Projekt Digitalna orodja pri pouku nauka o glasbi Project on Enhancing Music Theory Lessons with Digital Tools Tara Šinkovič Rogaška Slatina tara.sinkovic98@gmail.com Tina Šajn Ilirska Bistrica stinca13@gmail.com Izvleček V tem članku bomo predstavili potek projekta Digitalna orodja pri pouku nauka o glasbi, katerega temeljni cilj je bil zasnovati različne video lekcije za učence nauka o glasbi. Opisali bomo posamezne faze delovnega procesa, od priprave scenarijev z učnimi pripravami učnih vsebin prek snemanja video lekcij do evalvacije učinkovitosti teh vsebin pri učencih. Ker je dandanes mnenje o metodah poučevanja precej deljeno, sploh po ‚koronskem času‘ učenja na daljavo, sta v članku nazorno predstavljena stališče učencev do tovrstnih video vsebin in njihova motivacija za učenje ob podpori video lekcij. Predstavili bomo rezultate opazovanj in stališča učencev po ogledu video lekcij, na koncu pa bomo podali sklepne ugotovitve z nekaterimi usmeritvami za prihodnost. Ključne besede: video lekcije, digitalna orodja, asinhrono učenje, kadence, nauk o glasbi, solfeggio. Abstract The article presents the various stages of integrating digital tools into music theory lessons, from cre- ating scenarios and content preparation to recording video lessons and evaluating the content efficacy with the students. Given the wide range of opinions on teaching methods, particularly following the so- called COVID-19 era of distance learning, the article examines student attitudes towards video-based learning and their motivation to engage with the content. We present the findings from observations and student feedback after video viewing and conclude with recommendations for using digital tools in future music theory education. Keywords: video lessons, digital tools, asynchronous learning, cadences, music lessons, solfège. 27 PRAKSA 28 Uvod V obdobju izrednih razmer, ki jih je povzročila pan- demija covida-19, pouka v najbolj poznani tradicionalni obliki ni bilo mogoče izvajati. V odzivu na te razmere so se tudi glasbene šole odločile za uporabo informacijsko- komunikacijske tehnologije (IKT) kot najbolj primernega orodja za izvajanje pouka na daljavo. S pomočjo IKT smo lahko učencem zagotovili neprekinjen potek učnega procesa v virtualnem okolju. Glasbene šole so se znašle pred izzivom prilagajanja učnega procesa, nujnih sprememb oblike poučevanja ter uporabe različnih digitalnih didaktičnih orodij, ki so bila v pomoč pri zagotavljanju učinkovitega poučevanja na daljavo. Najpogostejši tradicionalni pristop poučevanja vključuje učitelja, ki učencem v realnem času posreduje učno snov, usmerja učni pro- ces in podaja povratne infor- macije. Kombinirani pristop poučevanja pa združuje tradi- cionalne pristope z didaktič- nimi pristopi z uporabo IKT, ki jih nadalje delimo na sin- hrone in asinhrone pristope. Pri asinhronih oblikah gre za kombinacijo tradicionalnega pristopa poučevanja v učilnici ter uporabo IKT-tehnologije, ki omogoča uporabo digital- nih orodij v domačem okolju za urjenje in utrjevanje znanja. Primer takšne asinhrone obli- ke so video učne ure. Tovrstni pristopi učencem omogočajo, da lahko učne vsebine usvajajo v lastnem tempu, negativna plat tega pa je, da onemo- gočajo učiteljevo podajanje sprotnih povratnih informa- cij. Primer asinhrone oblike učenja in poučevanja je bil v času izrednih razmer Sodelov@lnica glasba – digitalna platforma v obliki (modela) spletne strani, ki je temeljila na učinkoviti uporabi digitalnih didaktičnih orodij in so jo tedaj uporabljali učitelji glasbe. T udi v današnjem času, po obdobju izrednih razmer, je vse