CENA 100 SIT SLOVENIJA, SREDA, 12. MAJA 1993 ŠT. 18, LETO XXVII ČE BOG DA, AVTOCESTA DIREKTOR PERUTNINE NOSI OPEKO TRIJE MOŽJE ODPIRAJO RUDNIK HOTEL DONAT OSTANE V ROGAŠKI DEMOKRATI SILIJO NA SREDO ELKROJ JE V HLAČAH m DOLOČANJE SLOVENSKO - HRVAŠKE MEJE SE VEDNO BOLJ ZAPLETA VELIKI HRVAŠKI APETITI Zdi se, da dlje, ko trajajo pogajanja o določitvi meje med-Slovenijo in Hrvaško, bolj postaja le-ta sporna. To se lepo vidiv vsekakor ne naključnih, vse pogostejših incidentih na obmejnih področjih, v vse bolj arogantnem obnašanju hrvaške pogajalske skupine in hrvaških politikov, ki se marsikdaj obnašajo, kot daje meja že povsem jasno in nedvoumno določena, seveda tako, kot ustreza Hrvatom. saj je Hrvaška že jasno postavila svojo zahtevo, da morska meja poteka po stari strugi reke Dragonje in po sredini piranskega zaliva. Tako v primeru mednarodne arbitraže Hrvaška nima kaj izgubiti.saj bo tudi, če izgubi tak spor, lahko obdržala vse ozemlje, ki ga je imela pred osamosvojitvijo. Deisinger meni, da bi mednarodna arbitraža skušala najti kompromis, to pa bi bila meja sredi Piranskega zaliva. Zato predlaga povsem drugačno strategijo. Po njegovem mnenju, ki ima vedno več podpore, bi morala Slovenija zahtevati celotno območje občine Piran, vključno s ka- poluradno zahteva celo slovensko letališče v Portorožu in Soline. Dr. Davorin Rudolf je ta svoj »predlog« pojasnil z besedami, da naj bi bilo portoroško letališče pod nekakšno suverenostjo obeh Kljub pomirjujočim izjavam, predsednika slovenske vlade Janeza Drnovška: »Mislim, da ti problemi le niso tako hudi, vsaj z mednarodnega stališča so precej obrobni,« in podobnim izjavam o uspešnem delu slovenskih in hrvaških geodetov, ki so v zadovoljstvo obeh strani doslej na zemljevidih že začrtali mejo od tromeje z Madžarsko do Metlike, se zadeve po vsem sodeč zelo zapletajo. Takšne izjave predvsem zavajajo, saj je dobro, znano kakšni so resnični problemi pri določanju meje, predvsem morske,za katero je vedno manj verjeten dogovor med obema stranema in o kateri zna na koncu odločati mednarodna arbitraža. Pasti mednarodne arbitraže Vsi naši politiki seveda poudarjajo, da se le-te nikakor ne bojimo, in da smo nanjo v vsakem primeru pripravljeni pristati, zato je nedavno pismo sodnika vrhovnega sodišča in člana strokovne komisije za analiziranje mejne problematike s Hrvaško Mitje Deisingerja, ki ga je poslal omenjeni komisiji ter Drnovšku, Peterletu in Janši, resno opozorilo. Mitja Deisinger v svojem pismu piše, da čuti odgovornost in dolžnost opozoriti na usodne trenutke, ko lahko naša država z nepremišljenimi koraki izgubi del svojega ozemlja in morja. Sodnik Deisinger nikakor ni navdušen nad mogočo mednarodno arbitražo, saj meni, da so sedanja slovenska stališča strateško zgrešena, zato bi morali nastopiti s povsem drugačnimi zahtevami, če hočemo obdržati to, kar smo imeli ob osamosvojitvi. V primeru mednarodne arbitraže bi se Slovenija z zahtevo, da obdrži ozemlje, ki smo ga imeli pred osamosvojitvijo, strinjala, da bo predmet spora izključno le slovensko ozemlje in morje, Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina tastrskima občinama Savudrija in Kaštel oziroma celotno ozemlje nekdanje cone B do reke Mirne. Tudi odbor državnega zbora za mednarodne odnose ni zadovoljen spolitiko slovenske vlade glede reševanja meje s Hrvaško. Poslanci složno očitajo vladi ignoranco njihovih zahtev, saj odboru ševedno ni predložila že dlje časa zahtevane popolne dokumentacijev o sloven-sko-hrvaških mejah. Ravno tako je pismo Mitje Deisingerja v poslancih vzbudilo dvom v kompetentnost naših strokovnjakov, ki sodelujejo pri reševanju teh vprašanj. Bog samo za Hrvate O uspešnosti pogajanj govori tudi dejstvo, da Hrvaško držav, saj bi s tem omogočili dobro turistično in obmejno sodelovanje. Komentar k takšnim »predlogom« je res odveč, gotovo pa ne prispevajo k boljšim medsosed-skim odnosom. Tako kot ne incident, ki se je zgodil 2. maja v obmejni cerkvici sv. Ilije navrhu Gorjancev. To je napol porušena cerkvica brez zidov, zasilno pokrita, ki je po povojni katastrski razmejitvi vsega nekaj metrov od domnevne državne meje na hrvaški strani. Mile Vrane-šič, ki je v nedeljo maševal v cerkvi, je, po pričevanju prisotnih, prekinil obred in zahteval naj vsi Slovenci takoj zapustijo cerkev. Slovenski verniki so presenečeni in užaljeni to tudi storili. Janez Vodnar Božo Berk FOTO ATELJE m 63000 Celje, Na Okopih 2c, ® 063/25-889 mm f 90ba Glavni in odgovorni urednik: Janez Sever Uredniki: LucaS (fotografija), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Zoran Vlajič (dopisništvo Koper) Izdaja PREŠE d.o.o., direktor: Janez Sever, pomočnica direktorja Valerija Glavač - Tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. - Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, 63000 Celje. tel. (063) 441-215, 441-606, telefax (063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, 66000 Koper, telefon (066) 23-868, telefax (66) 51-702. Za naročnino glej naslovnico. Žiro račun pri celjski SDK-št. 50700-603-31455. Na podlagi Zakona o prometnem davku in mnenja Ministrstva za informiranje z dne 30. 1. 1992 sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek od prometa proizvodov. DARKO BIZJAK: STO DNI TANTALOVIH MUK JE ZA NAMI REŠILI ŠE ODERUŠKIH OBRESTI , Z ODPRODAJO HOTELA BI SE ROGAŠKA SE SPET VZPENJA Kako nadomestiti zaradi vojne izgubljenih sedemnajst milijonov mark? V Sloveniji ga ni podjetja, kjer bi se delavci solidarno za tri mesece odpovedali več kot tretjini plač, kot je to bil primer v Rogaški. Kaže, da je bila žrtev vredna, Zdravilišče je znova polno gostov, večina delavcev pa je obdržala vsaj kruh. Danes je jasno, da je Rogaška v minulih mesecih doživljala dvojno krizo. Od zunaj izredni medijski udar z oderuškimi obrestmi, od znotraj pa sumničenja in nezaupanje v dosedanje vodstvo, ki bi naj bilo krivo, česar niti policijski in ne finančni inšpektorji niso mogli odkriti. Krivi smo, ker nismo odpuščali delavcev »Po vsaki bitki je lahko biti general,« pravi Darko Bizjak, od nedavna predsednik rogaške korporacije in predsednik skupščine slovenskih naravnih zdravilišč, ko pozno popoldne po mizi prelaga najnovejše podatke o eko- z zdraviliščem zrasli, se zanj strokovno usposabljali in zanj živeli in ki so pripomogli, da je danes spet Rogaška to, kar je bila in ki s svojo kvalitetno ponudbo spet privablja vsak dan na stotine gostov!« In kakšna je danes slika Rogaške? »Eno ste že sami videli, ker ste se pritoževali, da niste našli nikjer parkirnega prostora ... Prejšnji mesec smo že uspeli s »popravkom« plač, te dni bijemo boj z upniki in dolžniki, da bi se držali dogovorov. Statistični podatki o zasedenosti ne lažejo, v Rogaško se gostje vračajo. Doživeli smo celo pre- nas takšnih kreditov ni, vsaj po sprejemljivi obrestni meri ne. Ostaja torej možnost de-zinvestiranja ali odprodaje obstoječega premoženja. Žal je med kupci večina takšnih, ki bi radi dobili - zastonj ali za malo denarja.« Govori se o odprodaji hotela Donat in o konkretnem kupcu. »Točno. Odločili smo se za odprodajo hotela Donat s tem, da bi ga takoj po prodaji mi znova najeli in po nekaj letih spet odkupili. V bistvu gre za posojilo, kupec zahteva le 15-odstotni donos, kar bi bile v resnici obresti, torej gre za poseg, ki bi bil za oba sprejemljiv.« Ideja z odprodajo hotela ima eno lepotno napako. Rogaška je vendar v lasti države... »Resje. Banki bi odprodali nekaj, kar je že 'državno'. Vendar je prav tako res, da ta nomskih razmerah v zdravilišču. »V delu tiska in na televiziji je Rogaška doživela neslute-no gonjo, ki ni pojenjala vse do današnjih dni, čeprav smo novinarjem predočili vse dokumente in jim kazali celo poročila inšpektorjev SDK in UNZ. Kar je za nas bistveno, leži tu na mizi. To so podatki o trenutnem finančnem položaju in o zasedenosti Zdravilišča.« Vse pogosteje so spet novinarji krivi... »V našem primeru mi ne gre v glavo samo to, da pred nikomer nismo nikoli skrivali dejstev in da so ti isti novinarji doslej objektivno spremljali Zdravilišče in delavce v njem. Tokrat pa so nekritično reagirali na stiske,, posameznikov, ki so pač bile ali so mislili, da bodo žrtve zdajšnjih kritičnih razmer. Meni upravičeno velja očitek, da sem preveč čustven, ker takoj po vojni nismo odpustili polovice delavcev. Morebiti imajo kritiki prav, vendar bi jih jaz rad danes vprašal, kje bi naj danes našli vse potrebne ljudi, ki so država za to lastnino ni dala niti pare, povrh vsega pa so današnjo Rogaško zgradili delavci. Odprodaja hotela je v bistvu kredit, saj bi naj bila kupec banka.« Kako država spremlja ali pomaga panogi, ki bi nai v prihodnosti Slovenijo spravila v blaginjo? »Ta država nima niti denarja za promocijo slovenskega turizma v svetu, kaj šele, da bi bila sposobna priskočiti na pomoč tistim, ki zaradi objektivnih okoliščin zanihajo...« Kaj pa Koržetov sklad ... »Lepo vas prosim, povejte mi en sam primer, navedite eno Samo tovarno, ki jo je dobil ta sklad in jo je ta sklad rešil... Dnevno časopisje je vsak dan polno oglasov o prodaji tovarn, podjetij iz tega sklada. In kam vlagajo iztržek? Slovenija ima nekaj naravnih danosti Zdaj sva že pri kritiki vlade. Vi ste tudi predsednik Skupščine naravnih zdravilišč Slovenije. Tovrstni turizem je dejansko vsa leta polnil državno blagajno. Načrtovalci gospodarskega razvoja Slovenije spet na vsa usta govorijo o turizmu kot prednostni panogi... »Slovenija ima dejansko nekaj naravnih danosti za razvoj turizma. Žal nekateri načrtovalci pozabljajo, da je bila Slovenija za turiste zanimiva tudi kot vstopnica v neki drugi, socialistični ali Vzhodni svet, kot predsoba nečesa... Slovenija s svojim ped- njem morja, z delom še neokrnjenega gorskega sveta, s svojimi naravnimi zdravilišči in jezeri morebiti lahko res privabi večje število turistov, vendar mora pri tem s ponudbo nadomestiti manjkajoči del. Brez vlaganj pa si niti zdravilišča niti drugi turistični kraji ne morejo pomagati, da bi dosegli raven, ki jo imajo denimo Avstrijci, pa čeprav nimajo istih naravnih danosti. Po vojni smo se vsi znašli v enakem položaju. Eni imajo nekoliko boljše možnosti, ker so blizu zahodne meje, drugi, ker nimajo zdraviliške ponudbe, temveč več bazenov in možnosti za rekreacijo. Seštevek vsega pa dejansko omogoča vsestransko bogato ponudbo, če bi se država lotila in uglasila, kaj bi sploh rada in kako, tako pa nemarno zapravljamo čas in energijo za strankarske obračune, si izmišljamo afere, hujskamo delavce. Kako daleč vsaksebi sta hotenje in praksa, zgovorno pove že to, da smo komaj dobili v vladi sekretarja za turizem, ministrstva pa sploh nimamo. Verjetno tudi v sedanji vladi prevladuje zmotno prepričanje, da je Slovenija že sama po sebi za Evropo nenadomestljiva...« J. Sever Foto: LucaS senečenje, v prvem trimesečju smo jih gostili več kot v najboljših časih. To je tisto, kar nas bodri...« Težave še niso mimo... »Kje pa. Nemogoče je v nekaj mesecih pokriti izpad dveh let, kolikor je očitno trajal strah zaradi vojne in strah zaradi morebitnega vrenja v »balkanskem loncu«. Poleti 1991 bi morali zapreti 70 odstotkov hotelskih zmogljivosti in odpustiti 60 odstotkov zaposlenih. In vendar še vedno ne bi poslovali z dobičkom.« Reševanje z odprodajo hotela Po Rogaški je slišati o prodaji hotelov. »To ni skrivnost, vendar ne gre za množino, temveč za ednino. Za en hotel. Hitrejša rešitev težav bi po našem mnenju bila, če bi lahko to breme iz preteklosti ali minulih dveh let razporedili na več let s pomočjo ugodnega kredita. Izračunali smo, da bi nas deset milijonov mark že trdno postavilo na visoke liso «o sanje, ke, prt NOVf^OBA __#r____ VOJAŠKA STANOVANJA LAHKO ODKUPUJEJO LE DELAVCI OBRAMBNEGA MINISTRSTVA IZ DRUGIH REPUBLIK BIVŠE SFRJ JANŠA DISKRIMINIRA SLOVENCE? Ko je v začetku letošnjega leta prišlo do sprostitve nekdanjega In sedanjega vojaškega stanovanjskega fonda, je bilo misliti, da je Janši zmanjkalo denarja. Slednje dobrine pa ima vrli Grosupeljčan najbrž več kot dovolj, saj je dovolil odkup stanovanj le tistim delavcem Ministrstva za obrambo Republike Slovenije, ki so v naše kraje in našo vojsko prišli z one strani Sotle. Teritorialci, s čini ali brez, In ostali uslužbenci - naše dežele listi, ki delajo v ali za Janševo ministrstvo, pa še naprej lahko domujejo le v službenih stanovanjih. Njim nedovoljen odkup stanovanj jih postavlja v diskriminirani položaj - v lastni državi. Iz pisanja, ki ga je stanovanjska komisija obrambnega ministrstva poslala vsem upravam in organom Janši-nega resorja, je mogoče razbrati, da je na redni 17. seji dne 13. 3. 1993 obravnavala problematiko odkupa stanovanj delavcev Ministrstva za obrambo, ki so prestopili v TO in so prišli iz drugih republik bivše SFRJ, kjer so imeli vojaška stanovanja, pišoča pa jim je dodelila službena stanovanja. »Poslanica« z zadnjega aprilskega dne, ki dovoljuje prestoplim častnikom nekdanje JLA po rodu izven Slovenije odkup »njihovih« službenih stanovanj, predvideva do 1. junija tudi oblikovanje seznama le teh. Kot povsod so seveda tudi za tovrstno ugodnost predvidene določene zahteve. Najvažnejši sta vsekakor slovensko državljanstvo in izstop iz JLA po predsednikovem pozivu. Najnovejša pogruntavščina Janšinih ni niti tako čudna. Takšna je le v toliko, ker ni nikjer govora o Slovencih - ne o tistih, ki so med t. I. vojno v Sloveniji iz JLA prestopili v TO, ne o onih, ki so bili že prej zaposleni v predhodnici sedanje slovenske vojske ali so se z njenimi uniformami in s stolčki obrambnega resorja začeli identifici- rati šele po »osvoboditvi«. Ti bodo lahko še naprej živeli le v podeljenih službenih stanovanjih, brez možnosti adaptacije, najemanja namenskega kredita in - odkupa. Na Janšini stanovanjski komisiji lahko opravičujejo svoje dajanje blagoslova kupovanju stanovanj v Sloveniji Neslovencev v slovenskih uniformah, če uporabimo Jelinčičevo terminologijo, s Kučanovimi obljubami v tistih usodnih trenutkih, ko prestopnikom res ni slikal gradov v oblakih, pač pa jim je obljubil status, službo in stanovanja. Pozabljajo pa, da so bili med prestopniki tudi Slovenci, čeprav jih glede na častniško kadrovsko zasedbo v Teritorialni obrambi Republike Slovenije in funkcionarsko v MORS najbrž ni bilo veliko. Ob takšni specifični diskriminaciji Slovencev v lastni državi se ustvarja sovražen odnos do takšnih in drugačnih ičev in skijev, ki so zame- V Janšina stanovanja je zavel južni veter njali uniformo, značaja pa večjih nacionalističnih trenj, najbrž ne. Znotraj teritorial- ki bi lahko imela za posledi-ne obrambe lahko pride do co čiščenje častniških vrst. lil Kar mogoče v končni fazi niti ne bi bilo tako slabo. Franc Furland DRUŽINI IZ LAŠKEGA IN RIMSKIH TOPLIC - ŽRTVI OBRAMBNEGA MINISTRSTVA VRATA UBIJAJO Ko je našemu vrlemu Pavlihi po njegovi lastni neumnosti zgorela koča, so baje ostala cela samo vrata, ki si jih je veseljak privezal na ramena, da ga ne bi, po materinem nasvetu, tepla po petah - tuja. Se pa tudi dandanes dogaja, da zaradi nedoumljivih neumnosti stanovanjske komisije Ministrstva za obrambo RS, ki oblači in vedri z nekdanjim vojaškim stanovanjskim fondom, udarjajo dveri stanovanja, ki ga ogenj k sreči ni niti povohal, njihove zakonite stanovalce. Z obeh strani ključavnice. Stanovanje v Rimskih Toplicah z napako Ko je predlani štiričlanska družina VVimmerjevih iz Laškega ob prvem razpisu za dodelitev kadrovskih stanovanj Janšinega ministrstva kandidirala, ni najbrž nihče od njih niti pomislil, kakšne nevšečnosti jih bodo še doletele. Po tistem, ko je pristojna komisija ocenila, v kakšnih razmerah živijo takrat šestintridesetletni Davor, stotnik prvega razreda, zaposlen kot referent za telekomunikacije v 82. pehotnem polku v Celju, njegova danes 34-letna žena Jasna, letos za šolo goden Vojko in kmalu za vrtec dveletni Saši, jim je bilo dodeljeno štirisobno stanovanje v Rimskih Toplicah. Z eno lepotno napako: bilo je zasedeno. »Nismo se mogli vseliti, ker so bili v njem že vseljeni Prevolškovi. Slednji so stanovanje dobili od JLA, preden je zapustila Slovenijo. Obrambno ministrstvo jih je tožilo. Vedoč, da se takšne stvari počasi rešujejo, otrok pa boleha za bronhitisom, sva z možem dala vlogo za zamenjavo stanovanja. Po več telefonskih kontaktih z gospodom Šuštarjem iz obrambnega ministrstva sem izvedela, da nam je bilo v Celju dodeljeno dvainpolsobno stanovanje na Miklošičevi 1. Ko je letošnjega januarja umrl mož za rakom, sem na ministrstvu po tistem, ko sem povedala tragično spremembo v družini, izvedela, da nam bo komisija dodelila stanovanje z manjšo kvadraturo. Res ne vem, zakaj je to potrebno, saj smo še vedno trije. Če mi ne pripada dvain-pol sobno stanovanje, kaj mi bo potem tisto s štirimi soba- mi v Rimskih, za katerega imam odločbo? Šuštar je dejal, da se nanj nimam kaj jeziti, saj nisem delavec njegovega ministrstva. Bil pa je moj pokojni mož in to petnajst let! Komaj čakam, da se z otrokama preselim iz večkrat poplavljene in dotrajane hiše brez kopalnice v Laškem,« pove Jasna VVimmer, administratorka v celjski bolnišnici. Ne dvomimo, da bo stanovanjski problem VVimmerjevih rešen v njihovo korist. Posebej, ker je bil po urgenci velikega teritorialca Vikija Krajnca prijazen tudi Šuštar, ko je znova napotil komisijo v Jasnino hišo v Laškem. Napaka, ki ni napaka Brez dvoma bodo v stanovanju v Rimskih Toplicah ostali tudi Prevolškovi, saj jim le to pripada, štiričlanska družina osemintridesetletnih zakoncev Petre in Bojana, sedemletnega Tadeja in triletnega Gorazda je dobila štirisobno stanovanje z odločbo stanovanjske komisije 5. armadnega območja z dne 20. septembra 1991. »Ob povečanju družine je šlo za zamenjavo manjšega za večje stanovanje znotraj stanovanjskega bloka po vseh takratnih predpisih. Koncem lanskega maja je (D »AVTO RADIOM ONTAŽA« • p-H FEGEŠ ANDREJ -O O ARCLIN 85 63211 Škofja vas a Telefon: 063/ 772-411 Fax: 063/ 772-411 prišlo iz Ljubljane sporočilo, 1991 nakazovali stanarino na da nisem zaposlen obrambno ministrstvo, so v obrambnem ministrstvu in tam v začetku junija ugotovi-kot takšen nimam pravice do II, da v arhivu sploh nimajo tega stanovanja. Ob tem, da odločbe, na podlagi katere smo že od meseca oktobra smo se preselili,« pripovedu- je Bojan Prevolšek z »izgubljenim« dokumentom v roki. Zadeva se je po tožbi ministrstva za obrambo začela reševati na sodišču, kjer seveda Prevolškovim dobro kaže. Petra, vzgojiteljica v vrtcu, pa kljub temu ne spi: »Smo v strašni situaciji. Čeprav vemo, da smo se vselili po vseh predpisih, se bojimo. Posebej, ker možu očitajo, da ni pravi čas zapustil JLA, kjer je bil zaposlen kot civilna oseba - kot kuhar. Imeli pa so v Rimskih Toplicah do odhoda JLA precej starejših upokojencev, za katere je moral nekdo skrbeti. Zdaj pa mu marsikaj očitajo in nikjer ne dobi službe. Le zakaj?