ečji n slovenski dnevnik v Združenih državah Veli* za vse leto ... $6.00 n Za pol leta.....$3.00 ° Za New York celo leto ~ $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA n List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHelsea 5—3878 "NO. 2. — ŠTEV. 2. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHebea 3—3878 NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 3, 1931. — SOBOTA, 3. JANUA RJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. V PANAMI JE VČERAJ IZBRUHNILA REVOLUCIJA REV0LUCIJ0NARJI SO ZAJELI PREDSEDNIKA, KATERI PRAVI, DA NI IN DA NE BO RESIGNIRAL Mladi vstaši so zavzeli predsedniško palačo ter proklamirali provizorično vlado. — Ameriško vojaštvo na licu mesta. — Ameriško poslaništvo je dobro zavarovano. — Voditelj vstaje je dr. Harmodio Arias, dolgoletni član opozicije. Osem oseb usmrčenih. PANAMA CITY, Panama, 2. januarja. — Revolucionarji so danes proklamirali provizorično vlado ter zajeli predsednika Dona Florencia Aro-semeno. Arosemena je povedal zastopniku United Press, da ni resigniral. — Nisem resigniral in nikdar ne bom, — je izjavil. Vstaši so zavzeli predsedniško palačo ter ga od-1 vedli na varno. Revolucijonarjem poveljuje dr. Harmodio Aries, dolgoletni član opozicije. V staši so dospeli do predsedniške palače po strehah sosednjih hiš ter vdrli z balkona v poslopje. Povezali so stražnike ter so v drugem nadstropju ujeli z balkona v poslopje. Povezali so stražnike ter so v drugem n ad stropju ujeli predsednika Aro-semeno. Odvedli so ga povsem nepoškodovanega. Ameriški poslanik Roy T. Davis se je takoj nato dolgo posvetoval z voditeljem vstašev, Arias-om. V spopadih, ki so sledili zajetju predsednika, je Lil ranjen ameriški časniški poročevalec Hartwell Ayers. Proti večeru je dospel sem iz Kanalske zone oddelek ameriških vojakov, ki so zastražili ameriško poslaništvo. V pouličnih bojih je bilo usmrčenih osem oseb in precejšnje število ranjenih. Po roceva lec "U nited Press" je dospel v mestu ob pol petih popoldne. Na trgu pred predsedniško palačo je opazil dosti mladih ljudi, oboroženih s policijskimi puškami in pištolami, ki so psovali in napadali policiste. Poli-* ija je razpolagala s strojnimi puškami. V republiki Pa nami ni armade, ampak skrbi zvezna policija za red. Provizorični vladi načeljuje dr. Harmodio Arias, znan panamski odvetnik. Par minut prej, predno so dospeli ameriški vojaki v ameriško poslaništvo, so revolucijonarji objavili da so stvorih novo vlado. V prejšnjih podobnih slučajih je vzdržalo mir in red ameriški vojaštvo, toda v tem slučaju je dospelo nekoliko prepozno. Brez dvoma bo ameriška posadka, ki je zastražila predsedniško palačo, dobila še nocoj zadostna ojačenja iz Kanalske zone. Zaenkrat se še ne ve, če se je vstaja razširila do Colona, ki leži na vzhodni strani Panamskega prekopa. Dr. Harmodio Arias je nasprotoval predsedniku Arosemeni izza njegove inavguracije. Arosemena je bil inavguriran dne 1. oktobra 1928 za dobo štirih let. Vzroki vstaje so povsem notranji in nimajo baje nikakega stika s podelitvijo rudniških koncesij Panamski korporaciji, ki je angleška družba ter ji načeljuje Duncan Elliot Alves. Revolucijonarji so večjidel sami mladi ljudje. Ko so zavzeli pozicije v bližini predsedniške pala če, so se vedli skrajno neokretno. Nekateri se niti orožja niso znali posluževati. Prejšnja revolucija v Panami je izbruhnila leta ! 926. Policija je tedaj uspešno zadržala vstaše ter pozvala ameriško vojaštvo na pomoč, vsled česar se revolucija ni obnesla. Tedaj je bil Chiari predsednik Panamske republike. NIŽJE PLAČE __ VSEPOVSOD 2000 uradnikov za ljudsko štetje odpuščenih, ker jim je zmanjkalo dela. 20 MILIJONOV BREZPOSELNIH V 28 DEŽELAH Važna ugotovitev mednarodnega delavskega urada. — Število nezaposlenih se je v enem letu povečalo za tri milijone. LONDON, Anglija, 2. januarja. — Tukajšnji mednarodni delavski u-rad je objavil, da je v osemindvaj-se:ih različnih deželah dvajset milijonov ljudi brez dela. Tozadevne statistike so prišle od l-aznih strani in organizacij ter niso oficijelne, pa so najbrž bolj zanesljive kot pa vladne številke. Nadalje je razvidno iz poročila, da se je število nezaposlenih v enem letu povečalo za tri milijone. To so grozne številke, ki razodevajo, da se položaj od dne do dne slabša ter da stoji delavstvo pred ogromno krizo. Položaj je najbrž še slabši kot ga označuje mednarodni delavski u- obleke je padla povprečna plača na rad. | $1186, kar pomenja deset in pol od- 1 Glede Združenih držav ni na raz- stotka manj kot leta 1927. | polago natančnih številk. Ako bi v | Več kot dvatisoč delavcev v cen- , Ameriki brezposelne tako natančno zurnem uradu, ki so bili zaposleni, šteli kot jih štejejo v Angliji, bi jih s tem. d*o ugotove najnižje plače v najbrž našteli deset do dvanajst r različnih industrijskih panogah, je milijonov. ' bilo odslovljenih konccm prejšnjega tedna. TISKARNA V BALTIMORE POGORELA Poslopje baltimorske "Post" je bilo popolnoma razdejano. — Številni stavci so skočili skozi okna. MUSSOLINIJEV KONFERENCA NA AGENT DOSPEL MRTVI TOČKI V ZDR. DRŽAVE Nasprotje med Indijci U Nuovo Mondo, znani delavski list, ki se bori proti fašizmu, j e protestiral pri delavskem tajniku. WASHINGTON, D. C., 2. jan. — Cenzurni urad je obelodanil v tem tednu različne statistike, ki se tičejo plač leta. "prosperitete" 1929. Obenem pa je izjavil, da je delalo1 BALTIMORE, Md., 2. januarja.— Kot izjavlja vodstvo ar.tifaSistič-nekako 2000 uslužbencev vse leto, 1)11 mož je bil uij£t 1x1 številni dru- nega delavskega lista "II Nuovo da sestavijo ta seznam. ' so blli Poškodovani, ko je po- Mondo", je dospel v Združene drža- z seznamu je razvidne, da je zna- P°lncma uničil poslopje Usta. "Bal- ve eden najbolj nevarnih agentov šala povprečna plača čevljarjev tedensko le nekako $20.77. Plače V tej 1 mohamedanci je postalo močnejše. — Pari j i so se oglasili. LONDON, Anglija, 2. januarja. — Ve vedno rastoči krizi med Indijci ter m o h amedan d je dospela konferenca glede Indije, ki se vrši v Londonu, na mrtvo točko. Obe strani sta odklonili predloge Angležev, vsled česar ni mogoče nadaljevati konference. Brez rešitve indij sko-mohamedan skega vpraša- industrijski panogi so se skrčile zu nekako tri odstotke. Število delavcev pa je padlo za pol odstotka. Delavci v tovarnah za peči so tekom leta 1929 zaslužili $723. Plače so padle za skoro dva odstotka. V tvornicah, kjer izdelujejo moške obleke, je znašala povprečna letna plača le $693. Padla je za več i Izhod Je bn Popolnoma nemogoč, kot enajst odstotkov. - ker Je S-relo tudi drugo nadstropje. V nekaterih tvornicah za moške Uslužbenci so se PričeU £nesti timore Post" včeraj zvečer. Mussolini ju. Mrtev je tiskar Joseph Douglas, Delavnosti tega človeka pojasnju-ki je skočil skozi okno v tretjem nad- je protestno pismo poslovodje ome- nja pa ni mogoče misliti na reorga stropju. njenega lista, ki ga je naslovil na nizacijo Indije In njene vlade. Glede vzroka požara ni ničesar delavskega tajnika Williama Dcaka i znanega. ;v Washingtonu. Pismo se glasi: I Pojavil se je krog šeste ure zve-ter se je razširil po vsem tretjem nadstropju. j Požar se je razšil prej, predno so g-a opazili uslužbenci. Uslužbenci krog oken. Načelnik baltimorske požarne brambe si je zlomil roko, ko ga je sila eksplozije pahnila skozi vrata v drugem nadstropju. List izhaja že osem let. Sedanji glavni urednik je Andrew Brashears. Kriza je postala tako akutna, da je angleški ministrski predsednik Gospod; !Ramsay MacDanaid sklical posebno ; Naš delavski list je izvedel, da se sejo pododsedkov manjš n ob dese-mudi v Združenih državah neki tih zvečer ter izjavil, da je priprav-, agent-provokater. iljen posvetovati se -do jutranje ure, Opozorili smo tukajšnje obl-asti da sipravi konferenco zopet v tek. na škodo, katero bo lahko povzročil ta tajni agent tej deželi, i Njegov namen je nastaviti itaii- Nadaljne težkoče so izvirale iz za-; hteve, da ne sme biti v novi ustavi Indije nikakih "nedotakljivih". — Vladni krogi domnevajo, da se bo položaj v Indiji tako korenito izpre-menil, da bi