65 Štorski občan MAREC 2005 št. brezplačno ŠTORSKI OBČAN VSEM OBČANKAM ŠTOR PRISRČNE ČESTITKE OB PRAZNIKU DNEVA ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU Mama! Podariti življenje, postati mama, pomeni, v mislih nikoli več biti sama. Vsak njen dih, ves njen trud je namenjen nam, njenim otrokom. Dokler imamo mamo, smo otroci, vedno nas je pripravljena poslušati, vedno pomagati in vedno odpuščati. V materini ljubezni je trajna nežnost, ki je ne more zamajati nobeno naključje, nobena bridkost, noben greh. Mame so nekaj posebnega. 1 marec 2005 Štorski občan KAZALO OBVESTILA O … O DELU DRUŠTEV ZGODILO SE JE TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE AKTUALNI DOGODKI NAŠI PRAZNIKI UTRINKI IZ OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA VABILA 3 10 12 15 19 23 26 28 Spoštovani občani! Sporočamo vam, da bo Štorski občan izhajal štirikrat letno in to v mesecu marcu, maju, septembru in decembru. Pričakujemo, da boste z nami sodelovali in s svojimi članki popestrili naš, oziroma vaš časopis. Pogrešamo članke odbora za družbene dejavnosti in članke društev, ki delujejo v naši občini. Z vašo pomočjo bo Štorski občan bolj kvaliteten in zagotovo tudi bolj zanimiv. ODBOR ZA IZDAJO ČASOPISA Štorski OBČAN izhaja v nakladi 1550 izvodov. Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20% davek na dodano vrednost. OBČINA ŠTORE Cesta XIV. divizije 15 3220 ŠTORE e-mail: tajnistvo@store.si Tel: (03) 780 38 40 Fax: (03) 780 38 50 http://www.store.si Uradne ure: ponedeljek: sreda: petek: 8.00 do 12.00 in 13.00 do 15.00 8.00 do 12.00 in 13.00 do 17.00 8.00 do 13.00 Odbor za izdajo časopisa si pridržuje pravico do sprememb in krajšanja prispevkov, če je le to potrebno. Prispevke s fotografijami za naslednjo številko Štorskega občana pošljite po pošti, na disketi ali na naslov elektronske pošte: tajnistvo@store.si. Prispevki niso lektorirani. Odgovorna urednica: Uredniški odbor: Ivanka Tofant Ivanka Tofant, Jožica Krajnc, Vlasta Prevolšek, Mojca Korošec Dušan Volavšek Oblikovanje, priprava in tisk: Unigrafika® Cesta na Pečovje 5 - 3220 Štore Poštnina plačana pri pošti Štore. Na osnovi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. l. RS št. 89/98, 17/00, 19/00, 27/00, 66/00) se za glasilo plačuje 20 % davek na dodano vrednost. marec 2005 2 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE OBVESTILO - NAPOVED ZA ODMERO DOHODNINE Zavezance za dohodnino obveščamo, da morate vložiti napoved za odmero dohodnine za leto 2004. Dohodnino lahko vložite na izpostavi davčnega urada v Celju ali preko interneta, in sicer najkasneje do 31. marca 2005. OBVESTILO Obveščamo vse kmete naše občine, ki jim je prašičereja pomemben vir dohodka, da bo Občina Štore v letu 2005 subvencionirala umetno osemenjevanje plemenskih svinj vsem tistim, ki bodo to storitev naročili na Veterinarstvu Šentjur d.o.o., Cesta Leona Dobrotinška 12, Šentjur. OBČINSKA UPRAVA RAZPIS za KRESOVANJE na Lipi Vsi zainteresirani za organizacijo prireditve naj oddajo vloge do ponedeljka, 21.03.2005, na sedež Občine Štore. Subvencija za umetno osemenjevanje svinj se bo izplačalo na podlagi potrdila in računa za opravljeno storitev, in sicer v višini 2.000,00 SIT na svinjo. Subvencioniranje bo potekalo do porabe sredstev, predvidenih v proračunu. OBČINA ŠTORE Občina Štore nudi organizatorju največ 300.000,00 SIT za pokritje stroškov. V primeru, da se na razpis nihče ne prijavi, občina kresovanja ne bo prirejala. OBČINA ŠTORE OBVESTILO O ODSTRANJEVANJU IZRABLJENIH MOTORNIH VOZIL - STARA BREMENA OBVESTILA O... Obveščamo vse občane Občine Štore, ki imajo