bolj pogosto opaziti prisotnost IKT kot pomembnega didaktičnega pripo- močka ter podpore tradicionalnemu načinu poučevanja. Predmeta nauk o glasbi in solfeggio Predmeta nauk o glasbi in solfeggio vključujeta na- slednje temeljne dejavnosti: solfeggio, izvajanje in in- terpretacija primerov iz glasbene literature, poslušanje, ustvarjanje ter glasbeno-teoretična in oblikovna znanja. Osredotočata se na spodbujanje razvoja glasbenih po- sluhov, sposobnosti, spretnosti in znanj, uvajata učen- ce v razumevanje glasbenega zapisa v reproduktivni in produktivni smeri. Pri obeh poteka pouk v skupinski učni obliki, ki vključuje elemente socializacije in zahte- va prilagajanje muzikalnosti posameznika skupinskemu delu. Učenci pri pouku razvijajo estetsko občutljivost, glasbeni okus, sposobnost vrednotenja glasbenih vse- bin, hkrati pa programa spodbujata sodelovanje učen- cev tako pri individualnem kot tudi pri skupinskem muziciranju (Učni načrt. Izobraževalni program glasba, glasbena šola. Solfeggio, 2022). V nadaljevanju bomo predstavili možnosti uporabe IKT-orodij pri obeh predmetih, s poudarkom na upo- rabi video lekcij. Brame (2016) navaja, da je za najboljši učinek pri izobraževalnih videoposnetkih ključno, da jih ohranjamo kratke in usmerjene k učnim ciljem. Svetuje uporabo zvočnih in vizualnih elementov, ki pomagajo pri poudarjanju pomembnosti določenih informacij, ter uporabo pogovornega, navdušenega govora, s kate- rim povečamo sodelovanje učencev. Pomembno je tudi ustvarjanje posnetkov v kontekstu aktivnega učenja, s pomočjo vodilnih vprašanj, interaktivnih elementov ter domačih nalog, vezanih na vsebino, obravnavano v video- posnetku. Omenjene smernice smo poskušali uresniči- ti in zagotoviti pri oblikovanju scenarijev video lekcij za 6. razred nauka o glasbi in solfeggia I v okviru trimeseč- nega projekta, ki ga predstavljamo v nadaljevanju. Predstavitev projekta V projektu Digitalna orodja pri predmetu nauk o glasbi smo se osredotočili na uporabo video lekcij pri učenče- vem domačem delu v kombinaciji s tradicionalnimi pri- stopi pouka v živo. Naš cilj je bil, da v obdobju treh me- secev pripravimo po dve video lekciji z isto učno vsebino, in sicer za 6. razred nauka o glasbi in solfeggia 1. Ugoto- viti smo želeli, kako video lekcije nagovarjajo učence in Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Tara Šinkovič, Tina Šajn, Projekt Digitalna orodja pri pouku nauka o glasbi Kombinirani pristop poučevanja pa združuje tradicionalne pristope z didaktičnimi pristopi z uporabo IKT, ki jih nadalje delimo na sinhrone in asinhrone pristope. PRAKSA 29 kakšni so učinki njihove uporabe na učno motivacijo in razvoj glasbenih sposobnosti in znanj. Projekt, ki se je odvijal v okviru razpisa Študent- ski projekti za trajnostni razvoj Univerze v Ljubljani, je potekal v sodelovanju Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in Zasebne glasbene šole Arsem. Sodelujo- či študenti pri projektu so bili: Klavdija Miklič, Tara Sinkovič, Nina Suljić (Akademija za glasbo, magistrski študijski program druge stopnje, glasbena pedagogika), Tina Šajn (Akademija za glasbo, dodiplomski študij- ski program prve stopnje, glasbena pedagogika), Karlo Posnjak (Akademija za glasbo, magistrski študijski pro- gram druge stopnje, glasbena umetnost), Vid Murnik (Inštitut in akademija za multimedije, višješolski stro- kovni program, medijska produkcija) in Otton Zajec (Pedagoška fakulteta, univerzitetni študijski program prve stopnje, dvopredmetni učitelj, matematika in ra- čunalništvo). Naši pedagoški mentorici sta bili Katarina Zadnik in Ilonka Pucihar (Akademija za glasbo), delov- ni mentorici sta bili Danaja Koren (GŠ Arsem) in Na- taša Cetinski (GŠ Arsem). Sodelovala je tudi učiteljica razredov nauka o glasbi in solfeggia Ivana Dizdarević Djuričić (GŠ Arsem). Projekt smo začeli 15. 