pesmi? A. M. Slomšek. Kaj pa so bili A. M. Slomšek? Škof Lavantinski. — Glejte! Rajni Škof Slomšek nam hočejo v tej pesmi pokazati, kako neskončno dobrotjliv je ljubi Bog vsem svojim stvarem. Povedati nam hočejo, da imamo v nebesih dobrega in skrbnega očeta, kateri nas nikoli zapustil ne bo, ako se njemu priporočamo. Kateri nauk nam dajejo tedaj rajni škof v tej pesmi K! J! 6. Branje se ponavlja. 7. Pesem se memorira in recitira. 8. Naloge. a) Napišite glavno misel vsake kitice ! b) Napišite to pesem z glave ter podčrtajte one besede, v katerih je „i" izpuščen! josjp Lasbahar. Kozjak*) Domoznanska črtica. Golici na izhodu razprostira se brdasti, jako bregoviti kozjaški svet ali Kozjak. Le-ta pa se začenja pri podružnici sv. Pankracija na Remšniku in drži od Radolnega vrha naprej med Drayo in Pesnico do Slovenskih goric t. j. do ceste, ki pelja od Kamnice proti severu na Rošpah in k sv. Jungerti v pesniški dolini. V sestavi jednači Kozjak srednjim Alpam; spada namreč k takozvani prvotni tvorbi, in sestoji največ iz gnajsa in sljudovca (Glimmerschiefer). Le tu pa tam, kakor pri sv. Duhu in na več mestih župnije sv. Križa naloženih je prvotni tvorbi nekaj tri as ni h tvorin, obstoječih iz debelo zrnatega peščenjaka in apnenca. Na Remšniku, okoli Ivnika in Marenberga nahajajo se tudi sledi drobniške tvorbe (Grauwackenformation). V tercijarni dobi je segal Kozjak s svojim sosedom Pohorjem kot polotok daleč taj v tercijarno morje, katero se je razširjalo na vzhodu od tod. Kozjak se ponosno dviguje nad vegljastimi holmci Slov. goric. Ne pre- visoko, a prijazno in lesu bogato kozjaško gorovje vrhuni se na 967 m visokem Jarčevem vrhu blizo sv. Duha, od koder se precej naglo spušča v globoke jame in grabe. To pogorje zamaka obilo bistrih studencev, vodotečin in potokov, ki po večem prav naglo na jug hite v nemirno vodovje dereče Drave. Tu navedem le samo osmero važnejših potokov, kako se od zahoda na izhod zaporedoma vrste: 1. potok Pupaherjev; 2. p. Šentožbalški; 3. p. Črmeniški; 4. Šturmov potok; 5. Repičev potok ali Gornja reka; 6. Habidov potok; 7. Bresteniški potok; 8. Kamški p. Potoki na severni strani so majhni in neznatni. Nekateri izmed potokov na južni strani so precej dolgi, do dve uri hoda, (posebno Repičev in Šturmov p.) *) Kozjak = Posruckgebirge v širjein pomenu besede, v ožjem pa obsega kos župnije Spodnje in Gornje št. Kungote. Celemu gorovju priprosti narod ne vč skupnega imena- in imajo jako vabljiva in divna pobrežja. Po globokih, skalnatih strugah drve tu sreberno čiste vodice od pečine do pečine z mogočnim šumenjem; pode se raz praga na prag v radostnem plesu; hite iz jeza v bir, po ovinku črez dolgo žlebovje na mlinsko ali žagino kolo, da ga v šumu naglo vrte. Za vsako moč- nejšo vodo je namreč postavljenih mnogo mlinov in žag. Tuj človek bi se to- liko mnogovrstnemu paludju in pokleščevju okolu žag in tako dolgim vrstam visličastih koz pod žlebovi, začudil in se neprestanega hrsanja, nabijanja, lomo- tanja in polamanja še prestrašil. In 'če še spreten Žagar „žago pileč" ostro pilo