postalo skrajno težko za Angleže vladati deželi. NOVA VSTAJA NA KITAJSKEM Trije generali v južnem delu Kitajske so pričeli z vstajo proti nacionalistični vladi. SANGHAJ, Kitajska, 1. januarja. Sem so dspela poročila, ki javljajo, da je v provinci Yunnan izbruhnila nova vstaja. Trije vstaši generali, med njimi general Čang Fakwey, zbirajo vojake ter pravijo, da bodo strmoglavili nacijonalistično vlado. Z včerajšnjim dnem je stopila v veljavo nova tarifna postava, ki bo življenske stroške za inozemce na Kitajskem zvišala za približno trideset odstotov. Vlada je objavila, da se bo začela dne 5. maja velika ljudska konferenca, katere se bodo udeležili zastopniki kitajskih provinc m velemest. Konference se bosta udeležila tudi dva zastopnika kitajskega prebivalstva v Združenih državah. MAJNARJI V WALESU ZASTAVKALI janskim delavcem pasti, v katere naj bi se ujeli nasprotniki delavstvu sovražne vlade. | Ker je, kot dobro vemo, naloga vašega departmenta izvajati strogo kontrolo nad nezaželjenimi tuj- ' Angleži so namreč vedno izrab-jci, si ne moremo misliti, da bi do- ljali stanovske predsodke v svoj | volili, da bi ta javni špijon ter zdraž- lastni prid. V splošnem pa so poli-'bar nadaljeval svojo diabolično de- tični cilji parijev slični ciljem mo-lavnost v Združenih državah po na- hamedancev. ročilu tuje vlade. i Mohamedanci čutijo prav dobro, --\ Imamo dosti vzroka za domnevo, da bi prišli potom ustave ter par- CHICAGO, 111., 2. januarja. — da se je špijon izkrcal pod napač- lamenta popolnoma pod oblast In-Bančni inšpektorji so danes z&prli nim imenom ter s ponarejenim pot- dijcev in vsled tega so zahtevali CHIKAŠKA BANKA ZAPRTA Prvi dan stavke premolar jev je potekel mirno. Slabotno upanje na u-! ravnalno konferenco v USTRELIL SINOVA IN SEBE soboto. Lawrence Ave. National Bank, na nim listom, katero je bil pred kratkim vprizor- star je nekako trideset let, maj-jen skrivnosten napad. Napadalci hen in teman. Na desni roki mu so odvedli pomožnega blagajnika E. manjka treh prstov. Malloya. Oblasti domnevajo, da je pomožni 'blagajnik najbrž sam organiziral napad S V imenu članov ter sto tisoče v italijanskih državljanov Združenih drugačen volilni "modus". Indijci pa zopet izjavljajo, da bi take posebne pravice imele za posledico razkol naroda. Dejstvo ?e, da. se vsi skupaj boje rešitve ter problemov, vsled če- ; držav v*as prosimo, da ravnate po sar ni mogoče misliti na ustavo ter , naših navodilih in svojem preudar- organiziranje indijske zvezne vlaku- de. HOOVERJEV TAJNIK ODSTOPIL WASHINGTON, D. C., 2. januarja. V Beli hiši je bilo objavljeno, da je resigniral Hoover je v tajnik George Akerson. Posvetil se bo filmski industriji. Kot tajnik je imel deset ti-I soč dolarjev letne plače, dočim boj pri filmu zaslužil dvakrat ali trikrat; več. CARDIFF, Wales, 22. januarja.^ Veliki premogovniki, v katerih so včeraj zastavkali delavci, so danes mirni. Le s eni patu m so se odpeljali majhni oddelki v rove, na temelju krajevnih dogovorov. Ker je bilo odpuščenih nebroj delavcev, je znašalo skupno število nezaposlenih sedaj krog 230,000 oseb. Voditelji organizacij pa so odločno zavrnili vse domneve ter izjavili, da bodo delavci stavkali toliko časa, dokler se gospodarji ne uklonijo. Medtem pa ne bo mogoče skleniti nikakega kompromisa, se bo imel v Južnem Walesu dolg boj, in dolgo zima brez cvenka ter zaslužka. LINCOLN, Mass., 2. januarja. — V bližnjem gozdu so našli avtomobil, v katerem so ležala trupla Petra W. Flecherja, ter njegovih dveh sinov. Pri Fletcherju so našli pismo v katerem poroča, da je usatrelil sinova in sebe, ker se je bal, da bi vsi trije ne zblazneli. Sinova sta bila stara dvanajst oziroma štirinajst let. NOVI PREDSEDNIK GUATEMALE STAVKA V PORURJU ESSEN, Nemčija, 2. januarja. — V dvajsetih porurskih premogovnikih so delavci prenehali z delom. Delavski voditelji pravijo, da bo do 15. januarja zastavkalo najmanj tri-stotisoč delavcev. SAN SALVADOR, lv januarja. — Narodni .kongres republike Guate-imale je izvolil provizoričnim predsednikom dr. Regina Andrada. Dosedanji predsednik Lazaro Chacon je resigniral, ker je izvedel, da ga Združene države pod nobenim pogojem ne bodo priznale. ADVERTISE in "GLAS NARODA* DVE ŽRTVI NEMIROV V BERLINU BERLIN, Nemčija, 2. januarja, — V dvoraho, kjer so zborovali soci-jalisti, je vdrla skupina fašistov, čemur je isledil vroč pretep. Dva fašista sta bila usmrčena, več pa težko poškodovanih ^ VATIKANSKI DENAR ' VATIKANSKO MESTO, 2. jan. — Vatikanska država je dobila svoj denar. Zaenkrat so nakovali za 750 i tisoč lir srebrnih novcev, za 236,000 lir nikljastih in za 14,000 lir bakrenih novcev. POPLAVE NA PORTUGALSKEM LIZBONA, Portugalska, 2. jan. — Vsled dolgotrajnega deževja so vse portugalske reke prestopile bregove. Promet po tukajšnjih ulicah je prekinjen. VLOM V IGRALNICO NIZZA, Francija, 2. januarja. — Neznanci so vlomili v tukajšnjo; igralnico, rastreldli blagajno in od- i nesli stotisoč frankov. O vlomilcih 1 nimajo dosedaj še nobenega sledu. \ naga Naročite m mm "Olu Naroda" — največji slovenski dnevnik ▼ Z kratenih Mmi Neglede kje živite, v Kanadi ali Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se poslu/* i- jete naše banke za obrestonosno nalagar: jr pošiljanje denarja v staro domovino, Naša nakazila se izplačujejo na zadnilh poštah naslovljene v > v polnih zneskih, kakoi so Izkazani na pr: nas izdanih pt- n , Naslovljene! prejmejo toraj denar doma, tire; xr.mu«* ^n*, br' -nadaljnib potov in stroškov Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so oprem; j err * Tv>i-Lscv n naslovljencev in žigom zadnjih pošt, kater* dos n vi jamo poiill^ tel jem v dokaz pravilnega Izplačila slučaja iit raznih alu- Enake povratnice so zelo potrebne za posainf"znilr i sreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat čajih tudi na sodnljl v stari domovin4. Nastopni seznam Vam pokaže, koliko dolarjev uaic Je tačaino treba poslati za označeni znesek dinarjev ali Ur, V Jugoslavijo 1000 _________________________ $ 18.60 * 2000 S VJ imi Uf V Italijo 100 ....... . 200 ............. % - J «500 --------------------------- $ 46.25 5000 __________________________ $ 91.50 300 .................... _ $16.80 pt 500 .......... ...... $27.it 1000 ........... ... $54.25 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki ne presega zneska $30.—, za $35 — 70 centov, za $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $i, is. $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300 — $6.- -, Za Izplačilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, oodisi v dinaO Ji, lirah ali dolarjih, dovoljujemo še boljše pogoje. Pil velikih naka*i-lih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporazum «-te glede načina nakazila. Nujna nakazila izvršujemo po Cable Letter za pristojbino 7f earnM SAKSER STATE BANK U CORTLANDT STREET NEW lOlK, fi. % Telephone Barclay 0380 — 0381 '•GLAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, JANUARY S, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in I'. S. A. itnnnrmp w-i miM^pfrm»wti | n wmw nw^nf»uf "Gk» Naroda" Owned and Published by ILOVKNIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Frank Saiuser, President L. Benedik, Treas. Place of business of the corporation and addresses of above officers: XI« W. 18th Street, Borach of Manhattan, New York City, N. Y. Dopisi. MILIJARDNI DEFICIT ITALIJE RIM. 13. dec. Selo-Moste pri Ljubljani. V nedelja 7. decembra zvečer po 7. uri je umrla po krajši a težki bolezni v 71. letu svojega življenja, gospa Marija Fettieh-Frankheim lutčina je pa preparirana in oddana ljubljanskemu naravoslovnemu [muzeju. En-akega lobsterja sem videl samo v newyorskem aquariju. V zadnjem času se je pojavilo v GLAS NARODA" (Voice of the People) jzapustivši dva sinova in pet hčera. I Veličastni p:greb iz hiše žalosti v Issued Every Day Except Sundays and Holidays 7,a colo leto velja Ust za Ameriko In Kanado ................................$6.00 Za pol leta .................................$3.00 četrt leta ...............................41.50 Za New York za celo leto Za pol leta $7.00 .......