'ESTHË ZVE2E TaatfHN ! KOV L
iz- LET T.*. JQBI-j ¡ ÍTVJ. -,
^átWíTfaú&fóü 50 brezplačnih
s. r>n ^laifiiic in aktivnosti
J. ; 3 ¿vT® £ lí 1 ■■ lil otro&e in inlai/e
14.aprü 2»n i« * h un
fAiE TíVili. LjuWjana
(1Í3
vsakdani	a
15. in 18. uro
na Prešernovem trgu
II .april- Ta&*n)i¿fce vešc^e
"■«jI 8 "Ï *
12 april: Ijre mej» Jf^il' IM«^ M ,n racija â nJajie liaprjl: Tafctrniikj Ojetti ia tibirništi večer

-m m'ï*
lice
Í M E H l 5	"Í, HidfUlEtinili " — 'irr ■ l^vft^wurf
Uvodnik
Na 29. Skupščini ZTS hitro in brez zapletov
Letošnja skupščina je potekala izjemno hitro in tekoče. Zakaj je tako? Res se je treba vprašati, ali nam je tako vseeno, kaj dela IO ZTS. Ali predlaganih sklepov tako ali tako ne razumemo in zato pač dvignemo roko? Ali pa smo z njihovim delom enostavno tako zadovoljni, da o zadevah niti ne razpravljamo več? Letos se je res poznala odsotnosti nekaterih, sicer standardnih govornikov oziroma predstavnikov rodov z včasih malo daljšimi monologi, iz katerih pa lahko skoraj vedno izluščimo veliko pametnega in dobrega. Tako so ob njihovem izostanku vprašanja in predloge dajale le redke pogumne in radovedne duše. In še sreča, da je bilo tako, saj bi sicer vse skupaj končali v pol ure. Si predstavljate? Skupščina ZTS, ki se konča v tako hitrem času. Le kdo nas bo jemal resno? No, kakorkoli že, skupščina je za nami. Z veliko večino smo sprejeli vse predlagane sklepe in tako na široko odprli vrata IO ZTS, da nadaljuje in dokonča svoje zastavljeno delo. Čas pa bo seveda pokazal rezultate njihovega oziroma našega dela.
SiNi
Kazalo
13 Škalska liga 14 Kranj ni več usran 17 Intervju: Matej Klinc 26 Skupščina 28 NOT 30 Skavt Peter 33 Kolumni
Sončna, zabavna in taborniška Škalska liga. Foto: SiNi
4 lakFapril
Tabor
F	C
Medvedki po gozdu skačejo o o o F	C
Čebelice po zraku letajo o o o F	C
Gozdovniki in gozdovnice grejo o o o B	C	G C G
Z nasmeškom na obrazu po go-bi-ce! Popotniki na cesti štopajo o o o S prstom v zraku čakajo o o o Grče z avtom mimo pridejo o o o Z nasmeškom na obrazu se pe-lje- jo! Ref.:
F	B	F	C
Mi smo tabornikii, mi smo taborniki, F	B	F C F C F
Mi smo taborniki, taborniki smo mi!
Raziskovalci WC-je pucajo o o o Murni se skrito smejejo o o o
V	šotoru toplo vodo odkrivajo o o o Z nasmeškom na obrazu na ta-bo-ru! Ref.:
Mi smo tabornikii, mi smo taborniki Mi smo taborniki, taborniki smo mi! 2x
(reggae stil)
F	C
Taborniki mi ful zakon smo o o o
V	krogu radi glasno pojemo o o o Zemljevid, kitaro in lučko ljubimo o o o B C	F C F Z nasmeškom na obrazu se dru-ži-mo! Ref.:
Mi smo tabornikii, mi smo taborniki Mi smo taborniki, taborniki smo mi! 2x
Nik Jogan Petra Grmek
narebi sum=rri^reu5f,i

bft TI LiMtKo r^JAT^USKl V02EL MZVfeZfe U£ USTI, fct n 6A Je Z*feZAL?V
i» sft vEseu že OfeJAME
Z/umi f tcowei in
» se	NAVAetme, ^	^ ^
ftsLetA *** to. \	o&JAMcm
D	Urša Može
6	april
Raznovrstnost na Zemlji
Vesna Boštjančič
Na Zemlji imamo čudovito raznoliko pokrajino, v kateri živi veliko število rastlinskih in živalskih vrst!
Obdarite Zemljo za njen praznik - z vodom posadite drevo, ki bo čistilo naš zrak, nudilo dom mnogim pticam ter hkrati polepšalo našo okolico!
www.ocistimo.si
POZOR!
Na žalost je do danes nekaj teh vrst povsem izumrlo, ogroženih pa je kar:
•	42 % sesalcev in ptic,
•	45 % plazilcev in metuljev,
•	30 % dvoživk in
•	800 vrst rastlin.
Izgubo živalskih in rastlinskih vrst povzročamo ljudje:
•	s kmetovanjem,
•	z gradnjo v naravnem okolju,
•	s pretiranim izkoriščanjem gozdov, rek, jezer in prsti.
IGRA 7
Preberi si spodnje zanimivosti in reši rebuse. V rešitvi je odgovor na Patovo vprašanje.
PODNEBNE SPREMEMBE
Podnebne spremembe so eden največjih izzivov današnjega časa. Če ne bomo ukrepali takoj, bodo našemu planetu povzročile resno škodo in s tem močno spremenile naš način življenja!
POZOR!
V zadnjih 100 letih se je temperatura zraka dvignila za 0,8°C.
Polarni led se topi in dviguje se morska gladina.
Pojavljajo se ekstremne vremenske razmere, kot so viharji, poplave, suše in vročinski valovi.
Puščave se širijo in vedno več ljudi je brez pitne vode.
Podnebne spremembe povzročamo ljudje s svojim načinom življenja:
•	pretirana uporaba avtomobilov in drugih prevoznih sredstev,
•	gradnja elektrarn in tovarn,
•	sežiganje nafte in premoga ter prekomerna živinoreja povzročajo toplo-gredne pline, ki preprečujejo ohlajanje Zemlje.
44 ^
Živeti moramo s spoznanjem, da je prihodnost sveta odvisna od ravnanja vsakega izmed nas!"
Vir: www.energap.si
Križanka
Medo in Čebelica sta se tudi letos pridno udeležila taborniškega prestopa, pridružili so se jima tudi njuni novi taborniški prijatelji. Reši križanko in ugotovil boš, kaj so rekli, ko so dobili svoje prve taborniške rutke!
441

3
O	«
2 O	O
o o	o
11
E
O O O O O O O O
o o o 8 °
O
o
6
o
Petra Grmek
VOSSIHd :A91!§9H
DOGODIVŠČINA
Jožef Pernarčič
Marjan Paternoster
in Jožef Pernarčič
Rokavičke
Rokavičke so primerne za predšolske in šolske otroke. Pri predšolskih otrocih pripravimo že pripravljene elemente, ki jih nato otroci lepijo na pripravljene rokavičke, prav tako kot pri dlančnih lutkah. Šolarji pajahko lutke delajo že samostojno. Mlajši naj začnejo pri boljtoreprostih lutkah, starejši pa
naifeflaiepiio napolnil
^ Smrčke in oči lahko samo izrežemo in prilepimo ali pa jih napolnimo s polnilom in šele nato prilepimo.
O
Ušesa prilagodimo posameznim živalim.
obliko in vse dodatke. { J • Ko so vsi dodatki prileplje- | ni, je medvedek narejen.
Risanje na rokavičke
Risanje na rokavičke je primerno za vse starostne skupine. Z barvami in flumastri za blago lahko na rokavičke tudi rišemo, tako dobimo pobarvane lutke. Pomembno je, da si, preden začnemo z risanjem, želeno lutko narišemo na papir in šele nato idejo prenesemo na blago.
Vir: knjiga Čudoviti svet lutk (Kako preprosto narediti lutko?), avtor Jožef Pernarčič, Pernarčič & Pernarčič, 2008, Ljubljana
10	april
Svet žival
k ■ v« v«	•
Način življenja
Nekoč je bil krokar ptič ravnin. V mestih je bil pogosto opažen kot ptič, ki je po cestah iskal ostanke hrane. V preteklosti so ljudje verjeli, da je krokar slabo znamenje, da ima nadnaravne moči, zaradi česar so ga lovili lovci, ovčarji in lovci na podgane, kar je krokarje prisililo, da so se umaknili v odročna področja. Danes je krokar zaščitena ptica, najdemo ga predvsem v gorah, močvirjih in na skalnatih osamljenih obalnih pasovih. Kljub prepovedi ga ponekod še vedno lovijo, posebno na področjih z razvito ovčerejo in na področjih z lovom na malo divjad. Samec je spolno zrel šele po tretjem letu starosti, zato pred tem živi v jati in se potepa naokrog kar v skupini. Odrasli krokar brani svoj revir. Z njega preganja plenilce, občasno celo planinskega orla. Ker pa je zelo spreten letalec, krokar v letu ni plen drugim pticam. Tudi sam najraje opazuje okolico z višine, da odkrije plen ali poginulo žival in leti naravnost nanj.
Razmnoževanje
Dvorjenje krokarja poteka tako, da samec in samica v zraku izvajata akrobatske umetniške lete s strmim spuščanjem in lebdenjem v zraku. Čas parjenja krokarja poteka pozno pozimi in zgodaj spomladi, februarja ali v začetku marca. Večina parov se vrača iz leta v leto na isto valilno mesto. Par gnezdo največkrat
Tadeja Rome - Domen Šverko
Krokar
(Corvus corax)
zgradi v nišah strmih skalnatih sten ali visoko na drevesu. Samec in samica nosita v kljunu vejice, iz katerih zgradita ploščo, na katero nalagata material za gnezdo (zemljo, mah, vejice), tako da naredita kotanjasto gnezdo, ki ga obložita z volno živali in mehko travo. Samica izleže 4-6 pisanih jajc. Samica vali sama, vendar ji samec v tem času nosi hrano, tako da jajca ne ostanejo nezavarovana. Po približno treh tednih se izvalijo mladi ptiči, ki jih starša hranita okrog šest tednov. Po iz-valitvi mladičev odrasla krokarja ne prenočujeta več ob gnezdu, pač pa v bližini, vračata se le za hranjenje mladičev.
Hrana in način prehranjevanja
Krokar živi predvsem od mrhovine, v Alpah od poginulih gamsov in kozorogov. Navadno se ob mrhovini naenkrat zbere kar cela jata krokarjev. Krokarji se na pomlad pogosto zbirajo v bližini ovac, ki so ravno skotile, saj se hranijo tudi s posteljico, ki
Osebni podatki
Dolžina: do približno 64 cm Teža: 800-1500 g Spolna zrelost: pri treh letih Čas valjenja: približno tri tedne Čas gnezdenja: 35-40 dni Oglašanje: globok, daleč odmevajoč ''krok'' ali ''kra'' Obnašanje: družaben, stalen partner
Hrana: pretežno mrhovina, tudi mali sesalci, ptiči, žabe, žuželke Življenjska doba: do 12 let na svobodi, več v ujetništvu
jo ovce ob kotitvi odvržejo. Valilni čas krokarjev je zgodaj spomladi, če je le dovolj hrane za mladiče. V prvih mesecih življenja jim nudijo bogato proteinsko hrano poginuli zajci, lisice in kopitarji. Krokar žre praktično vse, kar najde, tudi male sesalce, ptiče, žabe, kuščarje in žuželke, saj je važno le to, da si napolni želodec. Q
Ali veš, da ...