« Napaka je v Ljubljani Odgovora na Petrino vprašanje ni težko poiskati. Po »slavni zmagi« je v Sloveniji zmanjkalo strpnosti. Tako pa se godi tudi z logiko, ki je že od pamtiveka ni bilo v nobeni vojski. V slovenskem obrambnem ministrstvu pa ni očitno ob vsej računalniški tehnologiji niti točnega pregleda nad tem, kaj so prevzeli v upravljanje od bivše vojske. Dober gospodar pa poleg dolžnosti izpolnjevanja starih pogodb, pa naj si jih je podpisal takšen ali drugačen polkovnik, potrebuje tudi znanje. Pa je pamet zgleda Kardeljevo ploščad v Ljubljani kar obšla. In povzročila trpljenje nedolžnih. Anci Solan NOVCi90BA {% PO ODPRTJU PODJETJA KOVINTRADE V BRATISLAVI ROKA SLOVAKOM Minister Peterle in veleposlanik Z. Dragan, minister Kubečka s svojimi sodelavci in okrog dvajset direktorjev slovenskih podjetij se je pred dnevi udeležilo odprtja prvega slovenskega podjetja v Bratislavi na Slovaškem. Kovintrade Bratislava je prvo slovensko podjetje na Slovaškem. Gre za »hčer« Kovintrade, ene največjih slovenskih uvozno izvoznih podjetij, ki je samo lani ustvarilo 170 milijonov mark prometa. Gre za pilotsko podjetje, katerega temelje je Kovintrade v Bratislavi vgrajeval že pred osamosvojitvijo. Strokovnjaki Kovintrade, okrog 70 jih ima delno ali popolno fakultetno izobrazbo, njih povprečna starost pa je okrog 35 let, so vrsto let korak po korak pletli trgovsko mrežo na Češkem in na Slovaškem. Po razdružitvi obeh narodov so v obeh glavnih mestih novih držav ustanovili samostojna podjetja. »Tako s Čehi kot s Slovaki imamo že nekaj let izredno dobre poslovne odnose. Na območju Slovaške predvsem na področju metalurgije, kemije in oskrbe s hrano,« pravi mag. Dušan Zorko, direk- tor Kovintrade. »Gre za poslovne odnose med dvema državama s približno sorodnim gospodarstvom in skoraj istimi težava- spreminja odnos do izvoznikov. Prisotnost gospoda ministra L. Peterleta in našega veleposlanika Z. Dragana s spremstvom in njihova zagotovila, da izvozniki v tujini več ne ostajamo sami, kažejo, da sta naša vlada in država končno spremenili svojo gospodarsko politiko. Izvoz- Mag. Franček Knafelc, direktor Območne gospodarske zbornice Celje: »Prepričan sem, da je to le prva lastovka iz jate, prvo slovensko podjetje od mnogoterih, ki bodo na osnovi dobrih odnosov s Slovaki, šla po poti Kovinotrade. Zadovoljni smo, da sta se odprtja prvega slovenskega podjetja na Slovaškem udeležila tudi gospoda ministra Kubečka in Peterle ter s svojo prisotnostjo potrdila, da obe vladi od tovrstnih gospodarskih stikov mnogo pričakujeta. Ne gre pozabiti, da nas s Slovaki veže sorodnost jezika, da so odnosi med obema narodoma na zgodovinski osnovi in da se Slovaki po osamosvojitvi srečujejo s podobnimi težavami kot mi Slovenci...« mi. Gre za državi, ki sta skoraj na enaki razvojni stopnji in trenutno doživljata velike težave v svoji preobrazbi. Glede na to, da so se odprtja udeležili visoki predstavniki obeh vlad, je moč računati, vsaj pri nas, da se niki smo namreč doslej ostajali osamljeni, država pa v zmotnem prepričanju, kako bodo vsi pritekli k nam, nas darežljivo sprejeli medse in nam brezplačno pomagali ali nas vsaj v nedogled kreditirali. Ne oziraje se na vse težave Kovintrade počasi, korak za korakom stopa naprej, na Slovaško mu sledi že več kot dvajset velikih slovenskih podjetij in proizvajalcev. Če naštejem samo nekaj, denimo Zlatarno, Velano, Cetis, EMO, Comet, Muto, je videti, kako pestro ponudbo ponujamo Slovakom. Ob našem sodelovanju s slovaškim gospodarstvom so se razvili tudi trdnejši odnosi med narodoma. Po drugi strani pa ti odnosi rojevajo nove, tako da se bodo Slovaki že letos najverjetneje udeležili Mednarodnega obrtnega sejma.« Po predstavitvi, odprtja se je udeležilo več kot 70 gospodarstvenikov obeh držav, predstavnikov obeh vlad in Gospodarske zbornice, je slovaški minister za gospodarstvo gospod Kubečka med drugim poudaril, da je sodelovanje med obema gospodarstvoma možno le na takšni osnovi, kot jo ponujajo Slovenci, to je na poštenem medsebojnem sodelovanju in zaupanju. Glede nato, da je Kovintra- saj gre, kot smo že v uvodu de prvo takšno slovensko poudarili, za oranje ledine podjetje na Slovaškem, je v enako mladi državi s pri-odgovornost gospodov M. bližno enako razvojno Videčnika in B. Meršaka ter stopnjo, gospe M. Bendove, ki vodijo novo podjetje, toliko večja, — ez PTUJČANI SO Sl SPET SKOČILI V LASE, TOKRAT ZARADI KOPALIŠČA - ALI SE BO PONOVILA NESLUTENA MEDIJSKA VOJNA, KOT JE BIL TO PRIMER Z GOJO GOJCICI GARAJO, GARAJO Ijivo...« Med pogovorom sta se Gorazdu pridružila še oče in brat, prvi se je nemudoma prelevil v priložnostnega biljeterja, drugi v točaja in nekaj zatem oba v težaka. »V tej vlogi me še niste imeli priložnosti spoznati, mene ni sram delati, Gojčiči garajo, garajo,« nam je pikro navrgel nekdanji prvi mož Perutnine in za nekatere prvi mož skupine, ki je Ptuj desetletja trgala iz provincijske zaspanosti in gospodarske zaostalosti in si, kot kaže, tudi s tem nabirala - sovražnike. —ez Slike: LucaS Strokovnjaki trdijo, da gre vsaj za milijon mark, mladi učitelj tenisa Gorazd Gojčič pa samo odkimava. Neposvečenim namreč ni dano vedeti, koliko so stala dela za ureditev skoraj hektar velike pov ršine, na kateri so že štiri teniška igrišča na prostem in kjer stoji zagotovo največja zasebna pokrita dvorana z dvema igriščema za tenis, trim kabinet, enim stanovanjem, upravnimi prostori, kopalnicami in gostinskim prostorom. To, česa se je lotil Gorazd Gojčič na Ptuju, točneje v Hajdošah, niso bili sposobni vsi državni instrumentariji s propadlim gospodarstvom vred. Zato ni čudno, da je doživel tolikšno medijsko gonjo. Ni čudno zato, ker je sin nekdanjega direktorja Perutnine, zdaj Vutali, ki je iz neznanih razlogov posebej prirasel k srcu stanovskim kolegom. Da je naša praksa daleč od deklariranega, potrjuje tudi razvoj ptujskega podjetništva. Na Ptuju je zdaj že običaj, da vsako pobudo, idejo ali namero javnost sprejme z ognjem in mečem. Največji del zaslug pripada lokalnim novinarjem, ki uspešno kroji- jo javno mnenje. Primer izgradnje zasebne večnamenske športne dvorane z igrišči za tenis na posebej zato z urbanističnim načrtom zakoličenim in rezerviranim prostorom med dravskim kanalom in staro strugo Drave v Hajdošah je šolski primer zgoraj povedanega. Ko so se namreč buldožerji zarili v zaraščeno, še od gradnje dravskega kanala zapuščeno zemljo in se je razvedelo, da se bo nadaljevalo z izgradnjo športno rekreacijskega centra, je bilo vse v redu in prav. Dokler prizadevni dušebrižniki niso izvotkali, da je investitor novega športnega objekta Gorazd Gojčič. Po urbanističnem načrtu gre namreč za nadaljevanje rekreacijskega centra, ki se začenja s toplicami, nadaljuje z igrišči, asfaltnim dirkališčem za gokart in zdaj z igrišči za tenis ter predvidoma še z igriščem za golf, če bo direktorju Topleku uspelo združiti in uglasiti želje Ptujčanov. Zastonj je Gorazd Gojčič dopovedoval in kazal vsa potrebna dovoljenja, načrte in odločbe, že omenjeni zavistneži niso odnehali. K sreči ni odnehal niti on, dvorana stoji, igrišča so tu in na njih rekreacije in športa željni občani. Ob našem obisku smo Gorazda zatekli pri prenašanju opeke v drugo nadstropje, kjer mojstri končujejo z ureditvijo upravnih prostorov. Od igrišč za tenis sta bili ob tej zgodnji popoldanski uri zasedeni šele prvi dve, po številu parkiranih avtomobilov pa je bilo moč sklepati, da bo večina z rekreacijo šele pričela. »Za nami je prvega, najtežjega pol leta, za nami sta dve večji uspeli prireditvi. Za nami je nerazumna gonja, ki k sreči med pametnimi ni imela odmeva. Žal še nisem uspel izoblikovati otroškega vrtca za tenis, niti šole malo starejših, iz katerih bi razvili tekmovalce. Ker gre za finančno izredno zahteven objekt, ki zaradi pomanjkanja denarja kot vidite še ni dokončan, si ne morem privoščiti kakšnega zvenečega imena iz sveta tenisa in biznisa, ki je nujno povezan s tenisom,« razlaga Gorazd, direktor in solastnik tenis centra Goja in Goya Company d. o. o. »To bo druga faza naših naporov, da bi zamisel doživela uresničitev. Glede na lego centra, bližino Maribora, pomen Toplic, kaže, da bo tenis center s spremljajočimi prireditvami vnesel Ptuju nov utrip. Vse drugo je zanemar- STRAN 6 NOVCiSOBA ING. KAMENŠEK: ČE BI NAM BOG POMAGAL, BI SE PO AVTOCESTI V LJUBLJANO LAHKO PELJALI DO LETA 2000 CESTARJI V CESTNI LUKNJI »Še nikoli doslej ni bilo namenjenega tako malo denarja za obnovo asfaltnih površin. Leta 90 je prišlo do prvega hudega padca oziroma zmanjšanja finančnih sredstev, nato je bilo vsako naslednje leto le še slabše, letos pa je denarja za vzdrževanje cest najmanj, zato je tudi stanje na tem področju najbolj zaostreno,« trdi Andrej Kamenšek, direktor Cestnega podjetja v Celju Andrej Kamenšek je že 19 let za krmilom Cestnega podjetja Celje. Podjetja, ki je s svojimi strokovnjaki, tehnološko opremo, kamnolomom in asfaltno bazo navzlic krizi v pripravljenosti za sodelovanje pri izgradnji avtoceste. Glede na to, da že sko- nostna dela, ki jih je vsekakor potrebno dokončati. Eno je tudi na celjskem območju in sicer investicija Tremarje, ki je vredna 400 milijonov tolarjev in z dokončanjem katere bo končno urejen oziroma omogočen normalen promet na relaciji Celje-La- Vendar pa so bile do sedaj vse takšne ponudbe - poznamo ponudbo VValterja VVolfa in podobne - precej neresne. Gostota prometa pri nas ne bo niti v 30 letih zagotavljala vračanje kapitala, ki bi ga tujci vložili v izgradnjo naših avtocest. Zato so vsi dosedanji interesenti hoteli imeti garancijo slovenske vlade, da jim bo krila morebitno razliko. Želijo vlagati kapital brez rizika. V tem primeru je dosti bolj ugodna možnost najetje kredita mednarodne banke za obnovo in razvoj. Živeli smo v zmoti, da se bo s spremembo sistema tuji kapital takoj pričel zlivati k nam, kar pa seveda ne drži. Tujci želijo predvsem zaslužiti in oplemenititi svoj denar. Če za td ne vidijo dovolj privlačnih možnosti, pač ni njihovih vlaganj.« Kdaj vidite realno možnost za avtocesto od Celja do Ljubljane? »še vedno nimamo dokončno rešene lokacijske variante. Obstajajo tri možnosti, kje bi naj avtocesta pote- raj dve desetletji sodeluje pri vseh peripetijah okrog cest na Slovenskem smo ga zaprosili, da pove, kako on vidi razmere slovenskih cestarjev. »Letno bi morali v Sloveniji obnoviti 500 kilometrov magistralnih in regionalnih cest, kar je približno 10 odstotkov vseh slovenskih cest, in seveda nujno potrebne rekonstrukcije in novogradnje. Tako bi bilo na celjskem območju, kjer je približno 10 odstotkov slovenskih cest, potrebno letno obnoviti vsaj 50 kilometrov cest, če bi hoteli ohraniti sedanje cestno omrežje. Na celotnem celjskem območju pa bo letos tako obnovljen kvečjemu 1 sam kilometer cestišča,« pravi ing. Andrej Kamenšek. Kako bi ocenili letošnje razmere na področju gradnje in vzdrževanja cest, je morda celjsko območje na tem področju zapostavljeno? »Ne. Stanje je povsod enako. Tekoče vzdrževanje cest je povsod minimalno, potekajo le nekatera večja pred- lahko izda gradbeno dovoljenje. Po optimistični inačici bi se lahko do leta 2000 že vozili po novi avtocesti. Tri leta bi bila potrebna za ureditev in pridobitev vseh potrebnih dovoljenj, v naslednjih treh letih pa je cesto moč zgraditi.« Pred časom smo slišali številne očitke, da je gradnja cest pri nas vsaj 30 odstotkov dražja kot na zahodu? »To nikakor ni res. Naša cestogradnja je gotovo cenejša kot na zahodu.« Mnogi menijo, da je največja ovira za izgradnjo slovenskih avtocest pomanjkanje politične volje - da vladajoča politika za to enostavno ni zainteresirana? »Ta zadeve že dolgo spremljam in jih tudi dokaj dobro poznam, zato menim, da to ne drži. Vsi želimo dobre ceste, tudi politične stranke. Je pa dejstvo, da je precejšnja ovira tem prizadevanjem neusklajeno delova- ško-Zidani Most, saj sedaj podvoz v Tremarjih ni omogočal pretoka višjih tovornih vozil. Določena nujna dela potekajo tudi v Prekmurju, kjer zaradi vojne na Balkanu poteka močan promet na vzhod. Težava je seveda v denarju. Za obnove ga enostavno ni. Letos bi za kakovostno tekoče vzdrževanje cest, povečanje obsega njihovega investicijskega vzdrževanja ter dosedanjo dinamiko gradnje avtocest, potrebovali 39 milijard tolarjev, za te namene pa je namenjenih le 15 milijard tolarjev. Težava je predvsem v tem, da se je prej denar za ceste zbiral namensko - bencinski dinar, sedaj pa gre ta denar tudi za druge nujne potrebe - tako je pač odločil parlament.« Kje vidite rešitev iz tega položaja? »Predvsem v tujem kapitalu. Naše lastne finančne možnosti nikakor ne zadoščajo za kritje potreb, zato so rešitev tuji krediti ali oddaja koncesij tujcem. Veliko se govori o oddajanju koncesij. kala - predvideni so dve severni varianti in ena južna, ki pa bi šla po najboljši zemlji preko hmeljišč. Najprej se je potrebno odločiti za eno od teh variant, nato se lahko izdajo lokacijska dovoljenja, izdela projekt, odkupijo zemljišča - za to bo potreben še zakon o skrajšanem postopku za vse upravne postopke pri pridobivanju zemljišč in drugih potrebnih dovoljenj in seveda pridobiti sredstva za odkup, potem pa se že nje štirih ministrstev, ki bi tu morala imeti odločilno vlogo. Finančno ministrstvo, ministrstvo za varstvo okolja, ministrstvo za kmetijstvo in prometno ministrstvo bi morala na tem odročju tesno sodelovati. Gradnja cest ni samo zadeva in skrb prometnega ministrstva. Ravno to nesodelovanje teh pomembnih resorjev postavlja zadeve spet na začetek. Finančno ministrstvo bi moralo priskrbeti denar za odkup zemljišč in za gradbena dela, kmetijsko ministrstvo bi moralo oškodovancem ponuditi ustrezna nadomestna zemljišča. V okviru ministrstva za varstvo okolja bi morali tudi ekologi najti mejo v svojih željah in zahtevah. Prometno ministrstvo pa bi moralo obdelati vse predvidene variante in napraviti nujno selekcijo. To je podobno kot v podjetju, če ni dobre organizacije tudi podjetje ne more dobro poslovati. Nekoč smo imeli med 750 zaposlenimi kar 70 ljudi, ki so bili omejeno sposobni za delo, danes smo uspeli znižati to število na dvajset, pa še za te bomo skušali najti ustrezne programe in človeške rešitve v okviru invalidske delavnice. Res je, da smo zaradi nuje tudi mi zmanjšali število zaposlenih na 420.« Kakšna je danes organizacija vašega podjetja? Ustanovili smo dve popolnoma samostojni podjetji - Cestno podjetje Celje in Podjetje za vzdrževanje in varstvo cest. Naš namen pri tej reorganizaciji je predvsem spremeniti odnos do dela. Ljudje morajo začutiti potrebo po spremembi svojega odnosa do dela in njegovega pridobivanja - to nam je v veliki meri tudi uspelo. Tako kljub temu, da smo formalno ločeni v dve podjetji, delujemo kot ena firma.« Sedaj se napoveduje reorganizacija cestnih podjetij skozi novo zakonodajo o ce- stah. Kakšen bo novi model organizacije? »2e šinigojeva vlada je hotela razhajkatl cestarijo in združiti vsa cestna podjetja v enem samem gigantskem podjetju. Skoraj vsaka vlada je imela različne poglede na našo dejavnost, vendar je doslej razum prevladal. Cestna podjetja so od svoje ustanovitve leta 1962 v zelo različnih pogojih dobro skrbela za ceste. Zato je pri razmišljanju o njihovi prihodnji organiziranosti potrebno upoštevati splošno tržno usmeritev. V prihodnje bi bila, po mojem mnenju, najprimernejša oblika dodeljevanje koncesije za redno vzdrževanje cest, ki bi podpirala kontinuiteto te dejavnosti in hkrati zagotavljala njeno cenenost. Takšna rešitev je v primerjavi s togo državno režijsko službo bolj prilagodljiva stalno se spreminjajočim razmeram pri vzdrževanju cest. Cenejša je tudi zaradi obstoječe prostorske razmestitve cestnih podjetij, (kar prinaša tudi nizke transportne stroške) ki so sposobna na svojih območjih opraviti vsa vzdrževalna dela na cestah. Organizacijske spremembe lahko koristijo le, če jim bo izhodišče cesta. Slabo bi bilo, če bi organizacijske možnosti, ki jih nudi predlagani zakon o gospodarskih javnih službah, usmerile razpravo v oblike organiziranosti, v kateri bodo ceste pozabljene. če bi nas podržavili, bi si s tem država nakopala samo velike skrbi.« Janez Vodnar PREMIERA SE BO ZGODILA V PETEK, 21. MAJA, OB 21. URI V KAPELI CELJSKEGA ŠPITALA KRI IN KOŠUTE Damir Zlatar Frey, režiser In koreograf več kot sedemdesetih koreografi) in režij, se z dramo Kri in košute vrača v Celje, kjer je v sedemdesetih letih pričel svojo ustvarjalno gledališko pot. Kri In košute, dramski prvenec s podnaslovom Obračun s Florido Tosco, je pred tremi leti v SNG sam tudi zrežiral. Kapela Spitala, na novo odkrito gledališko prizorišče v Celju, omogoča s svojo enkratno arhitekturo ustvarjalcem predstave ustvarjanje intenzivne dramske napetosti, razpete med poetičnostjo in morbidnostjo. Režiser in dramaturg predstave Kri in košute Dušan Mlakar je stari znanec celjskega gledališkega občinstva, ki je med drugim v Knežjem mestu režiral tudi uspešnico P. Shafferja Amadeus. V vlogi Sofije bo nastopila Ljerka Belak, v vlogi Ester Vesna Jevnikar in v vlogi Lu-ize Jana Šmid. Scenograf predstave je Tomaž Marolt, kostumografka Alenka Bart, dramo je prevedla Marinka Poštrak, lektografsko delo pa je opravil Marijan Pu-šavec. Gre za zgodbo o risu, znotraj katerega so ujete tri ženske: Sofija in Ester Kott ter Luiza - ostarela operna diva, njena hladna aristokratska sestra in Sofijina družab-nica. Ris, ki jih ograjuje od sveta, je predvsem njihov lasten izdelek, ki ga napolnjujejo s svojimi neizpolnjenimi pričakovanji, razočaranji in nesposobnostjo, da bi se so- očile z dejanskim stanjem stvari in zaživele življenje, ki v resnici teče mimo njihovih utvar. Sofijina travma se napaja iz njene propadle pevske kariere, prihajajočih znakov starosti in ljubezenskega razočaranja, kar vse ruši njeno že tako razrahljano identiteto. Problematičen je tudi So-fijin odnos s sestro Ester, ki niha od otroške navezanosti do strupenega sovraštva, ki izhaja iz njune usodne navezanosti na istega moškega. Če se Ester lahko nasladno tolaži s svojo kratkotrajno nosečnostjo, Sofiji preostane samo vsakodnevno besnenje, ki ga s pomočjo dru-žabnice Luize izživlja v isce-niranju prizorov iz Tosce. Vse tri s svojimi igrami onemogočajo razklenitev risa, vse bolj se zapletajo v obtoževanja in fantazije, dokler se drama ne konča z medsebojnim agresivnim uničevanjem, ki mu ne more slediti nič razen tišine, za katero ne vemo, ali se bo sploh kdaj končala, ali je po vsem tem jutro sploh mogoče... Foto Damjan Švare ZA SPOMINSKI PARK TEHARJE SO NAČRTI NARED SPOMIN NA IZBRISANE Teharje pri Celju bodo za vselej ostale v spominu Slovencev kot kraj, kjer sta človeška zloba in sovraštvo dosegla vrhunec z mučenjem in pomorom več tisoč Slovencev, ki so bili bodisi pripadniki bele garde bodisi so le drugače mislili kot takratni revolucionarni zmagovalci. Ta kraj zločina, kjer se je odigralo zadnje dejanje bratomorne vojne, so dolga povojna leta s tonami odpadkov načrtno skrunili in ga poizkušali skriti očem sveta. Sedaj se počasi končno le približuje začetek urejanja spominskega parka Teharje, s čimer naj bi se vsaj simbolično oddolžili žrtvam enoumja, ki niso imele pravice do spomina, niti do križa na grobu I Ureditev spominskega parka Teharje zahteva spremembo in dopolnitev sredje-ročnih prostorskih izvedbenih aktov občine Celje, saj nameravajo pri izdelavi ureditvenega načrta za Park spomina Teharje v celoti upoštevati prvonagrajeni elaborat republiškega arhitekturno - krajinskega natečaja za Park spomina Tehar- je oziroma rešitve Arhitekturnega ateljeja iz Ljubljane. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami Zavoda občine Celje za planiranje in izgradnjo bi pospešili priprave na izvedbo vsaj prve faze predvidenega celotnega ureditvenega območja spominskega parka in s tem dokončno določili ožjo lokacijo. V najkrajšem času je treba pričeti z izdelavo lokacijske dokumentacije. Stroške izdelave idejnega projekta, ki bo služil kot podlaga za izdelavo LD, naj bi po mnenju predlagatelja kril občinski proračun, njegovo izvedbo pa državni proračun, zato pa bi bilo potrebno, da bi IS občine Celje pri republiški vladi sprožil ustrezen zahtevek za financiranje celotne izvedbe. Spričo stanja republiškega proračuna še zdaleč ni jasno, kdaj se bodo lahko lotili celovitega urejanja spominskega parka, saj bo v zadnji fazi vse odvisno od vlade Republike Slovenije, ki za takšne investicije ne kaže kaj dosti posluha. Kakorkoli že, prvi koraki so narejeni. Predvsem je tu prvonagrajeni elaborat Omega, ki predstavlja najbolj ustrezno rešitev oziroma najcelovitejšo ureditev spominskega parka. In kako naj bi spominski park po zamisli avtorjev zgle-dal? Širše območje nekdanjega taborišča zaznamujejo kar tri odlagališča odpadkov. Posebej izpostavljenemu motivu pregrade, ki s svojimi gigantskimi razsežnostmi obvladuje celotni prostor zahodne strani, stoji na vzhod- ni strani naproti obroba deponije komunalnih odpadkov. Oblikovanje zelenih kaskad, ki oklepajo gmoto odlagališča, poudarja čistost umetnega, kultiviranega pej-saža, ki z novo opno odmika območje taborišča od smrti. Ločnica zahodne strani taborišča in odlagališča trdih odpadkov pod pregrado je manj poudarjena in ostaja v sedanjem poteku. Oblikovana je z zeleno zaveso že zasajenega drevoreda cipres, ob katerem poteka pot spomina. Območje odlagališča, pod katerim so grobovi, je sanirano in prekrito s travo - vendar ostaja ločeno od taborišča. Severno obrobje taborišča je nad okolico nekoliko privzdignjeno. Višinsko razliko premaguje zaporedje oze-lelnjenih teras, ki v mehkobo pokrajine zarezujejo ostro mejo taborišča in ga povzdigujejo v oazo trpljenja, ki je sveta in simbolno nedotakljiva. Štiri znamenja določajo pot spomina, ki v velikem lo- ku povezuje posamezna doživetja. Najprej je vstopni portal - kapelica Kristusovih solza. Drugo ob vstopu v najožje območje taborišča so Vrata trpljenja, kapelica Kristusovega bičanja. Osrednji spominski objekt ob poti pa je simbolizirana prispodoba Kristusove trnove krone, venca trpljenja, znamenje smrti in večnosti. Ožji spominski prostor se izteka ob znamenju upanja, kapelici Kristusovega vstajenja in se prevesi v sprehajalno pot k Sv. Ani. Preostanek taborišča je namenoma jasno ločen od znakažene podobe okolice in urejen s preprostimi, lahko razumljivimi simboličnimi motivi. Tla taborišča, sveto območje, so simbolično nedostopna. Sledovi barak zarisujejo vanje velikanske grobove. Na južni strani taborišča, zadržano odmaknjeno, je postavljen spominski objekt, pomnik preteklosti in opomin sedanjosti. Dominantno privzdignjena nad ravnino taborišča je postavljena spo- minska ploščad. Svečano poudarjeni prezbiterij v vseh smereh obvladuje prostor taborišča in širše okolice. Na vogalnih stebrih je visoko nad prezbiterij povzdignjen venec spomina, trnova krona trpljenja in mučeništva. V osi pod spominsko ploščadjo je pod ločnim svodom urejena kripta z zunanjim predprostorom. V njej je vgrajen nagrobnik, ki s spominsko, pietetno razsežnostjo povezuje vse, v okolici raztresene posmrtne ostanke. Ob njem bodo žrtvam vrnjena imena, tu pa bodo tudi posvetilna besedila. V minimalni obseg ureditve, ki še lahko zagotavlja sporočilnost zasnove, je potrebno v prvi fazi urejanja vključiti vsaj ureditev vseh obodnih deponij in severnega roba taborišča, urediti bistvene elemente poti spomina, ki je lahko na začetku tudi brez kapelic, in seveda spominski objekt, ki bi svojo pietetno in simbolično razsežnost izžareval tudi v sedanji situaciji. Janez Vodnar NE GRE LE ZA BABJI LOŽIČ (14) BOJAN IN BUDIMPEŠTA Še preden zaključimo poglavje o budimpeštanski organizaciji OF, se moramo opravičiti bralcem, ker si niso mogli ogledati v prejšnjem nadaljevanju omenjene fotografije s »Srečanja aktivistov OF Prekmurja 2. maja 1943 v Peča-rovcih«. Na to so nas opozorili nekateri še živeči udeleženci. Hkrati moramo popraviti tudi datum srečanja v »Rdeči žabi«. To je bilo 17. julija, ne pa 20. avgusta, 1942 zvečer! Prav je, da ob tej priliki tudi povemo; da so bili akcij za izpustitev iz zaporov uspešno deležni Sida Poerš, Ignac Kranjec-Pajlin in kipar Franc Kuhar; premestitve v židovsko bolnišnico Ivanka Kranjec (žena Miška Kranjca); organiziranih obiskov in pomoči vsi »robijaši« po soboških obsodbah oktobra 1941 - v trdnjavo Vac do jeseni 1942, ko so jih transportirali na vzhodno fronto pobirat mine, kjer so, razen dveh, tudi za večno ostali! K pomembnim dejavnostim budimpeštanske organizacije OF je sodilo tudi strogo konspirativno sodelovanje nekaterih članov s sovjetskim obveščevalcem, sicer Prekmurcem iz Gornjih Petrovec Mirkom Bagarjem - Jušo. Bagarja so Madžari aretirali že 22. julija 1941, ga .maja 1942 v Pečuhu obsodili na štiri leta ječe in transportirali na minska polja vzhodne fronte. Od tu je pobegnil k Sovjetom. Pred tem član Pokrajinskega komiteja SKOJ za Slovenijo, udeleženec Konference KP 1. in 2. junija 1941 v Ljubljani in član ožjega vodstva upora v Prekmurju, sicer študent medicine in vešč jezikov, je bil zanimiv za sovjetsko obveščevalno službo. Po temeljitem šolanju so ga Sovjeti sedemnajstkrat s padali vrgli za hrbet naci-fašističnim združenim vojskam vzhodne fronte, od Finske in nazadnje poleti 1943 nad Madžarsko. Tu je poiskal brata, evangeličanskega pastorja v okolici Bu- dimpešte in preko njega našel zvezo s sovaščanom in sodelavcem iz leta 1941 Francem Mikolo-Mikijem, dipl. ing. fizike. Tega - in seveda še nekaj zanesljivih sodelavcev! - je potreboval za nemoteno delovanje radio oddajnika in sprejemne postaje v pripravah za obkolitev Budimpešte po Rdeči armadi. Še preden je Budimpešto osvobodila, je Juša zadela mina RA in kljub pomoči, ki so zanjo poskrbeli Anica Mi-kola, dipl. ing. Karel Andreč in zdravniki, je rani podlegel. Ob tako razvejani dejavnosti članov budimpeštanske organizacije OF je naravnost smešno čudno, da Bojan, ko naj bi bil 1944. leta v Budim- pešti celo dvakrat, tega ni niti začutil niti zvedel, ampak je »ugotovil.... da v Budimpešti ni nobene skupine OF«. Zakaj? Kratkomalo zato, ker Bojan od aretacij 9. maja 1944 ni bil v Budimpešti, kaj šele z arh. Novakom, niti junija 1944, še najmanj z Ludvikom Roganom! Kajti takrat je bil v posebno zanju pripravljenem skrivališču pri Jošku Brumnu v Murski Soboti, od koder se ni ganil 100 dni! Zapisal sem že, da so v zapore čakovskega gradu med nas privedli, maja 1944, iz Budimpešte dipl. ing. Radota Rakušo, brez lisic in detektivov, ker je bil pod zaščito švicarske ambasade. Gotovo zaradi identifikacije. Od nas ga nihče »ni poznal«, on pa prav gotovo nobenega izmed nas. Kako bi si kdorkoli lahko predstavljal, da se bo Rado ali kdo njegovih sodelavcev po presenetljivem srečanju z nekaterimi znanci v zaporu spet pojavil na javki, ko je bilo očitno, da ga je nekdo izdal?! Ker Bojan ne navaja lokacij za^ »svoja« sestanka v Budimpešti, bi - glede na prejšnje Bojanovo pisanje - lahko bila v gostilni Andreč. Tu pa so poznali tako arh. Novaka kot Ludvika Ro-gana, a tudi lep del budimpe-štanskih Prekmurcev! Nadaljevanje prihodnjič Štefan Kuhar STARI UNIVERZITETNI PROFESOR, MLADI INŽENIR IN NEKAJ MLAJŠIH PODJETNIKOV JE V ZAGORJU PONOVNO ODPRLO OPUŠČENI PREMOGOVNIK PREHIlNS NAMESTO BEEMVEJA Dr. Vladimir Abramovič, starosta rudarstva na Hrvaškem, in inženir Zdravko Mitar ter pravnik Damir Mikuljan so se v hrvaškem Zagorju, v Brodarevcu, lotili ponovnega pre* mogokopa. V Ivancu je pred sedemnajstimi leti tedanja oblast zagorske premogovnike zaprla in spravila ob kruh skoraj tri tisoč rudarjev. Uspeh mladih podjetnikov Dandanašnji, ko tudi na Hrvaškem na desetine najrazličnejših črnoborzijancev ali preprodajalcev čez noč obogati, je navdušenje skupine mladih podjetnikov iz Zagreba skorajda na robu pametnega. Namesto da bi svoje prihranke in dobičke kot drugi vložili v kromirano ali svetlečo pločevino, jahte ali diskače, so se lotili mukotrpnega in nadvse težavnega odpiranja pred sedemnajstimi leti opuščenega broda-revškega premogovnika. Ti mladi možje spominjajo na nevsakdanje murske rudarje, ki so od veržejskega mostu navzdol iz Murinega korita s čolni vlačili - lignit. Izkupiček murskosrediških rudarjev je trenutno podoben tem v Brodaievcu: čez dan ali dva bodo iz zagorskih nedrij spravili šele deseto tono premoga. Vendar je razlika očitna: »murski rudarji«, ki so s kavlji iskali po rečni strugi premogovno žilo, jo cepili in s »huntami«, plitvimi čolni spravljali na breg, jo tam do- končno razcepili in zložili v »klaftre«, so imeli siromašni plen, malo kakovostni lignit. Svojevrstnega rudarjenja so se lotevali vmes, ko jim je kmečko del to dovoljevalo, ko ni bilo visokih voda, v glavnem čez poletje. Iztržek pa jim je predstavljal le postranski zaslužek. Premogovnik v Brodarevcu, ki leži na severovzhodni strani naših Haloz, je danes prvi zasebni rudnik, ki bi naj začel s proizvodnjo po več kot petdesetih letih na Hrvaškem. Dasiravno hrvaška zakonodaja še ne dovoljuje za-sebništva v rudarstvu, so dr. Vladimir Abramovič, upokojeni univerzitetni profesor in mož, ki je pred desetletji pripravil načrte za izkoriščanje prav tega premogovnika, inženir Zdravko Mitar in pravnik Damir Mikuljan v Zagrebu ustanovili podjetje Dolomit, konzalting v rudarstvu, h kateremu se je pozneje pridružil še inženir Velimir Se-ražin. Strah nezaupljivih Zagorcev Ob koncu petdesetih, ko so premogovnik odprli in za- čeli z ekonomskim izkoriščanjem, pa do zaprtja ob znani »naftni krizi«, ki je pozaprla celo vrsto premogovnikov v tedanji Jugoslaviji in svetu, v Sloveniji denimo Pečovnik, Liboje-Zabukovico in ogrozila tudi večje, so v šestnajstih letih premogovništva v Brodarevcu izkopali skoraj tri milijone ton premoga. Gre za visokokalorični lignit, katerega rudno telo sega v debelini več kot štiri metre nekaj sto metrov daleč. V tem je po mnenju omenjenih podjetnikov njihov ekonomski izračun. Izhajajo iz dejstva, daje glavnina rudnega bogastva še nenačeta, zato veljajo sedanji izkopi »raziskovalnemu delu«, da bi ugotovili, koliko je v resnici še premoga in kolikšna je ekonomska vredost naložbe. Že prvi ogledi Zagrebčanov in potikanje ob zapuščenem rudniku so spravili na noge tako Haložane in občinsko vodstvo na Ptuju kot velik del Hrvaškega Zagorja z vodstvi v Ivanjcu, Krapini in Varaždinu. Tamkajšnje prebivalstvo že nekaj let živi v strahu zaradi Slovencev. Slovenci so namreč prvi prišli z nerazumno idejo, da so Haloze eno izmed primernih področij, kjer bi lahko shranjevali radioaktivne in druge nevarne odpadke. Zato so snovalci tega vprašljivega načrta o ponovnem zagonu premogovnika med okoliškim prebivalstvom naleteli na ogorčen odpor. Tega najprej ni bilo razumeti, saj so tamkajšnji premogovniki v najboljših časih zaposlovali skoraj tri tisoč rudarjev. Povrhu ne gre pozabiti, da je ta del Hrvaškega Zagorja med najsiromašnejšimi predeli že itak siromašnega Zagorja. Kakorkoli že, domačini po dolgotrajnih prepričevanjih zdaj več niso proti odprtju premogovnika, čeprav še vedno budno spremljajo dogodke ob novem »oknu«. V resnici sploh ne gre za novo rudniško »okno«, temveč le za očiščeni vhod v bro-dareškem kraku nekdanjih ivanjeckih rudnikov. Posamezni kraki rudniških rovov so namreč pod zemljo segali tudi po osemsto metrov daleč od rudniškega okna. Po nasvetu dr. Abramoviča, ki je kot rudarski strokovnjak spremljal tudi raziskave in izkope v premogovnikih okrog Ivanjca, so se lotili tistega dela opuščenega premogovnika, kjer je premoga največ in kjer je premogovni sloj najdebelejši in najbližje površini. Ne gre namreč zavreči podatka, da ta ista premogovna žila nedaleč od zdajšnjih izkopov sega v enem delu na površje in jo domačini dobro poznajo, ker so se s tamkajšnjim premogom sami oskrbovali in uredili pravi »dnevni kop«. Država nič, bahke pa tudi ne Ekonomski račun mladih podjetnikov in njihovega staroste je neverjetno enostaven. Z začetnim kapitalom pokriti zagonske stroške, s prodajo izkopanega premoga pa financirati razvoj. Po težavah z najemanjem potrebnih prostorov, za bivanje in prehrano ljudi, so naleteli na novo oviro - pomanjkanje rudarjev. Zdaj jih je vseh približno dvajset, s tem, da je direktor tudi prodajalec, ki prepričuje tovarniške sindikate za nakup njihovega premoga. Tona tovrstnega premoga velja danes na Hrvaškem 126 mark, njihov premog pa je za tretjino cenejši. Po drugi strani bi se z domačim lignitom izognili uvozu premoga iz Slovenije in iz nekdanjih bosanskih premogovnikov. S tem so šli pred državo in banke. Država jim je za zdaj zaradi neurejene zakonodaje o rudarstvu sicer dovolila »raziskovalna dela«, denarja pa nima. Banke so pripravljene sodelovati, vendar le s krediti na osnovi trdnih jamstev. Teh, jamstev, pa mladi podjetniki seveda nimajo. Toda tudi na Hrvaškem se najdejo ljudje, ki vidijo še naprej od nosa. Zasebnik, lastnik Ozrenke, se je med prvimi priključil načrtu, za njim je prišel drugi, ki je denar za novi bmw raje vložil v premogovnik, zdaj jih je že skoraj deset, ki verjamejo v ta načrt. Načrti rudarjev iz Broda-revca pa segajo daleč naprej. S prihodom montanista, inženirja Velimirja Seražina, ki je dodobra spoznal rudarsko tehnologijo v Sloveniji, so v premogokop vnesli nov, cenejši način izkopov, starosta pa načrtuje izkoriščanje tamkajšnjega premoga na najsodobnejše načine in delo razširiti na še druge, pred desetletji opuščene hrvaške premogovnike. Znova dokazuje, da je ob vsesplošnem pomanjkanju energentov še kako umestno razmišljati o uplinjanju lignita na ležišču, o uporabi lignitov v kmetijstvu. .. Občinsko vodstvo v Ivanjcu budno spremlja razvoj in delo prvega zasebnega rudnika na Hrvaškem, saj ne gre pozabiti, da jim je skupina mladih podjetnikov v občino pripeljala nekaj deset novih delovnih mest, ne da bi bilo za to treba občini odriniti eno samo paro. Vse več pa je že tudi Zagorcev, ki z oživitvijo premogovnikov vidijo spet nov zaslužek. J. Sever SLAVNA BALKANSKA JASNOVIDKA JE ZAKLJUČILA SVOJO KARIERO PRED SODIŠČEM NEJASNOVIDNA ŽEPARKA Kleo Patro, znano balkansko jasnovidko, so imeli priložnost spoznati mnogi v nekdanji Jugoslaviji, njene napovedi so v Srbiji veljale kot spoštovanja vredne. A najbrž le, dokler je niso v Beogradu razglasili za prevarantko. Da bi bila mera polna, pa še naslednje: njeno pravo ime je Dušan Ilič, rojena je kot moški. Najznamenitejšo balkansko vedeževalko, tako se je sama označevala, so v Beogradu razkrinkali kot tatico. Sojenje lažni jasnovidki je potekalo v teh dneh, a v njeni odsotnosti. Obtožnica je bremenila njo in njenega moža in ju obtoževala kraje 42 631 nemških mark, okradla sta nevropsihiatrinjo Zagorko Stefanovič iz Sabca, grozila sta ji celo z orožjem. Presenečena zdravnica ni mogla dojeti, da je tako znana osebnost sposobna takšnega dejanja, zato jo je skušala nagovoriti, da ji ukradeni denar in nakit vrneta. Ko pa so njene prošnje naletele na gluha ušesa, je sprožila tožbo. Minilo pa je kar deset mesecev, preden je obtožnica našla pot iz sodniških predalov, zato je dr. Zagorka Stefanovič prepričana, da ni šlo za birokratski zastoj, pač pa za Kleo Patrine zveze in poznanstva, s katerimi se je skušala rešiti in se izogniti škandalu. Morda predvsem zato, ker so jo zaskrbeli njeni klienti-paci-enti, ki so redno prihajali na njene jasnovidske terapije v beograjski hotel »Taš«. Dr. Stefanovičeva pripoveduje, da jo je Kleo Patra poklicala tik pred obravnavo in ji ponudila, da bi ji vrnila de- nar, dogovorili sta se, da se še enkrat slišita in dogovorita o podrobnostih. Kar pa se ni zgodilo. Ko je nevropsihia-trinja sklicala v mednarodnem press-centru v Beogradu tiskovno konferenco, jo je Kleo Patra poklicala tik pred začetkom, samozavestna in nesramna, rekoč, naj le posluša svoje lesene advokate in sklicuje tiskovne konference, bo že videla, kdo bo potegnil večje koristi. Zdravnica iz Šabca pa ni edina, ki je zaradi jasnovidke iskala sodniško pomoč. Svoje žepe je želelo zaščititi tudi nekaj njenih strank, ki so tožile, kot same pravijo, največjo balkansko prevarantko. Kleo Patrino pravo ime je Dušan Ilič, ni ženska oziroma je - operiran moški. Največ je ordinirala v Šabcu, priložnost pa so jo imeli spoznati v mnogih delih nekdanje Jugoslavije. Srbsko časopisje je bilo polno njenih fotografij in globokoumnih prerokovanj. Med drugim je »videla«, da Jugoslavija ne bo razpadla, ampak da bo postala konfederacija, do leta 1995 pa se bo pojavil »novi Tito«, ki jo bo ponovno tesno integriral, ta človek naj bi že obstajal. Rada je prenašala svoja jas- rantka, njeno pravo ime je Dušan Ilič, rojena je kot moški novidska sklepanja na znane membno osebnost in kot osebnosti, tako je pred nekaj pravega hrvatskega voditelja leti Franja Tudjmana označi- postavila Stipeta Mesiča, la kot prehodno in nepo- O Slovencih je bila prepriča- na, da vodijo napačno politiko, za kar pa naj bi bil največji krivec Kučan. Kaj bo s svetom do leta 2089 leta? Kleo Patra ugotavlja, da bo železna Lady še dolgo vladala v Veliki Britaniji, da bodo v ZDA odkrili zdravilo proti aidsu, v Franciji pa zdravilo proti raku, Rusi bodo premagali infarkt, avstralski znanstvenik pa bo našel zdravilo proti levkemiji, Japonci ne bodo odkrili nobenega zdravila, pač pa bodo izumili leteči avto. Kleo Patra ne pozabi niti na tiste, ki želijo slišati o seksu: impotence ne bo, seksualna moč moških ne bo ugasnila do osemdesetega leta, ženske pa bodo lahko rojevale tudi pri sedemdesetih. Videla je tudi prihodnje odnose med Srbijo in Hrvaško: hitro se bosta pomirili in se priključili najbogatejšim državam, na obojna tla bo stekla nafta, Slovenci pa bodo kmalu spoznali, da sami pač ne morejo obstati. Dušan Ilič oziroma Kleo Patra pa o svoji usodi modro molči, noče povedati, ali bo šel oziroma šla v zapor. Če se odloči vrniti denar, pa posebnih jasnovidskih sposobnosti najbrž niti ne potrebujemo. PRODAJALNA BAZAR CELJE, STARA CESTA 9 OSTROŽNO TEL.: (063) 36-784 - električne, klasične, akustične, dvanajststrunske in elektroaku-stične kitare EKO, FENIX, KRAMER - synthesizerje HOHNER, CASIO. KAWAI, FUJIHA - klavirje in pianine ASTOR. PETROF. BELARUS - bobne STYX - stojala OUIK LOK za klaviature, kitare, zvočnike, mikrofone saksofone... - strune ROTOSOUND, FENDER za kitare in bas kitare - ojačevalce EKO, ROLER - orglice in blokflavte HOHNER - konektorje in kable in še mnogo drugega Delovni čas: od 10. do 14. ure in od 16. do 18. ure. NEZAKONIT PRENOS LASTNINE NA SKLAD ZA RAZVOJ SPOROČILO ZA JAVNOST Ker se v javnosti, predvsem pa pri naših poslovnih partnerjih, pojavljajo še vedno nejasnosti o razmerah in stanju v našem podjetju TOM d. d. Mirna in so posledica dajanja neresničnih podatkov in neosnovanih izjav s strani za to nepooblaščenih oseb, podajamo naslednje sporočilo: 1. Zakoniti organi upravljanja in vodstvo podjetja TOM d. d. Mirna smo prepričani, da je bila kakršnakoli sprememba statusa družbene lastnine ob podpisu pogodbe o prenosu družbenega kapitala med IMV Holding d. o. o. Novo mesto in Skladom RS za razvoj v oktobru 1992 protizakonita. Ker pogodbe ne poznamo (do danes je nihče od zaposlenih v TOM d. d. še ni imel možnosti videti!), predvidevamo (predvsem pa žal občutimo!) njeno vsebino v tem, da je bil izveden prenos na Sklad RS za razvoj tudi lastnine v TOM d. d. Mirna. Istočasno s prenosom oziroma podpisom pogodbe so bile, predvidevamo (sodeč po univerzalni vsebini pogodb Sklada), izvedene tudi spremembe Statuta delniške družbe TOM (običajna klavzula pogodbe je namreč: »Določbe Statuta Podjetja in ostalih splošnih aktov Podjetja, ki so v nasprotju s to pogodbo, prenehajo veljati z dnem sklenitve te pogodbe.«). Torej je bil v sprejemanju teh sklepov oziroma podpisovanju pogodb v več delih grobo kršen statut podjetja. Ob upoštevanju določil 60. člena veljavnega Statuta d. d. TOM: »Predlog sprememb oz. do-' polnitev Statuta družbe določi upravni odbor, sprejme pa skupščina. Preden določi končni predlog, mora upravni odbor s spremembami oz. dopolnitvami seznaniti delničarje, delavski svet in sindikat, da bi lahko dali pripombe oz. predloge. Rok je 10 dni«, in ob upoštevanju, da nihče v TOM d. d. Mirna ni niti vedel o dogovarjanjih na Skladu o prenosu družbene lastnine na Sklad, kaj še, da bi o tem razpravljal (niti sindikat, niti delavski svet, niti organi upravljanja, niti poslovodstvo), je povsem jasno, da je bil prenos nezakonit, vsi sklepi, povezani s tem, pa nični. 2. Protizakonita, zaradi grobih kršitev določil veljavnega Statuta delniške družbe TOM, je bila tudi izredna seja skupščine d. d. TOM, 11.2.1993, ki jo je »Izvajal« in sprejemal sklepe »za skupš-, čino družbe: Nijaz Smajič«, pravni svetovalec Sklada, s pooblastilom predsedujočega upravnega odbora Adria Caravan d. d. Romana Androjne, dipl. oec. V TO-M-u smo trdno prepričani o protizakonitosti te seje in s tem ničnosti vseh njenih sklepov, kot tudi ničnosti vseh sklepov na tej seji imenovanega (nezakonitega) upravnega odbora d. d. TOM Mirna. 3. Glede na gornje ugotovitve so torej vsi sklepi in ukrepi, ki jih je sprejemal upravni odbor v sestavi: g. Dušan Plut - predsednik, g. Roman Pulko - član, ga. Marija Mihelič - član, nični. Ob teh dogodkih je bila na pobudo SO Trebnje oz. od njenih zborov imenovane po- Vse premoženje takratnega TOZD-a TO Mirna je bilo brezplačno »združeno« v novi večji TOZD ADRIA Novo mesto. V obdobju do leta 1991 se je obrat močno razvijal, vendar ne po zaslugi TOZD ADRIA, temveč izključno na račun dobrih poslovnih rezultatov nat. i. eksterni ravan d. d. Novo mesto, naj se podjetju TOM d. d. omogoči lastninsko preoblikovanje na način, ki bo najbolj ugoden za zaposlene in bivše zaposlene oz. v smislu določil zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij. S takim ustreznim sklepom in realizacijo le-tega bi bila reše- ne, ki ne bi bili v interesu zaposlenih ali zaščite družbene lastnine oz. ki bi lahko povzročali gospodarsko škodo). 