$3.50 Rebri š:. 7 je pričal, kako priljubljena je bilu blagopokojna v vseh slojih Ljubljančanov. Posebno jo bodo pogrešali revni dijaki, kate- Subscrlption Yearly $6.00._ Advertisement on Agreement. Za inozemstvo za celo leto........$7.00 , rim je bila vsikdar dobra pomočni- Za pol leta_ New Yorku dobro znane gospe Lup- "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejSnJe bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Citam o velikih uspehih opernega psvca tenorista g. Banovea. Pač le- da ram dela rojak čast tudi v tujini. Pclcžil bi mu pa na srce. da priredi, enako baritonistu opernemu pevcu Mr. Šubelju, ki je s svojim cn : , koncertom v prid "Doma sleocev" .....................»3.50 ca. Umrla go?pa je bila svakinja v1 . , -c_nn , . . --—— !..... . . _ j nabral 15.000 Dm, koncert v prid imenovanega društva, ter si s tem vkleše svoje ime v srca tis:ih ne- I srečnežev, ki so obsojeni živeti v večni tmini. * "GLAS NARODA", 216 W. lftth Street. New York, N. Telephone: Chelsea 3818 Y. sha st. J V Domžalah je umrl dne 10. de-moebra v starosti 85 let- Jakob Šme. j katerega pogreb se je vršil ob obil-,ni udeležbi v petek 12. decembra na j j farno pokopališče v Domžalah, i Knjige Vodnikove družbe so iz-1 Domžalska godba se je udeležila po- j šle in so jih ameriški naročniki go-•greba korporativno. spremili so ga ^vo že sprejeli. Prebral sem dosedaj i pa na zadnji poti tudi gasilci iz i sami knjigo "V senci nebotičnikov, J hedki. Vlada cesto intervenira v j korist narodnega gospodarstva, da . , .. ; ohrani zdrave produktivne sile na- fasisticnem tisku ostrih napadov [ ^ na finančnega ministra Mosccgni- : ja zaradi slabega stanja državnih i financ. To vprašanje je nedavno J bilo na dnevnem redu tudi v faši-j stičnem parlamentu, kjer so izjave finančnega ministra, ki je napo veda ogromen deficit v državni blagajni, vzbudile skrajno neprijetno presenečenje. Fašistični tisk sedaj razvija ostro kampanj preti njegovi politiki. Moscogni se brani j in napoveduje, da bo vlada z "že- s leznim metrom" izmerila vse gospodarstvo ter da bo storila vse. kavi se da. da se deficit v "državni bla- ; gajni zniža in po možnosti popolnoma pokrije. Ta napoved financ- j I nega ministra pa je izzvala v ti- ' sku še hujšo polemiko. "Lavoro fascist a" očita finančnemu ministru, da ni pravočasno opozoril na i stanje državnih financ, marveč da ■ daj so dosegli davki To pa zahteva seveda tudi težke finančne žrtve. Kar se tiče I brezposelnosti, ki sta jo omenila j govornika, je finančni minister iz-' javil, da vlada ne misli dajati brez-! poselnih podpor. Posebni ministrski j odbor proučuje, kako bi se dali dr-, žavni izdatki spraviti na najmanj-; šo mero. To je zelo težavno vpra-| šanje. ki se ne da rešiti preko noči. Nedavni potres je povzročil o-grornno škodo in država je morali za obnovo opu^tosenih krajev žrtvovati težke milijone. Ko se je izkazalo, da bo nastal v državni blagajni zaradi vseh teh nepredvidenih izdatkov velik deficit. je vlada takoj ukrenila energične korake, da zniža izdatke. V nizu teh mer je tudi znižanje u-radniških plač. Na povišanje davčnih bremen ni niti misliti. Že se-so POSTAVA IN RAZUM Domžal, Stoba in Vira. Pokojnik je j ^i jo je spisal profesor P. Breznik. j se je zganil šele. ko so bile blagaj-r aaj aose«u aavK1 najvišjo dodelal čez 40 let neprestano v tovar- Potoval je dvu meseca pc Ameriki, ne že popolnoma prazne. Deficit; pustno st0Pni° in 1x1 treba mislit ni Ladštaetter. Gotovo je mnogim j ter popisuje v lepem, ne prenapetem presega že danes tri milijarde lir. naš-im rojakom iz Domžal in okoli- jslcgu to deželo. Nagromadil je mno- in se bo do kcnca leta še povečal. ' i _ • __ a_____; _i .i____1 a/\ f ^ r, f I t t i r« rt m v%-» o i o In f rtH.i i,„ se na davčno reformo, ki pa bi bi- na to. kako bi se znižali in s tem olajlala gospodarska kriza. Misli ! ce, ki se nahajajo v Ameriki, dobro ' go statističnega materijala. toda ka- v državi Now j tjlohe. ktM- . znan. Senatorja Ricci in Celeschi sta Mnogim našim rojakom, ki >o prišli iz Amerike na oddih v domovino Mirovni sodnik v Rockland Comity, York, jc obsodil nekega moškega na #127 slednji ustrelil orlu. i \r rem slučaju je šlo za takozv.-mega "^ologlavejjja pač ni ugajalo, da so morali plačati * v i - - i i___ : ♦ povratno glavarino v znesku $3.00 <-rla (haid ki so ze skoro popolnoma i/.mrLi ter 1 . „ . jili je prepovedano uničevati. Naložena kazen je bila v postavnem oziru upravičena la v sedanjem trenutku lahko u-sodna. Končno je finančni minister za oseba. Minister socijalnc politike in narodnega zdravja je plačevanje take glavarine popolnoma odpravil , i-i-i . i i i-*-* ..in pokazal, da se zanima za iz^elje- Na vsak narin bi bilo na treba vnostevati okotiseitie, v .. 1 1 nisko vpraševanje. Njegov namen katerih je možak orlu ustrelil, pri tnm je pospševati pri izseijen- Možak, ki Se piše Van Dilllk, je videl, da. se lioee Ol-el clh idejo vrnitve v domovino, spustiti na njegovega malega sina. Kstrelil i»a jo. Še pre-dno j** dospel do otroka. Van Dunk je vedel, da se je pregrešil proti postav: in se je sam javil. Tverjen j«* bil skoro, da bo sodnik vpo-števal okoliščine ter ga oprostil. Poda sodnik je rekel, da je poslava postava in da se ji je 1 n ha pokorit i, čet udi je človeško življenje na 1 eht niči. Dobro je, čc se so
  • e ta urad skoro istega pomena kot urad angleškega ministrskega predsednika. Na ramenih kraljevega namestnika leži ogromna »d-;-ovornost, kajti v indijski vladi bo treba izvesti reforme, i'i bodo določene na sedanji angleško-mdijski konferenci \ Londonu. Ako bodo prodrli Indijci s svojo zahtevo ter izposlo-vali za Indijo doininijski štatuv. bo zadela Willingtona nehvaležna naloga jwpoine i-eoi-ganizacije. Ako pa Indijci ne bodo prodrli s svojo zahtevo, bo stališče podkralja še dosti težje, kajti izgredi in nemiri ■-i' bodo nadaljevali, in bo skrajno težavno ohraniti angleško nadvlado nad razburjenim prebivalstvom. Willington pozna precej dobro indijske razmere, kajti v Indiji je deloval enajst let, najprej kol governer boinbavskega predsedstva in pozneje kot governer Mad-rasa. On pozna Indijo ter težnje in stremljenja indijskega prebiva 1st va. profesor j bližnjih va ;i se je bil opravii te dni i no. V- Slišim in čitam, da so delavske razmere v Ameriki pod ničl^. tudi tukaj se ne moremo posebno pohvaliti. Kakor so mi pripovedovali rojaki v Domžalah, se tudi tam delu že tri mesece .samo po tri dni na teden v tovarnah. Ta zastonj zadene vse trgovine in obrtnike. Ker i2 Amerike ne prihajajo v.-led krize podpore, na katere so bili različni .sorodniki navajeni, je ta kriza jako občutna. Upajmo, da so razmere v kratkem izboljšajo, kar želim v.;em rojukom ne samo tu, ampak |že dc roba negovega žre ki, ko je pri-tudi v Ameriki, o kateri se je zmiraj ; cel ognjenik nenadoma bljuvati. domnevalo, da se cedita v njej med Tok žareče lave je zajel oba nesreč-in mleko; da pa temu ni tako, ve neža in ju spremenil v oglje, samo'tisti, ki si je v Ameriki že služil kruh po potu svojega obraza. Kapital ne odneha, delavec je zmi-raj tisti, ki zgub: pri vsaki stavki. Omehčajo ga ne s puškami ali revolverji, ampak z lakoto. Glavna stvar so mastne dlvidende. S tem nisem povedal sicer nič novega, ampak mi boste že dovolili, da se nekatere resnice nekoliko ponovijo. ..impa:ično o deželi, ki mu je nudila kratko gostoljubnost. Raztm oper- ' katerem ie nega pevca Mr. Šubplja še ni noben rna ničcscir dodatL °Pozana Pa ,-lcvenski turist, ki je potaknil za ki-atek čas nos v to veliko cieželu, ! takisto tako simpatično opisal, kakor imenovani profesor. Eno mu pa moram pač oporekati. da bi v Ameriki servirali na jagoaah majonezo < mayonnaise), pač pa ,s smetano i cream i, mogoče, da 'je 'gospod profesor prvo z drugo zamešal. Pozdrav! Joža. ! napovedal deficit, ni-; di niso primerno sredstvo, da se kredit Italije izboljša. Treba je to. da gospodarska kriza ni samo v skupnega dela in naporov, da sc Italiji, nego po vsem svetu. Vsled ! premagajo velike težkoče. s kalo-znižanja proizvodnje in »otrošnje f rimi se mora boriti vlada, posebej so naravno padli uidi državni do- ; pa še finanuni minister. — Kaj nisi več m je-ga vodnika, da bi požrli? — Ža!. bilo je že prepozno. Kosem prišel na njihovo gostijo, je bil že črtan z jedilnega lista. — Ali boste morali po nesreči na železnici dolga hoditi z bergljami? — Te^a niti sam ne vem. Zdravnik pravi, da bom moral dolgo, advokat pa trdi, da mi dolgo ne bo treba hoditi takole. Neki profesor psihologije je trdil v družbi, da lahko cesto uganemo značaj, moškega, čim odpre usta. — Če jih pa sploh ne odpre, lahko sklepamo, da je ožrnjen. — je pripomnil nokdo. Učitelj: — Povej nam Janezek, koliko je star človek, ki je bil rojen leta 1902? — To je odvisno cd tegu, ee je moški ali ženska. — s? odreže Janezek. RAZOROŽITEV PREBIVALSTVA V JULIJSKI KRAJINI TRST, a. dec. grlo ter je na mestu obležal mrtev. Vsi današnji listi prinašajo ob- _____ . - j širna poročila o izvršenih odredbah ' ! goriškega in tržaškega prefekUt. STRAŠNA SMRT UČENJAKA j k i * biI° ™ goriške province m se nekih drugih popolnoma razorožc- — Odkar sc nisva videla, hto sc , zelo izpremenili. 