9. 2023 in končali 15. 12. 2023. V tem trimesečnem obdobju je bilo naše delo razdeljeno na 3 faze. 1. Faza projekta Že septembra smo študentke dobile vpogled v učni proces, raven glasbenega znanja in dinamiko v razredih pri nauku o glasbi 6 in solfeggiu 1, za katera smo kasne- je ustvarili video lekcije. Z opravljenimi hospitacijami v razredu pri solfeggiu 1, v katerem je bilo 7 učencev, smo spoznale, da je glasbeno znanje na visokem nivoju. Pri nauku o glasbi v 6. razredu, ki ga obiskuje 5 učencev, so se učenci soočali z več izzivi pri reševanju glasbenih nalog in razumevanju učnih vsebin. Na skupnem sestanku vseh udeležencev projekta smo se 4 študentke razporedile v 2 para za nadaljnje delo. Določili smo učno vsebino za snovanje učnih priprav s scenariji za snemanje video lekcij, in sicer dominantni četverozvok za nauk o glasbi 6 ter kadence za solfeggio 1. V skladu s specifikami razredov se je začelo snovanje učnih ur. Pri snovanju učnih priprav s klavirskimi vložki smo študentke sodelovale s pianistom, pri načrtovanju tehničnih možnosti oblikovanih scenarijev in montaže video lekcij pa sta sodelovala snemalca in montažerja. Študentki, ki sta pripravljali vsebine za solfeggio 1, sta oblikovali scenarij za pet krajših (od dve- do trimi- nutnih) videoposnetkov, pri čemer so bili prvi trije po- Slika 1: Tina in Tara med predstavitvijo video lekcije Uvod v kadence 30 snetki del prvega sklopa video lekcij, druga dva posnet- ka pa del drugega sklopa. Cilji video lekcije za učence solfeggia 1 so bili: • Učenci prepoznajo harmonski potek avtentične, plagalne in razširjene avtentične kadence. • Učenci poslušajo in prepoznajo pojav avtentične, plagalne in razširjene avtentične kadence v glasbe- nih delih iz različnih glasbenih žanrov. • Učenci ob posneti harmonski klavirski spremljavi pojejo kadence v melodični obliki. • Učenci ob avdioposnetku klavirske akordične spremljave ustvarijo lastno glasbeno misel z upo- rabo tonov trozvoka glavnih stopenj. Prvi videoposnetek Uvod v kadence, na katerem je pianist igral odlomek iz Griegovega Rigaudona iz Suite op. 40, št. 5, je imel motivacijski namen, saj so bile ob koncertni izvedbi Rigaudona predstavljene vse tri ka- dence. Pianist je skladbo priredil tako, da je v 8. taktu ob ponavljanju zaigral plagalno kadenco namesto av- tentične, ob koncu skladbe pa kadenco končal na VII. lestvični stopnji. Namen tega je bil, da bi učenci prepo- znali nenavadni konec in imeli občutek, da se glasbena misel ni zares končala. Zato je pianist zadnjo zaigrano frazo ponovil in jo nato končal z razširjeno avtentično kadenco, ki pa je mogočno sklenila skladbo. Pri naslednji video lekciji z naslovom Avtentična ka- denca so učenci spremljali teoretično razlago ob zapi- sovanju kadenc v notno črtovje na zaslonu tabličnega računalnika ob sočasni avdio razlagi. Na klavirju sta bili zaigrani akordična in melodična oblika kadence, pred- stavljena pa sta bila še dva primera iz glasbene literature: Happy birthday to you in Zdravljica, ki sta se končala z avtentično kadenco. Po enakem postopku sta bili načrtovani in zmonti- rani tudi video lekciji Plagalna kadenca ter Razširjena avtentična kadenca, le da sta bila poslušalska primera za plagalno kadenco skladbi Dan D: Čas in Amazing grace v izvedbi Elvisa Presleya, pri razširjeni avtentični kadenci pa skladba Boba Dylana Blowing in the wind in skladba skupine