izrabljena motorna vozila in ne vedo kam z njimi, da imajo še zadnjo priložnost za brezplačno oddajo izrabljenega vozila. Akcija odstranjevanja izrabljenih motornih vozil bo potekala brezplačno, naloga lastnikov je le, da dostavijo stare avtomobile na lokacije, ki se nahajajo ob javnih cestah. V kolikor se boste odločili za odvoz izrabljenih vozil, vas pozivamo, da nam to javite na sedež Občine Štore tel. št. 780-38-40 najkasneje do 31.03.2005. Po novi zakonodaji bodo lastniki dolžni poskrbeti za izrabljeno vozilo, tako da ga bodo morali dostaviti do pooblaščenega predelovalca, ki bo poskrbel za njegovo razgradnjo. Stroške razgradnje bodo lastniki morali kriti sami. Takšen sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili zagotavlja razgradnjo, predelavo, recikliranje in ponovno uporabo vseh izrabljenih motornih vozil v skladu s predpisanimi okoljskimi standardi na območju celotne Slovenije. Zakaj je takšno ravnanje potrebno? Odpravlja se onesnaževanje, ki ga povzročajo izrabljena motorna vozila, zapuščena v okolju ali na neustrezno opremljenih avtoodpadih. Zato le premislite, ali se vam splača izkoristiti zadnjo brezplačno priložnost za odvoz izrabljenih vozil in nas pokličite! OBVESTILO ZA ELEKTRIFIKACIJO RAZSVETLJAVE VEČNIH LUČK NA GROBOVIH Sabina FIRŠT Vse najemnike grobov pokopališč Kompole in Svetina obveščamo, da zbiramo informacije o interesentih za napeljavo VEČNIH LUČK NA GROBOVIH. Napeljava je 24 V in je možna v obstoječe svetilke, ki jih nekateri že imate, drugi pa jo lahko naročite po lastni izbiri. NAPELJAVA NAGROBNE LUČI DO GROBA znaša 55 EUR/1 grob + 20% DDV. Plačilo je v tolarski protivrednosti po prodajnem tečaju LB. - Rok plačila bo možen ob montaži za posamezne grobove oziroma po dogovoru z upravljavcem pokopališča, - elektrifikacija pokopališča se bo izvajala v skladu s soglasjem upravljavca pokopališča, - garancijski rok je 5 let, - zagotovljen bo servis oziroma popravilo, ki bo izvedeno na podlagi obvestila stranke ( v garancijske roku na račun izvajalca, po preteku na račun stranke). Poudariti je potrebno, da je zadeva z ekološkega vidika zelo humana, saj zmanjša plastične odpadke najmanj za desetkrat. Prav tako je požarnovarnostni faktor zmanjšan na minimum. Žarnica, ki sveti v tem elementu, ima porabe 1 W na uro, kar pomeni v strokovnem jeziku 1000 ur delovanja za porabo ene kilovatne ure. To pomeni ekološko upravičenost naložbe, saj v celem letu ne porabite več električne energije, kot je cena ene navadne sveče. Ceno porabe električne energije bi vključili v stroške najemnine groba. V kolikor se vam zdi zadeva zanimiva, vas prosimo, da nas obvestite na tel. št. 780-38-40 Občina Štore. V primeru, da bo dovolj interesentov, vas bomo o nadaljevanju akcije obvestili. OBČINSKA UPRAVA 3 marec 2005 Program organiziranega odvoza kosovnih odpadkov (ne avtomobilov) v Občini Štore bo potekal po naslednjem razporedu: TOREK, 29.03.2005 1. LIPA - pri garažah ( dva kontejnerja 20m3); 2. PROŽINSKA VAS - pri gasilnem domu (kontejner 15m3); 3. OGOREVC - pri Romovi kapeli 4. CESTA NA SVETINO 2 (pri garaži); 5. NAD STOLARNO; 6. PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO ŠTORE 3 (kontejner 15m ). ČETRTEK, 31.03.2005 3 1. LIPA - v križišču pri frizerstvu Urukalo ( kontejner 15m ); 2. KANJUCE - blizu hišne št. 3 oziroma pri izhodu iz gozda 3 (kontejner 15m ); 3. MOSTE - pri hišni št. 57 oziroma križišču pri Bučar; 4. KOMPOLE - pri Vrhovškovem kozolcu; 5. KRESNIKE - v začetku vasi; 6. LAŠKA VAS - v bližini hišne št. 27 - GRADIČ. PONEDELJEK, 04.04.2005 1. VRUNČEV DOM; 2. ZGORNJE PEČOVJE - ob cesti (kontejner 