1 — Na boljše ali na slnb.se? 1 — Vi se more:e izpremeniti samo i na boljše. I Holandski raziskovalec Rosschaard z enim sulžabnlkom n*a ognjenik Marapi na otoku Javi. Dospela sta IRAŠKI DINAR IN A6ESIN-SKI TOLAR Kraljevina Irak in kraljevina Abesinija se pripravljati, da uredita stabifczrata domačo vauto. Priprave za vautno reformo v Iraku «o končane in s 1. aprilom se ima v Mezopotamiji uvesti nova valutna edlnica iraški zlati dinar, ki bo odgorvarjal 1 angleškemu funtu. Nov&aničnl privilegij bo poverjen posebnemu valutnem odboru v Londonu, dokler Irak ne dobi lastne novtanitne -banke. — AbesLnijo ima sicer ie 25 let novčanlčno banko, kkpa Je v tujih rokah in ima sedež v Kairu. Nedavno Je abesin-ska vlada kupila večino delnic te navčanMne banke in hoče sedaj v zveel s prenosom sedeža v Addis Abbebio urediti svojo lastno valuto. SLOVENSKO-AMERfKANSKI KOLEDAR ZA LETO I9U CENA 50c Po zanimivem čtivu presega vse dosedanje. RLAZNIKOVE PRATIKE za klo 1931 CENA 20 CENTOV GLAS 216 NARODA" York City kZ veseljem Vaai naznanjam, da je bil z ukazom Njegovega Veličanstva kralja postavljen za bana dravske banovine dr. Drago Marušii, odvetnik v Ljubljani in član Vrhovnega (zakonodajnega sveta. Rojakom v širni Ameriki je dr. Marušič jako dobro znan še iz tistih časov, ko 'je bilo vprašanje ustanovitve Jugoslavije precej dvomljivo. Širil je jugoslovansko idejo v Ameriki, a prej se jc bojeval kot slovenski do-brcvo>jec na srbsk'h frontah, pretrpel mnogo še kot mladi prosvetni in pclkičn: delavec v Gorici pod Avstrijo. Slovenska javnost je spreje- j________ la njegovo imenovanje s simpatijo j in zaupanjem. Kot odvetnik je po-znan kot poštenjak; mora se v dravski banovini živečemu narodu samo čestitati, da je dobil takega vrhovnega upravnega uradnika. Star je 46 let, tedaj v najlepši moški dobi. Službo je nastopil zadnji teden. Lahko se upa, da 'je pravi mož na pravem mestu. J Piccolo pravi, da je silo odrejen za razorožitev rok 24 ur in da se je prebivalstvo brez vsakega ugovora disciplinirano odzvalo pozivu na razorožitev ter izročilo vso muni-cijo in orožje policijskim oblastvom in karabinjerskim postajam. V sami Gorici je bilo izročenih okrog 4 tisoč pušk. revolverjev in kara-bink. Zadržali niso ljudje niti starih sulic in sabeli. ki so jih imeli kot starinske zanimivosti in spominsko orožje. Piccolo pozdravlja discipliniranost prebivalstva in dostavlja. da je bila ta odredba nadvse potrebna in koristna ter da je bil pač zadnji čas. da se je izvršila. Mnogo tega orožja i.n munici-je. je bilo ooividno pripravljenega t za nadalme napade in atentate, j j Popoio di Trieste pripisuje naj-| več zaslug za to uspešno razoroži-I tev šefu goriške policije Modestu • ter izraža prepričanje, da bodo sedaj za vedno prenehali napadi. Istočasno poročajo tržaški listi, da je bil predprošlo noč napaden trgovec Fonda, ki se je vračal z j ženo iii otrokom v Sv. Lucijo. Na potu mu je prestregel pot neki mladenič ter s puško dvakrat ustrelil vanj. Fonda je dobil dva strela v ' K- Gospod urednik, ali poznate tisto okusno živalico, ki jo imenujejo Dalmatinci jastog ipj nemški Hummer angleški lobster > ? Jaz ne mislim tistih lobsterjev, ki hodijo po enajsti uri zvečer ipo newyorskem Broadwayu, ampak navadnega hru-«tinea, morskega raka. Hotelir Kari Miklič, ki se je mudil na hotelirskem kongresu na otoku' Rabu, prinesel jd domov .jastoga, ki jc thtal pet in pol kilograma (11 ameriških fun-uov). Jastcga je vjel hotelir Andrej Kcrdič v ribiški vasi na Barbatu. Ker ga ni mogel proda'ti, imel ga je nekaj dni privezanega v morju. Naravoslovci so dognali, da je velikan stir let. Hotelif Miklič ga je kupil za 240 Din. NjegdVo meso so seveda ljubljanski gourmani pojedli, DRUŠTVA KI NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE "GLAS NARODA" ne čit. urno vaše članstvo, pač pa vti Slovenci v vaši okolici. CEIfEZA OGLASE S0ZMEKNE Napadalca niso takoj našli ter je i — Prijatelj, ali veš. kje bi mogel že bilo vse na tem. da zopet ob- j dobiti okrofs 50 bolh in večje število dolžijo slovansko prebivalstvo a-lstcnic? tentata. K sreči pa so nekaj ur za i — čemu ti pa bodo? tem našli dva kilometra od kraja j — Selim sc in gospodi j a želi. da napada mladeniča Matija Del Osta j zapustil stanovanje v istem sta-ki je izvršil samomor. Ugotovili so, f nju, kakor je bilo. ko sem se da je ta samomorilec streljal na tr- | vselil, govca Fondo iz osebnega meščeva- S * nja, ker je bil pred dvema ;ctoma ^ ... . . . ... ..... — Gospodična, tu prod vama ho- odpusccn pri njem iz službe. , , .. , . , eem klecati vse življenje kot vas suženj. — Ali bi ne hoteli raje klečati kot moj gospodar? STAROKOPITNI CESAR — Zagotavljam vas. gospod, da se boste počutili v mojem hotelu ka-kar doma. — Kakor doma? Veste kaj, gospod hotelir, če je tako. pa že raje po- Ameriški publicist Evgen Bagger je izdal knjigo, v kateri opisuje življenje cesarja Franca Jožefa, ki je s svojo nespametno vlado priti-j gledam kam drugam ral tisočletno avstrijsko državo ta- i ko daleč, da se je po njegovi smr -ti razsula kakor trhel panj. Iz zasebnega življenja cesarjevega poroča zelo zanimive podrobnosti o strahoviti starokopitnosti Franca Jožefa. Javnosti je že znano, da cesarski gradovi niso imeli nikjer telfona. da se cesar ni hotel voziti v avtomobilu in da je sovražil vsako novotarijo. ki je ni poznal še iz svoje mladosti. Brzojav je poznal še iz mlada, zato je vsak dan odpravil po par sto brzojavk, ki jih je sam napisal lastnoročno. Znano je tudi. da na cesarskih gradovih ni bilo kopalnic in se je morala cesarica Elizabeta dve leti boriti z dvorsko upravo, da si je izvojevala kopalnico. Isto starokopitnost je zahteval Franc Jožef od svojih dvorjanov. Za njegovih mladih let so bile v modi ozke hlače, ki so se tako tesno oprijemale telesa, da pod njimi ni bilo prostora za spodnje perilo. Evgen Bagger, ki je do najmanjših podrobnosti prouč.l življenje Franca Jožefa te" je v svojih trditvah tako previden, da za vsako navaja dokumentaričen dokaz, poroča, da Franc Jožef vse svoje življenje ni nosil spodnjih hlač. To pa -samo zato, ker jih v svojih mladih letih ni poznal. Moz si je vse svoje dolgo življenje prizadeval, da bi ustavil življenje na razvojni stopnji, kakšno je bilo doseglo pod njegovim dedom Francem I. Oviral je vsak napredek, kljub temu pa je šlo življenje seveda svojo pot in je pomelo z lica zemlje habsburško mračnjaštvo in nazadnjaštvo. NAZNANILO rojakom v WAUKEGANU in okolici naznanjam, da izvršujem vse notarske pasle točno in zanesljivo. JOŽE ZELENC. 