Tabu Lahko sem srce. Pri vseh po- slušalskih primerih so se sočasno s slišanimi akordi, ki sestavljajo kadence, na zaslonu izpisovale tudi lest- vične stopnje. Zadnja video lekcija je bila sestavljena iz nareka kadenc, pri čemer je primere igral pianist na klavir, na zaslonu pa so bile izpisane številke pri- merov. Navodila za ustvarjalno nalogo improvizacije na razširjeno avtentično kadenco so bila predstavljena ločeno na plakatu. Priložen je bil tudi avdioposnetek klavirske spremljave. Študentki, ki sta pripravljali vsebine za nauk o glasbi 6, sta oblikovali scenarij za 10-minutni videoposnetek Dominantni četverozvok in 4,5-minutni videoposnetek Zaigrajmo četverozvok. Cilji video lekcij za nauk o glasbi 6 so bili sledeči: • Učenci spoznajo D7 in njegove obrnitve. • Slušno prepoznajo osnovno obliko in obrnitve če- tverozvoka. • Slušno prepoznajo, v katero smer se premika raz- vez D7 in njegovih obrnitev. • Prisluhnejo in zapojejo didaktično pesem Četvero- zvok naokrog, analizirajo notni zapis skladbe in v melodiji pesmi poiščejo dominantni četverozvok ter njegove obrnitve. • Zapišejo en dominantni četverozvok in pravilni razvez ter ju izvedejo na svojem inštrumentu. Slika 2: Pianist Karlo po izvedbi kadence Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Tara Šinkovič, Tina Šajn, Projekt Digitalna orodja pri pouku nauka o glasbi PRAKSA 31 Prvi posnetek se je začel s pesmijo razloženih če- tverozvokov (Četverozvok naokrog), posneto na klavir. Učenci so prejeli teoretično razlago ob zapisovanju do- minantnega četverozvoka v notno črtovje na zaslonu ta- bličnega računalnika. Ob tem se je sočasno na zaslonu predvajal posnetek študentke, ki je razlagala zgradbo čet- verozvoka. Tovrstni učinek je bil dosežen s snemanjem v studiu z zelenim zaslonom, kar pomeni, da je obli- kovalec posnetka lahko v video lekcijo zmontiral zgolj študentko, ne da bi se videlo ozadje. Ponazorjen je bil tudi postopek postavljanja D7 na primeru F-durove le- stvice. Ob zapisu v notnem črtovju in pojavu študentke na zaslonu so bili na klavirju zaigrani obrati D7. Sledila je naloga slušnega zaznavanja D7 in njegovih obrnitev – ob pojavu D7 v osnovni obliki so morali učenci narisati veselega čustvenčka, ob pojavu obrnitve pa žalostnega. Po petih sekundah se je na zaslonu prikazala tudi reši- tev. Po istem postopku kot pri prejšnjih razlagah so bili predstavljeni razvezi obratov D7. Razumevanje je bilo preverjeno s slušno nalogo razvezov. Možni odgovori so bili gor/dol/ostane na mestu. V drugi video lekciji Zaigrajmo četverozvok je bila na zaslonu zapisana partitura skladbe Četverozvok naokrog. Študentka je povprašala po taktovskem na- činu in tonaliteti, nato se je druga študentka pojavila v oblačku in odgovorila na vprašanje. Učenci so bili pozvani, naj pesem skupaj s študentko izvajajo parlato s tonsko abecedo. Nato sta študentki pesem odpeli z besedilom. Učenci so morali obkrožiti vse D7, ki se po- javijo v melodiji, in poimenovati njihovo obliko. Pred zadnjo nalogo se je pojavila kratka vizualna in slušna ponovitev obrnitev D7. Učenci so bili pozvani, naj za- pišejo D7 in njegove obrnitve v G-duru, potem pa so dobili nalogo, naj poljuben obrat in razvez zaigrajo in posnamejo na svoj inštrument, kar je za lažjo predstavo o pričakovanem opravljenem delu učencev na posnetku ponazoril pianist. Večurno snemanje video lekcij smo izvedli v Klubu Kazina na Akademiji za glasbo ter v studiu Inštituta in akademije za multimedije. Na snemanju za posamezen razred so bili prisotni študentki, ki sta pripravili scenarij za video lekcijo, pianist ter snemalec. Slika 3: Zajem