Ровашеош tterUks RM 6Д&
KamwanW3ok
Uprava Klagenfurt, Poetfach 115 f Uredništvo v Kla^enfurtu / Naročnina (se plača naprej) meeečno z dostavo na dom RM 1,— (vključno RM 0,20 za donaflalce) / Odjavo naroCbt
tega lista za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,12 za milimeter stolpec _ '_
Stov. 19.
Krainburg, 22. oktobra 1941
1. leto
Nezadržljivo prodiranje proti kotlini Doneča
Uspešne operacije na vseh frontah - Uspeh dvojne bitke pri VJasml in Brjanskem Mornariško in zračno brodovje v boju zoper britansko plovbo
r b Ptihrerjevega glavnega stana, 21. ok-tobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 20. oktobra naznanilo:
Na jugovzhodu fronte prodirajo nemške, Italijanm&e, ogrske in slovaške divizije nevzdržno proti industrijskemu ozemlju v kotlini Doneča. Tudi na drugih odsekih fnmte pot^ajo operacije uspešno.
Luftwaffe je na celokupni vzhodni fronti uspešno napadala v vojni važne železnice proge in prometna križišča.
Na jugovdiodu, jugu in jugozahodu britanskega otoka so bila bombardirana pristanišča in v vojni važne naprave. V morskem okolišu kanala sv. Jurija so bojnii letala povzročila požar na neki večji trgovski ladji.
V severni Afriki so nemška bojna letala dne 19. oktobra in v noči na 20. oktobra z dobrim uspehom napadla pristaniške naprave v Tobruku.
Sovražnikovega poleta nad ozemljem Reicha ni bilo.
Zmaga pri Brjanskn in Vjasml
Velikanske Izgube boljševikov
Iz FUhrerjevega glavnega stana, 21. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 19. oktobra naznanilo:
Med azovskim morjem in Done com uspešno napreduje preganjanje poraženega sovražnika. Skupine orožja ff so v hišnih in potdičnih bojih zavzele pristaniško mesto T a g a n ro g.
Na Krimu eo bila v zadnji noči bombardirana sovjetska letališča.
Kakor Je bilo priobčeno že v posebnem je dvojna bitka pri ВгЈМгЉи in Vjaemi zmagovito končana. Pod vrhovnim poveljstvom Generalfeldmar-Bchala von B o c k so čete nemške vojske v najožjem sodelovanju z zračnim brodovjem Generalfeldmarschala Kesselring uničile sovjet^o vojaško skupino maršala Ti-mošenko obstoječo iz 8 armad s 67 divizijami strelcev, g 6 konjeniškimi, 7 oklepnimi
divizijami in 6 oklopnimi brigadami. Čiščenje bojišča je v bistvu zaključeno.
V	včerajšnjem posebnem poročilu objavljene številke so se med tem zvišale na 657.948 ujetnikov, 1241 »klopnih bojnih vozov in 5396 topov. Nepregledni vojni material je bil uplenjen ali uničen. Krvave izgube sovražnika so zopet težke.
Pri izvršitvi teh operacij so bile udeležene armade Generalfeldmaršala von K1 u ge, generalobereta von Welch: iti Strauss kaJior tudi oklopn« armade g^-' neraloberstov Guderian, Hot h, Hop-n e r in generala oJdopnih čet R e i n -h a r d t.
V	boju proti Veliki Britaniji eo bojna letala v noči na 19. oktobra bombardirala pristanišča na angleškem jugovzhodnem obrežju. Nastalo je več požarov.
Sovražnikovih poletov nad ozemljem Reicha ni bilo.
60.000 brt iz nekega konvoja ]e bilo uničenih
Novi napadi zračnega
Iz Fflhrerjevega glavnega stana, 21. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 18. oktobra naznanilo:
Napadalne akcije na vzhodu potekajo po načrtih. — Bojna letala so pri dnevu bombardirala pristaniške naprave v Murmansku in T vojni važne naprave v Moskvi in okrog nje. Tudi v zadnji noči eo bili zračni napadi naperjeni proti Moskvi kakor tudi proti oskrbovalnim napravam v Leningradu.
Kakor je že objavljeno v posebnem po-1 zočilu, je bil konvoj, ki je plul od severne Amerike proti Angleški in ki je biL močno **varovar, po vstopa v blokadno ozemlje
brodovja na vzhodu
prijet, po nemških podmornicah. V večdnevnih žilavih napadih so podmornice potopile deset nasprotniških trgovskih ladij s skupno 60.000 brt. med temi tri polno na-tovorjene tankerje. V nočnem boju proti zavarovalnim bojnim silam sta bila potopljena dva sovražnikova rušilca.
Pred Gibraltarjem je neka nemška podmornica potopila neko sovražnikovo ladjo.
Bojna letala so na angleškem jugovzhodnem obrežju bombardirala več pristaniških naprav in potopila neko trgovsko ladjo s 4000 brt.
Sovražnikovih poletov nad ozemljem Reicha ni bilo.
Sovletsbe ladle za pobeg pred Odeso bombardirane
e ladij z 30.000 BRT
Iz Fiihrerjevega glavnega stana, 21. oktobra. Vrhovno poveljstvo oborožene sile je dne 17. oktobra naznanilo;
, Pod poveljstvom državnega vodje Rumu-ni je, maršala Antoneecu, je neka rumun-■ka armada, ki jo je vodil zborni general Jacobici in ki eo jo podpirale le maloštevilne posebne skupine nemške vojske in nem-ttega zračnega brodovja, dne 16. oktobra cavzela mesto in luko Odesa. S tem so bili žtnagovito zaključeni več mesecev traja-jbči težki boji proti v globoko razvrščenih Tt)jnlh postojankah pred Odeso ustavljajo-čemu se nasprotniku. Pregled plena še ni kiiogoč.
' Z Odeso je bil sovražniku iztrgan pomem.
htdustrijski centar, eno njegovih najvarnejših mest in največja luka na Cmem morju.
, ^ У. moxAem okolišu pred Odeso je nemška
Namembna postaja: Leningrad Štiri cente tehta ta ittroha*, ki je namenjena utrdbam meata na Nevi.
(PK.-Aufnahme, Kriegaberichter Elbert, Atl,, Zander-Multlplex-K;)
letala vrgla bombe na sovražnikove pristaniške naprave.
Nekaj britanskih bombnikov je v zadnji noči metalo y zapadni Nemčiji razstrelilne in zažigalne bombe. V nekaterih krajih-so nastale neznatne škode. Eno sovražnikovo letalo je bilo sestreljeno.
Je bilo potopljenih
Luftwaffe z velikim uspehom napadla prevozne ladje iz mesta bežečega sovražnika.
polnimi zadetik bomb je potopila Seet trgovskih ladij s skupno okrog 30.000 brt. Osem nadaljnjih velikih ladij je bilo težko zadetih in en sovjetski bnd čoln uničen.
Na severnem odseku vzhodne fronte so se čete španske legije uspejo udeleževale bojev. V ostalem potekajo operacije na vzhodu po načrtih.
Uspešni napadi iz zraka so bili včerajšnjega dne in v zadnji noči naperjeni proti v vojni važnim napravam v Moskvi. Tudi iveningrad je bil v noči na 17. oktobra ponovno bombardiran. ,
Pred izlivom Humbera in zapadno otokov SclUy sta bili vsled bombnih zadetkov potopljeni ena velika trgovca ladja in ena nadaljnja ladja s 1500 brt. Na angleškem jugovzhodu in zahodnem obrežju м bojna
Diplomati zapnSSaio Moslivo
New-York, 21. oktobra. »United Press« ' t javlja iz Londona, da so ondotni inozemski
krogi potrdili, da je diplomatski zbor zapustil Moskvo in ae podal v K a s a n. Prestala je sleherna neposredna poročevalna zveza z Moskvo.
Associated Press javlja iz Teherana, da so stanovanjske prilike v Kasanu trenutno izredno slabe.Mesto da je prenapolnjeno od ranjencev in z živili je bilo v Kasanu težko že v avgustu. Jutranji listi v New-Yorku prinašajo to poročilo v velikanskem formatu.
Prvi pod6astoiii s lirastovim listom
Berlin, 21. oktobra. Fiihrer je podelil Oberfeldweblu Hoffmann u, vodniku letala v nekem oddelku lovskega brodovja, povodom njegove 62 zmage v zraku hrastov list k viteiŠcemu križcu železnega križa in mu poslal sledečo brzojavko:
»Hvaležno uvažujoč Vaše junaško delo v boju za bodočnost našega naroda Vam povodom Vaše 62. zmage v zraku podelim kot 36 vojaku nemške oborožene sile hrastov list k vitežkemu križcu železnega križa.
podp. Adolf Hitler.«
Odesa glavno mesto Transllistrile
Bukarest, 21. oktobra. Vodja države maršal Antonescu je izdal dekret, datiran iz velikega glavnega stana, po kate-terem je Odesa pridružena upravnemu ozemlju preko Dnjepra in določena za glavno mesto Transilistrije.
Berlin. Reichswirtschaftsminister in ReichsbankprILsident dr. F u n k ej v nedeljo dospel v Rim, kjer sta on in italijanski trgovski in valutni minister Riccardi takoj pričela razgovor. Dr. БМпка je prebivalstvo Rim* prist^čiK) pozdravilo.
Roosevelt In volna
Dr. O. S. Krainburg, 21. oktobra.
V mesecih in tednih pred izvolitvijo predsednfka zedinjenih držav se je. Roose« velt na vse mogoče načine zaklinjal, da bo držal Ameriko izven vojne, ako ga v tretjič izvolijo za predsednika. Tudi Willkie, nj^ gov protikandidat z zelo dobrimi izgledi, je bil v volilnem boju na svojo zastavo zapisal krilatico o nevtralnosti. Tako on, ki je bil v volilnem boju podlegel, kakor tudi Rooee-velt, ki se je kot prvi predsednik USA tri« krat vselil v Belo hišo, sta po volitvah te« meljito spremenila njuno mnenje in se je prvi svojemu naprotnikus kot sodelavec sta« vil na razpolago. In oba danes poznata soma eden in isti cilj: Amerika naj se končno zaplete v vojni metež!
Da je amerikanski narod drugačnega nmnenja nego njegov predsednik in da noče, da bi zopet kakor v svetovni vojni kri njegovih sinov tekla za tuje interMA — tokrat kakor takrat za britanski empire, to se pravi za anglosaksonsko-iidovsko ve« lebankarstvo in težko industrijo — in da j# Roosevelt za to vedel, dokazuje predee^i« kovo zadržanje pred volitvijo. Clm n&jbolj se je izogibal, da bi tudi le z beitedlco wi%« odel množici volilcev svoje pravo mišljenj# in svoje pravo stremljenje, da ,v interesu po njem nameravane ščuvalne politike se je pozpel do kampanje z lažmi v zgodovinidcem obsegu. Ako tega ne bi bil storil, ne bi bil vnovič izvoljen in njegove sanje o svetov« nem gospostvu, bi na hip bile končane. Z njegovim odstopom od političnega pozoriM* pa bi bile uničene tudi nade židovskih bankarjev, da jim bo cvetel krvavi poeel.
K osebnim vzrokom, k bolestni čaetlhlep« nosti, ki Roosevelta priganja v vedno bolj nevarno politiko, pridejo še važni nevtralni politični vzroki. S svojim stremljenjem, ia, bi Ameriko dovedel v novo periodo ргмфе« ritete, je utrpel klavrni brodolom in državo spravil v gospodarske težkoče, ki jim nI ve6 kos. Tako pa poskuša, namesto da bi refill gospodarske in socialne probleme, kt vedno bolj mogočno vstajajo pred njim, da % vojno sanira propali sistem in njega nosilcem ti nakloni nove milijone.
Ali je to za dobrobit amerikanskega'< П(к-roda koristno ali ne, zato se mister R6bše« velt niti malo ne briga, kakor je tudi po^l«
stran X — Štev. Id
KARAVANK EN BOTE
Rred^. ;V' »litobra 1941.
noma ravnodušen glede učinkov njegovega postopanja v ostalem svetu. Njemu je glavna stvar, da sebi in svojim iidovsko-pluto-kratskim zaplotnikom, ki so ga zapletli v nerasreiljivo mreio nakloni nove milijonske dobičke. Značilen za to stališče je odgovor na zelo mučno vpr&danje, ki so ga nedavno nanj stavili v konferenci tiska v Beli hiši. Rooaevelta so tam vprašali, kaj namerava storiti, da omeji vojne dobičke? Ako je kdo na to pričakoval, četudi ne popolnoma jasen ođgovot, je bil takoj podučen od drugač-ncm, kajti predsednik je sploh odklonil, da bi dal odgovor na to vprašanje.
