ju določil za rjava galeba. Odletela sta proti zahodu. DaPe $ere, Giin- škova ptoščad t2, Ljubtjana. KRIČAVA ČIGRA Ster>na sandviaensis Sistanatična in dovolj pogosta o- pazovanja na določenan tererru s časan dajo i;x:,polnejro sliko orni- tofavne obravnavanega F()dročja. Tako je m:>žm registrirati večin::> redkih preletnikov, ki se pojavijo za nekaj dni ali sano ur. Dne 9.7.1985 san pri rednem popisu ornitofavne oo reki Dravi v Bu- kovcih pri Pblju opazoval 3 odra- sle primerke kričave čigre Sterna sandviaensis. Cb prihodu san opazil le en:, kri- čavo čigro, ki je stnroglavljala .v vodo. Po nekaj neuspelih posku- sih lov,a je pristala na majhnan prodišču, ki se je dvigalo iz vo- de. Tam sta v družbi navadnih či­ ger Sterna hirundo in rečnih ga- lebov Larus ridibundus, počivali še drugi dve kričavi čigri. Iz karte razširjerx:,sti je razvidro, da živi več populacij na severu Evrope, in sicer na britanskih oto- kih, Danskan, Nizozanskan in v ZRN. Cobim:> jo tudi v Sredozanlju (jug Fran:::ije, severna Tunizija) in okrog Crnega rrorja ter Kaspijskega jezera. Je selivec, ki se seli od julija do začetka oktobra, vrača pa se aprila in maja. Prezinuje v južni Gržiji, Turčiji, severovzho- dni Afriki in Rdečan rrorju in v Pe- rzijskan Zč;l.livu. Pričakovati je, da pri selitvi se- vermevrop;;kih populacij ·posanezni primerki letijo čez naše področje. Potrebm je le t:areljiteje pregle- dovati jate čiger in galebov, ki se p:>nekod v severovzhodni Sloveniji p:>javljajo v velikan številu in dobljeni rezultati so kar presene- tljivi. Frana Janiekovič, Bukovai 27, 6228t MaPkovai pri Ptuju. ČEBELAR Merops apiaster Ko san l etos p:>pisoval ptice nad Laškim, san na Rebrnan pri baj- tarju, ki se piše Adam Tone, v 49 veži med drugimi nagačen;i.mi, pti,carni videl čebelarja. Tone je ~' da ga je pred pribli,žoo 15 leti ustre- lil v Stopcah~ Na m:>je dodatm ·vpra- šanje je zatrdil, da spanladi. Po nojih rojstnih, a drugače pozabljeni,h krajih me je to jutro prijazro vodil Laščan F.gon Šipek. V rneglenan jutru 21.6.1985 naju je po šilcu žganja :i;:o- zdravilo so~ šele bl na Rebrnem, ko se pot, ki naju je vodila prek Gabrna, prevesi dol k Reki. Panalicala sva že spet visoko gori oo razglednan Sv. Petru ( 526 rn) in se- stopila k skri~tneru. slapu, :ime- mvanan Lahorniški sopot, v Tevčah. Lahannica bl pada v zajetnem curku čez široko apnenčevo ustm v dopa- dljiv tolnun. Ko sva cb zapuščenan, duha poživljajočan mlinu slonela na brvi, sta kot na filmskan platnu pri- plesala na cxl son::a osvetljen:, stopnjo siva pastirica in :i;x::,v-odni kos. Lepšega sklepnega doživetja sedenurnega sp~ hoda nojanu sedatrlesetletnaru sopotni- ku nisan nogel zaželeti. Skalila ga ni ni ti majhna, veooar vsiljiva :nini ele- ktrarna v kontejnerju nasproti časti­ tljivega mlina. Iztok Geister, Nakfo, Pokopa tiška t3. t'ESTNA LASTOVKA Detiahon u:r>biaa .Mestm lastovko Detiahon u:r>biaa :i;:o- znarro predvsan kot gnezdilko na stav-- bah v urbanih naseljih. Redkejši sp priroori gnezdenja na skal- nih pečinah. ·.,.,.,. ''gledov. lokacija je sredi po- lja, rrost je prililižoo 3 rretre od tal. Tudi postavitev gnezd nad sa- no vooro površioo ni značilna za to vrsto. Ix:>dam naj še,. da je okrog 180 gnezd na vzhodni in okrog 30 na zahodni strani. Zanimivo bi tudi bilo izve- deti, ali je tako velika koncentra- cija gnezd rrestne lastovke p:>gostej- ši "pojav. Franc Janžekovič, Bukovci 27, 62281, Markovci pri Pt'uju. MALI SLAVEC Luscinia megarhynchos