6. 4. Zakoniti zastopnik podjetja TOM je skladno s sklepi zakonitih organov upravljanja in skladno z registrskim vpisom na Temeljnem sebne komisije ponovno vzpostavljeno upravljanje podjetja TOM tako, kot je bilo skladno s statutom sprejeto na izredni seji skupščine d. d. TOM dne 8. 7. 1992. Takrat je bila namreč s ciljem zaščititi družbeno lastnino in preprečevati gospodarsko škodo, na pobudo vodstva podjetja in ob podpori organov občine Trebnje ter ob pisnem soglasju edinega delničarja, to je Adria Caravan d.d. Novo mesto, in sindikata ter delavskega sveta TOM d.d. Mirna, izvedena sprememba statuta in s tem sprememba upravljanja. Takrat je bil tudi imenovan enoviti organ upravljanja v sedemčlanski sestavi, in sicer: trije predstavniki Adrie Caravan d. d., dva predstavnika delavcev TOM, direktor podjetja ter predstavnik družbenopolitične skupnosti. 4. V podjetju TOM d. d. smo tudi trdno prepričani o pravnih nepravilnostih, ki izhajajo še iz obdobja samoupravnega združevanja dela in sredstev. Samostojna pravna oseba, TOZD Tovarna opreme Mirna, se je namreč leta 1988 (decembra) združila v TOZD Tovarna prikolic ADRIA Novo mesto in na ta način dobila status obrata. realizaciji obrata (dejavnost obrata izven prikoliške dejavnosti). Očitno je bilo že takrat, še bolj pa danes, da je velik del pozitivnih rezultatov te eksterne realizacije obrata TO Mirna ostajal v Novem mestu oz. se izgubljal v vreči brez dna, kot je že takrat bila ADRIA. Glede na gornje, je povsem logično nasprotovanje vseh zaposlenih v današnjem TOM d. d. Mirna, da bi danes odkupovali s plačilom Adrii (ali Skladu) svoje premoženje oz. lastnino, ki je bila dana v Adrio brezplačno. S tem je tudi logična naša zahteva, da se podjetje TOM lastninsko preoblikuje na način, kot to določa zakon za družbena podjetja (interna razdelitev delnic in notranji odkup v zameno za lastniške certifikate). 5. S ciljem dokazati vse gornje trditve, smo na za tovrstno odločanje pristojna mesta vložili tožbe in zahteve za varstvo pravic podjetja in zaposlenih in zaščito družbene lastnine. Istočasno smo, da bi se izognili nadaljevanju brezsmiselne in dolgotrajne »vojne«, v kateri bo lahko povzročena tudi velika gospodarska škoda, predlagali Skladu RS za razvoj in upravnemu odboru Adrie Ca- PETROL z vami na poti na vsa lastninska vprašanja v TOM-u, podjetje pa bi se zopet lahko v celoti posvetilo svojemu do sedaj uspešnemu poslovanju in razvoju. 6. Do sprejema ustreznega sklepa o lastninskem preoblikovanju in dokončne realizacije le-tega pa do nadaljnjega v podjetju TOM veljajo tile ukrepi oz. zakonito stanje: 6. 1. Enoviti organ upravljanja je skladno s statutom d.d. TOM in spremembo statuta z dne 8. 7. 1992 sedemčlanski upravni odbor v sestavi : - g. Ciril Pungartnik - predstavnik SO Trebnje - predsednik UO - ga. Marija Papež - predstavnik AC d. d. Novo mesto - član UO - g. Anton Kralj - predstavnik AC d. d. Novo mesto - član UO - g. Janez Brine - predstavnik AC d. d. Novo mesto - član UO - ga. Jožica Kolenc - predstavnik TOM d. d. Mirna - član UO - g. Bruno Gričar - predstavnik TOM d. d. Mirna - član UO - g. Janez Dule - direktor TOM d. d. Mirna - član UO 6. 2. Skladu RS za razvoj se je že predlagalo, da je glede na nenormalno stanje v TOM d. d., Sklad RS za razvoj direktno nosilec funkcije skupščine, skladno s statutom družbe. 6.3. Skupščini družbe TOM je že bil dan predlog delavskega sveta, naj se ustrezno dopolni statut, po katerem bo delavski svet poleg že s statutom preje opredeljenih pristojnosti dobil še pravico veta na sklepe skupščine družbe (pravica ustavitve realizacije sklepov skupšči- sodišču v Novem mestu direktor Janez Dule. Poslovanje podjetja vodijo poslovodni, vodilni in vodstveni delavci, kot so bili imenovani skladno s sklepi zakonitega zastopnika podjetja, direktorja družbe. 6. 5. Službi družbenega knjigovodstva (SDK),- enoti v Novem mestu in ekspozituri v Trebnjem se javno predlaga, naj takoj popravi napako, ki jo je storila v petek, 23. 4. 1993, ko je na zahtevo nepooblaščenih oseb spremenila podpisnike žiro računa TOM in jim s tem dala pravico do razpolaganja s sredstvi podjetja TOM, in to osebam, ki nimajo s podjetjem nikakršne povezave. 6. 6. Glede na »blokado« žiro računa podjetja TOM d. d. Mirna, le-to do preklica spremembe podpisnikov s strani SDK posluje preko svojega podjetja v družbeni lastnini TOM - OPREMA d. o. o. Mirna. Za zagotovitev zakonitosti takega poslovanja so bili izpeljani ustrezni postopki in podpisani ustrezni dokumenti s strani za to pooblaščenih oseb. Enako bodo v času trajanja takega stanja s poslovnimi partnerji vodeni ustrezni dogovori in dokumenti. J* 7. Podpisnika pogodbe... to je IMV Holding d. o. o. Novo mesto in Sklad RS za razvoj, javno pozivamo, naj na sedež podjetja TOM d.d. Mirna uradno dostavijo ustrezen dokument, s katerim je bila družbena lastnina v TOM d. d. Mirna zakonito prenesena na Sklad. 8. Glede na vse bolj neurejena finančna razmerja med TOM d. d. Mirna in kupcem Adrio Caravan d. d. Novo mesto (le-ta dolguje že blizu 2 milijona DEM!) in s ciljem nadaljevati proizvodnjo in dobavo izdelkov TOM za Adrio, je TOM na Sklad RS za razvoj in upravni odbor AD d. d. Novo mesto že posredoval predlog za ureditev finančnih razmerij. JANEZ DULC, direktor TOM d. d. Mirna IN Prva zasebna komercialna radijska postaja v Sloveniji RADIO ALFA Poslušate nas lahko vsak dan od 10.-14, in 19.-24. ure 107,8 Mhz NOVCi90BA SLOVENSKA ZOBOZDRAVSTVENA ZBIRKA V KNEŽJEM MESTU PRIREDITVE OB PETDESETI OBLETNICI SMRTI RIHARDA JAKOPIČA ZOBOTREBCI za TO SEM JAZ, UŠESA V Muzeju novejše zgodovine odprta slovenska zobozdrav-stvenazbirka je pokazala nekaj takšnih in drugačnih vrtalnih »kolovratov«, klešč in sploh starih zobozdravstvenihin-strumentov, pripomočkov in opreme, ki delujejo na člove-kaenostavno grozljivo. Posebej, če se ob njih znajde tudi namenu primerno število zobozdravnikov. Sprehod skozi čas, od padarjev v 16. stoletju, preko 18. in 19. stoletja, ko so v našem prostoru že delovali zlasti gostujoči zobozdravniki in nato v čas po letu 1900 z začetki rednega zobozdravstva na vsem slovenskem ozemlju. Šele leta 1920 je bil sprejet zakon o zobotehnikih in zobna tehnika je bila povzdignjena na raven. Krtačke za zobe pa smo vendarle dobili že v drugi polovici sedemnajstega stoletja. Najprej so bile ščetine vdelane v cevko, sedanjo obliko so dobile šele sto let pozneje. Prodajali so jih s praškom za zobe v posebnih šatuljicah. Tudi zobotrebci so bili zelo šik. Seveda samo tisti izdelani iz srebra in zlata za bogate. So pa oboji na drugi strani imeli del, ki je služil čiščenju ušesa! Da si lahko takšne večnamenske stvarce ogledamo v Celju, gre zasluga predvsem primariju dr. Francu Štolfi, ki se je pred dvema letoma zavzel za zavarovanje zobozdravstvene tehniške dediščine. Če bo vse po sreči, bo iz njegovih 2800 predmetov zbirke, ob prispevkih ostalih darovalcev, nastal v Celju osrednji slovenska zobozdravstveni muzej. Najverjetneje v jezo Ljubljančanov. A. S. OSCAR KOKOSCHKA SKICE S POTOVANJ UMETNIK... Včeraj opoldne so v Kultur-no-informativnem centru Križanke v Ljubljani odprli razstavo Rihard Jakopič — To sem jaz, umetnik..., ki je le ena v nizu prireditev, s katerimi želimo Slovenci pol stoletja po umetnikovi smrti ponovno ugledati tik in delo enega največjih slovenskih ustvarjalcev. Narodna galerija in Mestni muzej Ljubljana sta združila svoje strokovne moči in predstavila vsaka svoje strokovne poglede na umetnika. Mestni muzej Ljubljana od leta 1986 naprej skrbno ureja umetnikovo ogromno likovno zapuščino, Narodna galerija pa od konca osemdesetih let dokumentira umetnostno gradivo Republike Slovenije in vrste drugih državnih ustanov. Med njimi je zajeten delež Jakopičevih slik, ki vselej znova v gledalcu vzbujajo občudovanje. Izkazalo se je tudi, da je v Jakopičevi družini ostalo marsikaj takega, kar na novo osvetljuje Jakopičevo delo in osebnost, in v dokumentih marsikaj takega, zaradi česar je moč podvomiti v dosedanje datacije in nekatera uveljavljena, že kar samoumevna stališča. Strokovnjaki in poznavalci njegovega dela so uvideli, kako dragoceno bi bilo vedenje o Jakopiču ■pjfc . .. . - ■ ■ '- : ponovno preveriti z gradivi in umetninami, ki so šele sedaj dostopne javnosti. Pol stoletja od njegove smrti je gotovo čas, ko velja na novo premisliti sprejemanje in razumevanje Jakopiča kot slikarja in zgodovinske osebnosti. Novo, še neznano in nevi-deno odpira obetavne možnosti novih raziskav. Problematiko so razdelili na štiri vsebinske sklope: Jakopič kot slikar, Jakopičeva šola, Jakopičev paviljon in Jakopičeva zapuščina. Razstava je razdeljena na dva dela. V Kulturno-informacijskem centru Križanke Mestnega muzeja Ljubljana je predstavljen kulturno-zgodovin-ski oris Jakopičeve osebnosti, v Narodni galeriji pa je na ogled štirideset oljnih podob, katerih večina se v javnosti pojavi le ob posebnih priložnostih. V prihodnjih dneh pripravljajo še dve okrogli mizi. 18. maja bo okrogla miza z naslovom Jakopičev paviljon, 7. junija pa razgovor o Jakopičevi zapuščini. Vsekakor bo tako za poznavalce kot ljubitelje umetnikovega slikarstva zanimivo predavanje dr. Tomaža Brejca, ki bo v Narodni galeriji 19. maja ob I8. uri spregovoril o Rihardu Jakopiču in njegovem mestu v evropskem slikarstvu. ŠPANSKE STENE PRETEZAK ZA ODER y/ mesecu maju in še do 6. junija je v Cankarjevem domu Ljubljani na ogled imenitna razstava, ki jo je pripravil inkarjev dom v sodelovanju z Muzejem Rupertinum iz Jzburga. V prikazu, ki so ga naslovili Skice s potovanj, se do ljubitelji likovne umetnosti srečali z grafičnim mojstr-rom Oscarja Kokoschke. Likovno razstavišče Domžale tokrat gosti mladega oblikovalca Petra Lovrina, ki je s svojimi za naš prostor svežimi idejami razširil možnosti dekoracije prostora, a s svojimi umetniško obdelanimi paravani ali španskimi stenami ponuja tudi in predvsem funkcionalnost. Umetnik, sicer rojen leta 1965 v Ljubljani, razstavlja že od leta 1990, s svojimi razstavami pa predvsem dokazuje, da se da togost ali uniformnost prostora z majhnimi posegi razbiti in tako ustvariti ambient. Razstava bo na ogled do 21. 5. 1993. KRALJ UMIRA V CELJU Mladi umetniki, študentje zagrebški in ljubljanske Akademije za gledališko umetnost, so prvič v koprodukciji pripravili manj znano delo E. Ionesca Kralj umira. S poetično tragikomedijo o minljivosti življenja se bodo predstavili v SLG Celje v soboto, 15. 5. ot? 19.30. V predstavi, ki jo je režiral Matjaž Latin, igrajo Aljoša Ternovšek, Tina Gorenjak, Alenka Tetičkovič, Simon Šerbinek, Ksenija Jus in Justin Javk. Vabljeni! Operni zvezdnik Luciano Pavarotti je najavil nastop na humanitarnem koncertu, namenjenem lačnim otrokom, vendar ga je njegov zdravnik opozoril, da je še vedno pretežak, da bi nastopal. Gurman Pavarotti je bil pred mesecem in pol na operaciji desnega kolena, ker so ligamenti popustili pod bremenom tenorjeve prevelike teže. Sedeminpetdesetletni zvezdnik je trenutno na strogi dieti, a njegova telesna teža je še vedno nad stopetdesetimi kilogrami. 12, maja STRAN 12 13. STRAN 12. maja N0V/S90BA RESJE ■ ■ - da še vedno velja stara resnica »volk dlako menja, narave nikoli«. Policisti še vedno radi retepajo državljane, kot so nekoč to radi počeli miličniki. Posebno radovljiški. - da so se Srbi že zdavnaj pripravljali za boj proti modrim čeladam. V taktiki in strategiji oboroženih sil SFRJ je bil namreč morebitni sovražnek označen kot »plavi«. Tudi teritorialci označujejo na topografskih kartah slovenskega nasprotnika z modro barvo... — da je biti policist v Sloveniji vedno bolj nevaren poklic. Takšni so tudi policaji. - da smo tudi letos praznovali 1. maj - praznik dela. Brezposelni praznujejo 365 dni na leto. - da so tolarski kovanci lepi. Vsaj nekaj, ko že niso nič vredni. - da imamo Slovenci že dva kralja - Borisa in Antona. Če bo dobil nazaj dvorec Brdo, se nam obeta še tretji - Aleksander. - da je bila aprilska inflacija samo enoodstotna. Napaka v računalnikul - da bodo v Trbovljah prvič po četrt stoletja zamenjali kondenzatorske cevi. Baje so votle. Kot občinsko vodstvo. - da Je slovenska vlada sprejela Plan zdravstvenega varstva do leta 2000, ki ima za cilj zmanjševanje prezgodnje umrljivosti. Za sedem let. - da so slovenski borci končno postali člani Svetovne veteranske organizacije. Najbrž zato, ker so streljali v svetovni vojni. - da so Jelka Kacina pred politiko zanimala predvsem zračna vozila. Po pristanku na trdnih tleh pa so mu začele rojiti po glavi prikolice - Adria Caravan. slovenj gradeč UKV 97.2 IN 88,9 MHz STEREO In ao se veliki poreiencl Miklavževih volitev spravili opraviti svoje letno srečanje v konjlikl kulturni dom. Odločili so se namreč poleg letnega pregleda sprejeti tudi programske usmeritve In dodelati statut stranke, ki naj bi v svoji notranji politiki zagovarjala predvsem parlamentarno demokracijo, v nasprotju z vsako predsedniško ali vladno avtoritarnostjo. Igor Bavčarje s strankarskega predsedniškega piedestala ocenil, da demokrati ob Peterletovem padcu ne bi smeli vztrajati v vladni koaliciji. Pred volitvami so namenili premalo pozornosti Drnovškovemu povezovanju s SKD. Nič čudnega, saj ao baje člani DS večinoma premožni In poklicno uspešni državljani, ki se politike večkrat lotevajo premalo zagnano. BI se lahko reklo, prej bolj ljubiteljsko. Po Bavčarju Je sedanja vladna koalicija svojevrstna prevara, ki pomeni porazdelitev političnih fevdov. Najbrž predvsem zato, ker se v njej ni znašel sam, česar pa seveda ni povedal. Je pa priznal, da so se zmotili v večini predvolilnih predvidevanj In kot takšni zagrešili vrsto napak. Poleg tega se stranka ni nikoli finančno osamosvojila, k skromnemu volilnemu Izidu pa naj bi baje prispeval tudi monopolni položaj ključnih medijev. Opozicijski položaj demokratov Je tako edina možnost za Jasno profiliranje političnih stališč In priložnosti, da stranka temeljito premisli o svojih prihodnjih političnih korakih. Dimitrij Rupel Je po svoje razložil zamisel demokratične alternative vladni koaliciji, kot nekakšnega sintetičnega bitja dr. Frankenate-Ina. Liberalno - socialno demokratična alternativa, v kateri bi bili poleg demokratov vključeni še socialdemokrati, zeleni In socialisti, bi zasedla prostor na sredini, zavzemala pa bi se, še za nikoli slišano - pravno državo. Podobnega mnenja Je bil v pismu, ki ga Je poslal v Slovenske Konjice, tudi konference v živo neudele-ženi. Bučar. Je pa France napisal tudi, da ao v Sloveniji ostale nedotaknjene tudi vse družbene strukture starega režima. Tone Peršak Je videl drugi, neviden sistem dejanske oblasti, ki ga predstavlja stara SDV oziroma Udba. Ker smo po njegovem priča Intenzivne obnove metod sistema Izpred leta 1090, naj bi bilo demokratom nujno boriti se za pravni sistem Slovenije, vračanje zaupanja v državo In rehabilitacijo poštenosti. Spremembam statuta anke, ki ao usmerjene tdvsem k večji notranji mokratlzacljl stranke, ki dstvo obvezujejo večjega delovanja z občinskimi ort, pa se konec koncev iko za četrto podpredsed-iko mesto stranke zahvali II Jelko Kacin. LETNA KONFERENCA PORAŽENCEV DEMOKRATI NA SREDO NI RES ■ ■ ■ - da počasi plavamo iz krize. Po podatkih VIS-a bomo iz krize izplavali takrat, ko bodo predsedniku slovenske vlade Janezu Drnovšku ponovno pričeli poganjati lasje na glavi. - da so asfaltne ceste slabše od betonskih. So pa po mnenju svetnika dr. Franceta Vodopivca ekološko bolj vprašljive. - da je dr. Miha Brejc direktor igralniškega holdinga. Bi pa najbrž rad bil na čelu državne ustanove z izredno čvrstim Inšpektorskim delom na vrhu. - da volk ob zamenjavi dlake spremeni tudi značaj. Res pa je, da v policiji in vojski hitreje menjajo uniforme kot rastejo dlake. - da slovenska vojska ni slovenska. Če odštejemo poveljevalni kader, seveda. - da je dr. France Bučar nezanesljiv. Bi pa se mu v njegovih letih lahko pripetilo, da bi izgubil ključe od sefa in bi bili tajni dokumenti zopet - izgubljeni. - da so bile Miklavževe volitve nesmiselne. TakšnaJe le volitna zakonodaja, ki je omogočila Žarku Preglju skupščinski stolček, čeprav v svoji volilni enoti ni dobil niti treh odstotkov glasov. — da je Vika Potočnik feministka. Je pa res, da je ženska in to konkretna, ki ne prenese Toplerjevega moškega napredanja in nočnega sanjarjenja. - da bo po reviziji postopkov po 40.členu manj Slovencev. Skrčilo bo se le število slovenskih državljanov. BREZ DLAKE NA f JEZIKU MuneMMi Kabw imisr 9S9Vmhz^ A. S. MUZIKA JE BIZNIS Hja, je že tako, da se bomo morali počasi privaditi tudi na to, da velja tista o slastnih sosedovih jabolkah tudi za roc-kovske glasbenike. Že veliko skupin, še posebej alternativnih je namreč srečo iskalo na tujih vrtovih, ker je domač premajhen. Stanovski kolegi so jim nemalokrat očitali povzpetništvo, bleferstvo ali pa celo dejanje veleizdaje naroda, čeprav je vse skupaj vleklo korenine le iz najbolj domače temnozelene zavisti. Nemara bodo pikre pripombe tokrat šle na račun mariborskega FRONT ROC-K-a, točneje Dušana Hedla, ki je po uspešni realizaciji underground kompila-cije »No Border Jam«, na kateri so se poleg slovenskih predstavili tudi avstrijski bendi, navezal stike še z nemško kon-klavo sorodnih zanesenjakov. Seveda ne gre za povzpetništvo ali, bognedaj, izda- V tem času so igrali zelo domiselno zmešnjavo popevk, funka, punka in jazza, ki so jo zabeležili tudi na dveh ploščah, odlični »Ni življenja brez ljubezni« (Dokumentarna, 1983, verjetno prvi neodvisni LP pri nas) in »Pot v raj« (Heli-don, 1988). Leta 1985 so kot nadgradnjo te skupine ustanovili tri frakcije in sicer: SILVER BARACUDAS, DEL MASOHI-STICS in DEMOLITION GROUP. Prav slednja je s povsem novim in svežim ter predvsem glasnim pristopom povzročila največje zanimanje med kritiki in občinstvom, kar pravzaprav sploh ne preseneča, saj je bila poleg ostalih dveh studijskih projektov ena izmed najbolj osupljivih osvežitev na takratni jugoslovanski alternativni sceni. S svojevrstno spojino elektrobeata, metala in funka so leta 1987 nastopili na Barcelona Bienalu, takoj zatem podpisali pogodbo z italijansko založbo CRUISIN7HIARA, za katero so posneli tudi dve plošči, LP »Mizerika« in EP »Miracle«. Pred kratkim so DEMO- Demolition Group promovirajo novi al bum jo, temveč za tisto obiko dobrodošle samopomoči, o kateri smo v tej rubriki že velikokrat govorili. Tako je po mini turneji treh nemških bendov v Sloveniji napočil tudi trenutek, ko se računi poplačajo. Tako sta se v beli svet podali dve skupini, Hedlovi CZD in Pridigarji. V odmorih med petimi koncerti v začetku maja, sta benda naredila studijske posnetke, ki bodo izšli na kompilacijskem CD. Front Rockovci so obiskali Duseldorf, Grevebroich, Me-erbusch, Disburg in Koln. Hvalevredno dejanje, ki mu lahko zamerimo le to, da se jim na turneji niso priključili še kakšni lt’s Not For Šale, sicer ena izmed najboljših vzhodnoslovenskih zasedb tega trenutka. Kljub temu pa ostaja ta projekt eden izmed resnejših predlogov za lestvico »Samopomoč leta 1993«. Upajmo, da bo ta primer vzpodbudil še koga v vedno bolj živahni sceni slovenskega podzemnega rocka. V KONCERTI V petek, 14. maja bo v KUD France Prešeren v Ljubljani koncert cerkljanske zasedbe DEMOLITION GROUP. Člani skupine sodelujejo že od leta 1982, ko so ustanovili legendarne GASTRBAJTERS. LITION GROUP po petih mesecih tehtnega dela dokončali novi album, ki bo v tem tednu izšel na kasetnem in CD formatu pri založbi KIF KIF. Posneli so ga v istoimenskem ljubljanskem studiu, imenuje pa se »Bad Gag 2«. Na njem bo moč najti kar za 70 minut glasbe, med osemnajstimi posnetki pa se nahaja tudi skladba s prvega albuma Gastrbajtrsov. Za to potezo so se člani skupine odločili predvsem zaradi desetletnice izida njihovega prvega albuma. Kot gostje so na albumu sodelovali še Mitja Vrhovnik - Smrekar, MC Brane in Uroš Srpčič, bobnar HC zasedbe Polska Malca, ki bo z Demolition Group nastopil tudi v živo. Poleg koncerta bo v KUD F.P. predstavitev knjige pevca Gorana Šalamona in otvoritev razstave slik saksofonista Jožeta Pegama. Demolition Group bodo promocijo svojega novega albuma okronali še z pregovorno šmarnico in koncerti v Novi Gorici (21.5.), Kopru (25.5.), Mariboru (28.5.) in turnejo po Italiji in Avstriji. V petek, 14.5. bodo v celjskem Barflyu nastopili zagrebški fun-punkerji HLADNO PIVO. Če po padcu komunizma še niste postali pravi kristjani, imate možnost spre-obrnenja na koncertu ameriško nizozemske »Christian - Rock« skupine NO LONGER MUSIČ. Člani skupine so že našli svojo pot bo Jezusa m pozivajo vas, ua jo poiščete še vi. Brez heca, fantje mislijo resno. 