Kaj pa naj tudi reče, ko je vendar njemu jr. njegovim židovskim svetovalcem samo na te-Ti, da napravijo mastno kupčijo! In take mastne kupčije se nadeja iz vojne, ki bi jo S/"ППО z AngLžl vodil proti Nemčiji in Ita-liii, proti nastajajoči novi Evropi, katere prvi obrisi še postajajo vidni. Na isti črti 83 njegova krčevita stremljenja, da po-fVioma od ravi preluknjani zakon o nev-trri;;53ti, da amerlkanski narod napravi i	za voino in, da ustvari
\"fle((ni dogodek z Nemčijo. Ni mu na tem, P-Hl z ohQrr*itvHo trgovskih ladij šiv-l.'cnje Jn lastnino državljanov ameriških •držav, ampak nadeja se, da bo tako prišlo do In-identa, ki ga bo spravil v tako nujno z^'.T'oao strelsko vojno. In to je za njega za njsgov« ravno tako brezvestne židovske mftvlanete in priganjače, najboljša prilož-d% na stroške milijonov ljudi pridejo do velikanskega oibogatenja. Da se pa pri-ča^ovanih dolarskih milijonov drži kri, kaj naj to t>riga človekoljubnega predsednika v Da pa je pretežna večina ameri-naroda proti vsaki strelski vojni in da ho tako tudi ostala, to pomeni za demokrata samo majhno lepotno na-f ri pa zrnj vzrok, ki bi ga mogel pre-'c • - M v n'cTovera ^odrovomosti polnem počgtju, katerega se zaveda.
ofliRostvo f ndll se m^*a
Steckholra, 20. oktobra. Neki švedski časnikar, ki je obiskal Indijskega voditelja Mahatma Gandija, piše v listu »Dagliht Ale-handa« med drugim:
Kljub svoji visoki starosti je Gandi še vedno izredno živahen in čil in se z ne-zmanjšaoao vztrajnostjo bori za pravice svdjega naroda. Z nekaterimi svojimi' somišljeniki se je zatekel v neko indijsko mesto, kj«r živi v skromni hišici.
V r*%ovoru z dopisnikom šve^lskega ča-sopisf ni hotel dati nobene izjave o sedanjem (ivetovnem položaju, pač pa je pouda-fil, da se morajo vsi narodi, ki si jih je podvrgla Velik* Britanija, lotiti pasivne re-zistenee v znak protesta nad angleškimi go-Špodovalci. Izrazil je upanje, da se bodo Angleži hočeš nočeš nazadnje le morali u-nialtnlti Iz Indije.
Japonska nova vlada že uradnje
Radijski nagovor predsednika vlade, generala Tojo
Tokio, 21. oktobra. Kakor javlja agentiira Domei, Je vojni minister v kabinetu Konoye, general Tojo, skoro v rekordnem čaau sestavil novi kabinet. Kabinet Tojo je dobil pooblastilo, da »narod dovede do mira ali ga povede v vojno«. Smatrajo, da je kabinet Tojo vlada, »ki je tako močna kakor doslej še nobena druga vlada«. Na podlagi posebnega odloka cesarja (Tenno) bo ministrski predsednik, general Tojo, ki je bil od generalnega poročnika povišan za generala, še nadalje ostal v vojaški aktivni službi. Tenno je generala Tojo v soboto ob 15. uri potrdil na položaju. Svečana postavitev novih članov kabineta se Je vršila eno uro pozneje v cesarjevi palači.
V zvezi s prvo sejo novega kabineta je ministrski predsednik Tojo na kratko posnel in ponovil vodilne nagibe japonske politike Bledeče.
1.	Uspešno dokončanje konflikta s Kino;
2.	ustvaritev velikoaziatskega skupnega življenjskega prostora kot prispevek k svetovnemu miru;
3.	na zunaj ojačenje odnosov k silam osi;
4.	na znotraj ojačenje vojnega ustroja in mobiliziranje vseh sil.
Kakor javlja agentura Domei, vzbuja v političnih krogih japonskega glavn3ga mesta posebno zanimanje oseba novega ministra zunanjih zadev Sigenori Togo. Togo Je rojen leta 1882., se Je leta 1908. •posvetil diplomatski karieri in mu je bila po končani svetovni vojni po cesarski Japonski vladi poverjena priprava za obnovo diplomatskih odnosov z nemšo državo. Ko je bil kot drugi tajnik poslaništva 2 leti deloval v Berlinu, Je bil pozvan nazaj v Tokio In tam dobil vodstvo pododdelka v evropsko-azljskem odseku zunanjega ministrstva. V letu 1925. se Je Togo kot prvi
tajnik poslaništva podal v Washington in bil potem od 1929 do 1933 kot svetnik poslaništva vdrugič v Berlinu..
Nato je postal miniaterialni direktor evropskega oddelka v tokijskem zunanjem ministrstvu. Po štirih letih je bil imenovan za poslanika v Berlinu, kamor je dospel 24. septembra 1937. Sigenori Togo, čigar žena je Nemka, je že v svoji lastnosti kot direktor evropskega oddelka, odločilno sodeloval pri sklenitvi nemško - japonske antikomintem-ske pogodbe. 2e po 13 mesecih je Togo v oktobru 1938 zapustil Berlin in šel kot japonski poslanik v Mtskvo.
Novi kabinet Tojo je bil od celokupnega japonskega tiska izredno prijazno sprejet.
Novi japonski ministrski predsednik, general Tojo, je že v soboto v eni objavi ugotovil, da bo Japonska tudi za naprej prispevala k ohranitvi sveto\'nega miru z nadaljevanjem svoje temeljne politike s tem, da bo uredila prigodek s Kino in ustvarila sfero za vzhodno aziatski dobrobit. »Na znotraj moramo okrepiti naše vojno gospodarstvo, na zunaj pa morajo postati Se tesnejši odnosi z našimi sopogodbeniki.« Tojo je pristavil: »Trdno se zanašam, da bomo dosegli te cilje B trdo odločnostjo vscja naroda.«
Ministrski predsednik je še dejal: »Pozivam vos пагоЗ, da brez pridržka sodeluje, in prosim, da zaupa vladi in tako upraviči 300 let staro tradicijo Japonske, ki je bila tako slavna.« Podčrtal je potem, da se da sedanja kriza, pred katero stoji Japonska, premagati tako, da se naglo izvedejo primerni ukrepi in končal: »Piipravljen sem, da v svoji lastnosti kot ministrski predsednik storim vse, kar je v moji moči, da vodim državno politiko.« Tojo je to izjavo nekoliko pozneje prečital v radiju za ves narod.
čilu Associated Prese ]>redsednik Rooeevttt podpisal.
Zakon predpisuje, da naj predsednik od* loča, da-li je rečeni material nujno potreben. Ako se glede plačila ne doeeže sporazuma, se plača odškodnina vztrežno trial ceni.	_
ItemSkl posla lik f RaDklDon
Berlin, 21. oktobra. FUhrer je na predlo* Reichsministra za zunanje poele v. R1 b • bentrop postavil poslanika S t a h m e r za nemškega poslanika v Nanking«.
Po »vetu
Berlin. V kratkem ве bo Reiebaflaans-minister grof Schwerln Krosjligk podal kot gost bolgarske vlade v Sofijo in tam za časa svojega bivwja imel predava^
nje o neki gospodrski snovi.
*
Zagreb. V nemškem domu v Zagrebu se Je izvršila ustanovitev Landesjugendgrupp* der Ausandsorganisatlon der NSDAP ia) Kroatlen, ki so ji razen zastopnikov Hitler*, jeve mladine, stranke in vojaštva prisostvovali člani mladine ustažev.
♦ ^
Zagreb. Po naredbi zagrebškega nadiu- , pana so sedaj pričeli s porušen jem zagrebško s'nagoge (molilnice Žide).
Konvoji.. Ф
Ш. ашгНЛк« drž ve s i sklenile, da se oaorožllo (r^ovske ladje
Roosevelt Je podpisal zakon o zasegi
Berlin, 21. oktobra. Z 251 proti 138 glasovi je bila reprezentančna, zbornica,»prejela predlog, da se oborožijo trgovulte ladjo ambrlSiJch zedinjenih držav. Pred tem je zbornica z 257 proti 136 glasovi odklonila predlog opozicije, da se ta nasvet vrne za nadaljnje obravnavanje odboru za zunanje zadeve. Zakonski predlog gre sedaj na senat.
S tem, sicer pričakovanim sprejetjem tega predloga na izprcmembo zakona o nevtralnosti je reprezentančna zbornica vnovič zavzela stališče za politiko vlade. Kdaj podvzame Roosevelt prihodnji korak? Kakor znano je razen oborožitve trgovskih la-
no obrambo potrebni material, je po poro-dij zajiteval, tudi pristajapja v lukah voj-, #e driav — miilj&ne ao bile a-tem'<
angleške, Ko je pa preizkusil razpoloženje v državi, se je Roosevelt tej zadnji točki odrekel, saj je poštojala nevarnost, da mu večina brez nadaljnjega ne bi sledila na tej poti do konflikta. Ker pa je doslej korak za korakom preluknjal politiko nevtralnosti zedinjenih držav, ne bo ostal pri tem. kar je sedaj dosegel. Kedaj torej, vprašamo ponovno, bo sledil priho^ji napad na zakon o nevtralnosti
Zakon o zasegi, ki pooblašča vlado zedinjenih držav, da lahko rekvirira za narod-
Dovolite, da se predstavim: angleikt konvof sem, ki je pred 22 dnevi odplul iz Ametike.
(Marc Aurello)
Hmiptichriftielter; Dr. Otto Sebedl.
Ijmd ФГштНе
l>tipev«dka los. v. Eichendorffa ^
Sedaj je Renalda nekoliko zbegalo, ko Je med eprematvom zapazil tudi grofa DUran-de; ki je ravnokar nekaj poiepetal neki mladi lepi dami. Vedno bolj in bolj eo se približevala tafetna oblačila. Renald je mogel razločno slliiatl, da Je dama, prlzdlgnlvii OČI proti DUrandu, tega nagajivo vprašala, kaj le vidi v njih, da ga tako preetrailjo.
>Dlvne poletne noči iz moje domovine,« je r*#reeeno odgovoril grof. S smehom se je gospodična nato obrnila, Renald se Je prestrašil, njeno temno oko je bilo kakor Oabriellno v veselih dnevih — srce mu je hotelo počitL
Pri tem je bil pozabil na vse drugo, kralj je bU Se skoraj mimo; sedaj se je prerival Z* nJim, nek Švicar ga je pa s partlzano sunil nazaj, obupno je potem še enkrat rinil naprej. Tu ga zapazi DUrande, ki osupne en trenutek, potem pa se hitro zbere, naglo zagrabi vsiljivca za prsi In ga Izroči prlhl-tevajočl strati. Kralj se zaradi tega hrupa vpraiajoč obrne. — »Nek blaznež,« mu odgovori DUrande.
Ta&a# so vojaki obstopill nesrečneža, radovedna mnoilca, ki ga je Imela za norega, se je plaho umaknila. In tako so ga brez ovire odgnali; Slišal je za seboj še šumenje vodometov, sredi tega pa smeh In kramljanje dvorjanov v toplotnem ozračju; ko se je p* enkrat ozrl nazaj, se je bilo že vse obrnilo zopet proti vrtu, le en obraz iz množice je b!l nazaj obrnjen in z lekrečimi pogledi bistro gledal za njim. Zdrznil se je, meneč, da prepoena preroškega tujca iz bratraače-ve krčine.