925 McAllister Ave., Waukegan, 111. Telephon: Majestic 2065. Za časa cesarice EvgenLje so priredili v Tuilerijah bal. Grof Fou-chet je bil tako nepreviden, da je stopil na nogo madame Lubryre. To je opazil njen mož in ves ogorčen je zaklical: — Gospod, vaše vedenje je bilo zelo netaktno! Zahtevam zadoščenje! Grof se je pa nasmehnil in odgovoril : — Prav pravite, dragi general, dam vam zadoščenje. Vidite tam doli v kotu ono debelo žensko? To je moja žena. Pojdite in stopite ji na nogo. ¥ — Danes mi morda končno poveš, kaj imaš od tega, da neprestano piješ? — Ne, tega ti pa že ne povem, ker bi začela tudi ti piti. Revolucija v Panami. Katera južno-ameriška republika bo next? In ko bodo vse imele revolucijo, se bo zopet odkraja začelo. V državi New Jersey so v enem tednu zaprli sedem pivovarn. Posledica tega bo, da bo dobro pivo nekoliko v ceni poskočilo, sicer bo pa vse po starem ostalo. Novo leto in stare skrbi! Vatikanska država je začela kovati svoj denar. S tem pa ni rečeno, da bi se v Vatikanu branili denarja, pa naj pride iz katerekoli dežele in v kate rikoll vfcrhiti. ' ifT i:. - NEW If OK K, SATL'RDAY, JANUARY 3, 1»31 The LAFIGEST SLOVENE DAlLV M KIWI: KLOBUKI r V kavarni na obešalniku vise barabo — ima št. 45 čevljarske in tlrug- drugega, veliki, majhni, št. 60 klobučarske mere. Pa bi se 2>ovi in zanemarjeni klobuki vseh košatila taka reva na "puf" zoper Ipib'.ik in barv. j nas, ki imamo denar in vemo. kaj c Preneumnc! - je dejal svc-■ je svet. Kaj pa ti revež ki imaš ž? Bal, nov cilinder. kako me mo- ito vogalčkov? if gospodar obesiti na to krevlja-J — Jaz sem poet! Široki so moji 1 to kljuko. Dcma počivam zavit v črni krajci, kakor je široka bol pvilen pap r v visoki škatli in le! poetove duše. zatopljene v temno ledkokdaj počastim dično go-pD- žalost svojega bitja. Visok je moj riarjevo glavo, lepo okroglo ii glari- ' vrh, strmeč naravnost v zenit, kjer 0-0 kakor ena krogla na biljardu.! se stekajo nebotične smernice iz rJo oj pa me je nosil gospodar ne-i ničesar v nič segajočega genija. $:oliko poše\no nad levim ušesom Preziram vas. a vendar vam miti srdajle visim že dve uri na tejlostno dovoljujem, da me posluša-! koprni kljuki. Preneumno! 1 te in oni, ki me ne razume, naj ve. j t Recite rajši bedasto, gcspcct.da je — tepec. Ker pa ne bo rad fc oleya, se je oglasila stara, o- priznal svojega idiotstva. naj rajs:1 f.n »la, črna. skledi podobna po- priseže na mojo zastavo in dan mu ( i t. kana" imenovana, z mastni- bodi patent na a.bso!utno kultur- j pii rob ni ob starinsko zavihanih no razsodnost vseh preteklih in bo- j jjaajcih Bedasto je te življenje do jih easnv. jn beda-to je človeštvo vulgus ? _ Hm! — je zategnil popolno-! tjrof.inum. Nekdaj sem mislil, da ma navaden, ri\ klobuk, da bi loj rrm Bo- ve kdo. ko ,em nov in lep on kai povedal. A tedaj je prišel prvič pokril plemenito lobanjo, pod navaden človek srednje velikosti.) / r no jo s<- predle visoke misli i/ s prav navadno frizuro in v do-J i a vit ih možganov. A sprevidel sem cela običajni sivi obleki, vzel klo- ' JI; je vse ničeva na tem svetu, buk z cbešalnika in šel. t'.duj me imenujejo poglavci "pi- vič dezertirala in še to — nerado-voljno. — Mcriorine exilio.... — je javkala zmečkana, poteptana in s ij-njena v kot. Toda nihče je ni slišal ker je bila godba pravkar zaigrala najnovejši "tolkač" iz nemškega ton filma: "Es war eininal eia FruehLngs- traiiir..." |ker ', "pokveka stara", "čoln motilo t:", •pai*adaj\kibla'\ lau-sfen-r.er• pnlent\kscl". "Injhenge-c ah" in ' iridsliofsdezertcr". In % en dar nisem ušel gospodarju ni-I'.dar. vtano tem se znašel tam. (:amur me je položil, obesil, vracl »awiscn je objavil statistiko, ki pravi, da j? zemlja v 19. stoletju doživela 3G4 katastrofalnih potresov. Pri teh je izgubilo življenje 1,450.000 ljudi. Največje povprečno število smrti radi potresov imata Italija »4222» in Japonska ' 3892 >. 3 4 2 6 7 3 9 4 5 7 8-6151 e. Žrtve dela. Iz Guštanja pišejo: Odkar je zapadel sneg, imajo lesni delavci pri ! spravljanju lesa težko pravilo, ker so hlodi spolzki, delavci sumi pa jpremraženi. Nenavadna nesreča se pri takem opravilu primerila na , tukajšnji postaji. Delavci so nala-[gaii tesani les. Neko debelo bruno so vlačili po dveh prislonjenih kolih z -elikim naporom na vagon. Po (a: rečm:n naključju je neki dela-preprijemu bruna udaril to- LEPA ODVETNICA. Lepa gospodična Soiange Mo-claire. hči znanega kirurga in odvetnica v Parizu, je postala žrtev prometne nesreče: povozil jo je nepreviden avtoniobiiist. Poškodbe so bile neznatne !n je mlada žena kmalu okrevala, a vendar je odnesla na levem licu 4 cm dolgo brazgotino. Ponesrečenka je zahtevala 200.000 frankov odškodnine. ker je ta brazgotin po njenem mnenju zelo zmanjšala njene izglede pri sactniji. Pritožba izvaja: "Pri odvetnikih moškega spola določa uspeh duhovit, izrazit obraz, a pri ženskih odvetnikih je \S2 odvisne od lepe zunanjosti." Sodni j a je načelno ugodila tožbi, zahtevala pa je od medicinskih izvedencev oceno povzročene "zmanjšane delovne zmožnosti". UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA Va*btlje SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI Knjic« j* dflo prof. MULAČEKA, ki je živel dolgo let v Ameriki. 295 strani. Cena 5J.25 "GLAS NARODA" 21« WEST 18th STREET new YORK cmr MODERNI NAMIZNI GLOBUS vam koristi pri čitanju časopisov in knjigi poda vam bolj živahno in enotno sliko cležei, o katerih slišite, pomaga o-trokom pri učenju, razvija njihovo znanje o svetu, na ka. terem živimo, po. veča zanimanje za zrakoplovne polete, potovanja in ekspe. dicije. KRASNO BARVAN TRPEŽNO IZDELAN MODERN VZOREC TA LEPO NAPRAVLJEN GLOBUS kaže v pravem razmerju vodovje in suho aemjo, na njem so vse izpremembe, ki so posledica zadnjih razkritij. Ta globus bo odgovoril na vsako zemljepisno vprašanje, bodisi odraslim, bodisi u-čeči se mladini. S tem globusom vam j e pri rokah svet vzgoje in zabave. POTREBEN V VSAKEM DOMU ŠOLI ali PISARNI Prednosti globusa V premeru meri globus 6 inčev Visok je 30 ineev Ta lepo izdelan globus kaže v finih pestrih barvah dezqje in vodovje, morske toke, smeri ladij, mednarodno dnevno črto itd. Zemljevid je tiskan v živih barvah, je na lepem stojalu in je ves polakan s prvovrstnim lakom. Globus je a, posebne snovi, ki se ne da razbiti ter je bolj trpežna kot katerakoli snov, ki se jo nporahlja za globuse te velikosti. Stojalo je iz takozvane "art moderne" kovin« v kristalni izdelavi ter jako lepo. Na severnem tečaja je kovinsko kazalo, s katerim lahko določite dnevni čas v kateremkoli delu sveta.' To je edinj' globus te velikosti s tako pripravo. KRASEN PREDMET, KI JE KULTURNE VREDNOSTI ZA VSAK DOM Modemi namizni globus jo vreden vsakega doma in vsake pisarne. Vaši prija-leli ga bodo občudovali, vi in f-lani vaše družine se boste dosti naučili iz njega. Cena s poštnino vred ONI, KI IMAJO PLAČANO NAROČNINO za GLAS NARODA OZIROMA SE NA GLAS NARODA NAROČE, GA DOBE ZA 75 < i NARQQA 216 West 18th Street New York, N. Y. i vec j variša s cepinom v roko tako .silno, j da mu jo je predrl skozi dlan ter se j jc cepin še zapičil v les. Ranjenca ,so takoj napotili k zdravniku, ki mu je strašne zavajočo rano izpral. Zaradi veliki opasnoti. ker so zdrob-.ljene tudi dlanine koščice. na je •odredil takojšnji prevoz z reševalnim avtom v slovengroško boinico. Sreča v nesreči je bila, da težko bruno ril podrlo pri padcu še kakega drugega delavca, ker so vsi v kritičnem trenutku prestrašeni popustili. — Druga huda nezuoda se je primerila delavcu jeklarne grofa Thur-na. Gašperju Čegovniku, ki je bil zaposlen z valjanjem žarečegn železa. Pri delu ga je zadel tak razbeljen kos v levo roko in mu povzro- \ čil hudo opeklino. Tudi Čegovnika : so prepeljali v slovenjgraško bol-i j :iiC3. Samomor starke. Iz Poljanske doline pijejo: Te dni ?o našli v Sori blizu Poljan truplo utopljene starke. Bila je to Franca Srajeva. pedomače Homceva Franca iz D 3 bra ve pri Gorenji vasi. sta-ra že nad 70 let. ki je pred dobrimi tremi tedni izginila brez sledu. Naj-ci.no t-ruplo je bilo močno nagnito. Starka, ki je živela v skupnem gospodinjstvu z nekim dclavcem približno iste starosti, je bila malo abnormalna. V zadnjem Č\V5U j? začele posegati .v to njeno gospodinjstvo županstvo na Trati in zahtevalo razdvojitev. Na drugi strani pa je baje še huje vplivalo nanjo, ker ai dobila pii spe vedi odveze. Vse to jo je tako potrlD. ri-a je s preste voljno smrtjo napravila konec •vojemu življenju. Smrtna nesreča na Fali. j Na Pali izvršujejo te dni zaščito pi-agov brane tozadevna dela pod potapljaškim zvonom, ki je cbešen na posebni železni konstrukciji. Delavci, ki so bili na tem ogrodju. so snemali deske in tramove, j |in ka se je ogrodje nenadoma zru-| šilo, je padlo vseh 11 v vodo. Re-I sili so se vsi. razen enega.