... krokar spada v družino vranov, kamor sodita tudi črna in poljska vrana?
... je krokar največja ptica pevka? ... so krokarje nekoč obravnavali kot slabo znamenje, bitje z nadnaravnimi močmi? Najverjetneje zato, ker se je hranil s trupli na vislicah (je mrhovinar) in ker ima močno črno perje. ... krokarja v letu lahko prepoznamo po dolgem repu, ki ima obliko kija?
... je pojem "vranja mati" nastal zaradi zmotnega prepričanja, da krokarji zanemarjajo svoje mladiče? Najbrž se opira na dejstvo, da starši spijo nekoliko stran od gnezda mladičev.
Kviz - Taborniška (ne)znanja
1.	Koliko naj bodo dolge veje pri ležiščih iz smrečja?
a.	Do 1.5 metra.
b.	Do 0.5 metra.
c.	Do 2 metra.
2.	Izdelava kanadskega ležišča je ...
a.	zamudnejša od navadnega ležišča.
b.	hitrejša od navadnega ležišča.
c.	enako dolga kot pri izdelavi navadnega ležišča.
3.	Pri katerem ležišču zapičimo veje v tla pod kotom 45 stopinj?
a.	Pri ladijskem podu.
b.	Pri kanadskem ležišču.
c.	Pri slamnjači.
4.	Odlično talno ležišče, vendar počasna izdelava. To velja za ...
a.	slamnjačo.
b.	ladijski pod.
c.	navadno ležišče.
5.	Pri slamnjači veliko vrečo napolnimo z listjem ali slamo. Iz česa je vreča?
a.	Iz konoplje
b.	Iz plastike.
c.	Iz drugih umetnih materialov.
|DOGODIVSČINA 11
Sive celice
Sudoku
Premetanka »Po poteh Dolenjske«
Vstavi besede: Baza 20 (BAZA), Novo mesto (NOVOMESTO), Trdinov vrh (TRDINOVVRH), Veliki Rog (VELIKIROG), Šmarješke Toplice (ŠMARJEŠKET), Šentjernej, Dvor, Otočec.
T	E	R	T	Z	U	1	O	P	Š	A	S
R	B	A	Z	A	F	G	H	J	K	L	D
D	S	L	0	V	E	N	1	J	A	J	V
1	L	R	N	0	V	0	M	E	S	T	0
N	S	0	T	E	s	K	A	J	Č	M	R
0	C	V	B	M	M	L	K	J	H	G	F
V	E	V	E	L	1	K	1	R	0	G	2
v	t		L	K		H	C	V	B	N	M
R	S	M	A	R	i	E	S	K	E	T	R
H	R	B	T	Z	U	H	>	U	F	V	D
Z	0	E	0	T	O	e	E	C	K	A	S
Š	E	N	T	J	E	R	M	E	J	L	č
■d - g ' q - ^ ' D - £ ' D - i 'q - [ :os 9>||iA9|s aluslajd zi dzia>| 9A(is9y
Povežite vprašanja na levi strani s pravilnimi odgovori na drugi strani.
1. Reka Krka. Sredi reke pa otok in prečudovita pokrajina.	A. Baza 20
2. Tako je bil poimenovan na pobudo Ferdinanda Seidla.	B. Novo mesto
3. Majhen zdraviliški kraj.	C. Trdinov vrh
4. Nekdaj je tu slovela fužina.	Č. Veliki Rog
5. Dolenjska metropola.	D. Šmarješke Toplice
6. Najvišja točka Kočevskega Roga.	E. Šentjernej
7. Nekaj časa glavno poveljstvo OF.	F. Dvor
8. V kraju se je zadržal tudi Primož Trubar.	G. Otočec
■|9UJ9ljU9$ - g DZDg - l_ '6oy l>|l|9y\ - 9 'OjS9UJ OAO|\| - g 'J0AQ - f '93l|doj_ 9>|S9ljDW$ - £ 'LjJA AOUipjJ_ - J '3930jQ - [ :9>|UDj9W9jd A9jlS9y Luka Rems
12 ^ april
Taborniška (ne)znanja
Ležišča na tleh
V tej številki bomo spoznali vrste talnih ležišč in različne načine njihove izdelave.
k |	I	I v* v v •	v«
Navadno lezisce iz smrečja
Smrekove veje polagamo eno poleg druge v vrsto, vrste pa si sledijo od vzglavja proti nogam. Debelejši konci vej morajo biti obrnjeni proti vznožju, veje pa naj bodo položene tako, da bo lok veje obrnjen navzgor. Veje naj ne bodo daljše od pol metra in naj bodo čim bolj košate. Najprej položimo prvo vrsto vej pri vzglavju. Košati del vej iz druge vrste mora prekriti debelejše veje iz prve in tako naprej.
|#	II	I v • v u	•	u •
Kanadsko ležišče iz smrečja
Izdelava tega ležišča je nekoliko zamudnejša, vendar boljša od prejšnjega. Ležišče je malo dvignjeno in zato bolj suho in toplo. Izdelamo ga tako, da 30 cm dolge smrekove vejice zapičimo v tla pod kotom 45 stopinj. Začnemo pri vzglavju in nadaljujemo proti vznožju. Vejice morajo biti zapičene čim bolj na gosto. Obe omenjeni ležišči sta dokaj mehki, spimo nekoliko dvignjeni od tal, morebitna vlaga pa odteka stran. Kanadsko ležišče se pri premočnem dežju razmoči in razpade.
■	V* V V	•	• ■• _
Ležišče iz vej listavcev, praproti, stelje
Ležišče pripravimo tako, da veje, praprot ali steljo zlagamo na enak način kot smrekove veje. Zavedati se moramo, da so listje, stelja in praprot manj primerna polnila za ležišče, ker se stisnejo, toplotno slabše izolirajo, vpijajo vlago ter so leglo žuželk in pajkovcev (klopi).
•	■ •	■ v	I v* v v
Sistem slojev na vlažnem ležišču
Kadar so tla mokra ali vlažna, moramo za zaščito pred vlago uporabiti več slojev. Na tla najprej zložimo plast kamenja ali prodnikov, nato naložimo plast vej oziroma dračja, čez katerega razprostremo plast listja ali mahu. Temu sledi debelejša plast slame, sena ali trave, čez katero dodamo zadnjo plast iz resja ali smrečja. Tako ležišče je udobnejše in dobro izolirano.
Seno
Je dobro polnilo za ležišče, če je suho. Najbolje je spati kar na seniku, saj je spanje na senu lahko prijetno doživetje. Debelo plast sena pokrijemo z dvema šotorkama, na šotorki naložimo drugo debelo plast sena in zlezemo vmes. Paziti moramo, da nam seno ne prodre do kože (lahko povzroča srbenje, alergijo). Spimo oblečeni, nataknemo si kapuco, rokavice, nogavice in zadrgnemo vse odprtine med telesom in obleko. Se posebej je to pomembno v primeru, če s seboj nimamo šotork. Ce je mraz, se v seno lahko 'izkoplje' rov in se spi v njem. Zavedati se moramo, da je pri spanju na senu velika nevarnost požara, zato si svetimo z baterijo, ognja se ne prižiga. Seveda pa se moramo pred nočitvijo na seniku dogovoriti z lastnikom.
Slamnjača
Izdelamo jo tako, da veliko vrečo (ponavadi iz jute, konoplje; ne plastične) napolnimo s suhim listjem, slamo, senom, ličkanjem ali steljo. Nekoč so jo uporabljali predvsem za dvignjena ležišča in za dobro izolirana ležišča na tleh.
Ladijski pod
Je najboljše talno ležišče, ker je zelo dobro izolirano, vendar je njegova izdelava najdaljša in dolgotrajnejša. Na tla vzporedno položimo nekaj osnovnih brun ali sušic in jih pritrdimo. Na ta bruna nato pravokotno zložimo drugo plast brun, kot ladijski pod, drugo poleg druge. Ležišče nato prekrijemo s plastjo smrečja. Na koncu lahko vse skupaj pregrnemo s šotorko.	^
Sij Tadeja Rome L^iJ Arhiv ZTS
Na Škalski ligi sončno, zabavno in taborniško
Letošnja Škalska liga, že 11. po vrsti, je bila ribiško obarvana, saj je bila glavna tema tega šaljivega orientacijskega tekmovanja "Ribiči". To je bila tudi rdeča nit vseh šaljivih iger in nalog na kontrolnih točkah orientacijskega pohoda. Morda se tema ni tako prijela, kot so se teme v preteklosti, vsaj glede kostumov in opreme tekmovalcev, a so bile igre dinamične in zelo zabavne. Na tekmovanju je bila udeležba že tradicionalno dobra, saj se ga je udeležilo več kot 250 tekmovalcev (42 ekip) iz cele Slovenije.
bonus točkah za samo dekliške ekipe oziroma prilagoditvi nalog na kontrolnih točkah. Za primer naj omenim, da so na kontrolni točki, kjer je bilo treba preveslati jezero, dekleta veslala povprečno 40 minut, fantje pa 15 minut. Razlika je očitna in tako ekipe, ki so bile sestavljene iz samih deklet, praktično niso imele možnosti za višja mesta. Na samem zaključku tekmovanja pa še zanimivost. Kar dve ekipi v kategoriji PP sta imeli popolnoma isto število točk. Kar pomeni, da si obe ekipi delita prvo mesto. No, tako bi moralo biti, ampak organizator se je odločil, da bo zmago slavila ekipa, ki je bila boljša v orientaciji. Tu se mi je porodilo še eno vprašanje, ki sem ga zastavil organizatorju. Zakaj se je orientacija postavila v ospredje pred šaljivi del tekmovanja? Navsezadnje je to šaljivo orientacijsko tekmovanje in ni pošteno, da postaviš pomembnost enega dela tekmovanja pred drugega. Na to vprašanje sem dobil odgovor: »Takšna je naša odločitev.« Zanimivo je le, da v pravilih, ki so mi jih pri predhodnem vprašanju takoj »dali« v branje, o tem nič ne piše. Moram priznati, da so se te zadeve dogajale ravno ekipam, ki so prihajale iz mojega rodu, zato mi bo marsikdo očital pristranskost in pretiravanje. A to bi napisal v vsakem primeru, tudi če bi se to zgodilo ekipi iz Medvod ali iz Ljubljane. Navsezadnje je to tekmovanje in ne le druženje. Prav zaradi tega uvrstitev tekmovalcem veliko pomeni.
AKTUALNO ,3
a lii
O Škalski ligi, ki je tudi letos imela humanitarno noto (zbiral se je star papir), je težko napisati kakšno kritiko, saj je organizacija vedno na vrhunskem nivoju. A če bi bilo vse popolno, bi bilo že kar kičasto. Letos me je tako zbodlo predvsem dejstvo, da je PP kategorija združena (ni ločena na fante in dekleta). In ob vprašanju, zakaj tako, je bil odgovor organizatorja kratek in jasen: »Preberite si pravila tekmovanja!« Čeprav priznam, da si jih nisem prebral, sem to storil takoj ob prihodu domov. In res, tako je zapisano. OK, če tako piše, potem pač tako mora biti. Bi bilo pa vredno razmisliti o kakšnih bonus točkah za dekleta v ekipi ali pa vsaj
Naj omilim zgoraj napisano tako, da napišem, da ne glede na vse, bomo naslednje leto spet na Škalski ligi, saj je to res odlično tekmovanje, ki je s svojo vrhunsko organiziranostjo, bogatimi nagradami in čudovitimi ročno izdelanimi pokali lahko v vzor drugim tekmovanjem. Zato vas že sedaj vabim na 12. Škalsko ligo, ki bo naslednje leto v Škalah pri Velenju.