*
Luna sije na stari grad DUrande »in v globoko gozdno tišino pri lovčevl hiši, le potoki šušte tako skrivnostno v globinah. Marsikod že poganja cvetje v globokih dolinah In ponočne rajde vračajočlh se štorkelj visoko v zraiku oznanjajo v poedinih, napol izgubljajočih se glasovih, da je napočila pomlad. Ifflienada pa tedaj skbčljo sme, ki 80 bile počivale, pred lovčevo hišo, prestrašene v goščavo, pes pred vratmi zalaja, Iz gore sestopa urno mož, bled, pust, v raztrgani oblaki, z divje zaraščeno brado — ta mož je lovec Renald.
Več mesecev so ga bill v Parizu držali zaprtega v norišnici; čim bolj se je rotil, da Je pri zdravi pometi, za tem bolj noro-glavega ga je imel strežaj; v mestu so pa imeli takrat opravka z važnejšimi stvarmi, nihče se nI brigal zanj. Tedaj je pa končno izprevidel, kaj mu lahko koristi, lokavstvo njegovih prismuknjenih sodrugov mu je vemo pomagalo, ker so jih mikale skrivnosti. Tako mu je uspelo, da se je v neki temni noči s smrtno nevarnostjo spustil po vrvi navzdol in v splošni zmešnjavi te dobe neopažen, od vasi do vasi proseč ubogajme, dospel Iz meeta skozi gozdove proti domu. Sele sedaj je zapazil, da se je Izdaleč bliskalo preko gozda, od tlhotnega grajskega vrta sem je že gostolel slavček, bilo mu je, kakor da ga kliče Gabrlela. Ko je pa z utripajočim srcem Sel po dobro znani pešpoti vedno dalje, se je ob lajanju psov odprlo okence v lovski hiši. Srce mu je presunilo; bila je Gabrielina spalnica, kolikokrat Je bil videl njen obraz ob luninem svitu. Danes pa je polukal nek mož in osomo vprašal, kaj se godi zunaj. Bil je logar; potuhnjeni rusoglavec mu je bil vedno zo-pem. »Kaj delate tukaj v Renaldovl hiši?«
je dejal Renald. »Utrujen sem, rad bi v hišo.« — Logar ga Je pomeril od pete do glave, ni ga več spoznal. »Z Renaldom je zdav-na končano,« je potem odvrnil, »odšel je v Pariz In se tam mešal med sumljivo sodrgo in puntarje, to vemo prav dobro, sedaj Je grof meni podelil njegovo mesto.« — Nato je Renaldu pokazal pot ob robu gozda do krčme in zaloputnil okno.
Oho! Tako torej! je pomislil Renald. Ta-ki^t je zagledal svoj vrtič, češnje, ki jih je bil nasadil, so bile že v polnem cvetju, bolelo ga je, da v svoji nedolžnosti niso vedele, za koga cveto. Medtem se je bil njegov stari pes Čuvaj s silo utrgal s konopca, do-brikajoč se po^akoval k njemu navzgor In v, dolgih radostnih skokih krožil okrog nJega; Ijubbal se Je S njim kakor s starim zvestim prijateljem. Potem se je naglo obrnil k hiši; vrata so bila zaklenjena, odrinil jih je s silnim udarcem z nogo. Znotraj je pa logar med tem ukreaal ogenj. »Gospod Bog!« je prestrašeno zaklical, ko je stopil nasproti in pri odsvitu svetiljke hipoma spoenal divjega Renalda. Renald pa se M brigal za to, ampak segel po puški, ki je visela nad posteljo ob steni. »Malopridnež,« je dejal, »to lepo puško zanemrajaš, da se tako zapraši!« Logar, ki je postavil svetil jko na mizo in bil na skoku, da pobegne skozi okno, se je z negotovimi pogledi oziral na groznega gosta. Renald je opazil, da se trese. »Ne boj se,« mu je rekel, »tebi ne storim ničesar, kaj pa ti moreš za to! vzamem si le puško, ki jo imam po očetu, moja je in ne grofova. In kakor gotovo je še stari Bog v nebesih, tako si bom poiskal tudi mojo p r a v I c o, pa makar jo držijo zapečateno v jabolku stolpa na DUrande, to povej grofu in vsakomur, kdor Se hoče to vedeti.« To rekši je zažvižgal psu in stopil zopet
ven v gozd, kjer ga je logar ob zmešae^m pobliskavanju kmalu Izgubil izpred oči. ,
Medtem so na gradu DUrande mimo naprej brneli uteži stolpne ure, ura pa ni ve8 ' bila in zarjaveli kazalci se niso več premaknili z mesta, kakor da je čas sae^al na rem dvorišču ob enoličnem šumenju sta* ' dencev. Zunaj, le tu pa tam medlo ramvet« Ijen po daljnem pobliskavanju, se ja rs** prostiral vrt z divotnimi oblikami dreves, idpl in usahlimi krnicami, kakor okamenel v mladem zelenju, ki se je v toplotni npil od vseh strani veselo vzpenjalo čez vrtno ograjo in se ovijalo stebrov napol rajpadlih utlo, kakor da si hoče sedaj pomlad vs«
osvojiti,
Posli so pa postajali na terari v tajla-Btvenih pomenklh, kajti tu pa tem Je bilo opaziti požare v daljini; punt je naraščal la se že vedno bolj približeval preko samotnih gozdov od grada do grada.
Takrat je bolani stari grof ob običajni uit sam sedel pri kosUu v dvorani predoikev» visoka okna so bUa trdno saprta, ercala, postavci In marmomast* mise so stale premaknjene okoli kakor v starih oasih, nihče ni smel, ako ni hotel priti pri njem y nemilost, omenjati novih dogodkov, katar« je zaničljlvo preziral. Tako je sedel v drifv* ni opravi, razčesan, kakor naliSpaa nurtveo, pri bogato obloženi mizi pred srebrnimi le« s tend In prebiral v starih zgodovinskih knji« gah, spominjajoč se svoje bojne mladostL Strežniki so molče hiteli po gladkih tleh sem ter tja, le skozi razpore oknle Sš j# kdaj pa kdaj videlo svit oddaljene blltta-vice v oblakih In vsake četrt ure jS V st^aa« ski sobi škripavo usekala ura s piSčalml taf svirala en stavek iz nekega starega nega napeva.
Sreda. 22 oklohra 1941
RABAWANKKN HOT]
Stran 3. — Stev 19.
ftike svetovnih dogodkov


V prv i h vrs t a h i T o nte Dm se pri napadih Luitwaiie spozna sprednje nemške vrste, so v prvi vrsti nahajajoči se peSci razpolozili banderne rute.
(PK.-Aufnahme, Krl^g#berlchter Weber, PBZ., Zander-Mtiltiplex-K.)
.vv. -/
Pogled пш /uko Ođeae.
Padec Odese
(Atlantic, Zander-Multiplex-K.)
MGRAD
OSK&U
3
WIANo


SCHWARZES
H»mika zmaga na vnhodu Ogromno prodiranje nemSkih 6et, velikanske itevilke ujetnikov in ogromne količine plena nazorno izhajajo iz teg» narisa,	'"Atlantic-Mkhatg, M.),
Očiščeval'hakopelj v kopanji ukrajiaakega vaSkega ribnika je prava dobrota za ietvaroaoiae tovariS« naiih vojakov^.
JTova pota »a ixde-lavo mtomobiiov

Vodju romunske d riave A ntonesca aa voinj i na i ronto Pod njegovbn poveljstvom stoji romamka armada, ki je »zasedla priataniiko mesto ob sodelovanju nemških čet.
(Scherl, Zander Multiplex-K.)
\ * /X..

Tri j e odlikovanci z viteškim križcem zmagovitega obrambnega topništva, Flak iz bitke pri Solarna: Oberleatnant Schwabach, Hauptmann Fromm in Wachtmeister Melzer— (PK. Aufnahme: Kriegiberlchtei: Zwillinsr, mL. Zander Multiplez-ILX
Poklicni vozači se morajo nanovo uiit i
NSKK prireja sedaj vaien teSaj, ki konSa ж zaključnim izpitom, v katerem morajo po-klicni avtovozači in gojitelji plinske in oljnate tvarine pokazati svoje znanje vr obratu z generatorji. — Surovina za generator jevo gonilno tvarino se dovaja.
(Atl., Zander<MultipIex-K]
Novi japonski ministrski predsednik general To jo
(Atl., Zander-Multiplex-K.).
OtroSki vrtci МФ zaporedoma ustan a v Ijajo tudi v SUdkSrn tea
fiipni paenetek v otroškem vrteu v УеМеж — Pogled a* vtorne dnevne prostore In ravno takSne otroSke poBtelit- (Primerja} ИлаА да Mtram 5.i	Buichnig^
stran 4. — St«T. 19,
KABAWANKEN-BOTE
Sreda, 22. oktobra 194 Г.
Gospodars tvo
Nemško pravo o davkn na promet
Oprostitve v veletrgovini
Ponovne izterjav* davka na promet bi imela za posledico v mnogih primerih ne-nieleno podraienje važnih surovin, napol« Welkov, iivil In krmil.
V emifllu eplo&ie goepodandce politike Recha je, da oprosti prometnega davka ali gu roiia za surovine, napolizdelke kakor tudi živila in krmila pod gotovimi pogoji v svrho zagotovitve prehrane In zalog surovin.
Davka proste so tako zvaae priključno uvozne dobave (Einfuhranschluslieferun-f*n) (podaljšan uvoz in prva dobava izven merske luke) in veletrgovinake dobave važnih surovin in napolizdelkov; davčno olaj-ввпе, t. j. z nižjim davčnim postavkom ob-lošene so vele trgovske dobave drugih predmetov.
Podaljšan uvoz
Kot podaljšam uvoz se smatrajo dobave, ki sledijo uvozu v*morekem pristanišču, in sicer potrebne surovine, napoHzdelki, živila In krmila v veletrgovini v morskih pristaniščih.
Uvoz je premikanje bla^ iz inozemstva v davčno prometno tuzemstvo. Kot podaljšan uvoe je dobava prosta prometeega davka, ako so dani sledeči pogoji:
1.	Predmet se mora nahajati med onimi predmeti, ki so navedeni v tako evani »Frei-liste 2c (podlaga za postavo davka o prometu). K tem spadajo med drugimi surova kava, kavčuk, semena olje, oljnata sadja vseh vrst, riž, čaj, vino.
2.	Mora biti vpeljan is inozemstva v mor-«ko pristanišče in ne sme zapustiti pristanišča ali kvečjemu za prevoz v drugo pristanišče. Ampak ni treta, da se vpelje ali popelje po morju. Morska pristanišča in ona, ki veljajo kot taka za dobavo rib, ra-kovie ali Hcoljk so našteta v S 19. odst 4. U.StD.B.
Morska pristanišča veljajo rssli&io od prostih luk (Frelhafea) tudi kot prometno davčno pravno tuzemstvo. Dobave v njih so tedaj davku podvržene
in ao davka proste samo V8l«d posebne določbe za podaljšan uvoz pod omenjenimi pogoji.
8. Podjetnik mOra dobaviti predmet v morskem prietanilču potom veletrgovine.
4.	Predmet ne sme biti obdelan ali predelan v tuzemstvu, ako ni obdelovanje ali predelovanje v § 21. U. St. D. B. posebno dovoljeno.
Obdelovanja in predelovanja ne izključujeta davčne oprostitve in sta navedena v seznamu (podlaga 2) k § 21. U. St. D. B. K temu spada n. pr. stiskanje (tolčenje, irfe-manje) oljnatih semen in oljnatega sadja, poliranje in glaalranje riža. Predmeti, ki na-nastanejo iz tega ravnanja, sme obdelova-telj istotako davka prosto dobavljati naprej, medtem ko so nadaljnje uvozne priključne dobave teh predmetov samo tedaj davka proete, ako so zaznamovane v »Freiliste 2c.
Odjemalec nima pravice do davčne oprostitve za dobavo rastlinskega olja, četudi so dani vsi drugi predpogoji, ker so pač omenjena oljnata semena in oljnati sadeži vseh vrst v »Freiliste 2«, toda ne pri »tiskanju iz njih nastala rastlinska olja.
5.	Gori omenjeni pogoji morajo biti dokazani po vknjiženju. Po predpisih o književnem dokazu mora biti zaznamovalo v knjigah, ki se vodijo v Reichu:
1.	Množina In v trgovini običajno ime predmeta,
2.	dobavitelj In dan dobave podjetniku,
3.	morebitna obdelava ali predelava,
4.	dan dobave odjemalcu in odjemalec,
5.	sprejeto plačilo in dan sprejema; рт1 obdavčenju po dogovoru dogovorjeno plačilo.