-Šnligoja,; ! ki je izginil v valovih, njegovega ' i truplu pa še niso našli. Pri nesreči I je bilo ranjenih več delavcev, naj-• j bolj pa Semen. i ....Še dve aretaciji zaradi bitke v Cerovci. \ Pred.gostilno "Pri Šnadlu" v malem naselju Cerovci, ki spada pod 1 Šmarskc občino, so se stepli fantje, I bliskali so se noži, po zraku so švi-gale steklenice in kozarci in končno j je nu bejišču obležalo več ranjen- • cev. Najbolj jo je skupil Pavel Smre- j kar. ki je dan kasneje v ljubljanski j bolnici umrl. Poročali smo, da so • orožniki takoj uvedli obširno pre- j iskavo in aretirali več divjakov. Pre- j iskovalni sodnik v Litiji je te dni vse spise in aretirance izročil državnemu pravdništvu v Ljubljani. Te so pa litijski orožniki prejeli nalog od državnega pravdnika v Ljubljani, naj -aretirajo še čevljarskega pomočnika Lojzeta Ujčarja, zaposlenega pri Rajnišu in doma iz Ce-rovce. Oba sta osumljena soudeležbe strahovitega pretepa in sta bila aretirana ter prepeljana v litijske sodne zapore. Bajčevo rodbino tepe zla usoda. Pred kratkim je, kakor znano. Bajčevega brata v Ljubljani zadela srčna kap in je bil t-akoj mrtev, njegova mati pa leži na smrtni postelji. Pri pretepu ie bil tudi te£ko poškodovan Karel Zidar, ki se je postavil Smrekarju v bran. Dobil je več nevarnih sunkov z nožem in je izgubil toliko krvi. da je bil zdravnik dr. Premrou mnenja, da ga nt-smeje prepeljati v bolnica, ker je vsak opremikanje riskiraao. Kakor se sliši, se je Zidarjevo stanie že polagoma izboljšalo in je upati, da bo kljub težkim paškodbam vendar okreval. S sekiro v roki je tc dni izzival ljudi na Noričkem vrhu pri Gornji Radgoni 29-letni delavec Matija Palci k iz Očcslavskega vrha. Ko je naletel na Jožeia Kavčiča. posestnika islotam. se ga jc vinjeni Polak brez povoda dejansko lotil in mu prizadejal s sekiro več ran na glavi in hrbtu, da se je Kavčič zgrudil nozave-:ten na tla. Vpitje Prlaka in udarce so slišali tudi sosedje, ki so ranjenega Kavčiča spravili takoj k zdravnik.!. K sreči niso poškodbe Kavčiča hujšega značaja. Polak se bo moral zagovarjati pred sodiščem. HUDIČ ZA ZAMREŽENIM! Na vašem radio nocoj . . . poslušajte Lorno Fant in. slavno numerologistko.. Povedala vam bo, kako imena in dnevi*vplivajo na uspeh v trgovini, ljubezni ali zakonu. Resnična radio zabava. v: OK oh 9. uri z r r r t> r Vzhodni standard čas. __T. I>.n'lLir'I Co.. Inc. OLD GOLD RADIO PROGRAM IZ PUŠČAVE RODOVITNA POLJA OKNI K neki žen-ki v bližini Vaga na Madžarskem se jc prikazala v eni zadnjih moči temna postava." veleč, da je sam hudič, da je prišel ponjo. a da jc ne vzume .se s seboj v pjkel če mu izroči -Vaj denar. Prestrašena ženska bi m a ga že dala. a kaj k a ga je imela vsega naloženega v hranilnici! Hudič je bil toliko uvideven, da ji je dal čn-u do naslednjega večera. če bi do tedaj vzela svoi prihranjeni denar z hranilnice. Take se je ženska drugega dne podala v hranilnico, kjer je mimogrede povedala- svojo zgodba in so ji nato priporočili, naj i*re k žandar-jem. Ko se je hudič opolnoči spet prikazal, -j ga zgrabile krepke žan-dar-kc po^ti. In kc -o si ga pri luči pobl'zje cgledali in odkrili, da je zn čudo podoben sinu imovitega kmeta iz i.ste vasi. se ga spravili v luknjo, iz katere »a ne bo rešil noben hudič. PRIJETNA SLUŽBA Sovjetsko trgovsko zastopništvo v Londonu je podpisalo pomladi lanskega leta pogodbo z dvajsetimi angleškimi strokovnimi inženerii. Slednji .so bili pripravljeni oditi v Moskvo, kjer se j m je obetala visoka plača: prevzeti bi morali glavno vodstvo posebnih industrijskih panog. Bali pa so se, de ne bi ostali v prenatrpani Moskvi brez stanovanj, ker so čitaii poročila "Timeso-vega" dopisnika o moskovski ostri stanovanjski krizi. Zato so vztrajali prš podpisu pogodbe na zahtevi da bi vsaemu izmed njih preskrbela sovjetska vlada po dvosobno simsko stanovanje s kopalnico in kuhinjo. Boljševiki so pristali, in pogodba je bila sklenjena. A sovjetska vlada najbrž ni v stanju v Moskvi pričarati potrebna stanovanja. Na odhod pripravljeni in-ženerji čakajo že šesti mesec v Londonu. Dne prvega in petnajstega vsakega meseca redno prihajajo k bagajniku in dvignejo svojo pačo v funtih. Na pobudo sovjetske vlade so b.li preteklo leto izvršeni obširni p.:-rkusi z namakanjem nerodovitne turkeslanske puščava Karakum. Za prvi poskus so namočili ju/ne dele puščave, ki obstoji iz črnikastega peska in je po nj?m dobila tudi svoje inie. V turškem jeziku pomeni Kara kum "črni pes:k". Puščava je zato črnikasta, ker jc nje pesek močno pomešan z rodovitno črno prstjo. Zave! j j pepolne brezvodno-sti pa doslej v puščavi niso mogle u.-pcvati niti najmanjše rastline. Ko pa so na pusta tla napeljali vodo. so postala tla najrodovilnjše polje. primerna zla>:i za sajenje bombaža. Za peskušnj ■ so pc.-ejali tudi žito. ki je lotos že-drugič obilno rodilo. Tudi bombažni nasadi so se tako vrlo ebnesli. da jo vlada sklenila namočiti vso puščavo toi jo ta-k-: spremenit: v ogromno žitnico in v obširne bombaževe nasade. Puščavo bedo namakali po načinu starih Egipčanov ter - j v ta nv.:nen že * izkopali obsežno mrežo prekopov. Dežela ie pridobil t na .- vojem p.j-menu esebito zaradi t .irkr-tansko-sibii'ske žele/niee. ki je odprla temu bogastvu v Rusijo in Sibirije. KAM S KRUHOM? Naak c vitaminih in moclna "vit-k;l linija" belita la-^e pridelovalcem žita v Kanadi in Združenih državah, ki ne vedo. kam bi ga predali. Med tem ko stalno napreduje kensum jajc. mlečnih pridelkov, sočivja in sadja, nazaduje konzum kruha. Po zadnjih podatkih ie pojedel pred vojno sleherni Anglež letna 167 kg kruha, zdaj shaja s 150 kg. Pri Nemcih se je znižala ista številko cd 105 na 90 kg in pri Francozih. ki so porabili med vsemi narodi največ pšenične moke. od 248 na 198 kg. Čudno izjemo dela samo Italija, kjer poje posameznik namesto predvojnih 185 kg. kg belega kruha na leto. Menda gre ta sprememba na račun novih pokrajin: nemškega Tirola in slovanskega Primerja, kjer shajajo ljudje brez riža, a pojedo tem več kruha. SAKSER STATE BKNK «2 COKTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure zvečer. rariaiajB« m vri* krn hjcmc, to ater« ta atuodtB*. inuii bukc. Človeško telo a< > u. Uovit&ui •;is;i iK'islili IIjiili SIIM« j ' v.- o/.iv i j;lj» •<"■»• lapruvimo -li>i'\ li z>na liilik.> ' in |ir;iA-ih:o i-irktllir.i. Vsl(-«lli-«:i |«npravlj i " 1'lii ninka" «':tj v<*s «>r^:i nixfln. •• 1J ilt-n-Uii KilruUji-njc « itinU.-i." zrtravll- uim vajf-ni j<* >zr<--|ni|wiv j>ri vsi-li Hlf«t<-«"lli b«>li-znili; 1.) arteriosklerozi, 2.) pervozi in živčnih boleznih. 3.) nečistoči kože. 4.) katarju pljuč, 5.) slabosti in odebljanju srca. 6.) o-bolenju jeter, 7.) slabi prebavi želodca in zaprtju telesa. 8.) boleznih žolča in žol-čnega kamna, 9.) slabega delovanja črev in napetosti, 10.) obolenju sečne kisline in hemeroidihfzlati žili) izittii.. "Planinka" .'aj Bahovec, Ki v*»r t ni o v plombiranih paketih in ■/. LEKARNA Mr. BAHOVEC LJUBLJANA brezplačne inform.'!- i j. na i •«» lnl»ii-st'iiii. iil>rnilt> (••Ivano l. k.irnr« ali !•:> na x.'U"ii.pnika PTME CHEMICAL PRODUCTS CO.. 286 rifth Avt ms New York I PLAN i NK A 'O^HlV CAJ "C LAS NARODA" NEW YORK, SATURDAY, JANUARY 3, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A ROMAN IZ ŽIVLJENJA. Za Glas Naroda priredil G. P. PANTELEJMON ROMANOV: NA POSTAJI la ?ro, da . okolici. 