prek zatopelih zob na listu poteza, tedaj te pa jekleno cviljenje in škri- panje, ki se po višini, globini in strmini tja do desetega brega razlaga, kar pretresa. Še celo po noči, ko drugod že vse sladko počiva, slišati je včasih še pridni Žagar, kako ti zdaj pa zdaj lopne ravnokar vrezano desko iz žaginega voza na pod. Kadar pa mraz hudo pritisne in se po žlebih dolge ledene sveče navesijo, je ledovje kaj lepo videti, posebno takrat, ko ljubo solnce obseva. Po- tovalec, imajoči čut in srce za divni planinski svet, si ne more kaj, da ga krasni pogled tu ne iznenadi najprijetneje ! Po zbrušenih, izjedenih in jamastih cestah kraj potokov drdrajo bikasti podeli in vozovi s plohi na žago ali z deskami pa od žage ves božji dan. Vle- čejo je okorni junci, katere poganja z bičem v roki počasni volar ali gospodar sam. O kozjanskih voznikih velja do pičice Vodovnikova pohorska. Kmet desek naloži na voz petdeset, Si vole napase 'no vklene jih spet. Jirs, Vaudi, Plaj, Muri, ga z gajžlo nakuri, Kanacja, hejc, hejc, boš mogo kaj vlect. Svet na Kozjaku ni kaj rodoviten, in malomarn, zanikrn, težkega dela in truda bojazen človek bi se ondi dolgo ne mudil; kajti po nekaterih krajih tega hribovja je rodo kakor na Krasu, da vresje, ter navzmes še kakšno tršavo, kljuko drevesce komaj poganja. Tako n. pr, so po občinah Jelovec, Slemen, Ivanek, zgornji in spodnji Vauc (Vale), potem v župniji št. Jurij, na Remšniku itd. izključljivo le neumorno delavne roke gospodar vsakdanjega kruha. Vendar pa zori na južnem, izhodnem in severnem pobočju vzhodnjega dela Kozjaka po solnčnih krajih tudi žlahtna vinska kapljica. Vinogradi na Ivanku, Ilovcu, na Srednji, v Proseku, Kamnici, na Rošpahu, Kozjaku (v ožjem pomenu), na Gaju, Vršneku, v Radičah, Judenburgu, na Pesniškem vrhu itd. oklepajo go- rovje v podobi podkove. Celo na zapadni meji raste dandanes nek začrneli čviček. A Kozjančan, Gajevec in Vršnečan po dobroti vse ostale prekosijo. Mimo navadnih sadunosnikov je tukaj še obilo orešja in kostanovja, do katerih imajo pridne gospodinje nekake nadpravice, da smejo pridelke proda- jati, kakor jim drago in ljubo. Včasih leži toliko lepih kostanjev, da je pod vejami vse rujavo in da še vseh pobrati ne vtegnejo. Odkar se tukajšnji kme- tovalec z umnim sadjerejstvom več ukvarja, jelo je lesno sadje (lesnike in hruškice) vidno pojemati. Listnatih in črnih lesov, dobrih pašnikov, rodovitnih njiv in travnikov nosi grbavi Kozjak obilo na svojih ramah. Tako n. pr. je pri sv. Križu Žalec (Žancar 924 m) na odsevni sevrni in zapadni strani ves črn iglevcev, pome- šanih z listovci, istotako so lepi gozdovi še okoli sv. Duha in Kaplje. Vitke smreke in hojke, smoleni bori, mecesni, košate bukve, grbaste jelše, močni hrasti, jami, javorji, jeseni, gladke breze, lipe itd. v najlepši rasti zibljejo se tu pred ljutimi vetrovi semtertje. Lesovje se pa tudi malokje tako čisla, kakor pri Kozjančanib. „Mnogo lesa v hosti, da denarja in vsega zadosti" pravijo skušeni stari ljudje. Kje pa bi borni kmetovalec drugače iskal denarja za davek in druge