Zaznamuje Jo naj se tudi: vhodna carinska postaja (Eingangszollstelle), dan uvoza in kraj dobave prejemniku. O vknjiženem dokazu se bo še govorilo v priključku razprav o notranji veletrgovini. ■
V istem morskem pristanišču ali v raznih Je pod omenjenimi pogoji neomejeno število dobav istega predmeta kot podaljšan uvoz davka prosto.
Pna dobava v tnzemstvn Izm morskega prtitanMa
RtdiSno od podaljšanega uvosa (§ 4. it. 2 a U. St. G.), ki j# pri neomejenem številu dobav pod določenimi pogoji davka proet, te more zahtevati po S 4. it 2 a V. St. O. samo жа prvo dobavo v tuiem-stvu izven morskega pristani-i6a neobdavčnost.
Dobava mora blt( prva dobava predmeta, ki se je uvozil v tuzemstvo izven morskega pristanišča. Ako je bilo prej neomejeno število neobdavčenih predmetov uvoženih v morskih pristaniščih, je to bres vpliva. Iz izraza »izven morskega pristanišča« ne sledi, da se mora dobaviti predmet preko mor^ega pristanišča. V smislu oproščevalnega prepisa (Befreiungsvorschrift) je tudi, če se prva dobava v tuzemstvo po uvozu izpelje preko suhe zemlje.
Ako se za to zahteva neobdavčeooet, je treba najprej ugotoviti, je 11 podjetnik res ' izvršil prvo tuzemsko dajatev.
Pri tem je vprašanje neizogibno. Je 11 izvršil dobavitelj podjetniku svojo dobavo še v inozemstvu, ki je v prometnodavčnem pravu ali v pristaniški postojanki pod pogoji (S 4. ŠL 2»; § 19. U. St. D. B. — podiUjšan uvos). Ugotoviti je treba tedaj kraj dobave preddobavi« t • 1J a ) Vorlieferer). Ostali pogoji sa zahtevo davčne prostosti so isU, kakor pri podaljšanem uvozu.
Predmet mora biti vpisan v »Freiliste 2«, mora tedaj spadati k potrebnim surovinam, polizdelkom, živilom in krmilom, ki jih o-snači finančni minister Relcha kot potrebne; ne sme biti ne obdelan, ne predelan: mora biti dobavljen v veletrgovini, in ti predpogoji M morajo dokuati na podlagi Knjig.
Primeri za podaljšan vras In prvo dobavo T tuzemstvu
1. A proda predmet B in ga pošlje po brodarju iz prekomorja v Hamburg-Frei-hafen na raa^olago B. B ga pofije po še-lesnici C v Augsburg. Dobava A B-u je izpolnjena z izročitvijo predmeta brodarju; Ja neobdavčena dob&ya i$ inogemstva. Do-
Kovlflsko In пвпЈшко oospodantvo
Po vzgledu Relcha
V kratkem bo kovinsko gospodarstvo kakor v Altreich tako tudi v zasedenih o-zanljih E&mtna in Krain vodeno po odredbah in objavah Reichsstelle fiir Metalle. Zbirka naredb bo tvrdkam dana na razpolaga
Pri tem gospodarstvu ste vključeni tudi trgovska odnosno rokodelska zbornica, ker se morajo predlogi na izdajo izkaznic o potrebščinah vložiti na industrijsko in trgovsko zbornico Klagenfurt odnosno od rokodelskih obratov na rokodelsko zbornico Kla, genfurt. Ti zbornici ste vključeni, da rešite predloge za male konzumente, medtem ko se predlogi velikih potrošnikov in trgovcev z mnenjem pristojne zbornice predložijo naprej na Reichsstelle ftlr Metalle. Prepovedi uporabe iz ozemlja Relcha za enkrat v SUd-k&mten in v Miesetal Se ne bodo stopile v veljavo.
Ravno tako bo v kratkem uveljavljeno v
SUdk&mten in Miesstal gospodarstvo Relcha z usnjem. Predlog za delo v strojamah kakor tudi predlog za delo usnjeproizvaja« jočih tovarn in za čevljarsko rokodelstvo rešuje Reichwirtschaftsministeriiun, ki bo po odobritvi izdalo tudi naloge. Skupni gospodarski predpisi izdani od Reichstelle fiir Lederwirtschaft bodo združeni v en zvezek dostavljeni industrijskim in rokodelskim obratom ter trgovcem z usnjem, tako da se lahko pripravljajo na uvedbo tega gospodarstva.	_
Zak1(a6ek nemSko-bolgarskih 60spodar8kih razgovorof
Jutranji listi v Sofiji poročajo o zaključku nemško-bolgarskih gospodarskih pogajanj in o že izvršenem podpisu dogoVora med Nemčijo in Bolgarijo. V vseh velikih vprašanjih je bil dosežen sporazum. Podrobnosti izvoza tobaka v Nemčijo bodo dokončno uredili do konca tekočega leta. Ugotovilo se je, da so se tudi ta bolgarsko-nemška pogajanja vršila v atmosferi popolnega razumevanja in dobre volje obeh držav.
fiospodarska podletia Delovne fronte
Arbeitsfront (delovna fronta) je skupna organizacija delojemalcev in delodajalcev z razaežnim gospodarskim poslovanjem. Svojo glavno skrb posveča gradnji stanovanjskih hiš in je v ta namen ustanovila do danes 42 družb in 11 posestrimskih družb, ki Imajo vsega skupaj 63.000 stanovanj. Rasen tega Je v gradnji trenutno Se 25.000 stanovanj.
Arbeitsfront ima tudi tri velike zavarovalnice z osmimi posestrimskimi družbami. Kapital življenjskih zavarovanj pri teh zavarovalnicah znaša 4 4in pol milijarde mark In obsega 8 In pol milijona zavarovancev. Delovna fronta je lastnica velike banke »Bank der Deutschen Arbeit«, ki je četrta največja banka v Nemčiji.
Nadalje poseduje Arbeitsfront Se razna
gradbena podjetja, sedem založniitev, lastne tiskarne, knjigoveznice in tvornico za učila. Obenem je lastnica tvornice za ljudske avtomobile »Volkswagenwerk«, lastnica Številnih ladij v okviru organizacije »Kraft durch Freude« in tudi lastnica velike ladjedelnice »Vulkanwerft«. Odkupila je znano kopali« šče »Dianabad« v Wienu.
V zvezi s prenosom premoženja konzum-nih zadrug na Arbeitsfront, je ta ustanovila tudi posebne zadruge za oskrbovanje kon-zumov, za izvoz in uvoz, za proizvodnjo kon-zumnih predmetov itd.
Kakor je razvidno Iz teh podatkov, se udejstvuje Arbeitsfront na vseh popriščih ter je postala važen činitelj v nemškem gospodarstvu.
Teda] RN ? jaooTzhodnlh državab Pomanjkanle Železa v ДпоПИ
bava В-а C-u velja kot Izpeljana z Izročitvijo železnici v proeti luki (Frelhafea) Hamburg. Dobava se godi ravno tako v davčno prometnem! Inozemztvu In ee ne sme obdavčiti.
2.	Podjetnik B v 1. primeru spravi predmet v pristanlio postojanko Hins^etadt Hamburgi n ga tam proda D-u. D ga pošlje po železnici ali z brodom E-u т pristaniško postojanko Klel.
B Izvaja dobavo predmeta z Izročitvijo ▼ pristani&i postojanki. Kot podaljšan uvoz je dobava davka prosta. Ni vašno, Jeli prevažal B po železnici ali pa po vodni cesti. Davka prosta je tudi kot podaljšan uvoz dobava D-a E-u, ker D dobavlja še v pristaniški postojanki s pošlijatvijo In je število teh dobav lahko neomejeno.
3.	Podjetnik E v 2. primeru pošlje predmet iz pristaniške postojanke Kiel po železnici G-u v Wien in G ga proda H-u v Krainburg. Dobava E-a velja kot izvršena i izročitvijo, torej v pristaniški postojanki in je kot podaljšan uvoz davka prosta. Dobava po uvozu Izven pristaniške postojanke in tedaj tudi davka prost.
Dobava H-a drugim podjetnikom v pravno-prometno obdavčenem tuzemstvu so davku podvržene dobave, ako jih ne doseže opro-ščevalna določba.
4.	Podjetolk Ev 2. primeru prepelje predmet iz pristaniške postojanke Klel v Wi«n in dobavlja tam G-u.
Dobava E-a Je kot prva tuzemska dobava Izven pristaniške postojanke davka prosta, dobave G-a pa so davku podvriene.
6. Podjetnik N v Milanu proda predmet M u v Radmannsdorf, ga pošlje po železnici. Dobava N-a Je neobdavčena inozemska dobava. M je davka prost, ako dobavlja drugim podjetnikom tuzemstva, ker se vrši prva dobava izven pristaniške postojanke.
Ako bi podjetnik N prepeljal predmet v Radmannsdorf in ga tam prodal M u, potem bi bila njegova dobava M-u že prva davka prosta dobava v tuzemstvu. Dobave M a bi bile davku podvržene.
Kakor znano, je bU tečaj marke v Srbiji la. Hrvatski povišan od 17,83 na 20 din,
odnosno kun pri istočasnem znižanju tečaja dolarjev od 55 jia 50 din odnosno kun, tako da ustreza sedaj tečaj marke in dolarja zlati pariteti. Tudi v Grčiji je bil povišan tečaj marke od prejšnjih 49 do 50 drahem na 60 drahem. Bolgarija In Romunija pa sta že prej povišali tečaj marke. Sedaj poročajo iz Budimpešte, da je tudi Madžarska odstranila disažijo, ki ga je doslej imela '
marka na tamošnji borzi, in sicer na ta način, da Je ostal tečaj marke nespremenjen,
pač pa je bila znižana premija za dolar in ostale valute od dosedanjih 47 do 50% na 21 do 22 %.
S tem je docela odstranjen disažijo nemške marke v državah Vzhodne Evrope.
Sofa kot pogonsko sredstvo
v Nemčiji že nekaj časa sem uporabljajo šoto kot kurivo za generatorje. Stvar se je obnesla, zato so v severozahodni Nemčiji začeli na dveh krajih v veliki meri pridobivati šoto samo v ta namen. V bližnji bodočnosti bodo pričeli z rezanjem šote tudi na nekaterih drugih krajih ter uredili primerne naprave za predelavo. V takšnih napravah šoto narežejo na drobne kose in jo očistijo, potem pa jo na določenih razdelje-valnlh postajah prodajajo.
Kdor hoče šoto uporabljati kot pogonsko sredstvo za generatorje na lesni plin, mora takšne generatorje opremiti še s poedanim ogrevalnlkom.
jDom in polfe
Pri loddonskem kraljevem gradu bodo pobrali-Vm	in	-» иџ.
vame za izdelavo tankov. Iz teh ograj bodo dobili čez dvajset ton železa. Od ograj v raznih kraljevih parkih so doslej dobili 1200 ton železa. V enake namene bodo pobrali vse železne ograje in vrata po vsej državi, tudi pri cerkvah in pokopališčih, kar priča o velikem pomanjkanju železa v Angliji.
Gospodarske vesti
Nelzpremenjeno* razmerje dinarja proti R marki. Generalni pooblaščenec za gospo-darstvo v Srbiji je zavzel svoje stališče napram različno razširjenim govoricam o izpremembi zamenjalnega razmerja dinarja proti marki in izjavil, da so brez podlage govorice o morebitni izpremembi vrednosti dinarja. Take govorice razširjajo le zlobni elementi. Razmerje dinarja do R marke o-stane slej ko prej 1 RM = 20 dinarjev.
SO-dinaraki bankovci so vzeti iz obtoka. Srbska narodna banka je bila zaradi posebnega povoda primoraua, da vzame iz obtoka 60-dinarake bankovce, ki jih je bila jugoslovanska narodna banka izdala z dnem 1. decembr 1931. Ti bankovci so z dnem 14. oktobra 1941 izgubili vrednost zakonskega plačilnega sredstva.