Tina Ževart, vodja tekmovanja:
V Škalah pri Velenju je letos potekala že 11. Škalska liga, ki se jo je udeležilo 42 ekip oziroma 250 tekmovalcev. Tematika letošnjega tekmovanja so bili »Ribiči«. Zelo smo zadovoljni in navdušeni nad pripravljenostjo GG-jev, da se udeležujejo tovrstnih tekmovanj. Rada bi se zahvalila celotni četi Divji volk iz Škal, ker so spet pripravili odlično in šaljivo Škalsko ligo.
14 L® april
Žan Kuralt in Ana Križnar
Žan Kuralt
Jubilejna 10. Očistimo Kranj
Na sončno soboto 2. aprila je potekala 10. čistilna akcija Očistimo Kranj - Kranj ni več usran. Organizirala jo je Zveza tabornikov občine Kranj pod vodstvom Klemena Marklja. Akcije se je udeležilo 3500 prostovoljcev, ki so na območju Kranja in njegove okolice pobrali kar 150 kubičnih metrov odpadkov.
Poleg čiščenja na Glavnem trgu ni manjkalo dogajanja. Seveda smo bili dejavni tudi taborniki vseh štirih kranjskih rodov (RSŽ-ml, KR, RZJ, RSO), saj smo ob 10. obletnici čistilne akcije pripravili tudi fotografsko razstavo. Udeleženci akcije so za kosilo dobili golaž, ki so mu sledile palačinke. Za najmlajše je bila na Glavnem trgu likovna delavnica na temo Kam z odpadki. Na koncu pa smo podelili nagrade za najboljšo risbo in že tradicionalno »Naj smet«.
AKTUALNO
Nastopili sta tudi folklorni skupini iz sosednje Avstrije in domačega Kranja, prav tako pa smo videli plesno-gledališko predstavo Eko škrat.
Namen akcije je bil dosežen, saj je bilo udeležencev največ do sedaj, zbrali smo ogromno količino odpadkov, prav tako pa smo poskrbeli za ekološko ozaveščanje mimoidočih ter pomembnost ločenega zbiranja odpadkov. Q
* SCOUTS
15
16 L® april
Sodniški seminar zelo dobro uspel
V objemu Paškega Kozjaka na zimovanju MČ
V Rodu Pusti grad Šoštanj se vsako leto potrudimo organizirati zimovanje za naše mlajše tabornike (od 1. do 4. razreda). Tudi letos se nas je preko 40 tabornikov odpravilo v hribe. Lani smo zimovali na Gori Oljki, letos pa prvič na z gozdovi obdanem Paškem Kozjaku, in sicer med 18. in 20. marcem.
Letošnje zimovanje je spremljala prav posebna tematika. Vsi taborniki smo se namreč učili, kako postati čisto pravi vohun. Že na začetku smo se razdelili v skupine in vsak posameznik je moral opraviti takšne in drugačne vohunske teste. Seveda so prav vsi opravili te uvodne teste in se v večernem programu lotili velikega vohunskega kviza. Pester program se je nadaljeval tudi v soboto in nedeljo. Odličen vikend je tako minil še prehitro in naši MČ-ji že komaj čakajo na naslednje leta	SiNi
Otv
oritev fotografske razstave
Kranjski taborniki smo ob desetletnici čistilne akcije Očistimo Kranj - Kranj ni več usran, ki poteka v Kranju in njegovi okolici, pripravili fotografsko razstavo. Zbrane fotografije, nekatere so še iz dobe analognih aparatov, prikazujejo čistilno akcijo in njen razvoj skozi vso njeno zgodovino.
V četrtek, 31. marca, smo se v Stebriščni dvorani Gorenjskega muzeja zbrali predstavniki kranjskih tabornikov in katoliških skavtov in slovesno odprli razstavo. Najprej nas je nagovoril organizator čistilne akcije Klemen Markelj nato pa še muzejski svetnik dr. Damir Globočnik. Slednji je poudaril, da muzeji niso namenjeni le stvarem iz preteklosti, temveč tudi sedanjosti. Razstavo si je ogledal tudi kranjski župan.
Razstava bo na ogled postavljena do 10. aprila. Če se boste kaj potikali po Kranju, lepo vabljeni v Gorenjski muzej!	Ana Križnar
Rod Mrzli studenec iz Mislinje in OO ZTS KŠzS sta 26. marca 2011 organizirala enodnevni sodniški seminar v Mis-linji. Na res odlični lokaciji, taborniški dom RMS stoji ob OŠ Mislinja in tik ob gozdu, je 14 tečajnikov (10 MČ in 4 GG) spoznavalo vse, kar krasi dobrega taborniškega sodnika. Izkušeni predavatelji so tako predstavili lik vodnika, splošna pravila mnogoboja in predstavili vsako disciplino posebej. Ob koncu je sledil še zaključni test, na katerem so udeleženci tečaja še potrdili svoje znanje. Praktični del tečaja pa bodo udeleženci izvajali na območnem mnogoboju čez nekaj mesecev. Za gostoljubje se je treba zahvaliti Rodu Mrzlega studenca iz Mislinje, ki je poskrbel tudi za lačne želodčke, saj je starešina rodu Frenk v kotličku skuhal res odličen bograč.
Tovrstni seminarji so lepa priložnost za obnovo taborniškega znanja in v OO ZTS KŠzS upamo, da smo z letošnjim tečajem vzgojili in izobrazili dobre nove sodnike.
SiNi
Dvojna številka majsko-junijskega Tabora izide 13. maja. Prispevke za Tabor zbiramo na naslovu revija.ta-bor@gmail.com. Rok oddaje člankov je 20. april.
Uredništvo
Aktualno
i 7
Neža Zajc
SiNi
Matej Klinc, organizator Feštivala
Festival kot zaključek proslavljanja rojstnega dne MZT in 60. obletnice ZTS
Matej Klinc, po taborniško Klino, je vesel in zelo zgovoren tabornik. Njegov prosti čas je v veliki meri namenjen taborništvu. Je zelo zaposlen, še posebej v zadnjem času, saj kot glavni vodja organizira kar dve pomembni akciji, ki se bosta zgodili v bližnji pri hodnosti. Prva zelo pomembna akcija je organizacija že 15. taborniškega Feštivala, ki ga 16. aprila v ljubljanskem Tivoliju pripravlja MZT. Druga akcija pa bo potekala v juliju, in sicer GG tečaj. Klino je že drugo leto načelnik za podporo pri MZT, sicer pa prihaja iz rodu Trnovskih regljačev in je tabornik že 12 let.
18 L® april
Kdaj in kako se je tvoje življenje srečalo s taborništvom?
V našem rodu so imeli takšno mobilizacijo, da so delili kupončke za brezplačen sok na šoli in to je bila res vroča roba, vsi so jih želeli imeti. Potem sem prišel na stojnico. Nekaj let sem potreboval, da sem se odločil, ker sem imel takrat veliko drugih aktivnosti. V 5. razredu sem se jim pridružil. Kaj te je prepričalo, da si ostal pri tabornikih?
Ostal sem zaradi dobre klape v vodu. Vodnica Katka je bila res carica, znala nas je motivirati, prav tako njen fant, ki nas je navdušil za orientacijska tekmovanja, na katera smo veliko hodili. Ko sem bil starejši, sem želel taborništvo opustiti, vendar me je dobra družba vedno znova potegnila nazaj. Zadnja leta pa me motivira delo v MZT. Kakšni so tvoji spomini na tvoje prvo taborjenje?
Prvi tabor mi je ostal v res dobrem spominu, poln dogodivščin in neumnosti. Na avtobusu smo se učili, kako pravilno bruhati, da se ne umažeš preveč. To vedno rad povem. Tudi pihanje sveče ni bilo nikoli več tako dobro kot takrat.
Česa te je taborništvo naučilo skozi življenje?
Predvsem sem se veliko naučil z organizacijo Feštivala. Da moram biti organiziran, da si moram vse sproti zapisovati. Naučilo me je samostojnosti, da se znam zanesti sam nase, si zaupati, da dobim občutek, da zmorem več, kot si predstavljam.
Katere funkcije pri tabornikih še nisi opravljal, pa bi si jo želel?
Nikoli nisem bil taborovodja, vedno se je drugače obrnilo, zadnja leta pa se tudi časovno ne bi izšlo. Tvoja najljubša taborniška special-iteta?
Všeč mi je bilo ustvarjanje na GG tečaju, kjer smo s tečajniki pripravljali postrvi na 1001 način. In tvoj najljubši način priprave je?
Kuhanje postrvi v pločevinki z dodatkom zelišč. Jed, ki je zares izvrstna.
15. Taborniški Feštival
Kako se je tvoja taborniška pot srečala s Feštivalom?
Vse skupaj se je začelo z delav-ničarstvom. Napredoval sem po hierarhiji, kasneje sem bil vodja tehnike in varnostnikov, lani pa sem bil prvič soor-ganizator. Letos sem prevzel večji del naloge, kar mi je vedno predstavljalo izziv in dober dokaz samemu sebi. 15. Feštival bo kmalu, kako potekajo priprave? Koliko ljudi potrebuješ ob sebi?
Priprave potekajo po načrtih. Nismo naleteli na kakšne večje težave, še največja je težava z dovoljenji. Organizacijska ekipa je že utečena, zraven mene je še soorganizator Žiga Hrovat in štiri peresna deteljica vodij delavnic. To predstavlja najožjo ekipo, ki je najbolj pomembna za dobro izvedbo. Seveda
aktualno
19
so tukaj še zelo pomembni logistika in odnosi z javnostmi.
Kako zahtevna je organizacija takšne prireditve? Zahteva celega človeka? Trpi tudi tvoje zasebno življenje?
Je zahtevna in definitivno zahteva celega človeka. Letos imam za seboj res dobro ekipo in mi ni treba vsega narediti čisto sam. Zasebno življenje trpi, ampak to vzameš v zakup, ker ti taborništvo predstavlja način življenja. Ljudje zraven tebe morajo to vzeti v zakup in te preprosto podpirati pri tem. Kaj lahko pričakujemo od letošnjega Feštivala? Bo ponudilo kakšno novost, še posebej glede na okroglo 15. obletnico?
Letos je največja novost to, da ob dnevu taborništva ne bo potekal samo Feštival, ampak bodo delavnice in aktivnosti na Prešernovem trgu od 11. do 15. aprila potekale že cel teden pred Feštivalom. Feštival letos predstavlja zaključek proslavljanja rojstnega dne MZT in 60. obletnice ZTS. Koliko delavnic bo?
Približno 30, 40 domačih delavnic in 15 delavnic zunanjih organizacij. Naj omenim, da bo letos »coffe point« za
druženje malo manj mladih tabornikov ob dobri kavici in čveku. Je težko nabrati delavničarje? S čim jih prepričate, da se odzovejo na vaše povabilo?