potrebščine v slabejih letinah, ako je morebiti vse pridelke na polju in po vinogradih uničila groznih elementov sila; če mari še pri živini ni bilo sreče; tedaj, ko si nikjer prepotrebnega cvenka vloviti ni kos! Po trdni smreki in hojki bi smelo še kamenje klestiti brez velike škode. Toča in mraz, jima skoraj nič ne prizadeneta, a kaj rado pa udari v takšna drevesa ter včasih najlepša debla od vrha do tal razkolje. Za deske, skodlje, bruna, drva in oglje skupi Kozjančan vedno denarja; zategavoljo les ceniti zna, kdor ga ima. Pravi lesenjak ne bo ti posekal brez potrebe mladega, zdravega debla na lepem prostoru, po- dere le doraslo, sekire res potrebno drevo, ki zaraščaju le senco dela ter nja rast ovira. Da se pa pri podiranju, če je še tako vesten dosti mlaja pohabi, je gotovo; toda razumni gospodar ne pusti ranjencev umirati, zravna jih in grm na grm priveže, da roka roki pomoga in veja vejo drži. Kozjančanje so v postavi, v opravilih in poslovanju, v noši, o običajih in še v marsičem drugem zelo podobni sosednim Pohorcem, tako, da velja to, kar se pove o Pohorcib, večinoma tudi o Kozjančanih. Zato naj sledi tukaj „Pesem od pohorskih", katero je bil zakrožil Jurij Vodovnik svojim hribovcem in za- pisano blagovolil prepustiti neutruden zbiratelj narodnega blaga preč. g. prof. dr. Pajek, da se porabi v tem spisu. Pesem se glasi: Od pohorskih kmetov Vam hočem zapet', Po poti si poje juhe ali drej, Kak morjo veliko za krajcer trpet'. črez ramo jop deva, klabuček v en kraj. Majo žage 'no mline 'no velke planine, Kak domu perkima, si lepo naštima, Stlr par volov, križnih tolerjov sto. De ženo zbudi, večerjo dobi, Ko zjutraj petelin enmal' zakriči, V nedeljo brez skrbi počiva do dne, Že Pohere družino 'no hlapce budi. Za froštik se mesa 'no štrukljev naje. Le hitro opravlja 'no froštik napravlja, Ga žeja obdaja, proki kleti perhaja, Volar že pa vole na pašo podi. So vina napije, ker vode ne sme. Ob petih pa froštik na mizo tiši, V nedeljo tobak prok' cerkvi perkadi, Ob šestih pa gor po planini vreši, Pod lip'co zeleno se v seneo zvali. Seka 'no žaga 'no plohe prelaga, Si tam oddehuje, tobak nadejuje; Grmi rompompom prok žagi na vdom. Ži skup odzvoni, tobak tam kadi. Do žage pervleče, s podela zvali, Ko mešnik pers>top'jo antrado zvoni Si jopič dol sleče, se silo poti. Se Pohore po malem prok' cerkvi maji. Od truda sopiše, z rokavom se briše, Od zunaj postaja; je s takega kraja, Ker cote al' tihlna v aržetu ni. De njemu za prid'go veliko kaj ni. Žagmajstar si g+asno po žagi žviži, Ker mešnik pijance zadevajo zloj, Sam sebe ne čuje, ko voda truši, Ži Poharc per vratih odvija % glavoj List šraja 'no pili po grabi tak' cvili, Ne mor'jo terpeti pijance živeti, De jazbec, lesica v brloge zbeži. Sami ga pa koj popivajo zloj. V četrtek pa deske na terg zapela, Po meši pa hitro v taberno leti, Tam jih pa drago za dnarce preda. Po mizi vrezava, duhovne roti. Dnar v mošnjo zavije, tud nokaj zapije, Po kancelni speva pijance zadeva; V soboto večer proti domu ravna. Gospodi nevejo, kaj paver terpi. (Konec sledi.)