Nadaljnje nazadovanje brezposelnosti na Hrvaškem. Število brezposelnih Je v mestu Zagrebu od avgusta do septembra še naprej znatno nazadovalo. Konec septembra je znašalo 2049 napram 5000 v avgustu.
Proizvodnja Jedilnih maščob
Vprašanje oskrbe Evrope z Jedilnimi maščobami je povzročilo nekaj časa precejšnje fkrbi. Danem lahko trdimo, da Je to vprašanje rešeno na povsem zadovoljiv način in sicer Ж tem, da so začeli v vseh državah gojiti v velikem obsegu oljarice, iz katerih pridobivamo rastlinsko maščob. Tako je srbeko kmetijsko ministrstvo te dni sporazumno z nemško zasedbeno oblastjo sklenilo poskrbeti, da bo v prihodnjem letu razširjeno predelovanje oljaric; rezervirali bodo 20.000 oralov za kulture sotičnic in soje, in sicer predvsem v Mačvi in na področju Morave. Tudi v Rumunlji in Madžarski bodo
snatiut govačaU i pljvicami soiKjano go-
vrfiino. Veliko prizadevanje kaže na tem področju Bolgarija, kjer bodo prav tako povečali površino oljaric. Sedaj je bolgarska vlada pozvala tudi vinogradnike, da morajo oddati grozdne ребке, iz kterih bodo pridobivali olje. Za kilogram grozdnih pečk dobe vinogradniki 4 leve.
Prav posebno pa se je raziirllo pHdelo« vanje oljaric v Nemčiji, kjer priporočajo predvsem pridelovanje oljnate replce. (Glej »Karawanken Bote« St. 14 od 4. oktobra.) Letos je oljnata repica dala v Nemčiji zelo obilen pridelek. Strokovnjaki trdijo, da nobena druga rastlina ne more dati toliko ma-kakor regioa.
Sreda, 22. oktobra 1941.
EARAWANKEN'BOTE
Strem 5. — Stev. W.
Mladinski domovi v SUdkMrnten
BundesfOhrer Schick je otvorll otroSki vrtec v Lees
Veldes, 21. oktobra. Skrb za mladino, Izobrazba močnega in zdravega naroda, je prva naloga nacionalno-socialJstične drfa-ve Tisoči otrok so bili prej zanemarjeni, in ker se ni nihče zavzel za nje, trpeli škodo tudi na zdravju. Eno najvažnejših socialnih del FUhrerja je torej ustvaritev neStevilnih otroških vrtcev po nacionanlo-socialistični Yolkwohlfahrt. Tudi v Siidk&mten je ta naloga pripadla uradu za ljudski blagor (Amt fiir Volewohlfahrt) v KVB. Da prebivalstvo novih pokrajin tudi ustanovo otroškega vrtca vis*o čisla, je najbolj pokazal poset otroškega vrtca v Veldes, ki je bil pred kratkim ustanovljen in v katerem je že prav živahno življenje in vrvenje. Z vnemo in veseljem obiskujejo otroci ta dom in sta-riši so hvaležni, da jim je odvzet del njihovih vzgojnih skrbi, ker vedo, da bo otroci v dobrih rokah.
Skupno živjenje pričenja že v otroškem vrtcu, kjer ni nobenih razlik in kjer se goji tovariškl duh. 2e zgodaj zjutraj prihajajo 3 do e letni dečki in dekleta, spremljani po svojih materah ali večih bratih ali sestri. Snaga je predpogoj, <|a se telo obdrži zdravo, in zato se takoj po doepetku otrokom-osnažljo zobje. Ko so sveže umiti, pričenjajo z igrami. Po zajtru telovadijo, pojejo In nfejo. oP kosilu, ki ga otroci, kateri imajo daleč domov, dobijo v otroškem vrtcu, sledi 2 url počitka v postelji. Potem pa prične z veselo igro zopet živahno življenje v prostorih. Ob 16. uri dobijo kavo. Z Izprehodom se ob lepem vremenu konča dan. Otroci so v zdravstvenem oziru stano pod nadzorstvom zdravnika, ki jih najmaanj enkrat na mesec natančno preišče. Posebno važnost se polaga na to, da je v hrani čim največ vitaminov.
Za vzdrževanje otroškega vrtca je potrebno več kakor znašajo borni prispevki starišev In tukaj poseže vmes nemška narodna skupnost Le po prostovoljnih prispevkih nemškega naroda je ta socialna naprava mogoča. Kakor, povsod v Reichu, tako bodo tudi v SUdk&niten zaporedoma nastali otroški vrtci. Tukaj Imajo Se poeeb-no nalogo, ker se morajo v njih že malčki vzgajati nemškemu mišljenju. To je poudarijo pri otvoritvi otroškega vrtca v Lees, pri jal tudi,RundesfUhrer Pg. Schick v nede-kateri so bili navzoči številni stiu*i9i z njihovimi otroci in katere so se udeležili tudi Gauamtsleiter des Amtes fUr Volkswohl-fahrt, Gr.uschatzmeieter, politični komisar v Radmannsdorf in Amtsleiter KVB.
Ko so učiteljišče otroških vrtcev iz obmejnega seminarja zapele pesem in je bila razvita zaatva, je govaoril BundesfiihrerPg. Schick. Izvajal je med drugim, da se mora po načelu »vse za naš narod« otrokom kot dedičem našega življenjskega dela posvetiti posebna nega. Tudi v novem ozemlju ne more biti drugače. Medtem ko imajo v Alt-reich otroški vrtci nalogo, da vzgajajo deco k miselnosti skupnosti in da odvzamejo sta-
rišem z velikim številom otrok in posebno materam podnevi skrb za otroka, imajo tukaj v temu ozemlju še posebno in večjo dodatno nalogo. Oživijo naj zopet nemški jezik, ki je nekoč izginil, in nemško mišljenje, ki je bilo pregnano.
H koncu se je BundesfUhrer zahvalil vsem, ki so prispevali k temu, da je mogel novi otroški vrtec nastati, in izročil učiteljici o-troškega vrtca ključ k novemu domu, ki je skoraj popolnoma prenovljen in prezidan in v katerem je nastanjena tudi posvetovalnica za matere.	Ruschnig
pila, ne da bi opazila orožnika, ki je bil na preži. Ko sta začela s svojim tatinskim delom ju je orožnik aretiral. — Preiskava na domu Tičarjevih pa je pokazala, da je bila na delu truperesna deteljica. Tudi soproga Tičarja je kradla. Pri njej so na&li: preproge, zastore, porcelan, vaze, srebrno jed. orodje, in celo zobotrebce. Priznala je tatvino in osramočena grozila s samoumorom. Naslednjega dne zjutraj pa so orožniki res opazili, da se okrog stanovanja Tičarjevih
Л1гајо Iju^. Tja_j)rižedii, so orožniki vdrli v zaklenjeno stanovanje; tedaj se jim je nudil grozen prizor. Brezsrčna mati je, i)o-ječa se sramote, vsem trem svojim otrokom prerezala žile na obeh rokah, sebi pa vrat in roke. Na pomoč poklicani zdravnik Dr. Walitsch je ranjence za. silo obvezal. Nesrečne otroke so odpeljali v bolnišnico na Gallenfels, mater pa v zapor. 7-letna in 12-letna hčerka sta težiko poškodovani, dočim je 5-letni sinček in mati le laže.
Is naše domovine
Mladina na pohodu
Pod vodstvom neumornega kulturnega delavca Bannfiihrerja Rauterja bo se vršili v L a a k u, Krainburgu in Neu-m a r k 11 u drugi apeli mladeničev v K&mt-ner Volksjugend. V Laak je nastopilo okrog 100 mladeničev. Deset tovarišev, ki so se bili vrnili iz tečaja Fiihreranwarterjev, je vežbalo z mladeniči, poetrojenimi v skupinah, razne redovne vaje. Opazilo se je, da se je mladina polagoma že privadila novega reda in discipline.
Volksjugend iz kraja Palkendorf, W a r t in mesta Krainburgjena športnem igrišču v Krainburgu nastopila k drugemu apelu. Na svežih obrazih 200 mladeničev je bilp razbrati veselje pri prihodu Bannfiihrerja. Hipoma so stali vsi, poetro-jeni v treh oddelkih in izravnani, pred Bann-fuhrerjem, ki je imel kratek nagovor, v katerem je mladino podučil o njenih nadaljnjih nalogah in dolžnostih. Po razvrstitvi mladine so bili določeni ScharfiiltoerjI, Ka-meradschaftsfiihrerji in Gefolgschaft^Uh-rerji. V zvezi в tem so se vršile redovne vaje mladeničev.
Tudi v Neumarktl je BannfUhrer dal mladini navodila za nadaljnja dela.
FUhreranwarterji, ki so se biU vrnili iz Landskron, vežbajo zdaj doma njihove tovariše. Veliko še ne uniformiranih tovarišev je prosilo, da se smejo udeležiti prihodnjega tečaja. Med mladeniči se opaža živo stremljenje, da se čim najhitreje prilagodijo novemu redu in disciplini.
Tatinsko gnezdo #o speljali
Httflcin, 20. oktobra. V prtteklem tednu je orofeilštvo v Hflfleinu aretiralo tri drzne tatove vlomilce. OrožniStvo v H6fleinu je že nekaj dni opažalo, da odnaša Tičar Ste-sanija iz gradu Wurabachov razne zavitke. Sumljivi so se zdeli obiski v večernih urah te »imenitne gospe« v gradu, ker so bUa vrata vendar stalno zaklenjena. Zato se je žandarmerljski Melster Patis odločil, da gre na prežo. In že prvi večer je imel srečo. Nekako ob tričetrt na 22. uro sta predrzno prikorakala pred grad Tičar in Strnaid, s ponarejenimi ključi odprla vrata in veto-
Stein. (Prvi apel žen.) Nedavno se je vršil v svečano okrašeni dvorani Orts-gruppe Stein KVB prvi apel žen celic ia blokov ter sotrudnic v K&mtner Volksbun-du, h kateremu je prišla tudi BundesfUh-rerln Pgn. Gritschnig. BeizrksfUhre-rin Pgn. Gregor! iz Stein je imela nagovor, nakar so šolski otroci pod izkušenim vodstvom gdč. Olge Lamb prav dobro pre'dnašali nekaj pesmi. Temu je sledilo predavanje s slikami; »Der EInsatz der deutschen Frau im Kriege«, ki je udeleženke močno zanimalo. Nato je povzela besedo Bundesfiihrerin in v daljšem, obširnem govoru obrazložila naloge In dolžnosti žen v KVB. Govor, ki je bil sprejet z največjo pazljivostjo, je predavateljica zaključila s pozi. vom na navzoče, naj se lotijo svojega dela po smislu velike odgovornosti In obveznosti ravno v tej zgodovinsko talto pomembni dobi in naj jo z veseljem izpolnjujejo za narod in FUhrerja.
Assling. (Prometna nezgoda.) Te dni se je na glavni cesti Asslmg-Jauerburg pripetila prometna nezgoda, ki jo je zakrivil Izključno M. B o 1 k a iz Assling-a. Bolka, ki je Imel na vodilnem ojesu težek zaboj, je vozil s svojim kolesom sredi ceste in bil valed zavoja oviran pri izogibanju. Za njim prihajajoči osebni avtomobil ga je oplapil in lahko poškodoval.
Aeeling. (Naši bokserji eo dopar dali v Klagenfurtu.) Na povabilo Gaufachwarta so v soboto nastopili boksarji športne skupine Assling proti boksarjem KAC v Klagenfurtu. Zapustili so v pretol-nicl dežele najlepši vtis o svojem znanju. Srečanje je končalo z S,proti 4 točkami za KAC. S t oboksarsko večerno prireditvijo so vzpo*ta,vljenl »portni odnosi med Gau K&mten in SUdkaroten.
Petschaika iz Gamling, 21-letnega Vida Кпева iz Gamling, 42 letnega Petra Koseča iz Uranschitz, 19-Ietnega Dušana Trebu-schah iz Poljana pri St. Velt, 21-letneg* Mirka DomSiča iz Tatzen, 42-letnega Mihae» la Novaka iz Tatzen, 28-letno Terezijo Dra-ger iz Tschernutsch« 28-letnega Stanislava Koseča iz Uranschitz, 37-letnega Viktorja Kalja iz Laak, 29-letnega Janeza Planinca iz Laak, 39-letnega Janeza Schwegela iz Visoko, ker so se udeležili pri komunističnih zborovanjih, udeležili pri umorih, roparskih napadih in vlomih, kljub prepovedi nosili orožje, zanetili požare, urejevali pomoč komunistom in agitirali za komuniste, odnosno pomagali pri teh zločinih.