zaslona iz video lekcije Razširjena avtentična kadenca 32 2. Faza Učenci so video lekcije prejeli preko e-komuni- kacije njihovih staršev. Video lekcije smo naložili na YouTube-kanal, tako da so učenci do video vsebin dostopali preko internetne povezave. Učni list, av- dioposnetek in plakat z navodili so bili priloženi v e-sporočilu, ki ga je ena izmed mentoric projekta po- sredovala staršem, ti pa svojim otrokom. Oblikovali smo vprašalnik, s katerim smo želeli ugotoviti, kakšni so učinki video lekcij pri učencih z vidika motivacije, razumevanja učne snovi, domačih nalog in splošne- ga mnenja učencev. Povratne informacije o odnosu in stališčih učencev do teh video lekcij smo pridobili s skupinskimi razgovori v vsakem izmed razredov po vsaki posredovani video lekciji. Po opravljenem sku- pinskem razgovoru smo študentke opazovale tudi pre- ostanek učne ure ob pomoči vprašalnika, ki je pred- videval opazovanje razpoloženja učencev in razredne dinamike, pozornosti, motivacije za učni proces in na- črtovane dejavnosti, razumevanja učne snovi, slušnega zaznavanja in izvajanja glasbenih elementov ter oprav- ljanja domačih nalog. Staršem učencev smo posredo- vali tudi vprašalnik z vprašanji, s katerimi smo želeli pridobiti njihove povratne informacije glede uporabe video lekcij v domačem okolju. 3. Faza Opazovanje učnih ur Opazovanje učencev pri pouku po ogledu video lekcij v primerjavi z uvodnim izhodiščnim stanjem nas je pripeljalo do več ugotovitev, navedenih v na- daljevanju. Pri razpoloženju učencev in razredni dinamiki ni- smo opazili večjih sprememb, dinamika in razredna klima sta ostali enaki v primerjavi z izhodiščnim sta- njem. T udi pri pozornosti ter koncentraciji nismo opazili večjih razlik. Že septembra so učenci dejavno sodelo- vali pri učnih urah, pri čemer ni bilo zaznati kakršnih- koli motečih dejavnikov, ki bi jim jemali pozornost. Enako raven pozornosti smo opazili tudi na dveh uč- nih urah po ogledu video lekcij. Motivacija za učni proces in načrtovane dejavno- sti se je v primerjavi z izhodiščnim stanjem ohranjala, opazili pa smo, da so učence nekatere dejavnosti bolj motivirale, učenci v 6. razredu so bili na primer zelo pozorni na dejavnosti, povezane s slušnim zaznava- njem glasbenih elementov, pri solfeggiu pa so učence motivirali gibalno-plesne dejavnosti in petje pesmi o intervalih in akordih. Izhodiščno stanje je pokazalo, da so učenci solfeg- gia 1 imeli dobro razvite glasbene sposobnosti, spre- tnosti in znanja ter da bistvenih sprememb po ogledu video lekcij nismo opazili. Pri učencih 6. razreda, pri katerih smo na začetku opazili več težav pri razume- vanju učne snovi in intonančno čistem petju, smo po obeh izvedenih video lekcijah zaznali določen napre- dek pri razumevanju snovi, slušnem zaznavanju in in- tonančno čistem petju. Na področju opravljanja domačih nalog ni bilo vidnega izboljšanja. Izhodiščno stanje je pokazalo, da učenci večinoma ne opravljajo domačih nalog oziroma si zanje ne vzamejo dovolj časa in jih tako rešijo nekaj minut pred poukom. Domače naloge, ki so jih učen- ci prejeli preko video lekcij, prav tako večinoma niso bile opravljene, saj imajo učenci odpor do opravljanja domačih nalog. Poleg tega pa za opravljanje domačih nalog niso motivirani in tudi v domačem okolju ne dobijo spodbud od staršev, kar bi lahko bil ključen razlog za ugotovljeno stanje. Skupinski razgovori z učenci V nadaljevanju bomo predstavili povratne informa- cije učencev glede ogleda video lekcij. Temeljna opažanja po skupinskih pogovorih z učenci solfeggia 1 Učenke so poročale, da z razumevanjem obravna- vane učne snovi niso