15m3); 3. DRAGA - nasproti hišne št. 21 - JELENC; 4. JAVORNIK-SLEMENE - blizu hišne št. 12-STIPLOVŠEK; 5. ŽERVIŠE 6. LIPA - pri garažah (kontejner 20m3). SREDA, 06.04.2005 1. SVETINA (kontejner 15m3); 2. LAŠKA VAS - blizu kapele pri KARLOVČEC ; 3. ŠENTJANŽ - pri avtobusni postaji; 4. KOMPOLE - Podzid, križišče pri hišni št. 87 - GOLOB; 5. SVETLI DOL - križišče v Zalanki 6. DRAGA - pri križu. PETEK, 08.04.2005 1. PEČOVJE - pri igrišču - parkirni prostor (kontejner 15m3); 2. STRAŽA - križišče pri steklarstvu Majoranc; 3. KOMPOLE - cesta Čadej - Podzid oziroma na križišču v gozdu; 4. SVETLI DOL - na križišču blizu domačije Ulaga; 5. LIPA - Razgledna ulica - parkirni prostor - pri hišni št. 3 FIDLER; 6. PROŽINSKA VAS - ZAGABER v.b. hišna številka - TURK. ŠTORSKI OBČAN Sabina FIRŠT 3. PROŽINSKA VAS - OGOREVC - na križišču v bližini hišne št. Ogorevc 16; 4. LAŠKA VAS - na križišču ob cesti na Pečovje; 5. KOMPOLE - križišče, nasproti hišne št. 132 - ZIDAR; 6. KOMPOLE - pri pokopališču (kontejner 15m3). SREDA, 13.04.2005 1. MOSTE - v bližini hišne št. 50; 2. PEČOVJE - v bližini hišne št. 4; 3. PROŽINSKA VAS - pri Lončarju (Petelinšek); 4. NAD STRELIŠČEM - pri baraki v gozdu; 5. CESTA XIV.DIVIZIJE pri hišni številki 52; 6. KOMPOLE pri hišni številki 147. Velikost kontejnerjev je pripisana; v nasprotnem primeru je le ta velikosti 7m3. V kolikor se bo pokazala potreba po dodatnih kontejnerjih, bomo le te dostavili po dogovoru z Javnimi napravami na določena mesta. Odvoz kosovnih odpadkov je namenjen vsem občanom Občine Štore, ki odpadke pripeljejo na za to določena mesta in jih odložijo v kontejner. Posamezniki, ki pa želijo odvoz zase, lahko naročijo kontejner pri Javnih napravah, vendar so plačniki sami. Manjšo količino odpadkov lahko povzročitelji sami pripeljejo na odlagališče Javnih naprav in jih odložijo na za to določena mesta v dogovoru z upravljavcem odlagališča, ob pogoju, da so vključeni v reden odvoz odpadkov. Dokazilo je pogodba, sklenjena z izvajalcem odvoza odpadkov ali dokazilo o plačilu storitve. Za manjšo količino odpadkov se šteje z odpadki napolnjena prikolica osebnega avtomobila, in to 4X letno. Ponovno pa vas obveščamo, da je na območju Občine Štore omogočeno tudi ločeno zbiranje odpadkov. Postavljenih je osem zbiralnic ločenih frakcij komunalnih odpadkov, tako imenovanih ekoloških otokov s tremi posodami za zbiranje odpadnega papirja, stekla in pločevink. Ti ekološki otoki so postavljeni na/v: KRIŽIŠČU KOVINARSKE IN UDARNIŠKE ULICE; PARKIRNEM PROSTORU UDARNIŠKE ULICE; PARKIRNEM PROSTORU CESTE KOZJANSKEGA ODREDA-NASPROTI ZDRAVSTVENEGA DOMA; CESTI XIV. DIVIZIJE-ZA OBČINSKO STAVBO; PROŽINSKI VASI- PRI GASILSKEM DOMU; KOMPOLAH- PARKIRNI PROSTOR PRI HIŠNI ŠT. 96; SVETINI- PARKIRNI PROSTOR PRI GASILSKEM DOMU; LAŠKA VAS, PEČOVJE - PRI KOZOLCU. Ekološki otoki so namenjeni VSEM OBČANOM OBČINE ŠTORE! PONEDELJEK, 11.04.2005 1. JAVORNIK - pri avtobusni postaji (kontejner 15m3); 2. KOMPOLE - GORICA - v bližini vodovodnega rezervoarja; marec 2005 4 OBVESTILA O... ODVOZ KOSOVNIH ODPADKOV POMLADANSKO ČIŠČENJE ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE Komisija Občine Štore za odlikovanja razpisuje NATEČAJ za izbiro predlogov za podelitev priznanj ob občinskem prazniku Občine Štore PREDLOGI MORAJO VSEBOVATI: - ime in priimek predlagatelja, - vse osebne podatke predlaganca, - vsebinski opis aktivnost, zaradi katerih je občan ali institucija predlagan-a za priznanje, - predlog z navedbo vrste odlikovanja. Podeljeno bo omenjeno število priznanj v skladu s sklepom Občinskega sveta Občine Štore. Predlogi morajo biti poslani