7 »Nadaljevanje.) — Vse, kar leze in gre, Sibila. Nato lahko slavimo poroko v izbranem krogu, kajti le sorodniki in najboljši prijatelji bodo povabljeni. Mislim, da sc v tem strinjate vsi z menoj! Ker se bo vršila že v pričet-tel julija poroka, se bom takoj oglasil pri tvrdki, naj pošlje izkušenega moža, ki bo opremil stanovanje. Ali ima moja hčerku kake posebne želje? Veselilo me bo, ee jih b3m mogel izpolniti! — Regina je našla vse lepo, oče. Ce bi šlo po njenem okusu, bi ne Lrila treba ničesar izpremeniti! —. Pri tako velikem ponosu ta ponižnost, otrok, to me vedno preseneča! — Ah, oče. prav nič se ti ni treba čuditi, če pomisliš na okolico, v kateri sem zrastla. V sobo stare matere bi se najrajše preselila in sicer v tako, kot je. — Zakaj ne, Regina. če ti ugaja! — je posegla vmes Sibila. — Mislim celo, da se prilega resno pohištvo tvoji nekoliko okoreneli naravi, kajti zame bi bil splošni učinek nekoliko>preveč tesan! — Okorno? — je vprašal Viljem začudena. — Ti najdeš Regino o-korno, nrati? — Manjka ji neke lahke prožnosti, — je odvrnila mati. Baronu se je zdel pogovor preveč dolgočasen in rekel je vsled tega: — Vidva hočeta na izprehod. otroka, mama in jaz pa bova medtem oelala! Viljem se je z veseljem oprijel prilike, da ima enkrat Regino zase. Težko ji je bila igrati vlogo, k-atero so zahtevali od nje. Ravnokar jo je Viljem smrtno razžalil v osebi Ditriha. Ko jo je v varstvu gostega grma prvič poljubil, je čutil njen odpor tako. da je vprašal: — Cesti je že pri prvem poljubu tako. kaj bo še šele? Ali je bil to ponos ali pa le ošabnost? — Ali veš, da me nisi še nikdar poljubila iz proste volje? — jo je konečno vprašal. — Imej potrpljenje z menoj, — je odgovorila Regina ter dostavila: — Poboljšala se bom! — Torej poljubi me! — Ne tako! — je prosila preplašena deklica, ko jo je pritisnil nase ;er ji zri v oči z rastočo strastjo! — Potem ugodi moji želji! Zaprla je svoje oči ter se. kot v poletu, dotaknila njegovih ustnic. Na to pa se je oprostila. « — Ti misliš sedaj, da si izvršite junaški čin! — se je rogal Viljem._ Otrok, ti si sama delaš stvar pretežko, a drugače se boš že navadila, če hočeš postati moja žena. n jaz ti bom dober učitelj, vendar pa imam premalo potrpljenja, kajti čakanja se nisem nikdar učil. Jutri se odpeljem za tri dni na Bartenstein. Tam vem za primernega konja zate Kot »/rok si dosti jahala in domnevam, da nisi še pozabila te umetnosti. i me spomnil na to! Veseli me, da bom s teboj katero poznam še tako malo! Jul. .'.l..i obleke nimaš. Toda čakaj! Grofica ima približno tvojo ,;uVO- °na dolgo več ne jaha, zdravnik ji je prepovedal. Piav rada •i bo pomagala, dokler ne bodo izvršili tvojega naročila. — Tega ne zna moja mala šivilja. Viljem, krojač pa ni še nikdar delal zame! — Potem mora mama Svetovati. Želim, da bi bila stanu primerno oblečena. Ne kaži zopet običajne skr omnosti, kajti h taki postavi spada tudi primerna obleka. Mama mora pisati madami Gerard, naj se osebno potrudi semkaj in sicer takoj. Oče ji lahko sam izroči pismo, kajti to jo bo napravilo bolj postrežljivo. Tudi jaz imam besedo pri tem. Jaz vem. k a J spada k opremi elegantne dame! — To je moj posel, Viljem. — Potem bo stvar še bolj priprosta! — Jaz sc bom ravnala po vsotah, katere mi bo tvoj oče izstavil v svoji dobroti. S to vsoto moram biti zadovoljna. Vem. kaj sem dolžna tebi ter svojemu bodočemu stališču! — To je prav in je prva pametna beseda, katero sem slišal iz tvojih ust. To zasluži nagrado! Hotel jo je objeti, a odtegnila se mu je hitro ter zbežala proti te-lusi, kjer so stali stariši ter jima prijazno kimali. — To je lep par, Sibila, — je hvalil stari gospod. — Kako dobro spadala skupaj! — Če ta ima le res rada! — Ti dvomiš o tem? — Ona je zelo zdržna! To mora pomenjati v njegovih očeh večjo zaslugo! - Gotovo, če le ni izraz notranje hladnosti! — Kako zaupna je proti meni! — Jaz bi imela raje, da bi bila taka napram Viljemu! To bo še vse prišlo, mama. On jo je mogoče prestrašil s svojo nebrzdano ljubeznivostjo. Mi moški smo pogosto zelo divji, kajti tudi mene si morala šele vzgojiti! Sibila ga je pogledala s tako nežnim pogledom, kot bi ga nikdar ne pripisoval tako strogi in sekantni ženski. — Kdo bi se mogel primerjati s teboj, Ellern? - je rekla s tako nežnim glasom ter pustila da se je igiul z njeno nežno roko. — Ne ostani tako dolgo proč, Veliki Ellern je samoten brez tebe. Kjer si ti, tam je sveže življenje! — Otroka, — je zaklical graščak novo zaročenima, ko sta stopila na teraso: — Mama mi je rekla, da me ljubi! Vajin vzgled je nalezljiv, kajti .stari spomini se zopet oživljajo! Ah, mladost, izkoristita jo dokler ne izgine! TRETJE POGLAVJE. Dami sta bili sami, in bilo je, kot da je Regina globoko vzdihnila ko se je voz odpeljal. Peljati bi moral starega gospoda k vlaku ter nato odpeljati naprej v Btwtenstein, kjer je bil Viljem že nestrpno pričakovan. Grofica .mela zanj neko posebno slabost ter bi rada slišala iz njegovih lastnih uM glede izvoljenke, ki naj bi njeno sliko popolnoma zatemnila Bil Je radosten občutek biti prost! Regina ga ni podala izza otroških let, kajti dolga leta pripravljanje za njen bodoči stan niso bila most k srečni dekliški dobi Njeno posestvo, njena domovina, je bila medtem predana in njen oče se je medtem potepal po svetu. Ali ni bila srečna usoda, ki ji je sedaj poklonita to čudovito domovino? K ma jorat u so spadala tri velika posestva, med katerimi je bil Veliki Ellrrn najlepši. T<> :«• bilo pravo gozdno posestvo z izvrstnim, dobro negovanim lovom srecil gizda se je nahajala voda, ob kojega bregu'je bilo mogoče zasledovati vsakovrstno zverjad. Na postaji se je vse gnetlo in Tedaj ci je pristopil k neki ženi prerivalo. Pri blagajni se je bil na- stražnik in jo nahrulil: pravil rep. Kar pa ni bilo več pro- j — Poprej sem te videl brez otro-stora za ravno vrsto, so se ljudje ka! Kje si ga pa dobila? postavili v zavojek. ki se je vil ka- j — Nu, kje? Kje se pa dobe otro-nabrazdani valovi širom dvo- ci? — se je napihnila ženska. kor rane. Vladal je tolikšen krik in vpitje, da je bilo komaj mogoče poslušati — Kdor ima otroka, naprej! — Poglej nu, koliko jih rine naprej. Malo upanja, da bi dobil vo- z nezatisnjenimi ušesi. In med krik vozovnico! človek samo ugiba, odkod tolika množica otrok. Kaj je prijelo ženske po vojni, da rode kuker nore? Saj to so gomile, prave gomile otrok! Poglej na primer ti-tisto star uho! Imel bi jo prej za spa-ko. kakor za ženo. In tudi ona ima dojenčka! Fej! Rad bi le vedel, kdo se je je spečal z njo. Saj ni bil pri pameti! — Phe, dandanes v teh stvareh nismo natančni. .. — Hudiča, zdaj so me potisnili spet nazaj do vrat! — je rekel delavec z vrečo krompirja in jezno pljunil predse. — Državljan, če ti je kaj do potovanja, ne odlašaj in si preskrbi otroka! — mu je svetovala ženska, ki je imela dvoje otrok. — Bos te plentaj; saj menda res ne poje drugače! — Koliko pa zahtevaš zanj ? — Cena je povsod enaka: štiri. Na -semanji dan gre celo do pet. — Zakaj ste pa tako drage? — je dejal delavec, odložil vrečo krompirja in začel šteti denar. — Kako naj si drugače pomagamo? in vpitje se je mešaj jok otrok. Zakaj skoro vsaka žena je nosila v naročju otroka. Tudi zunaj, ob zidu postaje je stala dolga vrsta žensk z otroki n-a rokah. Tem se ni prav nič mudilo k blagajni. Vendar pa je v njih zboru tako vrelo, kakor na trgu, kadar je semanji dan. Saj poznate prizor: lačni potniki začno oblegati buffete. kjer dobe trdo kuhana jajca, gnjat in kruh. — Zakaj ste se pa postavile tukaf v vrsto? — je zdajci zarenčal stražnik. — Če hočete dobiti vozovnice, spravite se noter, sicer vas razže-nem! Ženske so kakor divja čreda vdrle na postajo. Jok v čakalnici je še bolj narasel. — Kateri vrag jih je prinesel sem? — je vprašal delavec z vrečo krompirja, ki se je bil postavil čisto na konec repa tik do vrat. Neka mlada žena ie imela kar dva otroka. Enega je držala v naročju, drugega je bila zavila v nekakšno odejo ter ga položila na tla k steni. — Le poglej, koliko imajo, saj ne Odštel je denar in vzel otroka na morejo vsega niti objeti z eno roko! roke. — je rekel moški sosedi. — Drži mu glavo nekoliko višje! — Kam pa naj grem z njimi? — — je rekla žena in vzela v naročje se je zadrla žena nad njim, nato pa drugega. se je obrnila k otroku z ukaeujočim — Kaj imaš dvojčk^? — jo je vpra glasem: — Boš miren ali ne boš? šala soseda. Prav tebe mi je še bilo treba! — Ne, to je svakino dete. Reva je — Bože moj, saj je podoba, ka- bolna, pa vzamem tudi njenega s kor da se je nekje nekaj zgodilo.... seboj, kadar