Smrtna kazen je bila takoj izvršena,
Rszen tega so bil ustreljeni, ko s# je zasačila ta druhal. Se sledeči pripadniki: Maks čezne Iz Tschernutsch, Franz Kremi j iz Pimitz, Ciril nKapiČ iz Tatzen.
Ustreljeni so pripadali dvema tolpama, odnosno so ju podpirali pri njunem poietju z obvestili, denarjem in živežem.
Z izvršitvijo smrtne kazni so vsaj deloma poplačani sledeči zločini: 16 roparskih umorov, pri katerih je našlo smrt 17 oseb, večinoma Slovenci, napad na RmnČevo žago, pri katerem so odpeljali 2 talca, mnogoštevilna sabotažna dejanja, med njimi tudi razdejanje montažnega avta telegrafske stavbne sekcije v vrednosti 30.000 RM, številni vlomi, roparski napadi, požigi Itd.
Pravici Je zadoščeno
Za komunistična zlodinetva
Izredno sodišče, ki ga je postavil načelnik civilne uprave na zasedenem ozemlju Koroške in Kranjske, je dne 16. oktobra 1941 obsodilo na smrt 20-letnega Bogomila Lt-bana iz Ototsche, 20-letnega Silvestra Gro-bovšeka iz Ototsche, 26-letnega Radota Be-nedičiča iz Ober-Dobrava, 24-letnega Stanislava Lebana iz Ototsche, 23-letnega Janeza Brešiča iz Obersenica, 19-letnega Štefana Loscharja iz Gmelner, 18-letnega Alojza
Verska nestrpnost v Rusiji
v eni svojih zadnjih izjav se je predsednik Roosevelt povzpel do drzne trditve, da vlada v Rusiji svoboda veroizpovedanj. Pa ga je takoj zafrknil neki profesor na univerzi v Waehingtonu, ki je na podlagi statističnih podatkov dokazal, da v Sovjetski zvezi sploh ni več nobenega veroizpoveda-nja, saj sam sovjetski tisk vedno naglaša, da je država odpravila vse trgovine z opijem — taiko namreč nazivajo cerkve — in da 80 že davno zadnji duhovniki zaprti.
V nekem smislu imajo tedaj sovjetski listi prav, ko trdijo, da v Sovjetski zvezi nI ni-kakega preganjanja ver in njihovih pripadnikov. Tega preganjanja ni zaradi tega, ker nimajo več koga preganjati, ker ni ve4 nikakršnih organiziranih cerkva in verskih združb. Iz "božjih hramov so napravili sklad-dišča, prodajalnice in — hleve.
Kranjski gradovi: nosilci шшШб imltnre
že od nekdaj «o dali deželi nemško lice In nemški značaj
Navadno gledamo na gradove v izveatoi romantični luči. Pri tej besedi se domislimo turnirjev, pevcev ljubezni, ljubkih gospa, medtem ko si pod besedo grad predstavljamo krasno poslopje na zelenečih tratah, skozi katere vodijo s kremenovim peskom posute poti k razglediSfiem, ribnikom, slapom, — poslopje, katerega okna so jasno rMsvetljena in katerega prostore napolnjujejo zvoki slavnostne godbe.
O gradovih, ki ao bili v resnici le luksuzne, kneževskemu dvorjanstvu namenjene zgradbe, ne bi bilo treba izgubljati besed. Toda temu ni bilo tako! Njihova velika prostornost je pogosto izvirala iz čisto drugačnih nagibov, kakor iz Želje po zunanjem sijaju. Predvsem so bile rodbine lastnikov ponajveč zelo mnog<^tevilne in povrh so lastniki izkazovali velikopotezno gostoljubnost, ki so je bili deležni ne le oddaljeni sorodniki, ampak tudi prijatelji, znanci, da celo popolnoma tuje osebe, ki so bile priporočene. Razen tega pa je bil tam praviloma ne le sedež uprave obsežnega posestva, ampak tudi sedež sodišča. To je zahtevalo nadaljnje prostore in Številno družino, zadnjo tudi zaradi tega, ker takrat nI bilo ne avtomobilov ne železnic ter je bilo potovanje mogoče le v kočiji in na konju. Zato se 3® moralo rediti veliko konj, za njih strežbo je pa bilo potrebno osebje, tako da so bile zasedena in zaradi tega potrebne vse sobe. lUuvpita dobra eoba pe potemtakem meada
skrči na one grajske prostore, ki so jih odprli ob svečanih prilikah.
V zelo kratkih potezah smo s tem podali sliko gradu, moramo pa i^edaj pristaviti, da s tem še niso bile izčrpane naloge grada na Kranjskem. Gradovi so večinoma stali na samem daleč od večjih prometnih cest in gledali preko streh kmečkih sosedov vsaki-krat pripravljeni, da prevzamejo njih zar Sčito, ako se bliža sovražni. Iz tega vzroka, In ne morda zaradi tehnične okorelosti, je zidovje čez mero močno. Zato krila vjrat niso izgotovljena Iz desk, ampak Iz debelih podnic, ki so obite z železom in zavarovane z mogočnim zapahoni. Zato so okna v kleteh strelne line in se take pogosto nfijde tudi v napuSču strehe, zato Štrlijo stolpi navzgor, da omogočajo streljati v ospredje, zato so pomoli, ha katerih se razločno pozna izvor od »smolnih nosov«. (»Smolnl nos« tudi »smolna izba na podmo-lih« je spodaj odprt prizidek na zunanjem obzidju gradov, iz katerega so mogli na sovražnika zlivati vrelo smolo. Op. uredn.)
Vsak grad je bil nemfikl jezikovni otok in je skrbel razširjanje nemSkega jezika, dokler je bil sedež sodlSča In dokler Je po-menjal gospodarsko moč. Grajska gospa je pa bila večkrat zdravnica, medtem ko sta graSčak in njegov upravitelj skrbela za pospešitev gospodarstva in živinoreje tudi na icmetih.
Stem pa še nI Izčrpan krog Halog. Imeli SO tudi duševne potrebe. In tako nahajamo
na gradovih tudi knjižnic in zbirk. In kakor nam je takoj na usttih ime Auersberg, kadar govorimo o odvmltvl turške nevarnosti, tako v tej zvezi tudi ime barona Val-vazorja, ki je na svojem gradu Wagensberg pri Littai ne samo spisal svoje delo: »Dle Ehre des Herzogtums Kraln«, ampak tudi zbiral minerale, kovan denar, rastline, risbe, črtice itd. ter s tem združil v sebi znanje takratne dobe.
Da so gojili tudi godbo, se razume samo po sebi. Kajti nobeno ne bi smatrali za pravo gospodično, ako bi znala le šivati, vesti In nekaj slikati, ne bi pa znala brenkatl na lutnjo In peti. Bolj redko je bila pažnja obrnjena tudi na gledallSŽe. Vsekakor se pa mora dvorana na gradu Radmannsdorf o-značltl kot gledališče.
Prikazali smo s tem precej bežno celo vrsto strug, skozi katere je iz grada tekla v deželo nemška kultura, brez velikega vpitja, ampak skoraj ganljivo — kakor ob sebi nmevno. Dali smo tukaj, ne da bi poudarjali ali hoteli poudariti, čisto prlproet primer, ki se je uveljavil polagoma, toda s popolno gotovostjo, tako da se brez pretiravanja lahko označuje vso kulturo, zlasti na Gorenjskem, za nemSko. Pri tem pa nI morda, kakor kak uvozni predmet, visela v zraku, ampak je bila od srednjega veka sem, da celo od dobe preseljevanja narodov, pod-zidana z nemško krvjo. Zato se je vendar ohranila, čeprav se je v zadnjih desetletjih Izgubil jezik. Ne more se torej zadosti visoko ocenjevati, kakšni kulturni pomen so za KranjuAo imeli gradovi, kateri so se vrh tega izkazali odpornejše od trgov in
mest, ki so že pred nekako dvema generacijama zapadli raznarodovanju, medtem ko raz številnih gradov nikdar ni padla nemška zastava.
Baron Michelangelo Zois.
Poglobitev domoznansfva
Ravnokar Izdani 51. letnik »Charlntla II« prinaša kakor njegovi predniki obilico nove, znanja vredne tvarine za poglobitev domo? znanstva. Vsled priključitve med Karavankami In severnim robom Krasa ležečega dela bivše Kranjske so se izdatno razširile naloge prirodoslovnih ved; o tej činjenlcl vodi računa že prvi prispevek dr, V. Pa-schinger : »Saveltamten ein Aipenlftad« (posavska Koroška je alpska dežela).
Znani raziskovalec prikazuje na prepričevalen način veliko število pogorij, ki vežejo alpsko podravje (Altk&rnten) In alpsko po-savje (SiidkEmten). Površina priključenega v neposredni zvezi z Altkftrnten stoječega ozemlja z okroglo 3100 štlrijaških kilometrov ne znaša veliko več od ene petine skupne površine dežele in zveza v grebenu'Kara* vank ima podaljšek za več kakor 80 kilometrov. Notranjeajpsko Karaten je razširjeno po južnoalfiskem, nikakor ne dinftri« skem bzemlju. Dr. Paschlnger zaključuje svojo globoko črpajoče delo z ugotovitvijo! Kakor pokažejo vse naravne prilike, zgradba, podnebje, rastlinstvo, pripadnost (gornjega) posavja k alpam, tako je to posavje tudi polno alpskega žlvlja, alpskega go#po* daratva.	,
Obilica pojasnllnlh sestavkov in poroJUl napravlja trajen .vtti o iivahMm prtrodpk »lovnem delu v naši domovini. W. HL

K ABA WANK EN-BOTE
Sreda, 22. oktobra 1941.
Br. VI J. LiAm
Inviltc!' Hranltet
OttmSMniL mjd&dimA in џгаМшш Weuhdi пШ1шШ£к and. pjmJkiiseh
.16.: LEKCUA L&#ongder Auf gab«
I. 1. In der Tasche. 2. Auf dem Tieche. 3 Im Garten. 4. Auf dem Boden. 5. Von eeinem FYeunde. 6. Zum Bahnhof. 7. In# Zl^mner. 8. Mekiem Kameraden. 9. Von mefaier Nichte. 10. Ober Politik. 11. Der
. Stadt. 12, Anf den Bftumen. 13. Im 14. In die KUche. 15. Im Schliie-sdloeh. 16. In dae SchlUeselloch.
XL leh freue micb du fr6ust dich er fpetrt eich wir ffeueh une ihr front eueh . «ie freuen eich
ich werde raieh freuen du wlrst dicii freuen er wird eich freuen ' • wii* werden unft freuen ihr werdet euch freuen 8ie werden eich freueo
Ш. 1, Die Bienen sind flei^g. 2. Die Amei-aeb lebeo im Walde. 3. Die Bienen 'machen Honig und Wachs. 4. Der Stich d»r Weepc iat echmerzhaft. 5. Die Spin-nen 4>inn№ Netze. 6. Die Motten zer-fressen die Kleider. 7. Die Seidenraupe macht den Sei'denfaden. 8. Sie ist sebr nOtxiich. 9. Sie n&hrt tich von Maul-beerbl&ttem. 10. Die F15he httpfen.
IV. 1. Mein Freund und ich ' dein Freund und du •eiri Fpsund und er ' ihr Freund und sie imaer Freund und wir euer F^nd und ihr ihr Freund und sie
2.	Mein Haue gehSrt mir dein Haus gehSrt dir sein Haue geb6rt ihm ihr Haue geh6rt ihr VOiser H^ue gehdrt ui^i •uer ЗИацв gehdrt eucb ihr Hau» gehart ihnen
3.	Er epielt mit mil er epielt mit dir er %)ielt mit ihm er gpiWt mit ihr
' er apielt ndt une w i^elt mit euch air epielt nUt ihnen
Prietavljenl pridevnik 1. DokW čkm + pridemft + емио-
KončniСЛ pridevnikov: '	MehntaUr
i. Ftfl -•	^ M vee Alone
Ffđl -«n	in Bpole
3.	F«dl <«n
4.	Fall -«1. fiir dae mSnnl. Qeechlecht
— za moški epol -« fih- dae eftbhl. und fUr dae .*'. fiir dae e&ohl. und fiir dae weibl. GiMchlecht — za erednji.in iendti epd
f omni: Ravno tako ee eprega pridev-
nft, ako etoji pr^ nJim: dieser, -e, -ee;
jeneir, -e, -ee; welcher?, -e?, -ee?; jeder, 4«: dera^lbe, daeeelbe in mancher,
^ ee.