najkasneje do11.04.2005 Komisiji za priznanja in odlikovanja pri Občinskemu svetu Občine Štore. Kasnejših vlog se ne bo upoštevalo. Predloge lahko podajo organizacije, društva, delovni kolektivi, stranke, občani in župan Občina Štore OBVESTILA O... Na podlagi 102. člena Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (Ur. l. RS, št. 96/02) in 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) Občina Štore objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2005 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za sofinanciranje ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Štore. 2. Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ljubiteljskih kulturnih dejavnosti za leto 2005 znaša 2.850.000 SIT. 3. Na razpis se lahko prijavijo: - kulturna društva, ki so registrirana za dejavnost na področju kulture, - druga društva, ki imajo v svoji dejavnosti registrirano tudi kulturno dejavnost. 4. - Izvajalci kulturnih programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo sedež v Občini Štore, da so registrirani za opravljanje programov na področju kulture, da imajo zagotovljene materialne, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje določene kulturne dejavnosti, da redno izvajajo svojo dejavnost, da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih. 5. a) - Izvajalci kulturnih programov morajo vlogi priložiti: letno poročilo za leto 2004 iz katerega mora biti razvidno: število vseh članov, število členov iz Občine Štore, število aktivnih članov (glede na plačano članarino), finančno poročilo iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) in odhodki, opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno izobraževalno delo, izpeljani projekti...), 5 marec 2005 ŠTORSKI OBČAN b) program dela za leto 2005, c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti. 6. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s merili določenimi v Pravilniku o sofinanciranju programov na področju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). 7. Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo društva po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 08.04.2005. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi komisije. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore, oziroma na tel. št. 780-38-40. Občina Štore Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur.l. RS, št. 22/98) in 8. člena Pravilnika o sofinanciranju športa v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) objavlja Občina Štore JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov športa v Občini Štore za leto 2005 1. Predmet javnega razpisa je zbiranje predlogov za sofinanciranje programov športa v Občini Štore za leto 2005 iz sredstev proračuna Občine Štore za leto 2005. Za sofinanciranje programov športa iz občinskega proračuna lahko kandidirajo naslednji izvajalci programov: športna društva, zveza športnih društev, ki jih ustanovijo športna društva s sedežem na območju Občine Štore, zavodi s področja vzgoje in izobraževanja, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa. Športna društva in zveze športnih društev imajo pod enakimi pogoji prednost na razpisu pred ostalimi izvajalci programov športa v občini. 3. - Financirajo se naslednja področja dejavnosti: interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok, interesna športna vzgoja mladine, športna rekreacija, občinske in medobčinske športne prireditve, delovanje društev na lokalni ravni. 4. Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje dejavnosti iz prejšnje točke znaša 4.750.000 SIT. 5. Izvajalci morajo izpolnjevati naslednje pogoje: - da imajo sedež v Občini Štore, - da so registrirani za opravljanje športne dejavnosti oziroma imajo v okviru svoje dejavnosti registrirano tudi športno dejavnost, - da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za uresničitev načrtovanih športnih aktivnosti, - da redno izvajajo svojo dejavnost, - da delujejo v javnem interesu na področju športa. 6. a) - Društva morajo predložiti: letno poročilo za leto 2004, iz katerega mora biti razvidno: skupno število članov, število članov iz Občine Štore, število aktivnih članov (glede na plačano članarino), finančno poročilo (iz katerega morajo biti razvidni prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) in odhodki), opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno izobraževalno delo, izpeljani projekti...), marec 2005 6 OBVESTILA O... 1. - ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE b) program dela za leto 2005, c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti športa. 7. V roku prispele vloge bodo ovrednotene v skladu s Pravilnikom o sofinanciranju športa v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 62/04) upoštevaje razpoložljiva proračunska sredstva. 8. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. 9. Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo izvajalci po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 08.04.2005. Občina Štore Na podlagi 5. člena Pravilnika o sofinanciranju programov ostalih društev v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04) objavlja Občina Štore JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov ostalih društev v Občini Štore za leto 2005 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za sofinanciranje programov ostalih društev (tistih društev, ki niso registrirana kot športna oziroma kulturna). 2. Skupna višina razpisanih sredstev za sofinanciranje programov ostalih društev za leto 2005 znaša 1.425.000 SIT. OBVESTILA O... 3. Na razpis se lahko prijavijo: - društva, ki so registrirana za opravljanje dejavnosti na ostalih področjih (ne na področju kulture in športa). 4. - Izvajalci programov morajo izpolnjevati naslednje pogoje: da imajo sedež v Občini Štore, da so registrirani, da imajo zagotovljene materialne, prostorske, kadrovske in organizacijske pogoje za izvajanje svoje dejavnosti, da redno izvajajo svojo dejavnost, da imajo urejeno evidenco o članstvu in ostalo dokumentacijo kot to določa zakon o društvih. 5. Izvajalci programov morajo vlogi priložiti: a) letno poročilo za leto 2004 iz katerega mora biti razvidno: - število vseh članov, - število členov iz Občine Štore, - število aktivnih članov (glede na plačano članarino), - finančno poročilo iz katerega morajo biti razvidni vsi prihodki (plačane članarine, dotacije in drugi prihodki) in odhodki, - opis aktivnosti v preteklem letu (sodelovanje na tekmovanjih, vzgojno izobraževalno delo, izpeljani projekti...), b) program dela za leto 2005, c) dokazilo, da je izvajalec registriran v skladu z veljavnimi predpisi za opravljanje dejavnosti. Prispele vloge bodo ovrednotene skladno s Pravilnikom o sofinanciranju programov ostalih društev v Občini Štore (Ur. l. RS, št. 61/04). Vloge s predpisano dokumentacijo pošljejo društva po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV. divizije 15, 3220 Štore v zaprti kuverti s pripisom »JAVNI RAZPIS«, najkasneje do 08.04.2005. O izbiri bodo izvajalci obveščeni v roku 14 dni po sprejeti odločitvi. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore oziroma na tel. št. 780-38-40. Občina Štore 7 marec 2005 ŠTORSKI OBČAN OBVESTILO Odbor za kmetijstvo Občine Štore in Vinogradniško društvo Štore obvešča vse kmete naše občine, ki jim je interes, da opravijo testiranje poljedelskih in sadjarskih škropilnic in pršilnikov, da se javijo na javni razpis Občine Štore. Na podlagi 9.člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Štore (Ur.l. RS, št. 49/04) Občina Štore objavlja JAVNI RAZPIS za subvencioniranje testiranja poljedelskih in sadjarskih škropilnic in pršilnikov 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za subvencioniranje testiranja poljedelskih in sadjarskih škropilnic in pršilnikov. 2. Skupna višina razpisanih sredstev za subvencioniranje testiranja škropilnic in peršilnikov za leto 2005 znaša 600.000,00 SIT. 3. Upravičenci do sredstev iz javnega razpisa so fizične osebe - kmetje, pravne osebe in društva s stalnim prebivališčem oziroma sedežem v Občini Štore. 4. - Upravičenci sredstva pridobijo s prijavo na javni razpis, kateri morajo priložiti: račun pooblaščene organizacije za izvedene storitve, osnovne podatke o prosilcu (ime, naziv, sedež), davčno številko, številko transakcijskega računa, izjavo o odgovornosti za točnost podatkov, na razpis se lahko prijavijo upravičenci, ki še testiranja nimajo urejenega in imajo interes, da to opravijo OBVESTILA O... 5. Prispele vloge bo obravnaval Odbor za kmetijstvo Občine Štore. 6. Vloge vlagatelji posredujete po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV.divizije 15, 3220 Štore v zaprtih kuvertah s pripisom " JAVNI RAZPIS - kmetijstvo", 7. Upravičenci se lahko prijavijo na razpis do 15.04.2005. 8. Višina dodeljenih sredstev bo odvisna od števila prijavljenih upravičencev. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore oziroma na tel. št. 780-38-40. Občina Štore Na podlagi 9.člena Pravilnika o dodeljevanju proračunskih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeželja v Občini Štore (Ur.l. RS, št. 49/04) Občina Štore objavlja JAVNI RAZPIS za sofinanciranje prevozov mleka iz oddaljenih krajev ( predvsem hribovitih predelov) 1. Predmet javnega razpisa so finančna sredstva iz proračuna Občine Štore za sofinanciranje prevoza mleka iz območja Svetine. 2. Skupna višina razpisanih sredstev za leto 2005 je 960.000,00 SIT. marec 2005 8 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE 3. Sredstva lahko pridobijo kmetje iz območij, ki so opredeljena kot območja s težjimi predelovalnimi pogoji ( območje Svetina). 4. Upravičenci pridobijo sredstva na podlagi izstavljenega računa Kmetijske zadruge Celje. 5. - Upravičenci sredstva pridobijo s prijavo na javni razpis, kateri morajo priložiti: osnovne podatke o prosilcu (ime, priimek in naslov), davčno številko, številko transakcijskega računa, način in stroškovnik izvedbe storitve, izjavo o odgovornosti za točnost podatkov. 6. Prispele vloge bo obravnaval Odbor za kmetijstvo Občine Štore. 7. Vloge vlagatelji posredujete po pošti ali osebno na naslov: Občina Štore, Cesta XIV.divizije 15, 3220 Štore v zaprtih kuvertah s pripisom " JAVNI RAZPIS - kmetijstvo", 8. Upravičenci se lahko prijavijo na razpis v roku 15 dni od dneva objave. 