imele težav. O sami vsebini in tehničnem vidiku video lekcij niso imele pripomb in Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Tara Šinkovič, Tina Šajn, Projekt Digitalna orodja pri pouku nauka o glasbi PRAKSA 33 so se strinjale, da je bila hitrost razlage primerna za poslušanje. Razveselilo jih je, da jim med razlago nove snovi te ni bilo treba zapisovati ter tudi da je posne- tek vključeval izpisano razlago na zaslonu (snemanje zaslona tabličnega računalnika), ker so si vsebino tako lažje predstavljale. Dodatno so jih motivirali primeri iz glasbene literature, ki so vsebovali obravnavane ka- dence. Učenke so menile, da bi bile video lekcije korist- ne v primerih, ko učne snovi ne bi razumele zgolj ob učiteljevi razlagi. Z večkratnim ogledom posnetka ter poslušanjem različnih razlag bi tako lažje usvojile določeno znanje. Način obravnavanja snovi s pomo- čjo video lekcij jim je všeč, vendar ga vidijo bolj kot prednost pri ponavljanju že obravnavane snovi, kot ponovitev snovi pred opravljanjem domače naloge ali pa kot vajo pred preverjanji znanja. Ena izmed učenk je izpostavila prednost slušnih narekov kot primerno vajo za delo doma, ko se pripravljajo na slušno prever- janje znanja. Učenke so poročale, da imajo pri prvem obravnavanju raje poslušanje razlage v živo, saj lahko tam v primeru nerazumevanja takoj zastavijo vpraša- nja profesorici. Ena izmed učenk je omenila, da ima v primerjavi s poukom v živo pri ogledu video lekcij težave s pozornostjo. Prav tako bi ji bilo bolje, če bi se v videoposnetku pojavil kakšen animiran lik ali oseba, saj so video lekcije vključevale le učiteljev glas. Pri krajših melodičnih primerih kadenc smo ob iz- vajanju primerov na klavirju dodali navodilo, ki spod- buja učence, da ob primerih tudi sami pojejo. Večina učenk je navodilom sledila, druge ob primerih niso pele. Najpogostejši razlog za neupoštevanje navodila je bil, da so bili v prostoru prisotni tudi starši oziroma drugi posamezniki. Domačo nalogo Improvizacija na kadenco je uspešno opravila in oddala le ena učenka. Drugim učenkam je zaradi časovne stiske ni uspelo narediti. Temeljna opažanja po skupinskih pogovorih z učenci nauka o glasbi 6 Učenci so izrazili različne ravni motiviranosti za ogled posnetkov in domačega dela. Poročali so, da s strani staršev niso bili deležni dodatnih spodbud za opravljanje domače naloge. Veliko učencev si posnet- kov ni ogledalo, domačo nalogo je opravil le en uče- nec. Ta je izkazal zelo visoko motivacijo do naloge in navdušenost nad posnetkom ter delom doma. Učenci so izrazili motivacijo za ogled tako, da bodo nadokna- dili ogled posnetkov, ko bodo imeli dovolj prostega časa. Tisti, ki so si posnetke ogledali, so učno snov razumeli in izrazili zelo pozitivno mnenje o tovrstnih vsebinah. Čeprav video lekcije učencev niso povsem navdušile, so izrazili, da bi tovrstne posnetke upora- bili, predvsem za pripravo na ocenjevanje znanja iz glasbene teorije. Povratne informacije staršev Pri projektu so nas zanimale tudi povratne informa- cije staršev učencev, saj so bili ključni posredniki pri posredovanju video lekcij svojim otrokom. Mati ene izmed učenk predmeta solfeggio 1 je povedala, da jo je hči seznanila z ogledom video lekcije in da je bila nad tem srednje zadovoljna. Posebne- ga navdušenja nad ogledom video lekcij ravno tako ni kazala ena izmed njenih so- šolk, kakor je zapisala dru- ga intervjuvanka, k čemur je najverjetneje botrovalo zelo obremenjeno obdobje v osnovni in glasbeni šoli. Pri ogledu video lekcij je pri hčerki namreč opazila hiter upad motivacije. Obe ma- teri sta omenili, da svojih hčera