ЖИтжаМ:
1. ГаИ der tapfere Soldat
3.	Fall dee tapferen Soldaten
8. FaU dem tapferrai Soldaten ^
4.	FaH den tapteren Soldaten
1. Pen a. Fell & Fdi i. Fell
t ш
2. Pall t. Fall 4. Fall
%. Pan : Ptii & PaU
МећгсћМ:
die tapferen Soldaten der tapferen Soldaten den tapferen Soldaten die tapferen Soldaten
litinaU:
МШћеп
MMch©'
dm# sehdn« dee BChOnen dem sehdnen M&dehen da* већбпе Midchen
ИвћгкШ:
dk achČMo Mldehen der schSnen Mftdehen d№ Bchfinen M&d(ih«D ## «Мма UldobM
SlnsAhls
1.	Fall	die neu« Banik
2.	Fall	der neuen Bank
3.	Fall	der neuen Bank
4.	Fall	die neue Bank
Mehnahl:
1. Fall	die neuen BInke
2/ Fall	der neuen B&nke
3. Fall	den neuen Banke
4^ Fall	die neuen BSnken
3z podwo€fa ^ospodinfe
Wegm der schlechten Auiđmnft werde ich nun ine Kino zu ap&t kommen. Diese teurA Miete kana ich nicht bezahlen, ich habe zu wenig Geld. Er liebt die leichte Mu-sik mehralsdieschwere. Wer zahlt die neuen Schallplatten ? Natiirlich der Vater, er muB ^a alles zahlen. Bel diescm r ' chtem Wetter bleibe ich lieber zu Наизе. Warum machst Du immer den gleichen Fehler? Die deutsche Sprache ist leider sehr schwer. Der Dienetmann trSgt den groBen Koffer in die Gepacksjiufbowahrung. Ein Teil dieser Arbeit ist sehr intcresaant. Bitte, wo ist eine Haltestelle der StraBenbahn? Diese gu-ten jtpfel sind aus K&mten. Wir eesen heu-te in dieeem kleinen Gasthause, Wann ha-ben wir wieder eine Deutschstumde? Mor-geo. Wir bewundern die herrlichen Taten der deutschen Soldaten. Sie bewundert t&g-lich die neuen Modelle in der Auelage. In der heutigen Zeitung kSnnen Sie seine To-desatnzeige keen. Die Bffentlichen Schulen in K&mten eind im Juli und im August geschloesen. fir bewundert die bunten Far-ben dea Regenbogens. Was sagen Sie? Bei dieeem schlechten Wetter will er auf die Jagd gehen? Wollen Sie neben dem offenen Fenster eltzen? Ich nicht! Ich danke Ihnen fihr Ihre nette Eiriladung aber leider kann ich nicht kommen. Diese langweilige Arteit beech&ftigt ihn seit einem Monat. Dieser Junge macht une vlele Auelagen.
Fotografi« : der Fotograf, die Be-llehtungstabelle, die Aufnahme, fotografie-ren, eine Aufnahme machen, die Zeitauf-nabm«, die Momentaufnahme, kniipeen, der. Fotoapparat, der SelbstausISeer, die Belich-tung, der Film, einstellen, echarf, die Platte, djMj Negativ, entwiokeln, Glamzpapier, Mattpapier, der Abzug.
Obungss&tze: Karl wiinscht sich zu Weinachten einen guten Fotoapparat. Fotografieren Sie? Wohin gehen Sie? Ich gehe zum Fotografen, ich will mich foto-grafieren laeeen. Ich brauche ein PaBbild. Wollen Sie von mir eine Aufnahme machen? (Wollen Sie mich fotografieren?) Ich m5chte ein Brustbild ftir einen Aus-weie. Einen Augenblick bitte, wir machen ■ eine Momentaufnahme. Bitte, recht freund-lich! So, das Bild ist fertig, in drei Tagen кбппеп Sie ee holeo. Wollen Sie ee auf Glanz- oder auf Mattpapier? Lieber auf Glaas^apier. Bitte, machen Sie von jedem Negativ drei Abzttge und je eine VergrBBe-rung auf ^ostkartengrBBe. Heute 1st dae Wetter sehr schlecht, ich werde eine Zeit-aufnahme machen. Wo iet mein Belich-tungemeeeer? Die Bilder sind leider zu dun-kel, Cie belichten immer zu viel! Haben Sie einen Film oder einen Plattenapparat? Bei meinem Apparat kann ich mit Film und mit Flatten fotografieren. AAeiten Sie gut? Na, danke, ee geht, ich knipee ein wenig; man tut, was man kann.
Aufgabe.
I. Xndere folgende S&tze um! (Bel^iel: der Soldat kt tapfer •— der tapfere Soldat). Die Beleuchtung ist gut. diese i^eundin let falech. Der Einfall let gut. Das Ueht let hell. Der Aueflug iet schčn. Die Zimaner sind bequem. Das Friihstiick ist relchhaltlg. Die Dienetm&nner sind hBflich. Die Nacht iet dunkel. Die Lanđkarten aind genau.
П. Setae in die Einzahl: Die schSnen Leader, die hochen Berge, die tapferen Soldaten, die blonden Haare, die guten Mahlzeiten, die schlechten Filme, die leeren Flaechen.
Ш. Setze in die Mehrzahl: Mit dem Bleistift, mit dem Freunde, mit der Fretm-iin, dem Kaufmanne, auf dem HUgel, in iem Kasten, auf dem Baume, in der Fabrik, bebn.Arzt.
IV. tJbereetze in'e Slowentoche. 1. Wie <eht es Ihnen? Danke, ee geht mir gut. 2. Auf Wledereehn! 3. Wie helflen ISe? 4. Wohqr sind Sie ?5. H«rein! Bitte nehzneaSie
Slovo od poletja — todl t obleU
Nevarnosti prehodne dobe
Ravno prehodn« doba med poletjem in zimo s stalnim menjavanjem vremena vsebuje često težke nevarnosti za zdravje in močan nahod ali lahek želodčni in črevesni katar lahko velikokrat na mah uničijo vse dobrote odpočitka, ki smo jih v nas nakopičili na dragem potovanju v dopustu in ki bi jih radi trošili pač še vso zimo.
Ni pa Se potrebno in tudi ni svetovati, da bi že sedaj obleko zamenjali z zimskimi oblačili. Za debele volnene reči je 8e čas; pač pa. na j bo vedno pri roki jopič, ogrinjalo ali šal, tudi če moramo to e^i ono oblačilo kakšenkrat zastoj vleči e seboj. Predvsem je pa vsekakor priporočati toplejše spodnje perilo.
Previdnost je vedno boljša kakor poznejša škoda. Res je, zaradi malega prehlada, še ni treba takoj umreti, toda tak pravi »vkoreninjeni« nahod vvsebuje klice za številne Se sledeče prehlade in najmaanj pa mimogrede pomeni izpad na veselju do dela ter na prožnosti. In ravno tega si v današnji dobi, ki ji je potreben vsak ročni gib, ne moremo privoščiti.
Hramba poletne obleke
Poletne obleke ne smemo poljubno shranjevati. Prej jo moramo na vsaik način očistiti in osnažiti. Paziti moramo vsekakor, da odstranimo vsak madež prej, nego se znajde obleJca v zimski omari, Ako to opustimo,. se lahko spomladi pripeti, da se stari madeži tako močno ujedo v sukno, da jih potem sploh ne moremo več odpraviti. Marsikateri dober komad je bil že zaradi take nepazljivosti poipolnom^ pokvarjen. Prav posebno pažnjo zahtevajo pri bluzah in oblekah ona mesta, ki so bila v večji meri prizadeta po znoju, morda pod lehtmi. Taka mesta večkrat odrgnemo s kisom: vse pralne obleke položimo nezlikane v skrinjo.
Vodni madeži na poliranih Ti se dado odstraniti brez posebnega truda. Dotična mesta posipamo s kuhinjsko soljo, na njo pa kanemo nekaj kapljic vode. Cez nekaj časa ploščo s suknom čisto obrišemo, H koncu pa še podrgnemo z dobro, mehko plutovino. Prejšnji lesk je zopet vzpostavljen.
Tako držijo žimnice dalje časa Gospodinja se bo gotovo večkrat vprašala, kako bi se dalo podaljšati življenjsko dobo žimnic. Da se te (žimnice) ob posteljnem pložku ne predrgnejo, se vloži na tega posebna varstvena odeja in Л le na to odejo pridejo žimnice, Dotična odeja se pritrdi na obeh straneh vložka, da se ne more premikati. Posamezni deli žimnic se morajo od časa do časa obrniti in tudi med seboj zamenjati.
Kaj naj storimo proti krču v mečah in na nogi
Kogar popade krč v mečah ali nogi, naj si krepko drgne koleno in ne bolno mesto, kakor se to često dogaja. Krč bo potem
k.r--'" C 1 тпја!.	...
Praktični migljaji
Pranje evilenih rut. Dobro sredatvo za pranje svilenih rut je navadna krompirjeva voda. Surov krompir nastrgamo in iztisnemo. Dodamo nekaj vod« fai per»mo »vllen«
rute v tej tekočini. Postanejo le]^ Člsrte, barva se ne izgubi in rute dobijo povrh Se čudovito lep blesk.
Kako očistimo volneno pohištveno prevleko? Kdor hoče opraviti čiščepje vohieoih pohištvenih prevlek, naj da v toplo vodo nekaj galmiaikovca in v njej rasen tega fie raztopi nekaj pralnega mila. V to raztopino naj pomoči snažno krtačo za obleko in nj z njo po progah krtači blazinake reči. S čisto briško naj takoj za tem suho odrgne.
ЖЛ.. .Л-л !■». m m g a berlinski prometni druibi J
V okviru vojne pomoine službe nastopajo sedaj kot sprevodaice pri berlinskih prometnih obratih. - Že izkuSen sprevodnik t* druibe poduiuje Bvoje bodoče tovariiice pri delu, kako se ravna s tokovodnim drogom. (Presae-Hoffmann, Zander-Multiplex-K.)
Г
VERGROSSERUNGSGLXSER
la relcher Aatwahl
Dip).-OpHkef C. KronffuB
п
If
B^hnhoUtr^Mm /д
Platz! e. Ich »tehe zu Ihrer VerfUgung. 7. Mit wem habe ich dae Vergniigen zu ^rechen? 8. Womit kann ich Ihnen die-nen? 9. Gi'bt ee hier eine Bank? Ich mttchte meip Geld wechseln! 10. Sprechen Sie bitte laut und langsam,' ich veretehe nicht giit. 11. Was wlinecheo Sie? Ich mdcbte Kopf-waschen, Haanchneiden und Raeieren. 12. Bitte ein Stiick Feinseife! Haben Sie einen Bezugisechein? — Jawohl, hier iet er.
Wttrter
AbJMg (m) — odtie Apparat (m) — aparat Aufnahme (w) — poenetek Ausflug (w) — izlet Auakunft (w) -.- pojasnilo Aualage (w) — izložba Ausweis (m) — iadkaz Beleuchtung (w) — rasevetljav*
belichten — osvetliti Bellchtung (w) — oevetlitev Bellchtungsmeaeer (m) — osvetljevalni merilec
Belichtungetabelle (w) — oevetljevalna
tabela	* '
beech&ftigen — zaposliti beguem — udoben, -a, -o bewundem — občudovati bezahlen — plačati Bezugaecheln (m)—-nakaznica Brustbild (s) — doprna slika Ehifall (m) — domislek .