Lani smo imeli težave. Letos pa so prišli delavničarji na sestanek zelo dobro pripravljeni in s svežimi idejami. Tudi oni sami želijo mlajšim ponuditi to, kar so doživeli sami, ko so bili majhni. Se mi zdi, da ljudje na splošno radi sodelujejo na Feštivalu. Je kakšna težava, s katero se soočate vsako leto in se je ne morete znebiti?
Vsako leto pride nekakšna druga težava na vrsto. Letos recimo je težava to, da nimamo kanujev, ker se je tivolski ribnik odločil, da gre na dopust. Ni ga. Drugače je ponavadi izziv najti reševalca iz vode, letos smo ga našli, a ni ribnika. Ko pokriješ eno težavo, se nekje drugje odpre nova. Kaj pa sponzorji, kako radodarni so bili letos?
Letos bomo dobili 300 sendvičev, nekateri dajo popust, spet drugi bone, denar. Na začetku se je zdelo, da jih bo bolj malo, ampak se jih je s časom nabralo kar nekaj, donirali so predvsem tisti, ki nam že nekaj časa stojijo ob strani. So radodarni in tega smo veseli.
Ponavadi je vreme bolj kislo, ste letos naročili sonce?
Ja, vreme trenira za tokrat, smo že vzpostavili stike in se dogovorili. Definitivno bo lepo vreme. Še zadnje povabilo za naše bralce:
Jaz vse vabim že na teden taborništva. Delavnice bodo zanimive, ekipa se res trudi. Za Feštival smo pripravili sonce, nore delavnice, pokosili smo travo, zdaj pa je samo še na vas, da pridete in da proslavimo 15. obletnico MZT. Q
20 W .. april 10
n vodstva
Barbara Bačnik - Bača riti
Uspešna 29. Skupščina ZTS
V	soboto 19. marca smo uspešno izpeljali drugo skupščino tekočega mandata. Po mnenju udeležencev skupščine smo naredili pomemben korak naprej pri prenovi programa za mlade v ZTS. Skupščina je potrdila predlagane spremembe in sprejela akcijski plan, po katerem naj bi do naslednje skupščine prišli do potrebnih podpornih gradiv za njegovo uveljavitev. Pred začetkom plenarnega dela skupščine so bile zanimive in dobro obiskane delavnice. Predvsem so predstavnike rodov zanimale spremembe, ki jih prinaša zakon o prostovoljstvu, vidni napredki pri oblikovanju stopnjevanega programa osebnega napredovanja, zanimivo pa je bilo tudi na področju spletne komunikacije in priprave promocijskih materialov. Še posebej zanimiva je bila točka razno, kjer so bile predstavljene vse aktivnosti, ki nas čakajo v pomladno-poletnem obdobju, in teh ni malo. Velenje nas je lepo gostilo in spet dokazalo, da je pravo taborniško mesto.
22. aprila v Postojnski jami praznujemo 60 let
V	petek, 22. aprila 2011 se bomo zbrali v Postojnski jami in obeležili visoki jubilej ZTS s proslavo in druženjem v naravnem okolju. ZTS organizira proslavo skupaj z Rodom kraških viharnikov, ki prav tako praznuje 60 let obstoja in delovanja.
V	preteklih dneh ste rodovi že prejeli prvo obvestilo. Če še niste, sporočite število in naslove vaših častnih in zaslužnih gostov, da jih bomo lahko povabili na slovesnost. Svojo udeležbo je že potrdil predsednik države dr. Danilo Türk. Sam program bo pester in zanimiv, skratka, obeta se pravo presenečenje v Postojnski jami.
Skupen nakup šotorov
Iz rodov je kar nekaj povpraševanja po skupnem nakupu šotorov, kar nam lahko omogoči dodatne ugodnosti. Vse rodove, ki so zainteresirani za kakršen koli nakup šotorov, prosimo, da izkažejo svoj interes z elektronskim sporočilom na beo@rutka.net. V njem navedite število in tip šotorov, ki jih nameravate kupiti v tem letu (do začetka poletne sezone).
V	sporočilu, ki naj bo poslano do 15. aprila 2011, navedite načrtovano nakupno količino šotorov po tipu (Modularni šotor - število členov in vrat, Šotor Tabornik/Savica, Šotor Čeh). Glede na izražen interes bomo skušali zagotoviti čim več ugodnosti in vas povabili k skupnemu nakupu.
Vodje odprav na mednarodne akcije
IO ZTS je v zadnjem času potrdil vodstvi odprav na Tech-uano 2012 in Roverway2012. Vodja odprave na prvo bo Gregor Ješe, odpravo na Roverway pa bostavodila Domen Uršič (vodja) in Katarina Smolej (pomočnica vodje).
Poziv rodovim propagandistom -drugič
Pozivamo vse rodove propagandiste oziroma tiste, ki opravljate to funkcijo v rodu ali pa vas to področje zanima, da nam pošljete e-mail z vašimi podatki (ime in priimek, rod, e-mail in telefonska številka) na baca@rutka.net. Bazo bomo sproti dograjevali, vse v njej pa obveščali o aktivnostih Komisije ZTS za odnose z javnostmi.
Seminar za organizatorje in izvajalce letnih taborjenj
Komisija za vzgojo, izobraževanje in delo z odraslimi je organizirala modularni seminar za organizatorje in izvajalce letnih taborjenj. Seminar je bil namenjen vodstvom taborjenj, vsebine posameznih modulov pa so požele veliko zanimanja, tako da je bila udeležba dobra.	|~j
>*»v/ 60
ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE
nacionalna skavtska organizacija
Vaše predloge in pripombe nam pošljite na io.zts@rutka.net.
RAZISKOVANJE
Primož Kolman
Poiščimo Saturna na nebu
Planet Saturn je drugi največji planet našega osončja. Njegovo posebnost in hkrati prepoznavnost seveda predstavljajo njegovi obroči, ki se raztezajo okoli planeta v obliki razpotegnjenega tankega diska. Saturn je od nas najbolj oddaljen planet, ki ga še lahko vidimo s prostimi očmi. Dlje od Saturna sta le še Uran in Neptun, Plutona namreč ne prištevamo več med planete.
Foto: NASA
Saturn obkroži Sonce v slabih 30-tih letih, v tem času pa nam kaže različne »obraze«. Približno15 let ima k nam obrnjeno severno poloblo, naslednjih 15 let pa južno. Kolobar postane na prehodu med 15-letnimi obdobji tako tanek, da ga praktično tudi s pomočjo teleskopov ne moremo videti. Trenutno je k nam obrnjena Saturnova severna polobla, kar traja že dobro leto, tako da je obroč že mogoče opaziti.
Saturn je aprila viden celo noč, saj je v opoziciji s Soncem. Po sončnem zahodu ga najdemo na vzhodu, okoli polnoči je na jugu - nekako na sredini med horizontom in zenitom, proti jutru pa zahaja na zahodu. Saturn se nahaja v ozvezdju Device. S prostimi očmi je viden, laično rečeno, kot kakšna zelo svetla zvezda - najsvetlejša na tem delu neba, čeprav se od zvezd dejansko razlikuje. Najbolj očitna razlika med planetom in zvezdami je v tem, da zvezde utripajo, planeti pa praviloma ne, razen v res izredno slabih pogojih za opazovanje ali če so nizko na nebu. To velja tudi za Saturna. Če Saturna pogledamo s teleskopom, ki ima 50-kratno ali večjo povečavo, bomo že razločili obroč, planet pa bo pridobil značilno obliko. Zvezd za razliko od planetov z amaterskimi teleskopi, četudi imajo še tako veliko povečavo, ne moremo povečati. Tudi v najmočnejših teleskopih zvezde še vedno izgledajo le kot svetle točke.
V noči s 16. na 17. april, kar je dan pred ščipom, se Luna navidezno približa Saturnu. Takrat se Luna nahaja približno 8 stopinj »pod« planetom (90 stopinj znaša kot med horizontom in zenitom).	Q
Luna in Saturn v noči s 16. na 17. april okoli polnoči. (skica: PK)
® scouts
j™C	Tnborniltr Lfitvurjciima boljši ¿ve1
22 L® april
kosobrinovi pripravki m^-o^
Dolgolistna meta
(Mentha longifolia)
Dolgolistna meta raste divje v naravi in jo kot vse vrste met uporabljamo v zdravilne in preh-ranske namene. Dolgolistna meta zraste od 30 do 80 cm visoko in ima številne podzemne in nadzemne pritlike. Štirioglato steblo se v zgornjem delu razveji. Sivkasti cvetovi so na gosto zbrani v večkrat razdeljena klasasta socvetja. Cveti julija in avgusta. Nabiramo liste. Prvič jo potrgamo pred cvetenjem. Raste po travnikih, napuščih, gozdnih robovih, ob poteh, jarkih, potokih in rekah.
Učinkovine: eterično olje z mentolom, grenčine, čreslovine.
Uporabnost: ima pomirjevalni učinek, blaži krče in deluje antiseptično, pospešuje izločanje žolča, pomaga pri želodčnih težavah, pri siljenju na bruhanje ali bruhanju, pri nespečnosti in neuralgičnih bolečinah.
Čaj
Zvrhano čajno žličko mete prelijemo s skodelico vrele vode in pustimo stati 8 do 10 minut, nato odcedimo. Čaj lahko pijemo oslajen s sladkorjem, medom ali neoslajen. Pri želodčnih težavah pijemo neoslajen čaj.
Sirni namaz
Sirnemu namazu s smetano primešamo drobno sesekljane sveže liste mete. Dodamo sol po okusu. Namesto namaza lahko vzamemo maslo, margarino ali topljeni sir.
Okrepilna zeliščna kopel
Pripravimo 2 litra zavretka, za katerega potrebujemo pest dolgolistne mete in pest materine dušice. Zavretek pokrijemo in počakamo 10 do 15 minut. Precedimo in dodamo vodi za kopel. To kopel priporočam oslabelim in starejšim ljudem.
Vse to in še več na Rastlin'cah (tečaj poznavanja rastlin za prehrano in zdravje).
RAZISKOVANJE
Barbara Bačnik - Bača
23
foto: www.sxc.hu
Deževni april
Se z vašimi člani kdaj pogovarjate o vremenu? Upam sicer, da niti ne, saj je to ponavadi prvi pokazatelj dolgčasa ali pomanjkanja skupnih interesov. Je pa vreme nekaj, kar nas spremlja vsak dan na praktično vsakem koraku, in smo tako mi sami kot naše dejavnosti močno odvisni od njega.
transpiracije (izhlapevanja) rastlin delno vračajo v ozračje. Tako voda v naravi stalno kroži (vir: http://sl.wikipedia.org/ wiki/Padavine).
Kako nastane oblak?
Oblak je sestavljen iz nasičeno vlažnega zraka in vodnih kapljic. Nastane, ko se zrak pri tleh segreje in začne dvigati (topel zrak je lažji od hladnega). Z dviganjem se zrak ohlaja. Če je dovolj vlažen, se bo med ohlajanjem relativna vlažnost še zviševala in lahko dosegla 100 odstotkov, kar posledično vodi v tvorbo oblaka.
Količina vode v zraku je odvisna od temperature, pri zelo nizkih temperaturah ni padavin, pri visokih so padavine izdatnejše. Če je vlažnost 100-odstotna, potem dežuje.
Kako daleč je nevihta?