24. maja bodo v Ljubljani nastopili guruji industrijske godbe EINSTURZEN-DE NEUBAUTEN. Skupina, ki je v svojem dolgoletnem delovanju dosegla status ene izmed najboljših svetovnih alternativnih zasedb nasploh, in ki je z zadnjim albumom »Tabula Rasa« znova dokazala izjemno ustvarjalno moč in inovativnost se je našemu občinstvu predstavila že pred leti. Tokrat bomo lahko legendarne berlinčane videli v njihovem najzrelejšem obdobju doslej. Koncert, ki ga ne gre zamuditi. NOVICE THE MISSION se bodo po dvoletnem premoru zopet podali v temačne vrtince gotske godbe. V avgustu naj bi predvidoma izšel novi album, ki zaenkrat še nosi delovni naziv, »Dog Lover«. Wayne Hus- sey, vodja benda, je v zasedbo rekrutiral kar tri nove člane. FUGAZI bodo 7. junija izdali novi album pri založbi Dischord. Imenuje se »In On The Killtaker«, na njem pa se nahaja dvanajst posnetkov. FRANK BLACK je sicer Charles Francis in je bivši frontman skupine The Pixies, ki je že pred časom izdal uspešni solistični prvenec z istoimenskim naslovom, kar seveda ne bi bilo kaj posebno novega (glej lestve!), če se ne bi ljubljanska agencija Dallas odločila izdati njegov album še pri nas. Gre za prvo sodelovanje med Dallasom in angleško založbo 4AD, ki naj bi kmalu obrodilo še nekaj plodov. Za začetek lahko omenimo nekaj imen: COCTEAU TVVINS, DEAD CAN DANCE, THIS MORTAL COIL, PIXIES, BIRTHDAV PARTV in BELLY. TREND Oponašati bebasti smeh iz serije »Be-avis & Butthead«. LESTVE Velika Britanija (MM) - neodvisni singli 1. HOLE - Beautiful Son 2. FRANK BLACK - Hang On To Your Ego 3. SUB SUB feat MELANIE VVILLIAMS - Ain t No Love 4. BACK TO THE PLANET ~ Teenage Turtlea 5. FRONT 242 - Rellgion 6. BELLV — Gepetto 7. CAPPELA ~ U Got 2 Know 8. MEGA CITY FOUR - Iron Sky 9. SUEDE - Animal Nitrate 10. SEBADOH - Soul And Fire Velika Britanija (MM) - neodvisni albumi 1. SUGAR - Beaster 2. SUEDE ~ Suede 3. OZRiC TENTACLES - Jurastlc Shift 4. TRUMAN S WATER ~ Spasm Smash t Black 7. PAVEMENT - VVesting 8. BELLV - Star 9. THAT PETROL EMOTtON - Fireproof 10. DEPECHE MODE - Songs Of Faith And Devotion ZDA (Biliboard) - albumi 1. V/A - The Bodyguard 2. K£NNY G ~ Breathtess 3. SPIN DOCTORS - Pocket Fuli Of Kryp-tonite 4. ERIČ CLAPTON ~ Unplugged 5. SNOW -12 Inches Of Snow 6. DR DRE - The Chronic 7. SILK - Lose Controi 8. STING - Ten Summoner s Tales 9. SADE- Love Deluxe 10. DEPECHE MODE - Songs Of Faith And Devotion Slovenija - Ultrazvočne erozije radia 1. THERAPV? - Screamager 2. SPIN DOCTORS - Two Princes 3. BUTTHOLE SURFERS - Who Was In My Room Last Night 4. RAGE AGAINST THE MACHINE — Bul-let In The Head 5. FRANK BLACK - Hang On To Your Ego 6. MIDNIGHT OIL - Truganini 7. LIVING COLOUR - Auslander 8. SUEDE - Animal Nitrate 9. DEPECHE MODE - VValklng In My Shoes 10. PANTERA - Walk MOVA4 DOBA W-: NEW AGE DOTIK RESNICE Vsa tisočletna prizadevanja človeka, da bi odkril odgovor na uganko obstoja, je pravzaprav moč strniti v eno samo, nadvse preprosto, pa vendar ključno »vpraianje vseh vpraianj« KDO SEM JAZ? Vse ostale odgovore doumemo skozi odgovor na to ključno vpraianje. Vsi tradicionalni sistemi duhovnega razvoja pravzaprav temeljijo na metodah, s pomočjo katerih naj bi človek dosegel končno spoznanje (doživetje) sebe in s tem doumel skrivnost stvarstva, Boga... To končno spoznanje je torej edini cilj, ki je skupen vsem metodam samouresničevanja, pa najsi ga le te priznavajo in se ga zavedajo, ali pa ne. Stanju, ki sledi temu končnemu spoznanju (v kolikor slednje preide v permanentno trajanje) pravijo eni nirvana, drugi satori, tretji razsvetljenje, večna ekstaza... Gre za celostno, absolutno in dokončno spoznanje, doživetje oziroma transcendira-nje (ne zgolj za intelektualni uvid, emocionalno doživetje ali. kakršnokoli drugo parcialno spoznanje), ki v trenutku briše vse dvome, izniči vse filozofske in razumske špekulacije in konstrukte in vzpostavi enost človeka z Bogom, na nedoumljiv na- čin se spojita subjekt In objekt ... Vse to (in še mnogo več!») je poleg realiziranih jogijev, mojstrov zena, prosvetljenih gnostikov in velikih Učiteljev človeštva vedel tudi Američan Charles Berner, genij v pravem pomenu besede. Doumel je, da bi se dalo najbolj prodorne metode »rušenja duhovnih vsebin« (iskanje odgovorov na vprašanja, na katera se ne da odgovoriti - zenovski kaoni) združiti z meditacijo in komunikacijo, vse skupaj pa začiniti z obilno dozo energije, ki se sprošča pri tovrstnih mentalnih procesih. Rojena je bila najbolj direktna in najbolj učinkovita metoda z edinim ciljem, opisanim v uvodu tega članka: INTENZIV DIREKTNE IZKUŠNJE RESNICE! In v čem je finta? Predvsem v dokazanem dejstvu, da je moč razsvetljenje oziroma direktno izkušnjo resnice doživeti v pičlih treh dnehl Žlvorad Mlhajlovlč - Slavinski, patriarh cerkve Ste dojeli pomen pravkar povedanega? Če ste, se vam morajo začeti ježiti lasje ali pa vas bo spreletela rahla groza. Tri dni. Tri dni za stvar, za katero jogiji potrebujejo leta in desetletja, tan-triki morda nekaj manj časa, vsekakor pa gre v vseh primerih za dolgotrajno duhovno in telesno garaštvo v pravem pomenu te besede. Pa ne gre za sprenevedanje, prodajanje poceni štosa, niti ne za čarovnijo. Gre preprosto za tehniko, ki je genialna ravno zato, ker je nadvse enostavna, skozi dosledno izvajanje pa ustvari polje možnosti oziroma idealne pogoje, v katerih LAHKO pride do razsvetljenja. Empirično dokazane številke brez sence dvoma govore, da razsvetljenje pride pri deset do trideset odstotkih vseh udeležencev. Razsvetljenje pa ni nekaj, kar bi bilo potrebno posebej dokazovati: ko se zgodi, briše vse dvoma; najmanj potrebe po kakršnemkoli dokazovanju pa čuti tisti, ki se je razsvetlil. On ve. Tehnika sama pa je samomorilska. V treh dneh se zvrsti okoli trideset meditacij s komunikacijami (vsaka traja štirideset minut!), individualne meditacije, meditacija med delom in spanjem itd. Ni za bolnike, niti ne rešuje ’ . konkretnih duševnih stisk, še Ufi najmanj pa zdravi. Gre za Bele gnostične tehniko z enim samim ciljem: razsvetljenje. Za ta cilj mora biti udeleženec pripravljen dati vse (dobesedno), z resnico se ne da pogajati. Same tehnike podrobno ne bom opisoval. Njen opis z vsemi potrebnimi opozorili je več kot izvrstno podan v knjigi znanega psihologa in ezoterika Ž. M. Slavinskega: SUSRETI SA ISTINOM. Avtor navedenega dela se je sam udeležil Intenziva pri Charlesu Bernerju in prinesel tehniko v naše kraje. Je osrednja metoda v Beli gnostični cerkvi, po zaslugi redkih samostojnih Mojstrov pa se izvaja tudi onkraj meja delovanja Gnostikov. In med tem branjem ste se gotovo tudi vprašali, kdo pravzaprav lahko doživi razsvetljenje. Odgovor je nadvse premočrten: vsakdo. Lahko ga doživi vsakdo, pa ga vendarle vsi ne bomo doživeli. Gre namreč za milost v pravem pomenu besede: če se zgodi, se zgodi, če ne, pa ne. Na nas je le, da ustvarimo vse pogoje, ki so nujni, da so razsvetljenstva pride in te lahko ustvarimo vsi. Vsak človek je latentni Buda. če vas o vsem skupaj zanima kaj več, me lahko ob dopoldnevih pokličete na številko Društva VAM: 063/ 27-516 In bržkone vam bom znal odgovoriti ali pa vsaj posredovati možnosti za primeren odgovor. Bodite Svetloba) Danijel Bedrač Piše Franci Horvat Sončni zahod na Matterhornu Po dobrih dvajsetih minutah že malce zasedeni pričenjamo sestopati. Koča, ki je pod nami, je še daleč. Traja zopet nekaj časa, da vsa stvar steče, kot je treba, le žeja je vse hujša. Na nekaj mestih je skala krušljiva in previdnost ni odveč. Za vsakim stolpom se pojavi nov, ki ga je treba obplezati, nekje se je treba tudi spustiti ob vrvi. Strmina pa ni takšna, kot je na italijanskem grebenu. Možici, ki bi pričali o pravilnosti poti, pa so dokaj redki. Nekajkrat malce zaidemo oziroma ubiramo svoje »bližnjice«. Zaradi izredne čistosti zraka je vidljivost enkratna in približa objekte. Takšna optična prevara se dogaja tudi z našo Homlijevo kočo, ki se nam kar noče približati. Nimam volje do fotografiranja, samo čakam kočo in pijačo, ki je v njej. Okoli pete popoldan pa nas gora le izpusti. Pred kočo je precej ljudi, ki počivajo, jedo in PIJEJO. Prvo, kar storimo, je, da zavijemo do točilnice v koči. Prej mi uspe le odložit opremo in nahrbtnik. Kupim liter in pol negazirane hladne mineralne vode. Toda prvi požirek je kot nož, ki ti reže po grlu. Zaradi dehidracije se je grlo popolnoma osušilo. Naslednji požirki so bolj previdni, tudi bolj pogosti. Kočno se grlo le toliko navlaži, da lahko pijem normalno. Mislim, da več kot deset minut ne traja, da pospravimo liter in pol. Zaradi zasedenosti v tej koči se preselimo v sosednjo. Tam pojemo nekaj malega, toda popijemo ogromno tekočine. Za spanje dobimo še popust na alpinistični žig, ki velja za leto 1990. O kakšni utrujenosti ali zaspanosti pa sedaj ni govora, kljub temu da smo bili na poti polnih 34 ur. šele ob desetih zvečer se spravim na skupna ležišča za 16 frankov. Spanec kar nekako ne pride in ne pride. Zaradi precejšnje utrujenosti Blaža tlači mora. Kliče me, naj bi nadaljevali po grebenu, nekajkrat celo vstane. Ko tako razmišljam, to ni nič čudnega pri njegovih letih. Zopet štejem Robanove in ne vem še katere ovce, toda spanca ni. Misli mi vse preveč uhajajo drugam. Gore, ljudje v gorah in o pomenu življenja. Gore so mi resnično nek smisel življenja, prav tako kakor fotografiranje. To opravljam z veseljem, ker mi krepi duha in me osrečuje. V gorah sem kot doma ali med zelo dobrimi prijatelji, kjer ti ni potrebno nositi maske. Tvoj način izražanja je preprost in enostaven, ni se potrebno bati, da bi se osmešil ali osramotil. Gore te vzamejo takšnega, kakršen si in prav toliko ti vračajo, kot si ti pripravljen vlagati vanje. Ljudje so precej bolj občutljivi kot gore. Nikoli ti ne odpustijo, če jih deliš še s kakšno drugo ljubeznijo. Običajno zahtevajo primat, le redki to zmorejo uskladiti. Seveda tu gre za dve ločeni ljubezni, za obe pa se bojiš, da jih izgubiš. Zavedam se, da tudi njim ni lahko, toda v meni je preveč nemirne krvi, ki bi me pustila pri miru v kakšnem temačnem kotu. Vem, da bo zopet prišel čas, ko si bom oprtal nahrbtnik in šel pogledat, kaj se skriva za obzorjem. Iz sna me zbudi pogovor na sosednjem pogradu. Pričenjajo se prižigati čelne svetilke. Ura je dve, kandidati za Matterhorn s svojimi vodniki že vstajajo. Ko je prvi naval mimo, sledi naslednji. Vse to se dogaja, dokler ne ostanemo sami. Kako prijetno se je obrniti in še malce zadremati. Okoli sedme se tudi mi spravimo pokonci. Pojemo preostalo hrano, ki pa jo je ostalo le še za vzorec, in se odpravimo pred kočo. Zaradi sinočnega podora serakov v vzhodni steni Matterhorna se je malce razvnela debata o vrnitvi v Cervino. Odločimo se, da gremo po predvideni poti s cmokom v grlu. Rizik je precejšen, upam le, da je čez noč kaj zmrznilo. Na razbolele rame si oprtamo nahrbtnike, ki so še težji kot včeraj, le žeja je danes precej manjša. Spustimo se na ledenik, ki ga izmenoma pokriva kamenje. Zaradi izredno trdega ledu, kljub stopinjam, si moramo na dokaj izpostavljenem mestu navezati dereze. Nevarno mesto prečkamo posamezno. Srce čutim nekje v grlu, diham pa le na »ŠKRGE«, da ne bi sprostil ogromne ledene sklade. Ledeni kosi dosežejo velikost televizorja in ti dajo misliti. Ko sem čez nevarno mesto, s strahom gledam, kje sta ostala prijatelja. Končno tudi ona srečno prečita do mene. Na varnem mestu se navežemo in nadaljujemo po ledeniku proti sedlu, ki je na grebenu Furgg. Razpoke so male, zato mi koncentracija pade. Malo pod grebenom zaslišim grmenje pri jasnem nebu. Najprej pomislim na helikopter, toda ko pogledam v vzhodno steno Matterhorna, mi je vse jasno. Opazim tisočmetrski kamniti plaz, ki se vleče od RAME pa do serakov. Ti so nam grozili še pred petnajstimi minutami. Kakšna skala pa prav gotovo pade tudi na našo pot. Z Božotom se samo spogle- dava, najini besedi ostaneta v grlu. Svarilo ali opomin ali pa nekaj tretjega. Kako grdo bi se lahko usoda poigrala z nami prav na koncu. Na sedlu si malce spočijemo in krenemo proti Cervini. Nekaj časa po moreni, nekaj časa po snegu. Zavoj sem, zavoj tja, telemark in noga v razpoki. Palice tokrat dobro služijo svojemu namenu. Spuščanje je pravi užitek, vode je prav tako v izobilju. Božo pravi, da če je voda tekla čez devet kamnov, je že dovolj botaga z minerali in ostalimi snovmi. Tu si polnimo naše izsušene »mehove«, da je veselje. Le želodec ostaja prazen in protestira. Še pajek je dal obrt »dol« in zapustil naše sestradane prebavne organe. Malce pred Cervino še posnetek »Osvajalcev nekoristnega sveta«, za stara leta, če mi bodo prišla nasproti? Gledam »nedeljske« turiste, ki se sončijo in namakajo noge v ledeniškem potoku. Ženski čevlji z visokimi petami, ki leže v travi, me presenetijo in začudijo obenem. Kako različna so pota ljudi. Ko tako zamazani, neobriti in nepočesani z velikimi nahrbtniki korakamo mimo, nas nekateri gledajo s prezirljivim posmehom. Kaj ni lepšega kot pripeljati se na dva tisoč metrov do potoka, si ohladiti vročo glavo in preznojene noge? Če slučajno nimaš s sabo kakšne specialitete, pa v hotel. Zvečer pa v kakšno diskoteko. Prijateljem in znancem pa »bili smo pod samim Matterhornom«, ali še bolje, »le vreme nam je preprečilo, da bi opravili še z njim«. Uf, kako grde misli so me obšle, ko sem gledal te ljudi. Zavijemo v mesto proti trgovini s sadjem. Ker je trgo- vina zaprta, lahko skozi izložbeno okno le opazujemo lepo razvrščene breskve, hruške, banane in še kaj. S suhimi usti se odpravimo naprej proti taboru. Zadnje metre kar nekako spremenim v minute, ki so mi še potrebne. Še deset, še pet, še tri minute in bom lahko odložil to mrcino, ki mi reže ramena. Končno olajšujoč vzdih in nahrbtnik pade pred šotor. Sosedje v taboru nas z zanimanjem opazujejo. Nek italijanski par, ki nam je pazil šotor, nam pride čestitat in povprašat o poti. Prešine me občutek toplote, radosti, sedaj po dnevu in pol, kar smo bili na vrhu. Zopet sledi pijača, jedača in seveda počitek. Proti večeru še obisk v mestu, nakup spominkov in klic domov. Naslednji dan kar pozno vstanemo, saj ni potrebno na hrib. Okoli osme podremo šotor in se odpeljemo. Božo nas počasti s čudovitimi sendviči s kraško panceto. Takšna sla po jedi me prevzame, da bi jih pospravil cel ducat. Vožnja do LAGO Dl GARDE se kar vleče, saj v Milanu kaže termostat 40 stopinj. Kakšno olajšanje pa je, ko začofotamo v božanski vodi jezera, še dobro, da je voda zaradi zemlje, ki je na tleh, precej kalna. Namakamo se kot fižol, ki ga namočiš pred kuhanjem. Ker se nam oglasijo želodci, pospravimo napolitanke, ki jih zalivamo z bistro studenčnico izpod Matterhorna. Z zanimanjem opazujem dame, ki se osvežujejo samo z brizganjem vode iz podobnih posod, kot jo mi uporabljamo za rože. Ko je najhujši naval vročine mimo, nadaljujemo z vožnjo. Na carini ni problemov, le dvakrat se še ustavimo, da napolnimo rezervoarje, svoje in od avta. V Ljubljani, pri Božotovi sestri, vrnemo del lednega orodja. Doma smo nekaj čez deveto in nas čaka hladna pijača, mene pa kasneje velika posoda paradižnikove solate. Na tehtnici ugotovim, da moj kilažni primanjkljaj znaša osem kilogramov. Zopet je za mano uresničena želja, ki jo je že zamenjala nova. Čas, ki ga človek preživi, je tako kratek, da mi bo zmanjkalo časa za vse želje. Ko bi se mi uresničila še kakšna velika?! Konec Moja soplezalca pri kopanju v jezeru Lago dl Garda NOVf 190BA LEPOTICE, KI POSOJAJO TELESA ZNANIM IGRALKAM, SO LE NJIHOVE »PLASTIČNE OPERACIJE« ZA ENKRATNO UPORABO SINDIKAT DVOJNIC ■ ' Tife. J JFfff 1 E ''i*?!.- IP f| K’ l§ I# t*. j S" "'"'l Ihš Shawn Lusader je zaradi neresničnih hvalospevov Anne Archer z najbolj znanimi dvojnicami, ki posojajo telesa znanim igralkam, v Hollywoodu osnovala sindikat Naveličane anonimnosti in nizkih honorarjev so ženske, ki posojajo telesa vodilnim igralkam, spregovorile: fatalno privlačna v erotičnih prizorih je bila Shawn Lusader, mišice v »Terminatorju 2« niso pripadale Lindi Hamilton, pač pa Ellyn Dawn Humohrys, Kirn Basinger pa je določene dele telesa posodilo kar pet lepotic... Ob promoviranju filma »Body Of Evidece« je Anne Archer v pogovorih za tisk poudarjala, da se ji tudi pri štiridesetih ni treba ničesar sramovati, saj je bilo njeno telo v erotičnih prizorih zelo privlačno. Izjavila je, da jo veseli, da je lahko ženska sijajnega videza tudi po štiridesetem letu. Njene vrstnice, ki so jo takrat poslušale, so ji gotovo zavidale, eno izmed gledalk pa je izjava igralke, ki je zablestela z vlogo v »Fatalni privlačnosti«, precej razbesnela in naslednji dan je dala izjavo za tisk. »Ne preseneča me njeno prepričanje, da je videti sijajna v erotičnih prizorih - saj so namesto njenega uporabili moje telo,« je izjavila Shawn Lusader, ki je skupaj s petindvajsetimi kolegicami, najbolj znanimi dvojnicami, osnovala sindikat. »Izplačujejo nam neznatne honorarje, sto dolarjev za dan snemanja, medtem ko zvezde, ki jim posojamo telesa, žanjejo milijone in slavo. Konec koncev pa od nas pričakujejo, da o svojih uslugah še molčimo,« ogorčeno izjavlja Lusaderova, dvaintridesetletna učiteljica gimnastike. Že nekaj let v Hollywoodu ni skrivnost, da se velike zvezde redkokdaj slačijo pred kamerami, največkrat z obrazložitvijo, da jim je neprijetno pred številno ekipo. Pogosteje, kot si mislimo, se magični obrazi filmskih heroin ne skladajo s privlačnimi telesi, dolge vitke noge, čvrste prsi in lepe zadnjice jim posojajo dvojnice. Potem ko se je s filmom »Pretty VVoman« proslavila Julia Roberts, so razkrili skrivnost, da je telo v mini krilu in visokih lakiranih škornjih pripadalo Shelley Michelle, modelu, ki so ga najeli za sto dolarjev dnevno. Linda Hamilton, ki je s svojo dobro razvito postavo v »Terminatorju 2« izzvala občudovanje tako moških kot žensk, se je hvalila, da je šest mesecev vadila ravnanju z orožjem in se pod nadzorom trenerja ukvarjala z body-buil-dingom. Nihče iz filmske ekipe, tudi Linda ne, pa ni demantiral mišičaste Ellyn Dawn Humphrys, ko je povedala, da je Hamiltonovi posodila skladno oblikovana ramena in roke. Filmski tehniki in monterji so se odlično izpopolnili v spajanju obraza glavne junakinje z izposojenimi deli telesa, tako da lahko le izkušeno oko strokovnjaka opazi prevaro. Shavvn Lusader se je pred sedmimi leti preselila s Floride v Los Angeles, upala je, da bo postala velika zvezda. Pričela je s posojanjem telesa bolj znanim filmskim kolegicam in verjela, da jo bo to početje pripeljalo do večjih vlog, kar pa se do danes še ni zgodilo. V filmu »Body Of Evidence« je zaslužila 800 dolarjev in že na začetku vedela, da njenega imena v odjavni špici ne bo. Molčati je že znala, kot kaže, pa je prej druge igralke niso izzivale: »Anne Archer ne napadam, a če bi bilo obratno, se sama ne bi upala hvaliti s privlačnim telesom, ki ne bi bilo moje. Dvojnice smo na nek način njihove »plastične operacije« za enkratno uporabo. V prihodnje bo naš sindikat zahteval višje plače, ime ob koncu filma in vsaj delček profita glede na gledanost filma.