9. Dodatne informacije in pojasnila so vsem zainteresiranim na voljo na sedežu Občine Štore oziroma na tel. št. 780-38-40. Občina Štore RAZPIS Občinske lige v malem nogometu za sezono 2005 Organizator: Občinska liga malega nogometa Štore, Cesta XIV divizije 15, Štore OBVESTILA O... Kraj tekmovanja: Kompole, Štore in Pečovje Način tekmovanja: a) tekmuje se po pravilniku za mali nogomet v Štorah in po obstoječih pravilih igre malega nogometa (pravila FIFA z dopolnili), b) tekmovanje poteka po kakovostnih ligah na osnovi rezultatov občinske lige 2004. Na novo prijavljene ekipe se razporedijo v zadnjo ligo, c) v ligi veteranov je starostna omejitev 35 let (razen enega, ki je lahko mlajši od 35, vendar starejši od 30 let starosti), d) tekmovanje je dvokrožno (spomladanski del jesenski del), e) igralni dan je petek, f) Vsak igralec igra na lastno odgovornost. Rok za prijavo: Prijave se sprejemajo do 14.03.2005 na naslov - Društvo za razvedrilo OPOKA; - GSM: (Branko) 041/720/549 - na e-mail olmn_store@email.si ali tomaz.mlakar2@guest.arnes.si Branko Mlakar OBVESTILO Obveščamo prebivalce SVETINE da bo Pekarna Jager iz Šentjurja, dne 22.03.2005 pričela z dostavo kruha na dom, in sicer vsak TOREK in ČETRTEK. Vse informacije in naročila na tel:03 749-32-16. 9 marec 2005 ODBOR ZA SOCIALO OBČINE ŠTORE Predsednica odbora za socialo Ljubica PERČIČ V torek, 25.01.2005, se je v prostorih Občine Štore sestal Odbor za socialo z namenom, da pregleda delo v preteklem letu in sestavi plan dela za leto 2005. Člani odbora so izrazili željo po večji vključitvi odbora pri nudenju pomoči tistim, ki jo nujno potrebujejo, s tem pa niso mišljena samo finančna sredstva. Pripravljeni smo prostovoljno delovati in pomagati po svojih zmožnostih pri dejavnostih, kot so zbiranje oblek, hrane in drugih pomembnih življenjskih potrebščin, pomagati ostarelim, jim svetovati, in pomagati pri iskanju rešitev. Odbor nima dovolj informacij o socialni ogroženosti občanov in se hkrati zaveda, da je marsikomu težko spregovoriti o svojih težavah. V kolikor želite našo pomoč, ali pa ste pripravljeni prostovoljno delovati skupaj z nami, pisno sporočite Občini Štore, odboru za socialo ali na tel. št. 031-757-877 in povezali se bomo z vami. Spoštovani občani, pričakujemo vaše pobude, predloge, želje ali kakršne koli informacije, ki se dotikajo socialnih vprašanj v našem okolju in pomagali bomo, kjer bo to le mogoče. praktične nagrade, katere vsako leto razdelimo z žrebom startnih številk. Obvladano smo imeli celotno organizacijo tekmovanja (oglaševanje, medalje, pokali, nagrade, hrano, elektronsko merjenje in vodenje rezultatov….), ko nam je v vsega štirih urah veter dobesedno odpihnil tekmovanje. Medtem ko so nekateri še v soboto zjutraj testirali dobro pripravljeno progo, smo ob zboru za pripravo še zadnjih detajlov, ob 14. uri, ostrmeli nad golim pobočjem in potočkom, ki se je vil po naši sankaški progi. Tekmovanje smo preklicali, obupali pa še zdaleč ne. V nedeljo, na predviden dan tekmovanja, smo progo dodatno očistili vključno z brežinami, tako da bomo imeli možnost vzdolž celotne proge izkoristiti dodatne površine, ki bi jih vreme eventuelno obdarilo s snegom. Obe dosedanji tekmi sta bili v marcu, in če ne bo mogoče prej, pa naj bo tako tudi letos. Mi bomo pripravljeni, upamo pa, da tudi vsi ljubitelji sankanja. ODPIHNJENO TEKMOVANJE V SANKANJU Pečovje 11, 3220 Štore Tel: 041 - 644 - 727 Jani JURKOŠEK V Športnem kulturnem društvu Rudar Pečovje smo se v letu 2003 odločili, da v Štorah na znani progi na Pečovju obudimo športno-rekreativno sankanje. Ko je tudi letošnjo zimo zapadlo nekaj snega, smo se člani društva podvizali in složno že tretje leto zapored uredili progo v celotni dolžini 800 m. Da nam je vreme ne bi zagodlo, smo se odločili, da tekmovanje izvedemo takoj, in sicer v nedeljo, 13.02.2005. Tekmovanje naj bi potekalo v petih starostnih kategorijah, tako pri ženskah-deklicah kot moških-dečkih: - deklice-dečki (letnik '93 in mlajši) - mladinke-mladinci ('92-'87) - članice-člani ('86-'70) - st.članice-st.