Glede na smer vetra lahko ocenimo, v katero smer potuje nevihtni oblak. Po grmenju in streli pa lahko s pomočjo hitrosti zvoka in časa ocenimo, kako daleč je nevihta. V eni sekundi prepotuje zvok približno 360 metrov. Če je čas med pojavom strele in grmenjem manjši od 10 sekund, je nevihta Nu|n°St padavin	nevarno blizu. Tudi če je čas med 10 in 20 sekundami, je ne-
April je pregovorno mesec dežja oziroma večjih padavin. varno, zato moramo čim prej poiskati varno zavetje (vir: http:// Ali bo tako tudi letos, bomo še videli. Glede na topel in sončen www.hermi.si/kako-nastane-kopasti-oblak).	Q
marec pa nam dež nič kaj ne diši. Padavine so vse oblike kon-denzirane vodne pare, ki se pojavljajo na Zemljinem površju ali v njenem ozračju v tekočem ali trdnem stanju. So del vodnega kroga, ustvarjajo pa zaloge sveže vode, torej so pogoj za življenje na Zemlji.
Vodni krog
Voda v Zemljini hidrosferi neprestano kroži. Zaradi sončne toplote pridejo v ozračje vodni hlapi, nevidni plini, predvsem z izhlapevanjem z morskih površin in vlažnih tal, oddajajo pa jo tudi živa bitja. Vodna para je malo lažja od zraka, zato se dviga v višine in potuje z vetrovi. V višinah se vodna para zgosti v oblake in padavine ter pade nazaj na tla ali v morje. Na tleh se združuje in zbira. Ena tretjina padavinske vode kmalu izhlapi zaradi sončne toplote, dve tretjini pa po površju ali pod zemljo odtečeta v potoke in reke ter se končno vrneta v morje. Nekaj vode vsrkajo rastline in se nato zaradi
24 L® april
Tabolatorij
29. april - Evropski dan medgeneracijske solidarnosti
Leto 2009 je bilo prvo leto, ko se je začelo obeleževati 29. april kot evropski dan solidarnosti med generacijami. V državah EU, pa tudi drugje po svetu so bili organizirani številni dogodki, prireditve in druge aktivnosti na temo medgeneracijske solidarnosti.
V	času predsedovanja Slovenije Svetu EU se je 28. in 29. aprila 2008 na Brdu pri Kranju odvila mednarodna konferenca Medgeneracijske solidarnosti za družbe sožitja in socialne povezanosti. Dogodek je bil organiziran v sodelovanju z Evropsko komisijo in več nevladnimi organizacijami.
Namen konference je bil izpostaviti nujnost medgeneracijskega sodelovanja in solidarnosti kot ene od najpomembnejših prvin v času vse bolj izrazitih demografskih sprememb. Na konferenci je bilo sprejetih več sklepov, med drugim sta bila podana predlog za obeležitev 29. aprila kot evropskega dneva medgeneracijske solidarnosti ter predlog za določitev leta 2012 kot evropskega leta aktivnega staranja in medgeneracijske solidarnosti.
V	okviru projekta Medgeneracijskega sodelovanja: razvoj potencialov mladinskih organizacij za medgeneracijsko sožitje in sodelovanje pripravljamo partnerji v projektu različne delavnice in izobraževanja na temo medgeneracijske solidarnosti. Pridružite se tudi vi. Poiščite aktivnosti na http://www.mgs-mreza.si/ ali pokličite v pisarno ZTS in se pozanimajte o možnostih vključitve v projekt.
Srečno!
Polona Rožman
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada, ter Ministrstvo za šolstvo in šport. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013, razvojne prioritete »Razvoj človeških virov in vseživljenjskega učenja«, prednostne usmeritve »Izboljšanje kakovosti in učinkovitosti sistema izobraževanja in usposabljanja«.

iMlIiiillU t' HtŠUJTl/NJiiiJUif
I llkjhll 1liti* i nsriAl A, MTrtt* : "¿V
II mt .J I IJ.4-
I MINISTRSTVO ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT
REPUBLIKA SLOVENIJA
^IKO,,
SCOUTS
U uUi^IFj^TO bdlil
Taborniške novice
I.arn letos na taborjenje? V drsko!
Taborni prostor pri vasi Idrsko se nahaja blizu Kobarida. Prostor in njegova okolica sta idealna za spoznavanje pestrega rastlinja in vodovja zgornjega Posočja ter njegove zgodovine in starih običajev. Zaradi številnih poti si lahko privoščite ture jahanja, kolesarjenja in pohodništva. Možen je tudi ogled predelovanja mleka na planini Matajur. Blizu tabornega prostora je možnost kopanja v reki Soči (500 m) in reki Nadiži (8 km).
Ker lastnika parcele želita, da vam taborjenje ostane v čim lepšem spominu, ponujata vsaki skupini tudi tečaj, na katerem se lahko naučite priprave okusnih kobariških štrukljev. Zato čim prej rezervirajte svoje počitnice v Idrskem!
Kontaktni osebi sta Tomaž (041 556 315) in Vanessa (040 186 890), lahko pa pišete tudi na e-naslov: vanessa.marcola@ gmail.com ali lowrenc20@gmail.com.
luč za prenovo programa za mlade
Na 29. Skupščini ZTS so delegati sprejeli predloge prenove sistema preizkušenj v programih osebnega napredovanja članov ZTS. Spremembe zajemajo prenovljen nabor stopenj preizkušenj, ki uvaja štiri stopnje (ekspedicija) pri GG ter dve stopnji pri RR. Poleg tega uvaja novo metodologijo oblikovanja zahtev za napredovanje po stopnjah in v povezavi s tem tudi nov sistem veščin in specialnosti v ZTS.
Skupščina je potrdila tudi akcijski načrt IO ZTS in Komisije za program za mlade v ZTS na področju razvoja podpore pri izvajanju programa za mlade v ZTS do skupščine 2012. Ta do poletja predvideva izdajo priročnikov Program za mlade v ZTS, Stopnjevani sistem preizkušenj in priročnik Veščine in specialnosti, jeseni pa pripravo spletne baze idej taborniških dejavnosti.
Ker se uvajanje programskih novosti dotika tako članov in vodnikov kot tudi vodstev rodov, vabimo vse, da spremembe spremljate in jih aktivno uvajate v izvajanje programa. O tem bomo obširno pisali v naslednji številki revije Tabor in predstavili na državnem mnogoboju v Bohinju.
Tadej Pugelj
26	april
ina
Skupšči
Bliskovito, brez potrebnih in tudi brez nepotrebnih razprav
Letošnja skupščina je, kot že nekajkrat v preteklosti, ponovno potekala v dveh sklopih. Dopoldanski del so sestavljale delavnice na različne tematike, ki se jih je lahko udeležil vsak, ki je imel kakšno idejo in interes za izboljšanje taborništva.
ZVEZA TABORNIKOV SLOVENIJE
NACIONALNA SKAVTSKA ORGANIZACIJA
Škoda le, da so te sicer odlično pripravljene in vodene delavnice ponovno bile narejene tako, da se ne moreš udeležiti vseh, saj je istočasno potekalo več delavnic hkrati. Sodeloval si lahko na sledečih delavnicah:
•	Prenova programa za mlade - sistem osebnega napredovanja
•	Spletna komunikacija in informacijska podpora v ZTS
•	Promocijski materiali ZTS -ciljne skupine in ključna sporočila
•	Nova zakonodaja z vplivom na delo rodov
Super vsebine, o katerih bi moral kaj vedeti in sodelovati vsak starešina in načelnik rodu. A žal je bila udeležba na teh delavnicah kot vedno slaba.
Morda je tudi to eden izmed razlogov, da nato starešine in načelniki rodov ne vedo, o čem sploh odločajo na uradnem delu skupščine. Morda bi bilo vredno razmisliti o predstavitvah teh tematik na delavnicah, ki bi bile izvedene na ravni območij.
Za uradni del skupščine je bilo v zraku čutiti kar nekaj negotovosti. Bo skupščina sklepčna ali ne? Izkazalo se je, da smo bili sklepčni (sicer le za las) in da lahko sprejemamo predlagane sklepe. O samem poteku ne bi izgubljal odvečnih besed. Vse je potekalo gladko. Če ne bi bilo tistih redkih vprašanj, bi zagotovo lahko dejali, da ne bi o ničemer razpravljali in bi vse sklepe sprejeli takšne, kot so bili predlagani. Da le ni bilo tako, so poskrbeli tisti redki posamezniki, ki so z vprašanji zasadili dvom
<£> SCOUTS
Toborniki uitHtrjnmo holjši
AKTUALNO
27
rutkanet.
spletni taborniški servis
v vrste predstavnikov rodov. Ti redki posamezniki so, verjetno nehote, šli celo malo predaleč in tako poskrbeli, da nihče več ni vedel, kakšne spremembe sklepov predlagajo. Zaustavilo se je pri predlogu akcijskega načrta razvoja podpore pri izvajanju programa za mlade v ZTS in seveda, tako kot vedno, pri sprejemanju metodologije za izračun članarine v letu 2012, ki bo, kot je bilo pričakovati, višja kot preteklo leto. Ampak bistvenih sprememb le ni bilo.
Ob koncu smo nekaj izvedeli o pripravah na praznovanje 60. obletnice ZTS in se seznanili s pripravami na organizacijo Svetovne skavtske organizacije WOSM v letu 2014. Ideje so dobre in sveže, kar je res pohvalno.
Za konec je težko reči, da se je na skupščini zgodilo karkoli vznemirljivega. Izvršni odbor ZTS je z veliko večino, z le majhnimi lepotnimi popravki, dobil potrjeno vse, kar si je želel. Torej ima odprta vrata, da s svojim, moram reči, prav solidnim programom našo organizacijo dvigne na višjo raven. Se je pa treba vprašati, kako dolgo bodo člani IO vse skupaj zmogli sami. Žal le (pre) malo rodov nudi tisto pravo podporo. Večina rodov je zadovoljna že s tem, da na skupščini dvigne roko, in s tem konča svoje delo na ravni zveze. Navsezadnje smo vsi prostovoljci in samo s skupnimi močmi bomo lahko prav vsi zadovoljni z delom naše krovne organizacije. Q
28	april
Eva Čampelj
Nočno orientacijsko tekmovanje, Šmarje-Sap
Zadnji vikend v marcu se je s sobote na nedeljo odvijalo Nočno orientacijsko tekmovanje (NOT), ki ga že 34. leto zapored organizira Rod Močvirski tulipani: 800 sendvičev, 300 tekmovalcev, 60 ekip, 40 organizatorjev, 35 vrtač (po oceni traser-jev), šest nalog in šola, polna tabornikov.
Žiga Brenčič
Po nastanitvi tekmovalcev v telovadnici, zboru in sestanku vodij ekip so se že malo pred 19. uro pričele prve naloge topo testov in vrisovanja, potem pa se je šlo na progo, v gozdove Šmarje-Sapa! Kljub slabi vremenski napovedi se nam je tokrat uspelo izogniti že skoraj tradicionalnemu dežju in blatu. Na progi je bilo 8 do12 KT, od tega štiri žive: prva pomoč, hitrostna etapa, signalizacija in prehod minskega polja. Čeprav po mnenju mnogih proga letos ni bila pretirano težka, so imele nekatere ekipe težave z iskanjem dobro skritih KT. Jasno nebo in dobra volja tekmovalcev pa je NOT-u pričarala prav posebno vzdušje.
