OJ S :iy: g I :s1 ;1::ISi-lflil' 11! lili Hilli:'-:::.i S 2 SC •2-a 'S. £ '2 »II g s J, 0, »g a v h % 2.^ SIS V) ti ti _ . y. > a li «1s < OD S mD 6 ti 8 2 2 "§ -d _ _ ti ^ o 1"" 2 K 5 O ti 2 'g 1 " 2 g ti 2 e ^ 15 0 -o S o » US? a '5 ' v • fl • ti S g h -2 2.29 4 “Ig-S j- 9—9 a a DižQ S 1 I 2 T •g.ti. afl •S a .2. ril W UdQ ti V) „ l> o :s °‘E •= 3‘- ti I-1 £ g :=■= ,s£>« ?So sSauSoo «4« .. l^» 00 On O hm U ^ S -g II S g •g 0 -’ P . a ;3 -§ ti. 1 r 11 a 3 5 ^ tl I-2 $ . .2. fl