grem na pot. Denar si Odkod, mahoma vsi ti ljudje? In 1 potem razdeliva. Vsaka dobi dva ti-vsi so nekam namenjeni! Nu, kaj soč. takega pa ne doživiš tako kmalu! ■ — Tedaj ti dve imata ločen ra- — In vsi imajo otroke. Pa še ko- čun — je zamrmral nekdo tam za-liko otrok! Saj se še lahko zgodi, daj. da bo zmanjkalo vozovnic! — Koliko stanejo otroci? — so — Saj imam vendar tudi jaz o-troka! — se je odrezal delavec. — Bes te plentaj! Tedaj ostani, kjer si. — Ti! Ti! Držiš ga z glavo navzdol, — se je v tem trenutku oglasila mati. — To so ljudje! Kakor da ne bi še nikoli imeli otroka na rokah! — Kaj pa se derete tnkaj? Saj je plačal. Vseeno je. kako ga drži! Odprli so blagajno. Množica se pomika dalje kakor mogočen zid. Nikjer razpoke, nikjer presledka. Zdajci priteče trgovka s kanglico. pa mora nazaj, v vrsto. Kruljevec s slepcem se ji je približal. Trgovka je privzdignila otroka, ga potežkala in ga hotela v prvem trenutku odkloniti. Tcda potem se je spomnila, da drugače ne pride do blagajne. Naposled je zavila slepca v ruto in šla naprej. — Kaj tudi ti si razpečal svojega? — je vprašala neka bznana kru-ljevca. — Nu, kadar ni več drugih, pridem pač tudi jaz na svoj račun, — ji je odvrnil moški. Zdaj ga ni bilo več v redu brez otroka. Mimo je prišel celo rdeče-armejec. Ustavil se je in rekel: — Žene, le skrbite za pom nože -vanje! Rdeča armada potrebuje vojakov. Ve jih boste dale! — Da, da. žene so se postavile na noge, — je pripomnil vojakov tovariš. Ko je delavec kupil vozovnico, je ; prinesel materi otroka nazaj. Ogor- i čeno je dejal: — Tu ga imaš. babnica. Vsega me j je zmočil. In je izginil v klopčiču, ki je bruhnil na peron, da si zasiguia prostore v vagonih. Kretanje Parnikov — Shipping New* — 6. Januarja : Ni-w Amsterdam, KuHerda m i:otil«.gne Sur Mer. 23. januarja: 1'eiutJanU. Ch«rbniir£, AniW€rpen 7. Januarja: I 'eul.fi litaiiil, 28. Cherbourg, Hamburg januarja: ■ •••haiubeuu. Havre 9. Januarja: SaturniiL. Trst 10. januarja: Majesti«-, »'lierbouiff America. Cherbourg, Ilarnhiir 12. Januarja: Run »pa, Cherbourg, Fireman 14. januarja: Aijprtistu*, Na poli, Oonnva Leviathan, Clurhouig 15. Januarja: Ht ul tKarl, 29. januarja: Kiir-'f.a, Chf-rhourg. P.n-rn^n 30. januarja: M;ijf>lio, Chfrbfitirt .Mil uiiukfe, (Jli£t Uoiu I !r*-rnf n 3. februarja: I >- Havre Homa, Napoll. Genova j 4. februarja: | PresMent Itoosevelt, Cherbourg, liani huru 1 »♦uit-i-filan'l, Cherbourg, Haruhnig Ch. ri. "IT. I'.rniirn 16. januarja: Paris. Havre ^t. Louis, Cfic-rbours. Hamburg 17. januarja: .Villitanio. Phi-rhoiir k i"i »-.sitli-ra H a rill ti k. Cherbourg, burg ! 6. februarja: i II- 'Je Krai I lavr« T. februarja: •Aquitriuia. Cherbourg 9. februarja: |!|'«tll'TI, ch< ilinurc. Firemen 21. januarja: Ilreinen, Cherbourg, Oeorjie Washington, burg Albert ISallin, Cherb Foremen Cherbourg-, II;nurK, Hamburg New Yoi k, Cherbourg, H.unbutg 12. februarja: Sutinart, Cherbourg, Firemen 16. feoruarja: Europa, Cherbourg Firemen , AvAv. ''it • ■ 1 '' ■ ■ ' 7■ ' ' ■ 17. februarja: L-tfayette. Havre .\ubhxius, Nujiull, fltriuva a 99 KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. (Dalje prihodnjič.) i — Res, ni izključeno. Polovica jih bo skoro gotovo morala počakati do jutri. Zakaj ti, ki imajo otroke, se bodo odpeljali vsi do zadnjega. Zanje je položaj čisto preprost. Niti v vrsto se jim ni treba postavljati. — O Bog, če bi bila to vedela, bi bila vzela tudi jaz svojega s seboj, — je nekla neka kmetica. — Vi tam v ovčjem kožuhu, stopite tja k onim ob steni! — ji je nekdo svetoval. — Čemu pa? — se je začudila kmetica. — Čudno vprašanje! Posodili vam bodo enega, pa boste dobili vozovnico. — Aaaa? — Seveda! Za denar, draga moja, se vse dobi! — je pristavil starec v sivih škornjih iz klobučevine. Kmetica se ni obotavljala. Stopila je iz vrste in šla k steni. Ko se je vrnila, je rekla: — Štiri tisoč zahievajo zanj. .. — Saj so to pogani! Včeraj so jih prodajale po tri tisoč, — je reklo neko ženšče. — Veš kaj, poišči mačko in jo zavij v kake cunje, pa bodo misilili, da imaš otroka, — so ji svetovali ljudje. — O to pa danes ne drži več! — se je vmešal nov glas. — Zdaj so nadzorstveni organi že strožji in pregledajo vsakega otroka. se šepeta je spraševali ljudje vse križem. — Štiri je navadna cena. — Nu, ti imajo zmisel in okus za trgovanje! Do živega nas bodo o-drli! — Včeraj so bili še po trije.... In koliko stane kruh? — Saj so znoreli.... Tega vendar ni moči doseči.... Prejšnji teden sva se peljali z mojo snaho. Da sva dobili vozovnice, sva morali plačati po pet tisoč za otroka. To je že strašno. * — Da, otroci imajo zdaj svojo ceno, — je potrdil starec v škornjih ib klobučevine. — Pametna ženska lahko kmalu pride do denarja. — Strašno. Poglejte, v dveh minutah ni nikjer nobenega vekavta več! — Hm, to še ni nič. Kadar je semanji dan, cvete kupčija še vse drugače.... — Poglejte nu, tam prihaja neki kruljevec s slepcem. Bože moj, kakšnih ne jemljejo ljudje!.... — Če te stiska, je tudi tak dober.... — Ja, ali vas je že zopet toliko novih? — se je začudil stražnik. — Več jih stoji iz vrste kakor v vrsti! Kako pa spoštujete red, vi tram! Ali ste brez glave? Postavite se v vrsto! Državljan, kaj pa iščeš ti tukaj? — je vprašal delavca. — Pomakni se nazaj. RAZNE POVESTI in ROMANI: Ana /varen ina (Tolstoj) zanimivi roman (2 zvezka). .$5.50 Amerika, povsod de**ro, doma najbolje ...................... .65 Užersulk) broS. .......kraj, ampak ga mora vsak prosile* ftenedka vedeievalka _.......... .35 osebno Kako se potu je v stari kraj io nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stan kraj. je potrebno, da je poučen c , potnih listih, prtljagi in raznifa drugih stvareh. Vsled naše dolgo letne izkušnje Vam mi zamoremc dati najboljša pojasnila in priporočamo vedno le prvovrsine brzo lamike. Tudi nedržavljani zamorejo po i f«vati v stari kraj na obisk, todi j preskrbeti si morajo dovoljenje z« j povrnitev (Return Permit)iz Wash ingtona, ki je veljaven za eno lete tirez permita je sedaj nemogočt priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več v star '8. februarja: I*r e-i.|.nt llar.ling, Cherbourg. Ham burg Albert Ratlin, Cherlrfturg. Hamburg 19. februarja: Kerliii, lJ«,ul..prie s>ir M^r. Bremen Silnimi, Tiii 20. februarja: I'a ris Havre OKuipfi-, Cherbourg 24. februarja: N« w Amsterdam, JlnuU.gne Sur Mer Kot ter< tarn 25. februarja: llrejuen. Cherbourg. Ceorge Washington, burg 26. februarja: Urestlen, Cberhourg. 27. februarja: II- neporočeni otroci izpod 18. leta poljedelcev. Ti so opravičeni do prve polovice kvote. Do druge polovic« pa so opravičeni žene in neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so bili postajno pri-puščenl v to deželo za stalno bivanje . Za vsa pojasnila se obračajte n» poznano ln zanesljivo SAKSER STATE BANK |2 CORTLANDT STREET NEW YORK 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugedna pot za j potovanje na ogromnih parnikih: PARIS 16. jam; 20. febr. (6 P. M.) (6 P. M.) lie de France 6. feb.; 27. feb. (7 P. M.) (4 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pija«".i in slawia francoska kulurija. Izredno nizke «ene. VpraSajte kateregakoli pooblaščenega agentu FRENCH UNE 19 STATE STREET NEW YORK, N. Y. Gusarji Badil Marat (Tolstoj) ........ (lektorjev meč.................. Hedvika ........................................ Hudi časi. Blage dole, veseloigra Belena (Kmetova) ............. Hudo Brezdno (II. ar.) ........ Humoreske, Groteske In Satire, vezano ..................... broširano .................. Izlet g. Brončka................ Izbrani spisi dr. H. Dolenca .... .75 .6« M .40 .75 .40 .35 .80 .66 1.20 .60 Izbrani spisi dr. Ivan Mencinger: 2 zvezka ......................................1.50 Iz tajnosti prirode.............................50 Iz modernega sveta, trdo ves. 1.60 Igračke broširano .80 Igralee .................................................75 .................................................30 Janka in Metka (za otroke) .36 Jernač Zmagovat, Med plazovi.. .5(1 Jutri (Strug) trd. v..............75 brofl.........................