Tekmovalce je na cilju čakala juha, potem pa igranje kitare in druženje v telovadnici. Večina ekip se je v šolo vrnila do treh zjutraj, najpočasnejša ekipa pa je za progo porabila rekordnih 12 ur in 25 minut.
Zjutraj so se tekmovalci polni pričakovanj zapodili k plakatom z rezultati. Na razglasitvi zmagovalcev v zaključnem zboru smo najboljšim podelili lepe nagrade. Skupno je največ točk nabral Rašiški rod, ki je prejel Iglujev šotor, pršut in prehodni pokal - kitaro. V navezi z RST je bila tudi letos izžrebana ekipa, ki je prejela brezplačno štartnino za ZNOT.
Zadovoljne ekipe, še bolj zadovoljni organizatorji in zaključek še enega Nočnega orientacijskega tekmovanja. Zahvaljujemo se vsem ekipam, ki so z nami preživele super vikend in jih prihodnje leto vabimo na že 35. NOT v okolico Ljubljane!
aktualno
menj;
i
A
i
E\
f\V
Teren mi je bil letos res všeč, ker vseeno ni bil tako poln vrtač, proga pa ni bila kondicijsko zahtevna. Pa še lokacija je bila letos res v okolici Ljubljane. Čeprav se NOT-a udeležujemo že kar dolgo, pa nam vsako leto ostaja izziv in vsako leto ugotovimo, kaj bi se bilo še dobro naučiti. Seveda pa rade pridemo tudi zato, ker ste Močvirci kul in pripravite res dobro tekmovanje.
Anja, RPK
Meni je bila proga ful fajn in se mi ni zdela preveč težka. Organizacija je štimala, kar je ful fajn, ker je bilo tudi vzdušje zakon, kot je pri tabornikih vedno. Definitivno pridem na naslednji NOT in bomo zmagali!
Rudi, RR
Super je bilo, da sva lahko šotor postavljala še na sončni svetlobi. Tudi čakanje na ekipe ni bilo težko, saj mi je Nika prebirala ženske revije, tako da zdaj vem, "kaj mi želi mož sporočiti z njegovimi izgovori". Noč je ob popravljanju testov hitro minila, fino pa je bilo videti tudi veliko znanih obrazov.
Nik, RMT, kontrolor na prvi pomoči
30 L® april
Potegujte se za nagrado Skavt Peter 2011
Tudi v letošnjem letu se taborniške dejavnosti, ki jih izvajate rodovi, potegujejo za nagrado Skavt Peter. V letu 2010 je nagrado prejel Spust po Ljubljanici, kanuistično in ekološko tekmovanje, ki ga organizira Rod Bičkova skala iz Ljubljane. Kdo bo letos prejel kipec, ki upodablja skavta Petra, pa je odvisno od vašega dela in prijave vaših akcij za nagrado Skavt Peter!
L v 7
V
Lani ponovno obujena nagrada za najbolje izvedeno taborniško akcijo je med taborniki naletela na zelo dober odziv. Vse sodelujoče akcije so pridobile na svoji prepoznavnosti in še vedno si lahko ogledate vse lanske kandidate za nagrado Skavt Peter na Rutka.net, Facebooku in Youtubu. Akcija se nadaljuje tudi letos, a z nekaj manjšimi spremembami.
Komisija za program za mlade pri ZTS je objavila vsebinske prioritete za leto 2011. To so:
•	60 let Zveze tabornikov Slovenije, nacionalne skavtske organizacije;
•	Medgeneracijsko sodelovanje in sožitje;
•	Evropsko leto prostovoljstva;
•	Mednarodno leto gozdov.
Za nagrado Skavt Peter lahko kandidirate z akcijo na katerikoli ravni (vod, družina, rod, državne akcije) in nikakor ni treba zaradi kandidature izumljati novih akcij (seveda pa jih lahko), le v akcije, ki jih izvajate, že v fazi priprave in nato izvedbe vključite katerega od elementov iz vsebinskih prioritet.
Druga sprememba se nanaša na to, da predstavitev akcij ne bo več pripravljal poseben reporter Skavta Petra, kot je to potekalo lani, temveč boste kratko video predstavitev oziroma reportažo z izvedene akcije pripravili organizatorji sami. Za vzorec lahko uporabite
0


predstavitve lanskih šestih kandidatov ali pa izrazite lastno kreativnost. Video predstavitev, ki naj ne presega petih minut, naložite na enega izmed spletnih video servisov (YouTube, Vimeo itd.) in povezavo objavite v Facebook skupini "Nagrada Skavt Peter".
Podrobnejše informacije, obrazec za prijavo, kriteriji ocenjevanja, daljša razlaga vsebinskih prioritet, predstavitve lanskih kandidatov in še marsikaj je na voljo na www.rutka.net/akcije/ skavtpeter. Vabljeni k sodelovanju! Q
AKTUALNO	4880
Državno prvenstvo v Radljah ob Dravi
Sitar odličen, lokostrelci Mute vztrajni
Lokostrelski klub Muta je 12. in 13. marca priredil državno prvenstvo v lokostrelstvu, ki se ga je udeležilo nad 250 lokostrelcev iz vse Slovenije. Tekmovanje je bilo v športni dvorani v Radljah ob Dravi, privlačno tudi za gledalce, saj so lahko s tribune vseskozi spremljali napete tetive v različnih lokostrelskih disciplinah v dvoranskem streljanju.
Tokrat je bila razdalja 18 metrov, tarče pa v različnih velikostih, glede na vrste lokov. Seveda je še vedno največje zanimanje za sestavljivi lok, pri katerem je lokostrelcem v veliko pomoč škripčevje, vgrajeno v loku, prav tako pa tudi natančne merilne naprave in sprožilec. Seveda je to pravo nasprotje streljanju s t.i. golim lokom, brez dodatkov, pa tudi z olimpijskim lokom, ki pa že ima merilno napravo in uteži.
Ko je več kot sto lokolstrelcev prvega dne proti večeru izstrelilo zadnjo serijo puščic od 60 možnih, so zaploskali Dejanu Sitarju, ki je dosegel zmago v kvalifikacijah za nedeljsko izločilno tekmo, na katero se je skupaj uvrstilo 32 najboljših tekmovalcev. Dejan Sitar je član LK Fenix iz Kranja in je v radeljski dvorani povedal: »Danes sem nastreljal 592 krogov od možnih 600. Moj rekord znaša 595 krogov in sem ga dosegel leta 2004. Poglejte, center tarče, v katerega zadetek šteje 10 krogov, je premera 2 cm, nato si sledi še devet krogov. Pravzaprav moraš zadeti vse v rumeno, »vse v zlato«, in morda je tudi v tem čar lokostrelstva. Sicer pa je tekma dobro organizirana, morda je bilo v dvorani res pretoplo.«
Številni lokostrelci, posebej razveseljivo je število mlajših članov, pa verjetno ne vedo, da je prav na Muti začetek slovenskega lokostrelstva. Tu
Hinko Jerčič
so prvo zibelko zazibali taborniki Odreda Bistrega potoka že leta 1952 z doma izdelanimi loki in puščicami, nato pa so leta 1967 prve loke prinesli iz Prage, kjer so si na kratko ogledali pravo lokostrelsko tekmovanje. Istega leta so na Muti izvedli prvo uradno prvenstvo Zveze tabornikov Slovenije z udeležbo 67 tekmovalcev iz vse Slovenije. Odred Bistrega potoka je postal prvi ekipni prvak, med mladinci je zmagal Tone Bratuša in med člani Hinko Jerčič. Med članicami je bila tretja Marjana Jerčič, ki se danes tako spominja lokostrelskih začetkov: »Med našim nastopom na Muti in naslednje leto v Ljubljani smo si loke podajali iz rok v roke, danes pa je moč videti vrhunsko lokostrelsko opremo in temu primerne rezultate.«
Lokostrelci na Muti so že kmalu po prvih tekmah ustanovili svoj klub. »Neverjetno, da je na Muti toliko lokostrelcev,« je na kratko povedal Frane Merela
iz Ljubljane, ki je bil eden izmed sodnikov na minulem državnem prvenstvu v Radljah. Eden najboljših lokostrelcev, do nedavna tudi predsednik LK Muta, Dušan Klemen pa je dejal: »Dovolj imam tekmovanj, sicer pa sem bil več kot petnajst let na vrhu, s številnimi zmagami in rekordi. Vesel pa sem, da imamo na Muti naraščaj, ki mu ni para v Sloveniji.«	Q
32	april
GG Rac
Mark, Urban, Bruno in Tim, člani voda Risi iz Rodu Močvirski tulipani, smo se 19. marca odpravili na naše prvo orientacijsko tekmovanje. Zbrali smo se pred našo bajtico na Viču, od koder smo se z mestnim avtobusom odpeljali na Rudnik. Med iskanjem štarta smo naleteli na kontrolno točko (KT), ki pa na žalost ni bila namenjena naši starostni kategoriji.
Tekmovanje se je začelo s topotesti in vrisovanjem. Po ne ravno uspešnem reševanju prvih nalog smo se s svojima vodnikoma Pajotom in Žigo veselo odpravili na prvi KT, kjer smo uspešno opravili nalogo, imenovano Ena roka, dve nogi, medtem ko sta se naša vodnika basala s čokolado z zlatimi lešniki. Po dolgem iskanju KT 2 smo jo le našli in se pri prihodu pod kotom odlično odrezali. Mrtva KT 3 nam ni delala nobenih težav in smo jo našli praktično takoj. Na KT 4 smo uspešno prehodili minsko polje, ne da bi nas razneslo do zadnje mine. KT 5 smo našli kljub temu, da je bila karta v okolici te kontrolne točke nenatančna. Na točki smo opravili test prve pomoči. Sledila je KT 6, na kateri smo se pomerili v streljanju z zračno puško in to kar sredi močvirja. Ko smo prispeli na cilj, smo počakali na svoja vodnika in se z njima odpravili v McDonalds na zaslužen prigrizek.
Kljub manjšim napakam kontrolorjev je bilo tekmovanje nepozabno in nadvse zabavno.
Mark in Urban, RMT
Indonezija 2011
Taborniki Pokljuškega rodu Gorje smo letošnje zimovanje preživeli v prijetno topli Indoneziji. Deset članov se je 14. februarja 2011 z dunajskega letališča odpravilo na Javo, bolj natančno v Jakarto in njeno okolico. Indonezija je po številu prebivalstva četrta največja država na svetu, vseh skavtov v Indoneziji pa je okoli 17 milijonov.