Einladung (w) — povabilo
einetellen — uravnati
entwlckeln — razviti
falech— zahrbten
Feinseife (w) — dobro milo .
fertig — gotov,-a,-o
Fotoapparat (m) — fdtografiSiki aparat
I'otograf — fctogrtf
Fotografie (w) — slika, fotografija fotografieren — slikati, fotografirati freundlich — prijazen, -a, -o Friihstiick (s) — zajtifc Gepaoksaufbewahrung (w) — shranitev prtljage
Glanzpapier (s) — sveteči papir
herein! — naprej!
holen — prinesti (kaj)
HUgel (m) — grič
Jagd (w) — lov
jawohl — da
knipsem — sprožiti
Landkarte (w) — zemljevid
laiit — glasen, -a, -o
Mahlzeit (w) — južina (kosilo)
Mattpapier (s) — motni papir
mehr als — več kot
Miete (w) — najemnina
Modeli (s) — model
Momentaufnahme (w) — trenutni posnetek Negativ (s) — negativ offentllch — javen, -a, -o PaBbild (s) — legitimacijska slika Platte (w) — plošča Regenbogen (m) — mavrica relchhaltlg — obilen (izdaten)
Schallplatte (w) — zvočna ploSča SelbstauslBser (m) — eamosprožilec Sprache (w) — govor, jezik StraBenbahn (w) — cestna železnica Todesanzelge (w) — smrtno naznanilo tun — storiti
Verfiigung (w) — razpolaga
zur Verfiigung stehen — biti na razpolaga
Vergnligen (s) — zabava
VergrBBerung (w) — povečava
wechseln — menjati
Weinachten (w) — božič
wtoschen — želeti
Zeitamftuto« (aeoW poaoeUfc
Џтјјш, 22. oktobra 1941.
BOTE
stran 7;— Sifv. 19. ' ^
Občmski komisar opozarja prebivalstvo, da Je treba prijaviti vsak porod in vaak mirtni slučaj, bi sicer:
^ Porod mora tekom sedmih dni prijaviti na >Standesamt«:
*) zakooski ode ali
b) prisotna babica ali zdravnik ali pa kaka druga prisotna oseba ali pa
mati sama ko je za to sposobna.
2Š, prijavo poroda je treba predloiiti sledeče dokumente;
Kntna lista matere in očeta ter poročni list obeh.
Smrtni slučaj mora prijaviti na dan, ki sledi smrti;
a)	predstojnik družine,
b)	oni, v čigar stanovanju se je smrtni slučaj dogodil
c)	slednjič vsakdor, ki je bil pri smrti prisoten.
Za prijavo smrtnega slučaja je treba predložiti mrliško-ogledni list uradnega zdravnika in krstni list umrlega. Tudi ta prijava se mora naznaniti na >Staadesaint«.
Ta odredba velja za vse porodne in smrtne slučaje od 1. aprila 1941. dalje. V slučaju, da nekdo ne bi bil prijavil porod ali pa smrtni slučaj, ima to nemudoma nadoknaditi, ker se bo v bodoče vsaka zaJtaenitev ali opustitev prijave po zakonu kaznovala.
Obenem pa tudi opozarjam, da je treba porod ali pa smrtni slučaj prijaviti seveda tudi na prijavnem uradu.
Občinmki komisar: Dr. Herbert Markgraf 1. r.
Bwn#waremw#b#rei VCrber«! u, Apprelur
& *бо*нј».
Textilindustrleeesellschaft m. b. H. SI. Veil a. d. Saw«
InduHue
KOSMAČ PRANZ
SPEZIALOFEN
ERZEUGUNG #
MANNSBURQ
Karntnerische Landeshypothekenanstalt
Wagenfurt, Domgasse 3 - Fernruf 2416, 2417
Das Geldinstiiut des Oaues
Gcwtihrung von Darlehen gegcn.,grundbucherlichc Sichersiellung fur Neubauten, AUhausbcsitz und Landwirtschaften.
Oewahrung von Qemeindedarlehen und reichs-verbiirgten Darlehen.
Enigegennahme von Spareinlagen und Kontokor-renteinlagen, Verkauf von Pfandbricfen und Kommu-nalschuldscheinen.
Hefiung des Reichs Oaues Karnicn.
Frledrlch Jungbauer
Lebensmittei. Qrosshandei
Klaganffurli lO.-Oktobcr-Strasse 28 Fernruf 17-73
g__—_____	Lager in; Klagenfurt, Kiihnsdorf
' ' ■	Villach, PHesach

ALPlhi LAhi D i S C H E
ZUCHERWAREHfABiiii;
Gelauiz Koffler
Klagenlurt

Mimafir

Kmetijsko gospodinjski tečaj na Gorenjskem
Začetkom decembra se otvori v novozgrajeni kmetijski Soli Politsch pri Vigaun v Siidkamten 4-meeeeni kmetijsko-goepodinjeki tečaj. V tečaju so učenke deležne teoretičnega in praktičnega strokovnega poUka v:'
kuhanju, /	.1,
šivanju,
gospodinjstvu,
i kmetijstvu,	• ' '
negi dojenčkov in oskrbovanju bolnikov ter imajo priložnost, da se naučijo nemškega jezika.
Učenke stanujejo za dobo tečaja v Soli Politsch /okraj ]^admawia^orf). Oskrbovalnina znaša mesečno RM 35,—, razen tega je za vso dobo tečaja vložiti šolnino v zneeku RM 10,—.
Gospodinjski tečaj je namenjen za kmečka dekleta v starosti od 17—25 let. Prijave je poslati potom Gemeindelandwirt-a na pristojni Ern&hrungpamt A (Kreisbauemschaft) pri Političnem Komisarju. Prijavi je priložiti prepis zadnjega spričevala.'
Za manj premožne tečajnice je predvidena denarna podpora.
Podrobna pojasnila oziroma poziv k otvoritvi šole prejmejo zahimanRe za tečaj pravočasno potom pristojnega prehranjevalnega urada A (Emahrungsamt A, Kreiebauernschaft).
Der Chef der Zivilvenvaltung in den besetzten Gebieten Karntens uhd Kraini Abt.Em&hrung und Landwlrtschaft gez. G R y 1.
Občinski komisar opozarja prebivalstvo poelednjič, da takoj prijavi stanovanjskemu uradu, ki se nahaja v pritličju mestne hiia, vsako prazno sobo, sta-, novanje ali lokal. Nadalje opozarja na razglas političnega komisarja, glasom katerega nihče ne sms sam oddajati sob, stanovanj ali lokalov,- temveč-js za to edino upravičen stanovanjski urad.
Osebe, ki se v bodoče ne bodo ravnale točno po tem raeglasu, bodo kaznovane.
Nihče ne sme nastaniti kako osebo, ne da bi ista Imela nakaznico stanovanjskega urada.
Občinski komisar: Dr. Herbert Markgraf-1. r.
D A M Б N- VND HERBEN- MODE LEDERTASCilEN
iđluutk
WtrWWwWWwWW
kciUH^ueg^
UekUo*HaiateH
^иШ
BEIEUCHTUNGSXDRPER
Inslallationen von
F. Czernowsky
Eiekiro-neitiir - Klagenlurt
Leinenindustrie A. G.
J A R S CM£
POST DOHSCHALE
(fiuđeC§ Sie^erC
Leak a. d. Zaier
SPEZEREI UND KOLONIALWAREN-H A N D L Ц N G
Sozialversidierungskasse fur die besetzten Gebiete Karntens und Krains k Krainburg
Bckaimimadinniii
Dai effentliche Bad in der io-zialverudierungskasse Kraiin-burg bleibt fOr die Zeit vom
M OtttMer iMiMi S Mevaitter 10«
wegen dringender Umbau-arbelten getdiloisen.
Der Letter
.gez. Anion irppper
VerwtUungadirelctor
EIBL&WONDRAK
Landmaachlnen o. GerMie
licfert:
„Hastla** Drillmeschinen, Vielfachgerotc, RUbenschncidcr, »»Claas** Siroh- und
Hcupresscn, »DKW** Einbaumofore, t»Nengele** Đreiidrescher.
Nimrp --g; "
DARMOL^Pt^
Du Dicf] wofji
Stran 8. — Ster. 19.
KABAWANKEM-BOTE
ВтеЛа. 22. oktobra 1941»
Dcr Anker
AUgemeine Versidierungs-AktiengeseUschaft
wicn
belreibt nach wie vor den Abschluss von Lebens-versicherungen in SflflkAnifCIl
Verlretun^ In SlldKttnit^n
Josef Gosiinčor, Domschale.
Werber werden st^ndig aufgenommen jeden Montag von 14—17 Uhr in Wir bei Domsdiale Nr. 56.

Medic - Miklavc
•i
Zwischenwassern
Iextilfabrik
I I i E s
m m 'л F';
G. m. b. H.
Spinnerei - Weberel Bleicherei - Farberei Appretur
Wir suchen fur unsere Angestellten
mdblieiie Zimmer
in Krainburg und nahcrer Umgebung.
Jugočeška Krainburg
Angebote schriftlich erbctcn.
Immer das Neueste in schonen
Handarbeiten
Slrickwolle — Game
Peine Wasche
OITOWIIHELMER
Ruf 3353 und 3563
Kia(ienfiirt,Bahnhofstrasse 9u. 19
"«J>s
Herstellung folgender Gerbstoffe:
Pinotan N, Pinotan CC, Pinotan CC Sp, Fiditenrindencxirakt, KC" e.M.B.H.-2WISCHEMWXSKRH moian TF u. TC, Summach etz.
Laulender Einkaaf |edes Quantums Fiditenrinde
LandfVlrlfdialllldie BcdarfMrllkcl
FRANZ NAPOINIK
Eisen« und Forbenhandlung Kolk- und Zemcntnlcderlage ■loiminrl. MreieMw (tr. o
Telefon 5009
Siegelmarken — Emaiischilder
lieferf rasch und sauber
Theodor Rabitsclii St.Veit a.it,Sai(s
Far die Landwirtschaft:
SchrSgrollenlager-Adisen
umt Rider und Btrtlfungtn
HauswasserpumpenrAr'H^R
Gummistielel mii Bimguchthi
Cummischflrzen vm »м 2 - du м u- w
Induilrle-u. SpiralsdilSudie alier Art
Repf.-Material fflr Auto-, Motorrad- und Fahrradreifen. Anton Gschielf Berallungen u. tochn. Waran
Villach, RIngmauerg. 11, Klagenfurt, Otto-Planetta^PI.I
KSRNTNER EISEN-UND EISENWAREN-GROSSHANDEL
FIlLiLD & eO.
Klagenfurt, BahnhoffsiraDa в
RaUfeisen - ZcnfralKassc Karnfen
eingetragenc Oenosscnschatt mii beschrdnkter Haftung
Klagenfurt, Stuttgarter Plaiz 5
Geldausgleichsielle des landw. Genossenschaflswcscns.

Ch. Grolliisch & Co.
Kohlengrosshandel
Klagenfurt, Frohlichgosse Nr. 40
Ruf Nr. 2625. 2624
VSI KMETJE NABAVLJAJO SVOJE POTREBSCIWE NA
NHIIIIIIIIIIIIinHIllillllllllllUlIMIIIIUIIIIIIIIHIHIIIIIlilllllllllllllllllllllMIllllllllilllllHIlllh
PRI
Ihrmi semenih umetnih $tnoiitiŠk stwofih
nuiiiuii^
KMETIISKIH ZADRUGAH
Vsak kmet naj se takoj zglasi pri kmetijski zadrugi, ki je zanj pristojna!
Krainburg St. Georgen Laak
Domschale Kerschdorf bei Eisnern
Goriach
bei \eldes l№tterdorf
bei W. Felstriiz Lom
bei Neumarkil Radmannsdorf Wocb. Felstritz S#. Martin bei Litiai IJnierdrauburg PraTali

Oanz rniektfowerkmWWem
Ing. F. Dnilnig, Klagenlnrl
Pischeidorfer SIrasse 4-Telefon 16.22 Bail: Elektrische Kraftanlagen Freileitungen U5w. Reparaturen: Dcktr. Maschinen, Motoren
jeder Art und Grossć Anicailff: Gebrauchte Motoren, Transfor-matoren, auch schadhafte Maschinen
fplelwar^
KinderwaoM
KinderbeUen
GROWER
Klagenfurt, Bahnliofstr*