« Vendar pa bo tovrstni sindikat v mestu, kjer mrgoli privlačnih teles, katerih lastnice bodo manj spraševale ali zahtevale, težko dosegel zadane cilje. Producenti so prepričani, da bi imenovanje dvojnic v filmskih špicah popolnoma demistificiralo sek-sipilnost hollywoodskih igralk, na drugi strani pa nekateri menijo, da bi z odkrivanjem dvojnic pristrigli peruti visokih honorarjev znanim igralkam. Nekatere igralke, sicer zelo redke, pa odkrito priznavajo, da so v posameznih prizorih imele dvojnice. Tako je Linda Blair že leta 1973 objavila, da ji je telo v »Egzorci-stu« posodila Eileen Dietz, ki pa je namesto slave in denarja prejela le vznemirljive telefonske pozive besnih gledalcev. Ob koncu filma »Smrt ji dobro pristaja« sta omenjeni Caterine Bell kot dvojnica Isabelle Rossellini in Donna Baltron kot dvojnica Meryl Streep. Večinoma pa holly-vvoodske zvezdnice vztrajajo, da njihove dvojnice ostajajo skrite in anonimne. Pred tremi leti je Shelley Michelle razkrila, da je bilo telo v »Pretty VVoman« njeno, takrat je filmski studio njeno izjavo najprej demantiral in pretil celo s tožbo. Kaj hitro pa so producenti priznali, da je Shelley res posodila Juliji Roberts telo v nekaterih prizorih. Najverjetneje so ji s tem priznanjem nameravali znižati ceno, saj danes ne snema filma za manj kot sedem milijonov dolarjev. Kaj pa je z razkritjem pridobila Shelley Michelle, ki je telo posojala tudi Catherini Oxenberg in Kirn Basinger? Ostaja najbolj iskana dvojnica v Hollywoodu, dodelili so ji tudi že manjše vloge, podpisala je pogodbo o snemanju plošče, »Playboy« pa ji je pripomogel, da so njeno zanosno telo z imenom in priimkom videli številni bralci. Morda se bo kaj podobnega zgodilo tudi z Amy Rochelle, ki je v novi filmski uspešnici »Indecent Proposal« v postelji nadomeščala Demi Moore. Razjarjena Demi je demantirala vest, da je intenzivno telovadila za posteljne prizore, da bi bila videti »fit«, iz studia pa še niso dali nobene izjave. »Če ne razkrijemo, v katerem filmu smo se pojavile in namesto koga, smo obsojene na anonimnost, nihče ne bo vedel, da obstajamo, vse pa bi rade dosegle eno - postale igralke,« izjavlja Amy Rochelle. PUBERTETA POD NADZOROM Chelsey Clinton preživlja obdobje pubertete pred očmi vsega sveta in v tem niti najmanj ne uživa. Trinajstletna hči ameriškega predsednika je nesrečna zaradi aparata v zobeh, ki je še posebej opazen pod lučmi reflektorjev (kjer pa so Clintonovi, tam so reflektorji). Deklica je žalostna tudi zaradi ločitve od svojih prijateljev, ki jih je s selitvijo v VVashington morala zapustiti. Starša sta jo vpisala v zasebno šolo, in četudi lahko v Belo hišo povabi, kogarkoli želi, je večkrat osamljena. Oče in mati zanjo nimata dovolj časa, skupaj večerjajo, pogovarjajo pa se največ o politiki. Najbolj jo žalostijo krute šale medijev na račun njenega aparata za zobe, mladostniške debelosti in nespretnosti. Tolaži se lahko s tem, da tudi Hillary v mladosti ni bila lepotica. PREDOLGO ZATIŠJE Tina Turner se ponovno odpravlja na turnejo - ker potrebuje denar! Zvezdnica je vest sporočila po štiriletnem oddihu, potem ko je izjavila, da ne namerava več nastopati na koncertih. Dvainpetdesetletna »babica rock n rolla«, ki je v zadnjih šestih letih prodala več kot trideset milijonov plošč, pojasnjuje: »Nedolgo tega me je poklical moj računovodja in me obvestil, da sem predolgo počivala. Napočil je čas, da izboljšam stanje na svojem bančnem računu.« NOVfi90BA ■ VASSER ARAFAT NEŽEN LJUBIMEC Vasserju Arafatu, voditelju organizacije za osvoboditev Palestine, je triinšestdeset let, njegovi ženi Souhi pa le devetindvajset, on musliman, ona je bila pravoslavne vere, vendar je zaradi ljubezni sprejela islam. »Stari«, kot Arafata imenujejo v družini, se je izognil številnim atentatom, po štiridesetletnem samevanju ga je osvojilo simpatično plavolaso dekle, rojeno v Jeruzalemu. Družinske vezi Souhe Arafat segajo v pravoslavno družino v Jeruzalem, odraščala pa je v Ramallahu in Naplo-useju na zasedenih območjih. Študirala je književnost in tuje jezike na univerzi v Parizu, za katerega meni, da je najlepše mesto na svetu, pravi, da je eden izmed simbolov svobode in človekove pravice. V njem so našli zatočišče mnogi preganjani voditelji in Pariz jih je sprejel z odprtimi rokami. Vasser Arafat in Souha sta se prvič srečala v letu 1984, v Ammanu, ko je bilo njej dvajset let. Njena mati si je želela spoznati palestinskega voditelja, ki je predstavljal vsej družini nekakšen idol in simbol pravičnosti. Za tem sta se Yaser in Souha večkrat srečala v Tunisu in ob neki priložnosti jo je Vasser povabil, da bi z njim sodelovala. Tri leta je bila njegova svetovalka za gospodarstvo in v tem obdobju se je med njima razvilo prijateljstvo, ki se je kaj hitro spremenilo v ljubezensko razmerje. Potem sta čakala na primerno priložnost, da bi Objavila svojo zvezo, vendar so bili radovedni novinarji hitrejši in javnost je izvedela novico. Diskretne poroke, ki je bila pred letom dni po muslimanski tradiciji v Tunisu, so se udeležili le trije ali štirje ljudje, niti Souhinih staršev ni bilo. Čeprav islamski zakon ženski dovoli, da ohrani lastno vero, je Souha iz ljubezni do moža sprejela islam. Arafat je ugleden politik, in kot je v navadi, je žena tista, ki mora slediti možu. Sicer pa je bila Souha pripadnica gr-ško-pravoslavne vere, ki je najštevilnejša med palestinskimi kristjani. Poroka z muslimanom zanjo ni bila problematična, ker ni v Palestini nobenih razlik med muslimani in kristjani, njihovo bratstvo ima globoke korenine, ki segajo daleč v preteklost. Poleg tega pa Arafat ni prvi muslimanski voditelj, ki se je poročil s kristjanko. Za neki časopis je Souha izjavila, da sta z Vasserjem dokaj nenavadna zakonca. Vsak dan menjata hišo in zjutraj mlada žena ne ve, kje bo spala zvečer. Pakira svoje kovčke in se skuša spomniti, v kateri hiši je pustila svoje osebne stvari. Ne bi rada živela v palači, ker bi tako izgubila občutek stvarnosti, zato največ časa preživlja v Tunisu, kjer ima majhno hišo. Ne moti je, ker živi v Arafatovi senci. Koliko se srečujeta, je odvisno od njegovih obveznosti. Če je odsoten dalj časa, potem preživita ves teden skupaj, včasih se srečata ob kakšni uradni priložnosti, v hiši prijateljev ali pa ponoči v Arafatovem uradu. Čeprav Souha nikoli ne ve, kdaj bo videla svojega moža, je zadovoljna s takšnim življenjem. Prepričana je, da čakanje, spremembe in selitve iz enega v drugi kraj prinašajo njunemu razmerju očarljivost. Meni, da si par, ki je ves čas skupaj, na koncu nima več kaj povedati. In kaj je Souhi najbolj všeč Souha in Vasser Arafat pri Arafatu? Do žensk je zelo vljuden, nežen, odkrit in skromen. Souha pravi, da ima vse kakovosti, da bi bil všeč neki ženski, razlika v letih ni pomembna. Z Arafatom je vse zanimivo. V prostem času Souha rada bere knjige, ki jih ji pošiljajo starši iz Pariza. Rada POGLED, KI ZALEDENI KRI DEMON V OCEN ima sodobne francoske pisatelje in znane arabske avtorje, kot je Naghib Mahfuz. Tudi Arafat mnogo bere, spi največ pet ur. Zna si vzeti čas tudi za razvedrilo, je velik ljubitelj risank, rad ima šport, veliko se ukvarja z joggin-gom in je izredno dober ša-hist. Souho je naučil zaupanja v Boga, saj ima sam veliko vero, ki mu pomaga premagati težave. Palestina je v mirovnem procesu in Arafat vodi legiti- men boj 'za svoje ljudstvo. Edino področje, na katerem Souha nima vpliva na svojega moža, ki se že štirideset let bojuje ta priznanje palestinske države, je politika. Skupen sen Souhe in Vas-serja Arafata je, da se vrneta v Palestino in molita v Jeruzalemu. Za mnoge Palestince so nacionalne vrednote na prvem mestu. Dokler ne bosta imela svoje države, ne moreta misliti na prihodnost, kasneje pa bo dovolj prostora še za druge sanje, tudi za otroke. Vukica Vlajič DOVOLJ Na natečaju za najbolj demonske oči Velike Britanije je zmagal finančni minister Norman Lamont, njegov pogled si je priboril tudi tretjo pozicijo najbolj hladnih oči na svetu - takoj za strašljivima pogledoma Dracule in kanibala Hannibala Lecterja oziroma Anthonyja Hopkinsa. Oči so biseri na obrazu, iz- natečaju za najbolj demon- vor naših duš, ali pa, kot pravi Lorca, oči so zenica srca. Nekateri imajo tople, globoke, sanjave, drugi zapeljive, ske britanske oči izbrali par nežnih sivih oči, ki pripadajo finančnemu ministru Normanu Lamontu, in jih proglasili 0 PRETEKLOSTI 'M \ ' M Jack Nicholson: Pogled morilca, ki zaledeni kri, v zasebnem življenju je veliki osvajalec ženskih src Norman Lamont: Grozljiv pogled ministra, v katerem vidijo Angleži predvsem davčne dajatve sona pod satansko oblikovanimi obrvmi v »Batmanu« niso mogli primerjati z efektom ledenika gospoda minffetra - tako trdijo bralci tabloida. Med ženskami si je s prezirljivim in ubijajočim pogledom in priborila prvo mesto Kaj tako strašnega pravzaprav vidijo Angleži pod raz-mrščenimi črnimi obrvmi Normana Lamonta? Davke najbrž! V zenicah Margharet Thatcher pa jekleno nepopustljivost. Če razmislimo, lahko ugotovimo, da tovrst- tretji prodorne in polne magnetizma. Oči so radarji, s katerimi iščemo drug drugega, pomenijo komunikacijo, ogledalo zdravja, razpoloženja. Z njimi se opravičujete, prikupite, s pogledom pa lahko tudi ubijate in mučite. V Veliki Britaniji so bralci tabloida »Daily Mirror« na za hladne, brezčutne in zastrašujoče. Ob njegovem pogledu zastane dah, njegove oči naj bi bile največji utripajoči horror Velike Britanije, še več, Lamontov pogled je tretji najstrašnejši na svetu, prekosil je Draculo in kanibala Lecterja, tudi diaboličnega žmrkanja Jacka Nichol- Margaret Thatcher: Jeklene oči odločne dame, ki ve, kaj hoče _______________■ 1 Anthony Hopkins: Pogled Lecterja, v drugačni vlogi genjčka ljudožerca v vlogi Hannibala bi bile to oči nedolžnega ja- Madonna, ki daje po mnenju Angležev, ne samo z očmi, pač pa tudi s svojim telesom in pojavo vtis hudobne ženske, čarovnice pač. Njenim očem sledijo drobne oči pod obritimi obrvmi, ki pripadajo Anjelici Houston, Morticiji v »Adams Family«, ne gre pa zanemariti tudi velike dame jeklenega pogleda Margharet Thatcher. ne reakcije precej razjedajo mnenje, da so oči ogledalo duše. Res je, da so zrcalo, pa vndar le v tolikšni meri, kot so zrcala subjektivnih projekcij, ki jih mi doživljamo in ocenjujemo. Oči Anthonyja Hopkinsa bi bile najtoplejše v vlogi Jezusa na križu, La-montove pa bi nemudoma postale najdobročudnejše - če bi ukinil davke. flHr ' i$£: nTMMH Ameriška igralka Robin Givens je besna zaradi novinarjev ker je tudi pet let po ločitvi od Mikea Tysona ne pustijo pri miru. Givensnva nn Ameriki in C.,rnni n,____ i.__ miru. Givensova po Ameriki in Evropi promovira film »Boomerang«, v katerem igra z Eddyjem Murphyjem. Odkar je Tyson zaradi posilstva na prestajanju zaporne kazni, so njene fotografije ponovno preplavile tisk, seveda v povezavi z njenim nekdanjim soprogom, novinarji pa jo nenehoma sprašujejo o njegovem obnašanju in nagnjenostih v času njunega zakona. »Ce bi bil dober, se ne bi ločila. Sedaj pa dovolj o Tysonu,« odločno sporoča Robin. STOPITE BLIŽE, SLOVENSKI VOJAKI DELFINI POMAGAJO OTROKOM PRI GOVORNIH OVIRAH FUPPER ZDRAVI Deane-Paul Anderson |e bil triletnik, ko je 1988 v mestnem živalskem vrtu v Oklahomi prvič videl delfina. Takoj je poskušal preplezati ograjo, ki ga Je ločila od bazena. Mati ga je skušala zadržati, a sinov zanos jo je od tega odvrnil. Deane-Paul se je rodil z Dovvnovim sindromom in navkljub neskočno dolgim uram prišepetavanja ni spregovoril niti besede. Tako se je mati Canrhy v naslednjih počitnicah s sinom in dvema hčerkama odpeljala na Florido na »terapijo z delfini« v Dolphin Reasearch Center. Ure in ure sta mati in sin drsela po vodi s Santini, samico iz vrste okrogloglavih delfinov, ki živijo v Atlantiku. Nekega dne pa, ko je Santini fantiču prinesla sliko avtomobila, je Dean-Paul spregovoril: »Ca... ca... car (avto). S pomočjo osmih delfinov so raziskovalci leta 1988 v DRC pomagali mnogim otrokom, nesposobnim za premagovanje govornih ovir, pri več kot stotih pa so se ukvarjali z različnimi problemi, vse od cerebralne paralize do poškodovanih živcev. DRC je eden izmed štirih centrov, ki imajo dovoljenje, da v njih lahko ljudje plavajo z delfini. DRC in še druga dva centra uporabljajo delfine v terapiji motenih otrok. »Naš namen je odpreti vrata in pričeti z učnim procesom,« pravi David E. Nathan-son, profesor za izobraževalno psihologijo na International University na Floridi, ki v centru vodi terapevtski program. Nathanson spodbuja otroke, kot je Deane-Paul, naj odprejo vrata, ker jih bodo delfini nagradili s poljubi in bodo lahko z njimi zaplavali po bazenu. Ključ je motivacija Raziskovalci pravijo, da postajajo zgodbe, kot je ta o Deane-Paulu, vse bolj pogoste. Danes razigran, šest let star deček zna že mnogo povedati, uči se tudi pravopis. Kako je plavanje s Santini, Beejem in drugimi delfini pomagalo Deanu-Paulu iz njegovega notranjega sveta? Preprosto; otrokova želja o igri z nežnimi sesalci je tako velika, da pri tem prenašajo zahtevnejšo terapijo od tiste v klasičnem okolju. Razburjenje in razpoloženje, verjame Nathanson, pomagata otrokom, da se osredotočijo na učenje. »Gre za motivacijo,« pravi. V zadnji študiji, ki je bila objavljena v reviji Clinical in Abnormal Psyhology, je Nathanson ugotovil, da se je skupina šestih duševno motenih otrok s pomočjo delfinov učila desetkrat hitreje kot v razredu. Te številke pa Nathanso-nove kritike ne zadovoljujejo preveč. Terapevti z delfini si morajo nakopičiti dovolj dokazov, da bodo lahko prepričali svoje kolege o tem, da je plavanje s Flipperjem bolj učinkovito od tradicionalnih terapij, kot so igraje iger, posnemanje in vaje- Nihče ne zanika tega, da lahko sesalci pomagajo otrokom z mentalnimi in emocionalnimi težavami. Potrjujejo pa, da so kužki cenejši in varnejši. »Nekatere zgodbe o delfinih se zdijo neverjetne,« pravi Andrevv Rovvan, direktor Tufts University Centra for Animals and Public Policy. Še vedno pa čaka na obsežnejše študije, ki ga bodo prepričale, da so takšne terapije res vredne pove- čanih izdatkov. Tudi Aron Katcher, profesor psihiatrije na univerzi v Pensilvaniji, ki raziskuje terapije z živalmi že štirinajst let, se strinja: »Iste rezultate lahko dosežemo veliko ceneje, kajti ničesar ni dražje, kot je terapija z delfini, kjer je za dvajset minut potrebno odšteti kar 200 dolarjev.« Razlika med kužki in delfini pa je v tem, izjavlja Nathanson v svoji knjigi, da delfini svojim pacientom dajejo »znatno moč in potencial pri prenosu učenja«. Rovvan in drugi, ki prav tako ugovarjajo uporabi divjih živali v korist človeka, še posebej delfinov, ki so po stopnji inteligence takoj za človekom. Ric 0’Barry, bivši trener delfinov za televizijsko oddajo »Flipper«, je prepričan, da te terapevtske programe pišejo zato, da z njimi povečujejo naklade. V treh terapevtskih centrih trenutno uporabljajo dvajset delfinov za izvajanje svojih programov, njihovo število pa se bo zagotovo še povečalo, kakor hitro bodo terapijo ocenili kot uspešno. To pa se bo moralo kaj hitro zgoditi. Dovoljenje centrom, kjer uporabljajo delfine, poteče v mesecu juniju. National Marine Service Center, ki izdaja takšna dovoljenja, pravi, da jim jih bodo podaljšali le v primeru, če bodo raziskave pokazale, da programi ne spreminjajo delfinovega vedenja. V kolikor bo to uspelo, bodo delfini postali vzorčni terapevti, ki jih ne bo treba plačevati. Ne povejte jim tega, kajti če izvejo, bodo navili ceno svojim storitvam. NEWSWEEK, priredila Nina Mom HOROSKOP Oven 21. 3.-20. 4. j Uspelo vam je dokončati obsežno Idelo, pobrali ste hvalospeve in najbolje bi bilo, če začnete načrtovati nove projekte in tako obdržite spoštovanje kolegov, ki ste si ga prislužili s trdim delom in trudom. V družini bo vladalo razumevanje in podpora. Srečne številke: 2, 6, 9, 10, 24. Bik 21. 4.-20. 5. »T^jDobili boste mamljive poslovne UHHponudbe, o katerih je vredno razmisliti in jim posvetiti nekaj časa ter energije. A ne prenaglite se, pustite času, da dela za vas, naj se stanje izostri in stvari se bodo počasi postavile na pravo mesto. Srečne številke: 1, 5, 8, 16, 22. Hvojčka 21. 5.-21. 6. zadnjem času ste več zapravlja-KiSilli, kot pa zaslužili, sedaj vas skrbijo nenačrtovani izdatki. Zberite se, napravite obračun in potegnite črto. Oseba, ki vam je naklonjena, se obremenjuje s finančnimi in čustvenimi problemi, naredite prvi korak do nje. Srečne številke: 4,5, 9, 18, 21. Rak 22. 6.-22. 7. Vaša intuicija in kreativnost sta I v velikem poletu. Prejeli boste dobre novice o vašem finančnem stanju, morda tudi denar, ki ga že nekaj časa pričakujete. Partner vam bo stal ob strani. Če spadate med osamljene rake, boste spoznali zanimivo osebo. Srečne številke: 1, 8, 9, 12, 26. Lev 23. 7.-23. 8. ^^JVaše kreativne sposobnosti bodo El&flopazili tudi vaši nadrejeni, kar lahko postane dobra priložnost za napredovanje. Nahajate se v dobri formi, tudi razpoloženje se bo stopnjevalo. Povabljeni boste na zanimiva srečanja, spoznali boste nove ljudi in situacije. Srečne številke: 4, 5, 8, 13, 27. Devica 24. 8.-23. 9. K Pohvale, s katerimi so vas obsuli Enflna delovnem mestu, bodo v vas vzbudile željo po napredovanju. Bodite potrpežljivi, veliko je še dela, ki ga lahko opravite, ko bo nastopil pravi trenutek, ga boste znali razpoznati. Do partnerja bodite bolj pozorni. Srečne številke: 3, 7, 8, 14, 22. Tehtnica 24. 9.-23. 10. |Ne reagirajte temperamentno in (prenagljeno, kadar gre za vaše delo. Uporabite raje diplomatske spretnosti in se postopoma podajte v osvajanje novih prostorov. Spoznali boste pomembno osebo, s katero se boste dobro ujeli. Bolj pazite na zdravje. Srečne številke: 2,6, 9, 11, 25. Škorpijon 24. 10.-22. 11. O^Svaš šarm, humanizem in voditelj-■UlIS ska sposobnost so se polno izrazili, skušajte narediti vse in še več, kar od vas pričakujejo. V življenju želite marsikaj spremeniti, morda je nastopil pravi trenutek. Ne zanemarjajte partnerja in družine. Srečne številke: 3, 5, 9, 18, 20. Strelec 23. 11.-21. 12. J Na napakah se učite, le priznati si I jih še morate in lažje vam bo. Ob-bje pred vami je ugodno za potovanja, tudi finančna situacija se vam bo izboljšala. V poslovnih odločitvah se ne prena- glite. Vzemite si dovolj prostega časa in pazite na zdravje. Srečne številke: 1, 7,8 16, 23. Kozorog 22. 12.-20. 1. Trošili boste več, kot je to v vaši llifl navadi in kot menite, da je potrebno, ampak ker ste iznajdljivi, se boste znali upreti tudi finančnemu primanjkljaju. Nase ste prevzeli tudi mnoge obveznosti drugih, kar pa se ne bo obrestovalo, kot ste mislili. Srečne številke: 3,4, 9,19, 25. Vodnar 21. 1.-I9. 2. V zadnjem času ste prestrašeni, podvrženi sumnjičenju, tudi v svoje najbližje, sorodnike in prijatelje. Partner čuti, da ga zapostavljate, pokažite mu vsaj to, da upoštevate njegovo mišljenje in trud. Skupaj pojdita na večerjo ali v naravo. Srečne številke: 2, 6, 8, 10, 26. Ribi 20. 2.-20. 3. J Naložili ste si veliko obveznosti, “tako doma kot na službenem mestu. Želite, da bi vse dobro teklo In delovalo, sami pa vsega najbrž ne zmorete. Poiščite pomoč pri prijateljih in kolegih v službi, radi vam bodo ustregli. Pojdite na izlet v naravo. Srečne številke: 3, 5, 8, 12, 24. PISMA KDO LAŽE? Irma Benko je ukrepala po klasični, umazani polemični metodi: v usta mi je vstavila nekaj, česar še nikoli nisem Izrekel in s tem polemizira. Navaja »moj« stavek: »Živi v Murski Soboti, materialno in stanovanjsko preskrbljen od soboškega Vestnika.« Iz tega stavka, zares izhaja, da je Vestnik omenjenemu novinarju rešil stanovanjski problem. Pa ni. Zares, da bi se moj stavek tako poceni falsificiral, je potrebno namesto obraza imeti debel podplat. Jaz sem zapisal: »Živi v Murski Soboti, materialno in stanovanjsko preskrbljen od soboškega Vestnika in občinske vlade«. Iz tega stavka je povsem jasno (kaže vrstni red: materialno- stanovanjsko, Vestnik-občina) da mu je stanovanjski problem rešila občinska vlada. Ta bedni falsifikat ji je služil (v pomanjkanju materialnih dejstev), da bi javno zapisala, da sem lažnivec. Direktorica ustanove posebnega družbenega pomena zapisuje še eno neresnico. Zavestno. Omenjeni novinar ni, kakor trdi ona, treti-ran kot »vsi drugi honorarni delavci.« Namreč, njemu je v firmi direktorice Benko zagotovljen določeni mesečni honorar (Bi direktorica dovolila, da se v njenem računovodstvu pregledajo izplačani zneski na ime honorarjev in primerjajo z objavljenimi prispevki?). Razen tega ima v Vestniku ta »honorarni delavec na voljo delovno mizo in telefon. Poznam tudi druge novinarje, ki ne po svoji krivici živijo resnično na robu gole eksistence, pa jim Vestnik zavrača prispevke. Tudi tiste, ki bi jih moral objaviti po Ustavi Republike Slovenije. Očitno je, da hoče Irma Benko z mano polemiko za vsako ceno. Dobro. Sprejemam, ali - pogovarjajva se o resničnih problemih širšega pomena. Predlagam temo: »Vestnikovo uresničevanje družbene funkcije.