Tamkajšnji skavti so nas toplo sprejeli in nas nastanili v svojem skavtskem centru. Prvih nekaj dni smo večinoma obiskovali skavte v šolah. Tam je skavtsvo namreč vpeljano v šolski program, tako da so učitelji hkrati tudi vodniki. Obiskali smo vse vrste šol, od revnih do bogatih in od krščanske do muslimanske. V vsaki izmed šol smo imeli krajšo predstavitev naše organizacije, si izmenjali nekaj daril in se, kar je najbolj pomembno, družili s skavti in izmenjevali občutke, igrice ipd. Prav v vseh šolah je bilo čutiti veliko pozitivne energije in ogromno veselja do skavtstva. Prostega časa skorajda nismo imeli, saj so nam pripravili res zapolnjen program. Z našim minibusom smo prepotovali vso Jakarto in si ogledali vse njene znamenitosti od muzejev, tržnic, restavracij s tradicionalno hrano do pristanišča in starega mestnega jedra. Odpeljali so nas tudi v nekaj kilometrov oddaljeni Bandung, kjer smo si ogledali vulkan, plantažo jagod in se kopali v toplicah, kjer je imela voda kar 42° C. 22. februarja smo z njimi praznovali dan ustanovitelja. Pridružili smo se tudi vodniškemu tečaju in tečaju za inštruktorje. Seveda pa brez ogleda plantaž čaja in obiska safarija ni šlo. Proti koncu smo si privoščili tudi krajši oddih v turističnem kraju. Vse dni smo preizkušali njihovo hrano in spoznavali njihovo kulturo.
Na žalost je dvanajst dni, ki smo jih preživeli med občudovanja vrednimi ljudmi, prehitro minilo. Vsi smo enakega mnenja, da je bilo to nepozabno doživetje, ki ga bo treba ponoviti. Glede na število novih sklenjenih prijateljstev ter pripravljenosti za izmenjave pa mislimo, da to ne bo problem.
Gašper Stopar -sVeč o odpravi si preberite na blogu, ki smo ga pisali med odpravo - http://pokljuskirod.tdg.si/
Mjedved
Kolumni
AKTUALNO
33
Boris Mrak
Fuj in fej!
Že leta opažam, da postaja naša družba ne le obsedena z določenimi estetskimi ideali, temveč tudi z določenim nivojem higienskega standarda. Pred nekaj leti, ko so bile 'priljubljene' različne živalske bolezni (ptičja in svinjska gripa, bolezen norih krav, na ovčjo pljučnico še čakam), so se na policah trgovin pojavili antibakterijski geli, ki jih človek priročno spravi v vsako torbico in si z njimi lahko čudovito očisti umazane roke, tako da le pomenca malo tega gela med dlanmi, ta pa se kar sam posuši, da si ni treba rok niti umivati ali obrisati. Fantastično! Enako fantastična so se nam še nekaj let pred tem zdela antibakterijska mila, pravi hit. Vsi smo kupovali taka mila, češ, česa vse se ljudje dotikamo čez dan in potem s temi umazanimi rokami jemo in nosimo v usta vse te ogabne, smrtonosne bakterije, fuj in fej, to pa že ne gre! In tako sem pred kratkim videla na televiziji neki oglas, ob katerem smo doma vsi lepo zmajevali z glavami: na posnetku je namreč prikazana mama, ki na piknik v naravi s seboj vzame enega teh antibakterijskih gelov, da svojemu sinčku očisti rokice, preden skupaj sedejo k okusni jedači, ki so si jo pripravili za ta popoln družinski dan. Halo? Poba je verjetno najbolj užival prav v tem, da je lahko cel dan tekal naokoli in se igral v naravi, se ob tem umazal po hlačah, po majici, po nogah in po rokah, ampak to tako ne gre, vedno je treba biti čist, ta narava je pa tako umazana! Postali smo obsedeni bacilofobi in poskušamo cel svet dezinfekcirati, ker je vse, kar je manjše od velikosti naše zenice, po vsej verjetnosti ali ogabno ali pa nevarno. In pogosto celo oboje. In človek, ultimativni predator in gospodar tega sveta, seveda ne more dopustiti, da bi lahko kaj zavladalo nad njim ali ga pahnilo na kolena.
Ampak ljudje ne razmišljajo prav dosti, kajne? Gotovo ste se kdaj zamislili, kako da ima dandanes že vsak tretji kako alergijo (in to ni moja domislica, to je statistika), ki leta nazaj sploh obstajale niso, ker je bil človek tako fino obkrožen z vso mogočo umazanijo in 'alergeni', da se je bilo njegovo telo prisiljeno privaditi. Taborniki smo za moje pojme tu zmagovalci na vseh straneh: toliko prahu, ki sem ga požrla po naših skladiščih, toliko blata, ki sem si ga umila s kože, da bi mi še fine kozmetičarke zavidale, toliko umazanih bakterij in škropiv, ki sem jih pojedla, ko sem si privoščila kakšno narabutano jabolko kar neumito (!) - vse to me očitno ni ubilo, okrepilo pa me je vsaj malo. V duhu, če ne drugače. Zato se je nujno kdaj pa kdaj podati tudi v kaj umazanega in si privoščiti fino dozo valjanja po blatu: če že ne z mislijo na lastno zdravje in dobrobit, pa zaradi užitka. In to si lahko razlagate tudi v prenesenem pomenu.
Smo taborniki pripravljeni na socialno podjetništvo?
Časi se spreminjajo hitreje, kot si mislimo ali kot smo bili navajeni še v časih, ko se je začela moja taborniška pot. Glede na današnji tempo sprememb in pogojev dela moramo biti tudi taborniki vedno bolj prilagodljivi in se hitro odzivati na spremembe v okolju, v katerem delujemo. In o čem pravzaprav govorim? V mesecu februarju smo dobili Zakon o prostovoljstvu (ZOP) in v mesecu marcu je Državni zbor Republike Slovenije sprejel še Zakon o socialnem podjetništvu (ZSocP). Zakon je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 20/2011, z dne 18. 3. 2011.
In s tem v zvezi se mi postavlja KAR NEKAJ vprašanj! Ali smo taborniki pripravljeni na te spremembe? Ali se bomo znali prilagoditi novim razmeram? Bomo prednosti teh dveh zakonov znali s pridom izkoristiti v našo, taborniško korist? Znamo biti dovolj inovativni? Prav zanima me, koliko od vas, ki tole berete, je seznanjenih s tema dvema zakonoma, pomembnima za delo taborniške organizacije v Sloveniji v prihodnje?
Vedeti moramo, da imajo to področje ustrezno urejene tudi nekatere druge evropske države, kot so Italija, Poljska, Velika Britanija, Finska, Nemčija, Francija itn. Komisija EU s svojo politiko in ukrepi spodbuja vzpostavljanje in krepitev socialnega podjetništva v državah članicah EU.
Osebno menim, da bi »pametno vodstvo« moralo nemudoma organizirati delavnice in članstvo iz prve roke informirati, kaj ta dva zakona pomenita in kako bi ju lahko uporabili pri našem nadaljnjem delu. Na nivoju Zveze Tabornikov Slovenije imamo taborniško zadrugo, taborniški center v Bohinju in nekaj tabornih prostorov. Prav gotovo bi morali takoj začeti razmišljati, kako organizirati te dejavnosti v naslednjem obdobju. In s podobnimi dejavnostmi se ukvarjajo tudi nekateri drugi rodovi. Torej, združimo moči in se čim prej pogovorimo, kako naprej. Se znamo hitro obrniti? Znamo najti inovativne pristope, da bi nam bilo lažje in da bi bili bolj uspešni? Bomo videli! Samo da nas ne bodo povozili čas in druge organizacije!
In kaj pomeni socialno podjetništvo? Izraz je jasno definiran v 3. členu ZSocP:
Socialno podjetništvo predstavlja trajno opravljanje dejavnosti socialnega podjetništva ali trajno opravljanje drugih dejavnosti pod posebnimi pogoji zaposlovanja, s proizvodnjo in prodajo proizvodov ali opravljanjem storitev na trgu, pri čemer ustvarjanje dobička ni izključni niti glavni cilj opravljanja dejavnosti.
Socialno podjetništvo krepi družbeno solidarnost in kohezijo, spodbuja sodelovanje ljudi in prostovoljsko delo, krepi inovativno sposobnost družbe za reševanje socialnih, gospodarskih, okoljskih in drugih problemov, zagotavlja dodatno ponudbo proizvodov in storitev, ki so v javnem interesu, razvija nove možnosti zaposlovanja, zagotavlja dodatna delovna mesta ter socialno integracijo in poklicno reintegracijo najbolj ranljivih skupin ljudi na trgu dela (cilji socialnega podjetništva).
Dejavnosti socialnega podjetništva se opravljajo na različnih področjih in za tabornike so zanimiva predvsem naslednja področja:
•	znanost, raziskovanje, izobraževanje in vzgoja,
•	zagotavljanje in organiziranje mladinskega dela,
•	ohranjanja narave, urejanje in varstvo okolja in zaščita živali,
•	turizem za osebe, ki jim življenjske razmere onemogočajo ali ovirajo dostop do turističnih storitev na način, ki spoštuje vrednote trajnosti, dostopnosti in solidarnosti (socialni turizem),
•	amaterski šport in telesna kultura, katere namen sta rekreacija in socializacija,
•	reševanje in zaščita.
Torej, pred nami so novi izzivi, ki jih moramo izkoristiti in se čim hitreje prilagoditi danim pogojem za delo. Pri tem bi se seveda lahko zgledovali tudi pri sorodnih organizacijah - skavtih v drugih državah članicah EU.
Ljubljana/Domžale, 30. 3. 2011
Iz malhe Strica volka
Prvi sončni žarki so tudi na mojo zeleno bratovščino ugodno vplivali. Iz svojih lukenj so prilezli skoraj vsi volčji sodrugi, zanesljivo pa tisti bolj pridni. Dobili smo se že v zelenem Velenju na letnem zboru. Kar nekaj novosti nam je bilo obljubljenih. Veščine vseh vrst, pa nov propagandni material, pa ... In nenazadnje nam je bilo povedano, da bo leta 2014 Slovenija gostila skavte iz celega sveta: slovenski taborniki bomo gostitelji svetovne skavtske konference.
Nekaj novega propagandnega materiala, ki je že v delu, bomo zanesljivo potrebovali že čez par dni, ko bo na vrhuncu naše praznovanje 60-letnice. Osrednja prireditev se bo odvijala prav na Dan tabornikov - 22. aprila v Postojnski jami. Na dan, ko so sredi Ljubljane naši volčji predniki iz vseh skavtskih in gozdovniških vetrov in logov ustanovili taborniško organizacijo. Ob tem pa smo kar pozabili, da je bilo že pred 76. leti ustanovljeno Združenje slovenskih tabornikov in da bo čez dobro leto minilo kar 90 let, ko je bila na naših tleh ustanovljena slovenska skavtska župa. Ob tem gre omeniti še prvo taborjenje v Bohinju pred 86. leti, ki še sedaj ostaja »meka« taborništva-skavtizma. Za praznovanje v naši zeleni volčji bratovščini več kot dovolj razlogov ob bolj ali manj okroglih obletnicah. Še vedno pa ostajamo največja in najbolj dejavna organizacija med mladimi pri nas.
Ne pozabimo si na Dan tabornikov zavezati rutice okrog vratu in s tem obeležiti našega dneva, hkrati pa manifestirati, da smo slovenski taborniki sestavni del več kot trideset milijonskega skavtskega gibanja na našem
planetu. planetu.
Se vidimo v Postojnskem brlogu!