k ogledu video lekcije ni bilo treba dodatno spodbuditi in da sta si hčer- ki zbrano ogledali posnetek brez prekinitev. Prva je omenila, da je hčer spodbudila k pripravi domače naloge. Mati prve učenke je izrazila, da je uporaba video lekcij dobrodošla, če se tovrstne metode izka- žejo za učinkovite. Druga je povedala, da je zaželeno, da se snov predstavi na več različnih načinov, a da so otroci željni predvsem stika z učitelji v živo, kar tudi najbolj cenijo. Zaželeno je, da se snov predstavi na več različnih načinov, a da so otroci željni predvsem stika z učitelji v živo, kar tudi najbolj cenijo. 34 Sklep Na podlagi rezultatov ugotavljamo, da so učenci video lekcijam naklonjeni, vendar bi jih uporabljali za ponavljanje in utrjevanje učne snovi, ne pa kot prvi stik z novo snovjo. Prednosti takšnih posnetkov vidijo tudi kot pomoč pri domači pripravi pred preverjanjem znanja, s čimer se strinjamo tudi udeleženci projekta, saj je vadenje slušnega zaznava- nja enkrat tedensko pri po- uku na glasbeni šoli premalo. Za pripravo na slušni test bi zadostovalo, da učitelj pri- pravi zgolj avdioposnetek na primer intervalov, akordov ali nareka kadenc z dodanimi re- šitvami. Učenci so predlagali, da bi lahko s pomočjo video lekcij nadoknadili morebiten zaostanek pri obravnavi snovi, kar je še en uporaben vidik. Kot slabost tovrstnih video lekcij lahko izpostavimo kompleksno in časovno dolgo- trajno pripravo vse od podrobnega scenarija do video- montaže. Verjamemo pa, da za izvedbo video lekcije po nekaj letih prakse pri poklicu glasbenega učitelja tako podroben scenarij ne bi bil potreben, prav tako pa bi se učitelji z nekaj izvedenimi montažami podkovali tudi v tehničnem smislu. Ugotavljamo, da je pri video lekcijah učenčeva učna motivacija lahko slabša, ker ni neposre- dnih učiteljevih spodbud za dejavno sodelovanje. Z do- bljenimi rezultati ne moremo z gotovostjo trditi, da je bil doseženi napredek v razvoju slušnih zaznav in v izboljša- nju razumevanja učne snovi, zlasti v 6. razredu, povezan z video lekcijami, saj so bile te del daljšega učnega procesa. Pomanjkljivost pričujoče pilotne študije sta majhen vzorec učencev in kratkotrajnost projekta. Dobljenih rezultatov ne moremo posplošiti na širšo populacijo učencev nauka o glasbi in solfeggia. V prihodnje bi veljalo opraviti podobne študije na večjih vzorcih med paralelnimi razredi pri učencih z isto ravnjo razvitih glasbenih sposobnosti, spretnosti in znanj. Rezultati projekta so pomembno izhodišče za na- daljnja razmišljanja o uporabi digitalnih orodij pri po- uku nauka o glasbi in solfeggia. Izpostavljamo razmi- slek glede spletnega portala z izbranimi video lekcijami z odprtim dostopom za učence in učitelje, ki bi podprl proces poučevanja in učenja, še posebej v fazi preverja- nja in ocenjevanja v glasbeni šoli. Viri in literatura Brame, C. J. (2016). Effective educational videos: Principles and guidelines for maximizing student learning from video content. CBE–Life Sciences Education, 15(4), str. 1–6. https://www.lifescied.org/doi/10.1187/cbe.16-03-0125 Učni načrt. Izobraževalni program glasba, glasbena šola. Nauk o glasbi. (2022). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. Učni načrt. Izobraževalni program glasba, glasbena šola. Solfeggio. (2022). Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Zavod RS za šolstvo. Glasba v šoli in vrtcu, letnik 27, št. 2 (2024) | Tara Šinkovič, Tina Šajn, Projekt Digitalna orodja pri pouku nauka o glasbi Ugotavljamo, da je pri video lekcijah učenčeva učna motivacija lahko slabša, ker ni neposrednih učiteljevih spodbud za dejavno sodelovanje.