« Moja izhodišča: a) urejanje Vestnika je amatersko in podrejeno privatnim interesom, b) Vestnik otežkoča razvoj regije, c) Vestnik se je postavil v funkcijo propagiranja ene politične stranke, d) Vestnik vztrajno krši Ustavo Republike Slovenije in e) vodstvo Vestnika nima niti zrna kredibili-tete za vodenje časopisa. Za začetek razprave - verjamem, vljudne in produktivne - dovolj. ANEJ SAM ALI NA POSLANCE VPLIVA LUNA Žalec. Zasedanje 25. skupne seje vseh zborov občinske skupščine Žalec ima svojevrstno obeležje. Seja je bila sklicana 22. aprila, to je ob luninem mlaju. Na njej so volili podpredsednika Izvršnega sveta. Na seji pa seje pričelo zapletati. Predsednik Izvršnega sveta je prisegel, da je predlaganje članov Izvršnega sveta izključno njegova zadeva, saj bo on delal z njimi. Kljub temu pa je da! kandidate na rešeto Komisiji za volitve in imenovanja. Komisija pa ni bila povsem zadovoljna s kandidatko za sekretarko za plan in finance. Tako je predsednik naročil enemu od poslancev, da to pove na skupščini. To pa že ni bilo v redu. Začeli so se prepiri, češ, da s tem nima komisija nič. No, poslanci so bili drugačnega mnenja. Na tajnih volitvah kandidatka ni dobila dovolj glasov in ni bila Izvoljena. Po tej točki je bila skupščina nesklepčna. Nadaljevanje seje je bilo natanko štirinajst dni kasneje 6. maja. Na njej se je pojavila skupina občanov, ki ni zadovoljna s predlogom urbanistične zasnove. Mestna skupnost bi rada ublažila prostorsko stisko v starem mestnem jedru in del prometa usmerila v paralelne ulice, da bi bilo dovolj prostora za parkiranje avtomobilov v starem mestnem jedru, kjer je največ trgovskih lokalov. Po razgrnitvi načrta in javni razpravi je bila javna razprava, na kateri so nezadovoljni povedali svoje mnenje. Nekatere pametne predloge so upoštevali, preveč osebno obarvane pa ne. Zato so ti nezadovoljneži šli v boj. Eden med njimi je napisal pismo brez repa in glave, ga posredoval Novemu tedniku, ki pa ga takega ni hote! objaviti. Odločili so se za nastop pred skupščino. Poslancem so nezadovoljneži predložili to pismo in še pismo namenjeno poslancem, ki je bilo žaljivo, kljub temu pa se avtor (g. Edvard Kovačič) sklicuje na Helsinško listino o človekovih pravicah. Nekateri poslanci so sicer njegovemu nastopu nasedli In predlog urbanistične zasnove ni bil sprejet s tem, naj se še enkrat preuči in bo obravnavan na naslednji seji. Zapletlo se je tudi pri poročilu o programu realizacije sklada mestnih zemljišč, ki pa se ni ujemalo niti računsko. Zato ga niso mogli sprejeti kot tudi ne načrta za letošnje leto. Očitno je žalski oče župan pozabil, da je že drugič sklical sejo ob lunini meni, tokrat ob polni luni, ki pa očitno vpliva tako na poslance kot na sestavljavce posameznih poročil. IVAN JURHAR KAKOVOST IZOBRAZBE Rektor Univerze v Ljubljeni, akad. dr. Miha Tliler, Rektor univerze v Mariboru, dr. Alojz Križman, Predsednik univerzitetnega aveta Univerze v Ljubljani, dr. Marjan Senjur, Predsednik univerzitetnega sveta Univerze v Mariboru, dr. Janko Pleterski, Minister za znanost In tehnologijo Republike Slovenije dr. Rado Bohinc, Minister za šolstvo In šport Republike Slovenije dr. Slavko Gaber Spoštovanll Gospodarska prodornost države in blagostanje njenih državljanov sta nesporno odvisna od kakovosti izobrazbe, ki je državljanom na voljo. Za narod, ki je tako maloštevilen, kot smo Slovenci in hkrati brez večjih surovinskih bogastev, je ustrezna vključitev v mednarodne gospodarske, znanstvene, raziskovalne in izobraževalne tokove ne samo pot do gospodarske uspešnosti, ampak vprašanje samega preživetja. Zaprtost, po drugi strani, pomeni, da bo Slovenija postala dežela zastarele tehnolo- gije in vir cenene delovne sile. Mesto univerz Je pri tem očitno ključnega pomena. To pismo je nastalo kot posledica našega globokega prepričanja, da Slovenija potrebuje odprt visokošolski sistem, ki bo do konca izkoristil zmožnosti slovenske družbe v izobraževalnem, znanstvenem in umetniškem delu ter s tem dal potrebno podlago za njeno uspešnost. V pismu predlagamo nekaj sprememb, za katere verjamemo, da so pomembne pri uspešnejšem odpiranju in uveljavljanju slovenskih univerz v svetu. Svetovni razvoj podira pred seboj vse ovire in svet zato postaja vedno manjši in vedno bolj povezan. Ta povezanost omogoča ne samo pretok idej in misli, ampak tudi ljudi. Pretok znanstvenikov, umetnikov in predavateljev med visokošolskimi In znanstvenimi ustanovami je tako bolj pravilo kot izjema. Edini merili, ki se pri tem upoštevata, sta kakovost posameznika, ki želi preiti iz ene ustanove v drugo, in zmožnost same ustanove, da lahko sprejme posameznika. Pri tem žal opažamo, da slovenski univerzi ne sledita svetovnim težnjam in z uradniškimi praviti onemogočata takšen pretok. Pravita, o katerih pišemo, so vsebovana v tristopenjskem sistemu ocenjevanja posameznikov ob sprejemu. Le-ta se začne z nostrifikacijo v tujini pridobljenih nazivov, ki ji sledi habilitacija in na koncu še postopek za sprejem na delovno mesto na ustanovi. Čeprav je bil takšen postopek sestavljen z najboljšim namenom ohranjati kakovost univerz in dela na njih, se izkaže, da je dolgotrajen in drag za univerzi ter tako tudi za družbo. Pri tem je najhuje, da sta univerzi v pomanjkanju sredstev očitno prisiljeni stroške postopka prenesti na kandidate, kar vsakogar še dodatno odbije. Za nameček pa takšen postopek postavlja ljudi, ki so si pridobili izobrazbo in znanje v svetu, v podrejen položaj v primerjavi s tistimi, ki so se izobraževali doma. Če podrobneje pogledamo, se trenutni tristopenjski postopek prične pri nostrifikaciji, kjer naj bi univerza ugotovila kakovost pridobljene izobrazbe kandidata. To oceno poda na podlagi dokumentov, ki jih predloži posameznik. Dokumenti sestoje iz same diplome in morebitnega diplomskega (magistrskega, doktorskega) dela opravljenega v tujini. V drugi stopnji postopka - habilitaciji - naj bi ista ali druga komisija pregledala znanstveno ali umetniško delo posameznika ter se na podlagi tega odločila, ali bo posamezniku dodelila univerzitetni naziv. V tretjem delu postopka pa mora tretja komisija (ali morda celo ista kot v prvih dveh delih) še enkrat pregledati strokovno delo posameznika ter se odločiti, ali je primeren za delovno mesto na univerzi. V tem pismu predlagamo preprostejši, učinkovitejši in 'hitrejši postopek, ki bi dvignil ugled in kakovost slovenskih univerz. Tako predlagamo: - da se nostrifikacija, kot formalni postopek, povsem odpravi (lahko se ga ohrani in opravlja samo na zahtevo posameznika ali kakšne tretje stranke), - da se za vsa univerzitetna, učiteljska in raziskovalna delovna mesta uvede sistem javnih razpisov kot je običaj drugje po svetu, - da razpis omogoča izbi- ro strokovno najbolj ustreznega kandidata in enakopravno obravnavo vseh kandidatov, ne glede na to, ali so nekateri med njimi že zaposleni na univerzi na kakšnem drugem delovnem mestu. Če univerzi še vedno želita opraviti predhodno nostrifikacijo in habilitacijo prijavljenega posameznika, naj to storita hkrati s samo ocenitvijo njegove ustreznosti za delovno mesto, saj bo komisija že tako morala enkrat pregledati vlogo. S tem bi se postopek zelo pocenil in skrajšal, saj bi se ob enem opravili vsi trije dosedanji postopki. Predlagamo, da se na podoben način obravnava tudi postopek habilitacije. Menimo, da naš predlog vodi k celi vrsti ciljev. Strateški cilj je lažji, hitrejši in predvsem učinkovitejši pretok posameznikov med ustanovami doma In na tujem. S tem se pospeši bogatenje zakladnice znanja v slovenskem prostoru. Sama količina znanja neposredno vpliva na kakovost in učinkovitost gospodarstva ter s tem na splošno blagostanje družbe in posameznikov v njej. Po drugi strani poenostavljen postopek zmanjšuje stroške delovanja posameznih univerz, kar ni zanemarljivo. Ne nazadnje pa takšen postopek približuje slovenski univerzi univerzam širom po svetu ter tako krepi njun položaj. Poslano v vednost: - Dekanom vseh fakultet In visokih ter višjih šol obeh univerz, - Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, - Študentskima organizacijama obeh univerz, - Državnemu zboru Republike Slovenije, - Državnemu svetu Republike Slovenije, - Svetu za znanost in tehnologijo Republike Slovenije, - Gospodarski zbornici Slovenije, - Sredstvom javnega obveščanja 65 podpisov slovenskih profesorjev in drugih univerzitetnih delavcev po svetu IZVLEČEK DOKUMENTA Zaradi popolnejše obveščenosti javnosti in zlasti članstva NDS objavljamo zagovorniki samostojnosti stranke izvleček iz kongresnega dokumenta o možnosti nadaljnjega samostojnega delovanja NDS In nekaj pojasnil o poteku in izidu kongresa NDS 24. 4. 1993. 1. Že od začetka leta je vodstvo NDS organizirano in je s podatki v sredstvih javnega obveščanja ustvarjalo vtis, da je priključitev stranke k SKD edina možnost oziroma že dogovorjeno dejstvo. Številni zbori NDS po občinah so o tem vprašanju razpravljali pod tem vtisom. Zato je že takrat veliko zagovornikov samostojnosti stranko zapustilo. 2. Podobno so bile vodene tudi kongresne priprave. Tako smo zagovorniki samostojne NDS s težavo spravili dokument s svojim predlogom na dnevni red kongresa, čeprav je bil kot kongresno gradivo sprejet na seji sveta NDS že 20. marca t. I. Hkrati pa je bil na dnevni red brez težav sprejet predlog programa NDS, ki vključuje spremembo o priključitvi k ŠKD, čeprav na seji sveta 17. aprila t. I. zaradi nesklepčnosti sploh ni bil legalno sprejet. 3. Predsednik delovnega predsedstva kongresa si je sam vzel pravico predsedovanja in je vodil delo kongresa v prid zagovornikov priključitve k SKD (brez tehtne utemeljitve je zavrnil več na- ših proceduralnih predlogov, npr. da je treba sporazum s SKD sprejemati po predhodni spremembi statuta, in oviral razpravo nekaterih naših predstavnikov). 4. Izidu volitev v prid pridružitve k SKD sicer ne oporekamo, poudarjamo pa (čeprav ni bil sprejet naš predlog o tajnih volitvah zaradi pomembnosti zadeve), da delegatom do konca ni bilo jasno razloženo, o kakšnem predlogu sporazuma s SKD odločajo. Med potekom kongresa smo namreč dobili predlog dodatka k sporazumu (»Dogovor o načinu uresničevanja sporazuma o povezovanju«), ki določilo sporazuma o prenehanju samostojnega obstoja NDS kot politične organizacije šest mesecev po lokalnih volitvah spreminja, tako da ga časovno pogojuje s sklepom, ki ga v enakem besedilu sprejmeta svet SKD In svet NDS. Ta dodatek, kot je na samem kongresu povedal tudi predstavnik SKD, ni verificirala, torej nikakor ni veljaven enakopravnemu sporazumu o povezovanju, ki ga je sprejela konferenca SKD. Delovni predsednik in predsednik stranke se nista strinjala v razlagi, ali je ta neverificirani dodatek, ki je z NDS vsaj na videz ugodnejši sestavni del sporazuma, o katerem smo glasovali. 5. Na kongresu je dobila večinsko podporo skupina, ki je s pristopom NDŠ kot krila v ŠKD pristala na postopno likvidacijo stranke, zato sem mnenja, da ne more obveljati kot legitimen nadaljevalec strankinega programa. Na kongresu smo izrazili mnenje, da vodstvo, ki je precej odgovorno za neuspeh stranke na volitvah in ni omogočilo temeljite analize vzrokov neuspeha, ni bila moralno upravičeno, da sl je kot vodstvo v odstopu na silo prizadevalo za odločitev o prenehanju stranke s priključitvijo k SKD. Zaradi vsega tega zagovorniki nadaljnje samostojnosti stranke nismo sodelovali pri delu kongresa po glasovanju o sporazumu o povezovanju z SKD, ker so bile na dnevnem redu zadeve, ki se tičejo samo krila NDS v SKD; ustrezna sprememba statuta, sprememba programa v smislu priključitve k SKD in volitve vodstva krila NDS v SKD. Za odločanje o teh vprašanjih nas članstvo v zborih ni pooblastilo. O svojem nadalj- njem delu se bomo morali delegati posvetovati s članstvom v svojih zborih, da bomo čim bolj organizirano in učinkovito še naprej uresničevali programsko usmeritev stranke in dejavno prispevali k sodelovanju strank slovenske desnice. Za avtorje kongresnega predloga za samostojno delovanje NDS BRANE PREŠEREN SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE IZJAVA Glavni odbor Slovenskega ekološkega gibanja - SEG je na redni seji, dne 22. aprila 1993 v Ljubljani ob Dnevu zemlje sprejel naslednjo izjavo: SEG poziva pristojne organe v Sloveniji, da čimprej sprejmejo vse mednarodne dokumente s področja varstva okolja, posebej montrealsko deklaracijo. Pospešiti je treba prizadevanja za odpravo največjih ekoloških problemov, ki zadevajo zrak in vode. SEG poziva Državni zbor R Slovenije, da čimprej sprejme Zakon o varstvu okolja, saj je očitno, da so vse dejavnosti vezane nanj in pomanjkanje takega temeljitega dokumenta hromi celotno dejavnost. SEG vnovič predlaga, da Slovenija opredeli svoj odnos do nevladnih ekoloških organizacij in tudi finančno omogoči njihovo delovanje. Ustrezna določila o tem, zlasti o načinu vplivanja nevladnih ekoloških organizacij, naj vsebuje že omenjeni Zakon o varstvu okolja. SEG posebej meni, da je velikega pomena za boljše okolje, da v ta namen kar največ storijo tudi državljani sami, pri čemer naj bodo za primerno ravnanje stimulirani (davčne olajšave, zmanjšan ali ukinjen prometni davek) oziroma ustrezno dodatno obdavčeni. Drobni koraki, čeprav majhni, so poglavitno jamstvo za boljše okolje. Primerno ekološko ravnanje vsakega posameznika bo tudi moralna obveza, da kar največ storijo državljani in drugi organi, organizacije, podjetja in drugi. Za Izvršni odbor SEG KAREL LIPIČ, tajnik BREZ DLAKE NA JEZIKU MiMMtMU liBM imum 959MHz“ NOVCi90BA * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * < KATALOŠKA PRODAJA KUPUJTE CENEJE * * * * * * + * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * * AVTO IONIZATOR RAZPRŠI in NEKTRALIZIRA vse težke delce v vašem avtu. (Nevtralizira CIGARETNI DIM, OSVEŽI ZRAK) Enostaven priklop, na na vtičnico vžigalnika ENOSTAVNO, HITRO in EKONOMIČNO do svežega zraka v vašem avtomobilu. CENA: 1.920,00 SIT + poštnina * * ♦ * * * * * * * * * * * * * * * * * * * » * * * * * * * * * * * * * * » 4 4 4 4 4 4 NIČ VEČ ZAKAJENIH PROSTOROV Prijatelj kadilcev, predvsem pa NEKADILCEV. S posebej vgrajenim dvojnim Jiltrom (karbonski granulat in sintetična tkanina, ki absorbira dim) skrbi za čištejši zrak v prostoru. Za delovanje potrebuje dva 1.5 V baterijska vložka (nista priložena) POSKRBITE ZA PRIJETNO POČETJE IN ZDRAVO BIVANJE VAS IN VAŠIH OTROK. CENA: 2.880,00 SIT + poštnina : DEKLETA IN ŽENE - LAHKO STE ŠE LEPŠE 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 SAMOLEPILNE TREPALNICE iz naravne dlake; odlično pristajajo vsaki ženski od 14 do ... let. Priloženo lepilo vam omogoča trajnejšo uporabo. CENA: 1.584,00 SIT + poštnina UMETNI NOHTI v različnih barvah s priloženim lepilom. Lahko vam ponudimo: 3 vrečke po 20 kosov v treh barvah in to: ROŽNATA, BISERNA in RDEČA. CENA: 540,00 SIT + poštnina 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 ALARMNA SVETILKA S SENZORJEM Varuh vašega premoženja in denarja. Samodejno se prižge ob prvem mraku ali kadar se ji kdo približa. Še posebej je primerna za verande, garaže, poslovne prostore, vhode v stanovanja in gospodarska poslopja... ZA VAŠE VAROVANJE IN VARČEVANJE CENA: 6.600,00 SIT + poštnina 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 VSE NAVEDENE IZDELKE LAHKO NAROČITE V NOVI DOBI Z NAROČILNICO ALI PO TELEFONIJ /065 - 441 606 ali 441 215/ ali po telefaksu /063 — 26 903/ in po pošti na naslov: NOVA DOBA, Aškerčeva 15, 63000 Celje. Naročilnica Priimek in ime: kosov izdelka po ceni Naročam po ceni. po ceni. Moj naslov: Plačilo po povzetju. S polletno naročnino imate že plačan komercialni oglas velikosti 5 cm v stolpcu. S plačano naročnino za pol leta ali celo leto pa povrh tega postanete kandidat za pol kilograma čistega zlata. Spoštovani naročniki! Časi so takšni, da smo se žal prisiljeni marsičemu odpovedati. Le enemu samemu se ne smemo - informacijam. Časopis Nova doba pa skrbi za pravočasno in resnično informiranje. Kaj še daje Nova doba? ENAKO CENO ČASOPISA ZA NAROČNIKE ČEZ VSE LETO Mali oglas zastonj Zanimivosti iz sveta glasbe in svetovne mondene družbe Televizijski program in napovedi za prireditve Z izpolnjeno in poslano naročilnico postanete član velike družine časopisa Nova doba. Naročnino nakažite na žiro račun Nove dobe pri celjski SDK št. 50700 - 603 - 31455. N0V^90BA NAROČILNICA Ime................................ priimek naslov..................................... naročam tasopia-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov ml poiljlte....................izvodov. (ttevilo) Obvezujem se, de bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika Pol kilograma čistega zlata za stare in nove naročnike tednika Nova doba NAGRADA ZA ZVESTOBO Začetek nove velike nagradne igre Nova doba obvešča, osvešča in nagrajuje Edini pogoj: plačana naročnina •» « MALI OGUSI UNIKATNE UHANE iz belega matik, letnik B7, prodam. Vla-in rumenega zlata prodam za do Jegrišnik, Liboje 60, p. tretjino cene. Enkratna pri- Petrovče ložnost! Tel.: 062 302-609 MOŽNOST ODLIČNEGA ZA-DOBRO OHRANJENO SPAL- SLUŽKA s prodajo tekstila na NICO prodam za 35.000 to- terenu, kasneje možnost red-larjev. Tel.: 062/ 692-026, ne zaposlitve. Tel.: 062/ zvečer 632—090, po 12. uri TONO SENA in Tomos avto- TERMOBAN OKNO ugodno MALI OGLAS ZASTONJ kupon MOJ NASLOV: . Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja In obrtnike ne objavljamo brezplačno. prodam, lel.: 063/ BBb-423 (popoldne) NEMŠČINA KRONA PLUS, ugodne poletne počitnice (julij, avgust) za otroke v lepem okolju pod Uršljo goro, pester program z nemščino, športom in zabavo. Tel.: 061/ 158-212, int. 307, od 9. do 14. ure POZORI Katerega psa želite? Pokličite nas in dogovorili se bomo! Dostava na dom. Tel.: 063/ 38-989 NESNICE, MLADE JARČICE, pasme Golden komet, super, rjave, uvoz iz Nemčije, cepljene, prodajamo po ugodni ceni 450 SIT. Vsak, ki kupi 10 jarčic, dobi eno zastonj (akcijska prodaja). Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije v gostilni Anice Benčec, Bakovci, tel.: 069/ 43-070, ali pri Darinki Zamuda, zidarstvo, Galušak 6, tel.: 069/ 68-044 DELAVCE ZA STROJNO OMETAVANJE (»GIBSAR-JE«) zaposlimo za nedoločen čas z delovnimi izkušnjami na tem področju. SIVRI-AN, d. o. o., Lenart, Ptujska cesta 6, tel.: 062/ 724-123 ali 062/ 724 - 652 GARSONJERO v Murski Soboti, 31 m2 in spalnico ter mizo s stoli zelo ugodno prodam. Tel.: 069/ 26-641 STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Sevnici prodam. Niko Fric, Kvedroval, Sevnica CISTERNE, nove, za kurilno olje, prodam. Cena za 2000 I je 29.500 SIT, 3000 I je 39.000 SIT. Tel.: 068/ 43-509 ELEKTRIČNI ŠTEVEC, nov, z računom, ugodno prodam. Tel.: 063/ 29-517 HIŠO v Novem mestu prodam. Tel.: 068/ 25-387 TROSED in dva fotelja, stara leto in pol, prodam. Tel.: 066/ 34-794 LONDONČANKA SHIRLEV ANNE FIELD V »SANTA BARBARI« V vlogi skrivnostne Pamele Capwell, Masonove, Jeffre-yjeve In Elenlne matere, je nastopila Shirley Anne Fl-eld, nekdanji londonski fotomodel In prvakinja angleškega filma v šestdesetih. Vsi, ki spremljajo »Santa Barbaro«, so v zadnjih tednih spoznavali novi ključni lik Pamelo Capvvell, ki naj bi bila že nekaj časa mrtva, potem pa se skrivnostno pojavi pod tančico, ki daje njeni vlogi egzotične primesi. V vlogi Pamele je nastopila Shirley Anne Field: Vloga Pamele v »Santa Barbari« jo je ponovno privabila v Hollywood Shirley Anne Field, igralka, ki ima med protagonisti »Santa Barbare« najverjetneje najbogatejšo kariero. London-čanka je po krajši karieri fotomodela začela nastopati v filmu sredi petdesetih let, ko jo je odkril znani britanski filmar Lindsey Anderson. > Najprej je bila le lep obraz na ekranu, potem pa ji je do sredine šestdesetih uspelo ustvariti sijajno kariero, saj je igrala v nekaterih najvidnejših angleških filmih, in sicer v obdobju, ki ga označujejo kot prelomnico za angleški sodobni film. Uspeh jo je povedel v Hollywood, kjer je nastopala ob Števu McOueenu, Robertu VVagnerju in Yulu Brynnerju. Po relativnem neuspehu v Hollywoodu se je vrnila v Anglijo, kjer je filmska industrija v tem času preživljala krizno obdobje. Če izzvzamemo vlogo v znanem filmu »Alfie« (1966), ki ga je režiral Levvis Gilbert, je bila kariera Shirley Field vezana izključno za londonsko gledališče. Leta 1985 so jo ponovno opazili v filmu Stephena Fe-arsa in v tem času se je drugič odpravila v Hollywood, tokrat v »Santa Barbaro«, ki je bila še v povojih. »Misel, da bi postala ena izmed vodilnih televizijskih čarovnic, me privlači in odbija hkrati,« razmišlja o vlogi Shirley Anne Field, ki je prepričana, da bo Hollywood postal tokrat njen dom za vekomaj. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje v Sloveniji (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni CIS GZS in na vseh območnih zbornicah GZS). 1. SL003-01863 NUDIMO RAZREZE HLODOVINE IGLAVCEV IN LISTAVCEV VEČJIH KOLIČIN. Naziv: MARLES ŽAGARSKA INDUSTRIJA, D.O.O. MARIBOR Kraj: MARIBOR Pošta: 62000 Naslov: LIMBUŠKA C. 2 Telefon: 062/101-211 Telefaks: 062/101-323 Teleks: 33-143 Kontakt: KONRAD VILČNIK 2 . SL003-01865 KOMPLETNA PONUDBA INFORMACIJ O NOJEREJI, PONUDBA NOJEVEGA MESA, PRODAJI ŽIVIH NOJEVIH MLADIČEV NAD 3 MESECE STAROSTI. Naziv: MINES-TEAM, D.O.O. Kraj: KOBARID Pošta: 65222 Naslov: PRI MALNIH 6 Telefon: 065/81-013 Telefaks: 065/81-461 Kontakt: UUBO PODOREH 3. SL003-01866 PONUDBA VINSKIH UNIKATOV ZASEBNIH PROIZVAJALCEV MARIBORSKEGA VINORO- DNEGA OKOLIŠA. Naziv: BOBEK IN SOL, D.O.O. Kraj: MARIBOR Pošta: 62106 Naslov: FRANKOPANOVA 17 Telefon: 062/35-717 Kontakt: STANE BOBEK 4. SL003-01868 POVPRAŠUJEMO PO VEČJIH KOLIČINAH SMREKOVE IN JESENOVE HLODOVINE BOLJŠE KVALITETE. Naziv: KOSTANJ, D.O.O. Kraj: CEUE Pošta: 63000 Naslov: MEDLOG 63 Telefon: 063/27-528 Telefaks: 063/441 -233 Kontakt: MARKO MIRNIK 5. SL003-01869 PONUDBA - IZDELAVA TEHNIČNE IN TEHNOLOŠKE DOKUMENTACIJE ZA LAKIRNICE, IZDELAVA TEHNOLOŠKIH NAPRAV ZA LAKIRANJE, OZ. POVRŠINSKO ZAŠČITO /KABINE, SUŠILNIKI, KOMBINIRANE LAK. - SUŠILNE KOMORE ITD..../ ZA LESNO, KOVINSKO IN AVTOMOBILSKO DEJAVNOST/. Naziv: INŽENIRSKI BIRO SOP NOVOLINE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: LITIJSKA 51 Telefon: 061/101-301 Telefaks: 061/101-373 Kontakt: PAVEL ROTAR 6. SL003-01870 IMAMO PROSTE KAPACITETE STROJNE IN ROČNE OBDELAVE, TEHNOLOGIJE, KOOPE- RADIJSKEGA DELA, ANGAŽIRANJE DELOVNE SILE RAZLIČNIH PROFI- LOV, STORITVE SERIJSKA IN POSAMEZNA PROIZVODNJA, ZAHTEVNA IN BOU ZAHTEVNA MONTA-NO VARILSKA DELA, UVOZ - IZVOZ. Naziv: PROMARKET BREŽICE Kraj: POSAVJE - BREŽICE Pošta: 68250 Naslov: TRG DR. IVANA RIBARJA 5A Telefon: 0608/62-285 Telefaks: 0608/62-286 Kontakt: MARONKA TIBOR 7. SL003—01871 IZDELUJEMO PLASTIČNE TULCE Fl 35 X 165 MM S POKROVOM ZA PRODAJO GUMBOV. Naziv: PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE THER-MOPLAST, D.O.O Kraj: MENGEŠ Pošta: 61234 Naslov: TRUBARJEVA ULICA 4 Telefon: 061/737-306 Telefaks: 061/737-306 Kontakt: JERIČ IVAN IN MARIJA 8. SL003-01876 ELEKTRO - MEHANSKI SERVIS IZVAJA NAPELJAVE ZA CENTRALNO KURJAVO, VODO- VODNE INSTALACIJE, VZDRŽUJE IN IZVAJA POPRAVILA NA OMENJENIH INSTALA- CIJAH. SERVISIRA PEČI ZA CENTRALNO KURJAVO OD PROIZVAJALCEV: TVT MARIBOR, EMO CELJE IN ITPP RIBNICA, TIKI BOUERJE IN VSE VRSTE MALE GOSPODINSKE APARATE. VZDRŽUJE IN SERVISIRA INDUSTRIJSKE PRALNICE, OPREMUENE S STROJI TIPPO MARIBOR Naziv: ZITUS, SERVISNE STORITVE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: RIMSKA 11 Telefon: 061/222-992 Telefaks: 061/224-122 Kontakt: ANTON KRALJ 9. SL003-01877 ENOTA VZDRŽEVANJE ZGRADB IN POSL. PROSTOROV PREVZAME V KOMPLETNO VSA- KODNEVNO ČIŠČENJE POSL. POSTORE ALI CELE STAVBE. ČIŠČENJE OBSEGA POSL. PROSTORE, HODNIKE, STOPNIŠČA TER SANITARIJE. PO POTREBI VRŠIMO TUDI STROJNA ČIŠČENJA PODOV IN TALNIH OBLOG. VSA ČISTILA, KI JIH UPO-RABUAMO SO KVALITETNA IN BIOLOŠKO RAZRAD-UIVA. Naziv: ZITUS, SERVISNE STORITVE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: RIMSKA 11 Telefon: 061/222-992 Telefaks: 061/224-122 Kontakt: ANTON KRALJ 10. SL003—01878 MIZARSKI SERVIS PREVZAME V IZDELAVO NOVE PROIZVODE OPREME ZA STANOVA- NJA IN LOKALE, RAZNE PREDELAVE IN DODELAVE OPREME ZA PISARNE IN DRUGE PROSTORE, IZDELAVA IN MONTAŽA OKEN, VRAT, RAZNIH STEN, STROPOV IN DRUGE OPREME. Naziv: ZITUS, SERVISNE STORITVE Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: RIMSKA 11 Telefon: 061/222-992 Telefaks: 061/224-122 Kontakt: ANTON KRALJ 11. SL003-01879 NUDIMO ŽENSKE HLAČNE NOGAVICE GOLDEN LADY ARTIKEL TRANSPARENT DENAŽA 15 DEN IN ARTIKEL LEDA DENAŽA 20 DEN. NA VOLJO SO TUDI OSTALI PROIZVODI FIRME GOLDEN LADY V 20-25 BARVNIH NIANSAH. Naziv: PREMISA, TRGOVINA, STORITVE, MARKETING, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: VOJKOVA 58 Telefon: 061/182-351/374 Telefaks: 061/182-262 Kontakt: JANEZ BENČEK 12. SL003-01880 NUDIMO: - BRIZGANJE VSEH VRST PLASTIČNIH MAS, - IZDELAVA PLASTIČNE EMBALAŽE ZA FARMACIJO IN KOZMETIKO, - OKROGLI STITOTISK IN ŠTIRIBARVNI OFSETTISK NA PLASTIKO IN KOVINO TUDI Z ZAŠČITNIM LAKOM, - PLASTIČNI TULCI ZA PRODAJO GUMBOV V TRGOVINAH. Naziv: »THERMOPLAST« JERIČ D.O.O. Kraj: MENGEŠ Pošta: 61234 Naslov: TRUBARJEVA 4 Telefon: 061/737-306 Telefaks: 061/737-306 Kontakt: G. JERIČ 13. SL003-01884 NIZOZEMSKO PODJETJE, KI SE UKVARJA S PREDELAVO KOVINSKIH ODPADKOV POVPRAŠUJE PO ODPADNIH MATERIALIH. ZATO ŽELI NAVEZATI STIKE S SLO-VEN- SKIMI PODJETJI, ZBIRALCI KOVINSKIH ODPADKOV. ZANIMA SE PREDVSEM ZA ODPADNI ALUMINIJ, MAGNEZIJ, JEKLO, CINK, SVINEC, BAKER IN ZLITINE. Naziv: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - SLUŽBA ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Kontakt: GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, MONIKA VIŠNAR /TEL.: 061/150-122/ ALI JANJA LEBAN /TEL.: 061/342 - 366/ 14. SL003-01885 UVOZNO - IZVOZNO IN PROIZVODNO PODJETJE NUDI VEČJO KOLIČINO PARADI- ŽNIKOVE MEZGE/5/1 KG/, ŠAMPINJONE REZANE IN CELE, V SLADICI IN V KISU /850 IN 4250 G/, ROZINE 12,5 KG IN PAKIRANE, SUROVO IN MEŠANICO PRAŽENIH KAV, SOKOVE GOSTE IN JUICE. SINECOM, D.O.O. POSTOJNA, TEL/FAX 067/23-960. Naziv: SINECOM, D.O.O. Kraj: POSTOJNA Pošta: 66230 Naslov: CANKARJEVA ULICA 8 Telefon: 067/23-960 Telefaks: 067/23-960 Kontakt: BORIS VASLE 15. SL003-01887 IZDELUJEMO GOSTINSKE PRTE IZ TKANIN LASTNEGA PROIZVODNEGA PROGRAMA. IZBIRATE LAHKO MED RAZLIČNIMI DESIGN-i IN BARVAMI PO BARVNI KARTI. Naziv: ROTEX D.O.O. Kraj: TRŽIČ Pošta: 64290 Naslov: KOVOR 62 Telefon: 064/57-810 Telefaks: 064/57-810 Kontakt: PRIMOŽ ROŽIČ 16. SL003-01888 IZDELUJEMO RAZNE VRSTE TKANIN PO NAROČILU. MINIMALNA KOLIČINA 200 M, PO DOGOVORU LAHKO TUDI MANJ. Naziv: ROTEX D.O.O. Kraj: TRŽIČ Pošta: 64290 Naslov: KOVOR 62 Telefon: 064/57-810 Telefaks: 064/57-810 Kontakt: BOŽO ROŽIČ 17. SL003-01889 NUDIMO VSE VRSTE PAPIRJA ZA IZDELAVO KART, TAKO ZA ŽAKARDSKE STROJE, KOT ZA LISTOVKE. PRODAJAMO TUDI PLASTIFICI-RAN PAPIR IN FOLIJE ZA KARTE POD VELIKIMI OBREMENITVAMI. Naziv: ROTEX D.O.O. Kraj: TRŽIČ Pošta: 64290 Naslov: KOVOR 62 Telefon: 064/57-810 Telefaks: 064/57-810 Kontakt: PRIMOŽ ROŽIČ 18. SL003-01890 NUDIMO KITAJSKO LANENO PREJO Nm 12/1. Naziv: ROTEX D.O.O. Kraj: TRŽIČ Pošta: 64290 Naslov: KOVOR 62 Telefon: 064/57-810 Telefaks: 064/57-810 Kontakt: BOŽO ROŽIČ 19. SL003-01891 IZDELUJEMO KIMONE ZA JUDO, PO LASTNEM PROIZVODNEM PROGRAMU. Naziv: ROTEX D.O.O. Kraj: TRŽIČ Pošta: 64290 Naslov: KOVOR 62 Telefon: 064/57-810 Telefaks: 064/57-810 Kontakt: PRIMOŽ ROŽIČ 20. SL003-01892 PROIZVAJAMO ROLO PLATNO V KATERIKOLI BARVI ČE NAROČENA KOLIČINA PREŠE- GA 200 M. SUROVO ROLO PLATNO IMAMO NA ZALOGI OZ. GA IZDELAMO V NAJKRA- JŠEM MOŽEM ČASU. Naziv: ROTEX D.O.O. Kraj: TRŽIČ Pošta: 64290 Naslov: KOVOR 62 Telefon: 064/57- 810 Telefaks: 064/57-810 Kontakt: PRIMOŽ ROŽIČ 21. SL003-01893 NUDIMO JUTO: - TEŽA 305 G/KVADRATNI METER - ŠIRINA: 114,3 CM PO ŽELJI KUPCA LAHKO DOBAVIMO TUDI JUTO Z DRUGIMI PARAMETRI. Naziv: ROTEX D.O.O. Kraj: TRŽIČ Pošta: 64290 Naslov: KOVOR 62 Telefon: 064/57-810 Telefaks: 064/57-810 Kontakt: BOŽO ROŽIČ 22. SL003 -01894 PRODAJAMO POSLOVNO PROIZVODNI OBJEKT, VELIKOSTI 850 M2 /700 M2 PRO-IZ- VODNIH PROSTOROV, 150 M2 PISARNE, GARDEROBE, SANITARIJE/. OBJEKT JE POPOLNOMA NOV IN ŠE NEUPORABLJEN, VSELITEV MOŽNA TAKOJ, Z VSEMI INSTA- LACIJAMI IN UPORABNIM DOVOLJENJEM. LASTNA TRAFO POSTAJA 250 KW. KOMUNA LNO POPOLNOMA UREJEN. LOKACIJA SLOVENJ GRADEC, ZELO UGODEN DOSTOP. TOPLOVODNO OGREVANJE. Naziv: PROIZVODNO PO- DJETJE »DURAL«, D.O.O. Kraj: SLOVENJ GRADEC Pošta: 62380 Naslov: ŠMARTNO 255 Telefon: 0602/42-449 Telefaks: 0602/42-208 Kontakt: BENO KARNER GL SVOBODNA L«tnlk XXXI 14. ma| 1993 C«na 140 SIT StavUka 9 slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Iz mednarodnega poslovno informacijskega sistema BORZA ponudb, povpraševanj in informacij za vse oblike poslovnega sodelovanja smo izbrali nekaj ponudb in povpraševanj domačih in tujih podjetij, ki iščejo poslovne partnerje (celotna baza je na razpolago v Informacijski pisarni Centra za informacijski sistem GZS in na vseh območnih zbornicah GZS. 1. SL003-01896 ALPOS JE PROIZVAJALEC KOVINSKEGA POHIŠTVA. PONUDIMO VAM LAHKO RAZLIČNE VRTNE GARNITURE IN NOTRANJO OPREMO. Naziv: ALPOS, PROGRAM KOVINSKEGA POHIŠTVA Kraj: ŠENTJUR Pošta: 63230 Naslov: LEONA DOBROTIN-ŠKA 2 Telefon: 063/741-411 Telefaks: 063/741—619 Teleks: 33-565 Kontakt: BRIGITA HAJNŠEK 2. SL003-01899 NUDIMO PROJEKTIRANJE, RAZVOJ, TESTIRANJE IN VZDRŽEVANJE RAČUNALNIŠKIH SISTEMOV NA PODROČJU AVTOMATIZACIJE INDUSTRIJSKIH PROCESOV IN PROMETA. RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA SISTEME ZAJEMANJA IN PROCESIRANJA PODATKOV NA OPERACIJSKIH SISTEMIH MS-DOS IN UNIX. DALJINSKE KOMUNIKACIJE /CENTER RTU/. LOKALNE RAČUNALNIŠKE MREŽE /LAN/. PROJEKTIRANJE IN RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA POVEZAVO ČLOVEK - SISTEM. Naziv: TEMPO, D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61231 x Naslov: KOROŠKEGA BATA-LJONA 11 Telefon: 061/374-674 Telefaks: 061/373-767 Teleks: Kontakt: VASILIJ GRILANC 3. SL003-01902 DOMAČA SLIVOVKA. Naziv: GUBENŠEK IVAN Država: 895 SLOVENIJA Kraj: CELJE Pošta: 63000 Naslov: ULICA BRATOV VOŠNJAK 6 Telefon: Telefaks: Teleks: Kontakt: IVAN GUBENŠEK 4. SL003-01904 NABAVA STROJA ZA KOVINSKO PREDELAVO /PRIROB-NICE PLAČNE/ Z ODKUPOM »IZVOZNI PROGRAM« PLAČILO V ATS 15 DO 30 DNI POGODBA 3 LETA. Naziv: INTERCAR Kraj: VRHNIKA Pošta. 61360 Naslov: POD LIPO 94A Telefon: 061/752-081 Telefaks: Teleks: Kontakt: JANEZ PEČKAJ Teleks: Kontakt: JANEZ PEČKAJ 6. SL003-01907 AVSTRIJSKO PODJETJE IŠČE ZA DELO V RUSIJI GRADBENO FIRMO ZA STROJNO IZDELAVO TEMELJNIH BETONSKIH PLOŠČ IN TLAKOV. Naziv: HAVACHIVA, D.O.O. Kraj: RAVNE NA KOROŠKEM Pošta: 62390 84 Naslov: OB SUHI 33 Telefon: 0602/23-114 Telefaks: 0602/23-114 Teleks: Kontakt: POBERŽNIK MILAN ALI POBERŽNIK JOŽE 5. SL003-01905 RAZPOLAGAM S TOVORNIM VOZILOM LETNIK 1988 6/7 T NA VSEH RELACIJAH. Naziv: INTERCAR Kraj: VRHNIKA Pošta: 61360 Naslov: POD LIPO 94A Telefon: 061/752-081 Telefaks: 7. SL003-01908 BRITANSKO PODJETJE IŠČE UVOZNIKE BARVIC ZA ŠOLO. SLUŽBA ZA EKONOMSKE ODNOSE S TUJINO PRI GOSPODARSKI ZBORNICI SLOVENIJE RAZPOLAGA S CENIKOM IN KATALOGOM, KI JE NA VPOGLED V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS. Naziv: SCOLA, SCHOLAOU-IP INDUSTRIES LIMITED Država: 826 VELIKA BRITANIJA Kraj: CHESHIRE Pošta: CW4 8 AG Naslov: MANOR LANE, HOLMES CHAPEL Telefon: 9944 477 37 473 Telefaks: 9944 477 35 584 Teleks: Kontakt: MARK HOLT 8. SL003-01909 PROIZVAJAMO IN PONUJAMO: - ORODJA ZA TLAČNO LITJE IN ULIVANJE PLASTIKE - CILINDRIČNE IN NAVADNE KLJUČAVNICE POSEBNIH IZVEDB - KLJUČAVNICE ZA KOLESA NA ŠTEVILKE IN KLJUČ - KLJUČAVNICE IN TEČAJE ZA ELEKTRIČNE OMARICE - KLJUČAVNICE IN TEČAJE ZA STEKLENE VITRINE - TLAČNO BRIZGANJE ODLITKOV IZ CINKOVIH ZLITIN DO TEŽE 600 GRAMOV IN IZ PLASTIKE DO 60 GRAMOV. Naziv: KRMAVNAR SREČO IN SLAVKA FLOK Kraj: KOMENDA Pošta: 61218 Naslov: SADARJEVA 3 Telefon: 061/841-072 Telefaks: 061/841-072 Tololf Q’ Kontakt: SREČO KR- MAVNAR 9. SL003-01911 PODJETJE IZ PODROČJA ELEKTROMEHANIKE - ELEKTRONIKE PONUJA TRANSFORMATORJE ZA TISKANA VEZJA MANJŠIH MOČI. RAVNO TAKO IŠČE INTERESENTE ZA KOOPERACIJSKA SODELOVANJA. Naziv: ELED D.O.O. Kraj: POLJČANE Pošta: 62319 Naslov: DRAVINJSKA C. 25 Telefon: 062/825-059 Telefaks: 062/825-807 Teleks" Kontakt. VIKTOR DRAME 10. SL003-01913 - PRETOVORNI KESONI PROSTORNINE CCA. 42 M3, - NADGRADNJE ZA PREVOZ ŽIVIL: KRUHA, SADJA, MLEKA IN MLEČNIH IZDELKOV, ZELENJAVE. ZDRAVIL, KONFEKCIJE, POŠTNIH POŠILJK, POTUJOČE TRGOVINE NADGRADNJE SO LAH- KO IZDELANE NA RAZLIČNIH ŠASIJAH VOZIL; DIMENZIJSKO SO LAHKO IZDELANE STANDARDNO ALI PO ZAHTEVAH NAROČNIKA. Naziv: KOVINARSKA, D.O.O. VRHNIKA Kraj: VRHNIKA Pošta: 61360 Naslov: SINJA GORICA 106 Telefon: 061/755-423 Telefaks: 061/755-401 Teleks: Kontakt: MARIJA PERKO 11. SL003-01914 PONUDBE PLOČEVIN: ŠIR. DOL. MM - CCA 1000 KG PLOČ. TRAK Č 0147 0,8 X DO 300 DO 2500 - CCA 1500 KG PLOČ. TRAK Č 0147 1 X DO 300 DO 2500 - CCA 5000 KG PLOČ. TRAK Č 0147 1,5 X DO 300 DO 2500 - CCA 400 KG PLOČ. TRAK Č 0361 3,5 X DO 300 DO 2500 - CCA 1500 KG PLOČ. TRAK Č 0361 4,5 X DO 300 DO 2500 - CCA 1000 KG PLOČ. TRAK Č 0361 5,5 X DO 300 DO 2500 - CCA 1000 KG PLOČ. TRAK Č 0361 6,5 X DO 300 DO 2500 - CCA 1000 KG PLOČ. TRAK Č 0361 6,5 X DO 300 DO 2500 - CCA 1500 KG PLOČ. TRAK Č 0361 3/4 ODO 400 DO 1500 MM. Naziv: KOVINARSKA, D.O.O. VRHNIKA Kraj: VRHNIKA Pošta: 61360 Naslov: SINJA GORICA 106 Telefon: 061/755-423 Telefaks: 061/755-401 Teleks: Kontakt: MARIJA PERKO 12. SL003-01915 NUDIMO USLUGE NA PODROČJU: 1/ POPRAVILO IN VZDRŽEVANJE VOZIL /AVTOKLE-PARSKIH, LIČARSKIH, KLJUČAVNIČARSKIH DEL, POPRAVILO HIDRAVLIKE OZ. IZDELAVA NOVE/ 2/ PREOBLIKOVANJE PLOČEVIN /RAZREZ, KRIVLJENJE, IZSEK/ IZ NAŠEGA ALI VAŠEGA MATERIALA. Naziv: KOVINARSKA, D.O.O. VRHNIKA Kraj: VRHNIKA Pošta: 61360 Naslov: SINJA GORICA 106 Telefon: 061/755-423 Telefaks: 061/755-401 T eleks: Kontakt. MARIJA PERKO 13. SL003-01916 PONUJAMO ELEKTRIČNI RADIJATOR IZ MARMORJA ALI GRANITA IZ VEČ KOT 30 VRST KAMNA, MOČI OD 600 DO 1200 W. RADIATOR IMA OKVIR IZ NERJAVEČEGA JEKLA /RF/, DEBELINA JE 45 MM, DIMENZIJE OD 850 X 400 MM DO 1100 X 500 MM, TEŽE OD 45 DO 60 KG. TEMPERATURA KAMENE PLOŠČE PLOŠČE DO 90 STOPINJ CELJZIJ. ENOSTAVNA MONTAŽA, EKOLOŠKO NEOPOROČEN, MEDICINSKO ZDRAVO GRETJE, ENERGETSKO EKONOMIČEN. Naziv: INTERIER BABBEO Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: ČESNIKOVA 10 Telefon: 061/551-378 Telefaks: 061/551-378 Teleks: Kontakt: MIROSLAV TULJ 14. SL003-01918 ŠVEDSKI PROIZVAJALEC KANUJEV IN MANJŠIH ČOL- NOV IZ ALUMINIJA ISCE V SLOVENIJI UVOZNIKA - DISTRIBUTORJA. KATALOG Sl LAHKO OGLEDATE V INFORMACIJSKI PISARNI GOSPODARSKE ZBORNICE SLOVENIJE. Naziv: LINDER ALUMINIUM-BATAR Država: 752 ŠVEDSKA Kraj: TINGSRVD Pošta: S—36232 Naslov: KANOTLEDEN 5 Telefon: 46 477 190 00 Telefaks: 46 477 103 40 Tp|pkQ* Kontakt: MR. O. CUR- TELLUS 15. SL003-01919 ŠVEDSKO PODJETJE NUDI SVETOVALNE STORITVE NA PODROČJU POSLOVANJA S SKANDINAVSKIMI DRŽAVAMI. Naziv: MMAB CONSULTING INTERNATIONAL BUSINESS Država: 752 ŠVEDSKA Kraj: HELSINBORG Pošta: S-25020 Naslov: BOX 20045 Telefon: 46-42-22-7500 Telefaks: 46-42-22-7500 Teleks* Kontakt: MILAN STARC 16. SL003-01920 OBVEŠČAMO VAS, DA JE V INFORMACIJSKEM CENTRU GZS, LJUBLJANA, SLOVENSKA C. 41 - PRITLIČJE, NA OGLED KATALOG NEMŠKIH FIRM IZ POKRAJINE BRANDENBURG /BIVŠA DDR/. V KOLIKOR VAS ZANIMA SODELOVANJE S FIRMAMI, KI SO NAVEDELE V KATALOGU PO BRANŽAH LAHKO DOBITE USTREZNE INFORMACIJE V INFORMACIJSKI PISARNI. Naziv. GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE - SLUŽBA ZA EKONOMS KE ODNOSE S TUJINO Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 T eleks* Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 19. SL003-01926 SLOVENSKA FIRMA IZDELUJE RAZLIČNE VRSTE TERMO ČAŠ, KATERIH UPORABA JE NAMENJENA ZA ZAČASNO PREPREČEVANJE TEMPERATURNIH SPREMEMB TEKOČINE V STEKLENICI. TEKOČINA ZATO OSTAJA DALJ ČASA HLADNA OZ. TOPLA. NA VOLJO SO ČAŠE ZA BUTEUČ-NA VINA, PIVO IN BABY STEKLENIČKE. ČAŠE SO IZ STIROPORA PREKRITE Z RAZLIČNIMI MATERIALI /FOLIJA, SLAMA..../. Naziv: SET IZDELOVANJE IN PRODAJA TERMO ČAŠ Kraj: VELENJE Pošta: 63320 Naslov: CESTA IX. 14 Telefon: 063/855-310 Telefaks: Teleks* Kontakt: ANDREJ ROBIDA, KARMEN SMREKAR TEL: 061/ 559-745, 324-936 20. SL003-01930 EKONOMISTKA, KI KONČUJE PRIMERJALNO RAZISKAVO JAPONSKIH, AMERIŠKIH IN EVROPSKIH UPRAVUAL-SKIH MODELOV, VAM PONUJA POMOČ PRI RAZVOJU UPRAVLJANJA IN REŠEVANJU PROBLEMOV, POVEZANIH Z UPRAVLJANJEM V VAŠI DRUŽBI. KER SEM PO POKLICU MAGISTRA POSLOVNE POLITIKE IN ORGANIZACIJE /SPECIALIST ZA MEDNARODNO TRŽENJE/ IN IMAM VEČLETNE VODSTVENE IZKUŠNJE V SLOVENIJI, EVROPI IN ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIKE, VAM BOM LAHKO USPEŠNO SVETOVALA. Naziv: MAG. ZDENKA ŽENKO, Kraj: DOMŽALE Pošta: 61230 Naslov: LJUBLJANSKA 88 Telefon: 061/713-930 Telefaks: Teleks: Kontakt: ZDENKA ŽENKO 21. SL003-01932 PROJEKTIRANJE DELAV- NIC, REKONSTRUKCIJA ZGRADB IN OBRTNIŠKIH TER TRGOVSKIH CENTROV. Naziv: CONSULENTI TECNI-Cl ASSOCIATI Država: 380 ITALIJA Kraj: PADOVA Pošta: 35129 Naslov: VIA SAVELLI 62 Telefon: 9939 4980 75760 Telefaks: 9939 4980 75760 Teleksi Kontakt: ROBERTO SCATO-LINI 22. SL003-01933 ROMUNSKO IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE PONUJA: - PROIZVODE IZ STEKLA IN KRISTALA - IZDELKE IZ PORCELANA IN KERAMIKE - NAMIZNI PRIBOR. Naziv: MELLON SRL Država: 642 ROMUNIJA Kraj: BUCURESTI Pošta: 76121 Naslov: CALEA 13 SEPTEMBRE NR. 115 Telefon: 9940-1-311-00-41 Telefaks: 9940-1-311-00-41 Teleks* Kontakt: MR. STRAT CON-STANTIN 23. SL003-01934 POLJSKO IZVOZNO - UVOZNO PODJETJE PONUJA BAKRENE IN MEDENINASTE FONTANE. Naziv: VAGBOR — ZIELE-NIEWO Država: 616 POLJSKA Kraj: KOBVLANKA Pošta: 73-108 Naslov: UL. DLUGA 20 Telefon: 9948-92-610-033 Telefaks: 9948-92-734-020 Teleksi Kontakt: MR. EUGENIUSZ PIASKOVVSKI DODATNE INFORMACIJE O DELOVANJU BORZE LAHKO DOBITE VSAK DAN V INFORMACIJSKI PISARNI CIS GZS, SLOVENSKA 41, LJUBLJANA, TEL: 061/150-122, FAX: 061/219-536 IN NA OBMOČNIH ZBORNICAH GZS. 17. SL003-01922 -IZVAJAM RAZVOJ SPECIFIČNE PROGRAMSKE OPREME ZA MIKRORAČUNALNIKE KRMILNIKE: Z-80, 1-8040, IBM-PC. PROGRAMSKI JEZIKI: ASEMBLER IN C ZA Z 80, ASEMBLER ZA 1-8040, PASCAL, C, CLIPPER, BASIC AUTOLISP ZA IBM-PC. Posrednik: Naziv: CIS GZS Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: SLOVENSKA 41 Telefon: 061/150-122 Telefaks: 061/219-536 Teleks: 31-138 GZ SL Kontakt: INFORMACIJSKA PISARNA CIS GZS 18. SL003-01925 NA ZALOGI IMAMO POLI-AMID 6 GRANULAT, IZREDNE KVALITETE, LASTNOSTI: PRIMARNI, TRANSPARENTNI. KOLIČINA: 200 TON. DOBAVA TAKOJ. Naziv: CARANTANIA D.O.O. Kraj: LJUBLJANA Pošta: 61000 Naslov: TAVČARJEVA 2 Telefon: 061/303 -018 Telefaks: 061/303-012 Teleks: 31-207 Kontakt: ZMAGO NOVAK SENIOR EKPERTEN SERVICE (SES) V ponedeljek, 26. aprila 1993 smo imeli na Dobrni predstavitev nemškega SENIOR EXPERTEN SERVICE (SES), ki nudi našim podjetjem strokovnjake - usluge strokovnjakov (s kateregakoli področja dejavnosti) in so brezplačne. Strokovnjakom je potrebno zagotoviti prenočišče in prehrano (ni nujno, da je v hotelu). Dnevno mu plačate 700 SIT žepnine in prevoz po Sloveniji. Za letošnje leto ima SES sredstev za okoli 50 strokovnjakov, ki bi jih lahko koristili pri nas. Prosimo vsa zainteresirana podjetja (proizvodnjo in infrastrukturo), če imajo interes za pomoč, da nas pokličejo na tel. 063/ 26-702 ali 27-530, da vam pošljemo vprašalnik. Kontaktna oseba je Edo Gaberšek. LUCASOVA FOTOREPORTAŽA CARIER ZA FORMULO EL V težkih poslovnih časih, ko celotno svetovno gospodarstvo in naše še posebej pretresa gospodarska kriza, so se v nazorskem Elkroju zavedli, da je le poslovna uspešnost njihov notranji pogoj. < V petinštiridesetih letih vzponov In nihanja, od takrat, ko so v Mozirju v obrtni šivalnici sanjali o Industrijski proizvodnji, pa do danes, ko Elkroj zaposluje 916 delavcev v najsodobnejših prostorih in uvaja najsodobnejšo z računalniki podprto tehnologijo, ni majhen korak. Pred dvajsetimi leti so uspeli v tujino prodati prve hlače, danes obsega izvoz 82 odstotkov celotne proizvodnje. Njihov slogan je pisan po lastni koži, želijo namreč, da bi bili njihovi kupci modni, elegantni, ustvarjalni In samozavestni. V Ljubljani so se predstavili z novo blagovno znamko CARIER, ki je namenjena zahtevnejšemu potrošniku današnjega časa. CARIER je naslednik že uveljavljene In cenjene Formule EL In naj bi vsakemu, ki želi svoj stil, to tudi omogočil.