Dne 13.5.1984 sem v gxm:,vju ob iz- viru reke Pivke v bližini gradu Kalec zaslišal znan ptičji glas. To je bilo rnelodičro petje malega sla- vca, ki ga poznano z letovanja v Istri. V deževnem vrarenu_ v popol - danskih urah se je slavec zadrževal na sorazmeroo izpostavljenen rrestu v leskovju in živahoo pel. To je bilo noje prvo opaz.ovanje malega slavca na Pivki (580 nm.v.). Pozneje ga nisem več opazoval. siavkp _Pol,ak, Koritnice 65, 66253 KNEžAK. fv'ODRA TAŠČICA Luscinia svecica Dne 27.7.1985 sem lovil v trstičju Dravograjskega jezera. Na posnetek nnnenega vrtnika se je na noje pre- senečenje v mrežo ujel mladostni primerek rrodre taščice. Podatek je zanimiv s favnističnega vidika, saj gre za nekoliko zgodnji datum po- javljanja, norda celo za lokalro se- li tev. Kakorkoli že, je to izziv za prihodnje, kajti v dravograjskem trstišču j e dovolj p:>gojev, da bi se rrodra taščica pojavila kot gnezdilka. Sicer pa velja pregovor: ena lastovka še ne prinese panladi • Franc Bračko, Gregorčičeva 27, Maribor. SLEGUR Monticola sa:r:atil,is Dne 17.6 .1984 sen se v oblačnem, dež ponujajočemu vremenu z družino od- peljal na planiro Pungrat pod Košuto z željo, da v tamkajšnjih jelovih go- zdovih najdem triprstega detla Pi- coides tridactyZ,is . Ko sem že ugle- dal prijazno zelenico, je na poseki 50 pred planiro preletel goličave črro-­ ~l dete~ brez rdečega fX)drepja ~ Sko- ~1.l sem 1.z avtaocbila in detla, bil Je pravi, poiskal z daljrogledan na odmirajoči jelki. Ko je odletel glo- blje -~ gozd, sem ~e kajpak napotil za_nJllll, ~ sem kaJ kmalu odjenjal, saJ daleč naokrog ni bilo videti in slišati ničesar. V upanju, da ban videl še katerega, sem se narreril na planiro Šijo (1631 m) , kjer rre je pod cesto ob staji pre- senetil navadni kupčar Oenanthe oe- nathe. še večje presenečenje pa rre je čakalo za ovink.an, ko sem, spuš- čajoč se k na.slednji planini, ki se ji reče Ilovka, opazil, da se je z bližine poti na.vkreber spreletela zarrolklo rdeče rcodra ptica in sedla na neki zverižen gnn. Kar verjeti ni- sen nogel, da res opazujan slegurja Monticol,a saxatiUs, hkrati pa, pri- znam, sem se spričo tega, da tako imenitna ptica danuje tako blizu rco- jega dana, ne da bi jaz za to vedel, počutil nekoliko osranočenega. V mi - slih sem ga namreč vselej iskal v pri- rrorskih hriliih, zdaj pa ga najdem v Karavankah. Seveda sem prepričan, da ni edini predstavnik s \Oje vrste na teh prisojnih rreliščih Košute, karcor se s kolegan Sovincem odpravljava že nekaj let zapored, pa nikakor ne prideva do tega, da bi to tudi storila. No,ta junijski dan je bil res kot na.- ročen. V zadnjem gozdu pred Kofcami (1488) sem poskusil s kasetoforan iz- zvati rrorebitnega malega skovika Gl,aucidiwn passerinwn. In glej ga šrren- ta, precej sej~ oglasil. Kar :8ridro je skovikal, a pokazati se vseerx, ni rraral. Iztok Geister, Nakl,o, Pokopal,iška l,J . BRŠKINKA Cisticol,a juncidis Leta 1985 sem se mudil nekajkrat ob rrorju, med drugim zato, da preverim, kako jo , je v letošnji izjEmlX) ostrizi- mi odnesla brškink.a. 30.1. je v Sečo­ vljah ob pogledu na od mraza ožgani osočnik sploh nisem pričakoval, četudi vem, da v trstiščih ob solinskih kana.- lih redno prezimuje. Pač pa sem jo po- grešal 5. in 6 • 6 . , ko sen pretaknil vse soline na zahodnem bregu stare Dragonje , da bi jo našel r vendar zaman. Oglasila se ni in tudi vedel ie nisem. Šel e v septembru je D. Šere ob sečovel jsken letališču na.letel na slaootro terito-