Vaš stric Volk
34 L® april
■¿¿I Jaka Bevk - Šeki
Kolofon
Uredništvo Aleš Cipot (¡lis cipot@io|a net) - glavni in odgovorni urednik, Hi ¡¡(¡k (mihi bi|ik@i»tki nit) (Sn grmik@gmail com) - urednica sklopa Igra,lidi|i Romi (whatshirnami nissya@gmail com) - urednica skopa Dogodivščina,?» Kuralt (zan kurili gmail com) - urednik . Predsednik izdajateljskega sveta Igor ¡iz|ak @ net) Novinarji in sodelavci
Barbara ¡ainik (barbara bacnik@rutka net), Jaka Bevk |aka bevitele-nble net), Borut Cerkveni (borut cerkvenic@triera net), Klemen Kenda (bubi@
rutka net), Mj Herman (laskopivo@gmail com), Primož Kolman (primoz_kolman@yahoo com), lina Medved (nina mIdvId»lg»ßt¡ln6 si), Frane
Merela (frane mIrIl¡@guIstarnes si), ¡oris Mrak (boris mrak@rovas si), Tadej Puge| (tade| pugel|@ginl com), Luka Rems (luka »s^niil com), Polona Rožman (polona rozman@gmail com), Tomaž Siniga|da (siniginda@gmail com), Domen Šverko (dsve2DD1@vahoo com) in leža Zajc (neza za|c@ gmail com) Lektoriranje Miha ¡!|!k (miha beii^nl com) in ¡arbara Todorovii (barbara lidonivic»gmail com) Ustanovitelj, izda|ate| in lastnik Zveza tabornikov Stanu Ljubljana, Parmova 33 TABOR solinancira Ministrstjo za šolstjo in šport Republike Sloveniie Naslov uredništva: Revi] a Ta bor, Par mova 33, 1DDD L|ub l |ana Tel ef on D1/3DDD0-2D, fax D1/43B1-477, e pošta iivi|i taboregmil com, infoizts org WWW http //wwwzts org Cena posameznega izvoda |e 2,08 €, letna naročnina |e 20,88 €, za tu] ino pa letna naročnina s pripada] oio poštnino Transakci|sk raiun 02010-0014142372 Rokopisov in fotografij ne vračamo Upoševamo samo pisne odpovedi do 31 januarja za tekoče let Revip izhap vsak drugi petek v mesecu DDV |i vračunan v ceno Graliina priprava in tisk Tridesign do o, Liiblpna Številka |i bila iskana v nakladi 6400
ISSN 0492-1127
za
m s co u ts
Tfibornilti ustvarjamo boljši ivel
RAZVEDRILO
35
■UTJl* 1 [ftoUM	MWV1 AC» ■hhlil l1>fij	rJtm'm v Î^ÏOTOH Mmrca	11 B-rrirr TF.1MHÎ	M5ÎHI L Mil	TUM	hacrinv ¿«in Htrn.nuLi	rfïi SF/BUiH im»	.Utuifj	HWJ ItHll
J JUMU ¿DONOSI LL					»DRVEjil ULDflï OMHOft (IHJ LW1;				
lÎTT.HÏ;.;».: Iwi pDUJU-M »L'					iïjcmw SJKJRTI uufin hi				
Jaka Bevk - Seki
a7 E7 a7 Ta tvoja žena mi je že pr'jat'l'ca,
E7 a7
ne vem, če ne bi ji kar vse povedala, d	C G
da skupaj šmirava odkar tvoj mali Jan
d C	G
v vrtcu je vsak dan.
a7 E7 a7
Ko prvič prišel si skoz' vrata nasmejan,
a7 E7 a7 prevzel me je občutek: "Vse lahko ti dam!"
A7	a	C G
Zdelo se mi je, da pač tak' si strašno sam,
d C G da rabiš nežno dlan.
a a(maj7) a7 a(maj7) Hvala za vijolice, d d(maj7) d7 d6 torbe, čevlje, vrtnice, G* C* G* vse parfume, ogrlice.
Cadd9 Kaj pa tvoje srce?
E E7 Kaj pa tvoje ime?
AKORDI :	
a(maj7)	xo211o
d(maj7)	xxo221
d6	xxo2o1
G*	1xooo3
C*	1x2o13
Cadd9	x32o22
a a(maj7) a7 a(maj7) Hvala za počitnice ... d d(maj7) d7 d6 in prekratke vikende, G* C* G verze mal' pocukrane.
Cadd9 Kaj pa tvoje srce?
E E7 Kaj pa tvoje ime?
a7 E7 a7 Postala sem čisto ta prava ljubica,
a7 E7 a7 kar dolgo časa nisem se zavedala,
A7	d C G
potem obljubljal si mi, da boš jo pustil,
d	C G
da boš se preselil.
a7 E7 a7 Ne upam ti pokazat, da mi je hudo,
a7 E7 a7
ker vse, kar primeš, ljubi, pade ti iz rok,
d C G ker zadnje čase nič več nisi nasmejan,
d C G z menoj si zadržan.
36	april
Spomladanski koledar

Tadeja Rome
ipril - Teden tabornišl 15. Taborniški feštival
5 let
veza tabornikov Ljul delovanja. Ob tej priložnosti bomo v tednu med 11. in 15. aprilom organizirali Teden taborništva. Vsako popoldne bomo med 15. in 18. uro pripravili različne aktivnosti iz različnih sklopov, ki jih bomo v večini izvajali v obliki delavnic. V soboto, 16. aprila, pa se bo v parku Tivoli med 10. in 14. uro odvil že 15. Taborniški feštival. Celotno dogajanje bomo zaključili s koncertom, za katerega podrobne informacije še pridejo, sedaj vam zaupamo le to, da koncert bo. Za vse informacije v zvezi s Tednom taborništva se lahko obrnete na Katarino na katarina. smolej@gmail.com, za vse v zvezi s Feštivalom pa na Klinota na matej.klinc@gmail.com. Več na www.rutka.net.
Jezerski zmaj Velenje pripravlja že tretjo akcijo Ni nam vseeno. Z akcijo bomo obeležili dan Zemlje in tabornikov ter ozaveščali ljudi o okoljskih problemih. Na akciji bodo različne delavnice in aktivnosti tudi v sodelovanju z ostalimi društvi in organizacijami. Akcija bo potekala v Sončnem parku v Velenju od 9. do 14. ure. Na prireditvi bo potekalo tudi zbiranje odpadkov (papirja, zamaškov, kartuš, baterij in starih zdravil).
i j 2011 - Piratski izziv -J Slovenska Bistrica
Taborniki rodu Črno jezero vas vabimo, da se udeležite Pi ratskega izziva, ki bo potekal ob in na jezeru Požeg. Akcija ii značaj družabnega srečanja, namenjena pa je gozdovnikom in gozdovnicam. Program bo zelo pester, saj se nam bodo s svojo dejavnostjo predstavili lovci in gasilci (dogovarjamo se tudi z vojsko). Seveda ne bo manjkala proga preživetja. orientacija po jezeru, iskanje zaklada, preizkusili se boste v splavarjenju.
Več informacij na iztok.utenkar@gmail.com in metkacvetko@gmail.com.
12. maj 2011 - Dvourna vnica - MZT
V Ljubljani. Tema: pravna odgovornost in predpisi.
iaj 2011 - Spust po Ljubljanici - RBS Lji
„ .
di letos Rod Bičkova skala organizira Spust po Ljubljanici - ekološko kanuistično tekmovanje, ki bo potekalo na reki Ljubljanici - od Podpeči pa vse do centra Ljubljane. Udeleženci morajo biti na dan tekmovanja stari vsaj 16 let; tekmuje se v enotni kategoriji. Ekipe so dvo- ali tročlanske. Možna je izposoja opreme, čeprav je zaželjena lastna. Prijave potekajo do 9. maja (30 €), popust petih evrov pa velja do 2. maja. Po končanem tekmovanju bo za vse udeležence in organizatorje organiziran piknik na Livadi. Več informacij (razpis, propozicije, novice) najdete na www.rbs.rutka.net/spust.

14.-15. maj - ŠTPM (Še Ta Počasnem
di letos bo v organizaciji Jezerskih zmajčkov potekalo že tradicionalno orientacijsko tekmovanje, kjer se boste lahko pomerili v orientaciji, vrisovanju, signalizaciji in ostalem taborniškem znanju, manjkale pa ne bodo niti različne zabavne discipline. ŠTPM bo potekal v okolici Velenja od 14. do 15. maja, namenjen pa je GG-jem, PP-jem, RR-jem in grčam. Ekipam iz oddaljenih krajev bomo zagotovili prenočišče dan pred začetkom tekmovanja.
Več informacij je objavljenih na spletni strani i. Naj vam ne mine!
!011 - Ščukanujanje IŠ Cerknica
Ščukanujanje je orientacijsko tekmovanje, katerega posebnost je, da se del poti tudi prevesla. Potekalo bo na Cerkniškem jezeru in na njegovih bregovih. Ekipe so dvo- ali tročlanske, tekmovanje pa je primerno za GG+. Ob prijavi na Spust po Ljubljanici je udeležba na tej akciji brezplačna, sicer znaša 5 € na osebo.
Več informacij najdete na http://scuke.word-press.com/scukanujanje/.
inij - Državni mnogol iohinju
počastitev 60-letnice ZTS in evropskega leta prosto-voljstva bomo letošnji državni mnogoboj 2011 izpeljali v Bohinju, zibelki taborniškega izobraževanja.
V sodelovanju z vsemi rodovi in prostovoljci se bomo od 17. do 19. junija ponovno srečali in ustvarili še en nepozaben vikend. Bodite tudi vi del skupne zgodbe.
RAZVEDRILO 37
Pomladna
Lepa je pomlad ... v očeh se igra sonček ti zlat. Pojdi na travnik ...
čebel'ce, pikapolon'ce, metuljčki in pisani drozg, mavrica, rož'ce, oblaček in gozd ... sezuj si te čevlje in stopi v mladost.
Tu so lahko objavljene vaj
otog
revija.tabor@gmail.com
¿adnia plat
pf M P.riJji f.fcpulfr nu zadnjaplati-gmaU.com
KONCERT
•6LETM2T _
Sobota * 7. maj 2011 * 19.00
Cvetličarna * 10C * IDO ur
TERME ČATEŽ
l'onudha vključuje:
nastanitev v taboru, izven urejenih in parcehranih kamp prostorov (lastni Šotori); kopanje na Termalni rivieri i dva časovno neomejena vstopu na dan na poletno Termalno riviero ali en vstop dnevno v zimsko Termalno riviero i 3 ure); I do 2 električna priključka na skupino;
uporabo obstoječih sanitarnih prostorov v kampu ( za osebno higieno tn za pomivanje posode);
uporabo obstoječega kurišča ob taboru:
drva za taborni ogenj in ->sušiee« /u pionirske objekte:
turistično takso:
minimalno 20 oseb v skupini;
in.v.na je namestitev Šotorov /a skupino z največ 40 udeleženci ali dvema skupinama s po 20 udeleženci:
obvezna je predhodna rezervacija termina:
ponudba velja za tabornike in skavte iz Slovenije in tujine.
12,50 f
/oseba/dan v letu 2011
Možnosti dodatnih aktivnosti i slikoviti okolici Term C ntyž;
pohod niši vo. kolesarjenje/možnost izposoje koles, najem kanujev za spust po reki Krki, pohod na bližnji Sveti Vid. izlet na Btzeljsko z ogledom peSčenih jam repnic. ki so edinstvena tovrstna ponudba in zanimivost, motnost i/vedbe lokostrelstva.......
Terme Čatež d.d..TopliSka cesta 35. 8251 Čate* ob Savi. Tel 07 49 36 700; Fax 07 49 35 005. info@terme-catez.si, www.tcmie-catez.si