člani ('69-'55) - veteranke-veterani ('54 in starejši) Za najboljše tri iz posamezne kategorije smo pripravili medalje, za absolutna zmagovalca (moški, ženska) pa tudi pokal. Tudi za ostale udeležence tekmovanja smo priskrbeli marec 2005 marec 2005 O DELU DRUŠTEV ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE NEKAJ O DELU DRUŠTVA Športno kulturno društvo RUDAR Pečovje Jani JURKOŠEK KONCERT KULTURNEGA DRUŠTVA ŠTORE-OKTETA LIPA POSTAJA TRADICIONALEN Emil KAČIČNIK Športno kulturno društvo RUDAR Pečovje (vas nad Štorami) je uradno registrirano z letom 2001, čeprav smo v tem zaselku na obeh področjih aktivni že vrsto let. Kljub temu, da uradno delujemo šele slaba štiri leta, pa se lahko pohvalimo z že kar nekaj realiziranimi projekti. Cilj vseh je druženje (množičnost), dobro počutje sodelujočih, obiskovalcev in nasploh popestritev ustaljenega ritma življenja. Organiziramo npr. novoletne koncerte in koncerte ob dnevu žena (pretežno je to narodnozabavna glasba: ans. Modrijani, Okrogli muzikantje, ans. Mira Klinca, Braneta Klavžarja, Robija Zupana, Igor in zlati zvoki, Die Mooskirchner, Storžič, Mikola, Denis Novato s posameznimi gosti iz zabavne scene: Natalija Kolšek, Irena Vrčkovnik, Maja Slatinšek, Brina in humoristi: Sašo Hribar, Kondi Pižorn, Modra kronika, Klobasekov Pepi, Štamperlov Pepi... 'Barbarin pohod' - Na osnovi premoga rudnika na Pečovju (od tod ime društva) se je v 19. st razvila Železarna Štore in ker je sv.Barbara zavetnica rudarjev, vsako prvo soboto v decembru organiziramo 24 km dolg pohod s Pečovja preko Svetine in Šentruperta v Trobni dol (Občina Laško), kjer je Dori - Izidor Pečovnik pred leti dal zgraditi kapelo sv.Barbare. Na pohodu je poskrbljeno za vse (žejo, lakoto, zabavo ob živi glasbi in vrnitev na startno mesto z avtobusom). Za nami so že štirje takšni pohodi, zadnjega ( 4.dec.'04) pa se je udeležilo 190 pohodnikov. 'Nogometni maraton' - 24 ur nepretrganega igranja nogometa z vzporednimi družabnimi aktivnostmi, kjer vsaka izmed ekip šteje med 50 in 80 nogometašev. S pesmijo, dobro mislijo in zaupanjem smo skupaj zakorakali v novo leto. Oktet Lipa z gosti Savinjskim trobilnim kvintetom (vodja maestro Andrej Žgank), solistko flavtistko Ano Gaberšček in Otroškim pevskim zborom OŠ Štore so v nedeljo 02.01.2005 v cerkvi svetega Martina na Teharjih, glasbeno obogatili prvo nedeljo v letu z novoletnim koncertom, ki se ga je udeležilo skoraj 200 obiskovalcev. To so množične prireditve, med člani društva pa potekajo še razne ostale zadeve, kot so: delovanje malo-nogometne ekipe, sodelovanje na maškaradah, salamijada.... V načrtih imamo še nekaj večjih zadev, kot so dramske igrehumoreske, praznik odbojke na mivki, rudarska spominska soba........ Prireditev je nastavljena tradicionalno in zopet je moč skupnosti in dobrote dokazala, da povezani med sabo zmoremo več. Koncert so združeno pripravili člani okteta Lipa, ob veliki naklonjenosti gospoda župnika in podjetja Bacchus, ki je tudi tokrat pripravilo nadvse okusno in okrepčilno pogostitev za vse obiskovalce. 11 marec 2005 Nemalokdo od nas je nekaj dni nazaj še vztrajno pisal seznam sprememb, ki se jih bo skušal držati v letu, v katerega smo (eni bolj bučno, drugi manj) zakorakali odločeni, da zavrtimo zemeljsko oblo (in predvsem sebe) na bolje, tako da bomo zmogli ponovno vsakomur mirne vesti pogledati v oči in tudi zanj izprositi želje, ki ga bodo morebiti poboljšale. S takšnimi dejanji se odrasli vsako leto zapored zavežemo, da bomo vztrajali pri obljubah, ki smo jih še majhni zelo mladi dajali Božičku in vsem dobrim možem v čarobnem mesecu decembru: ››… da bomo pridni!…‹‹ 18. decembra 2004 ob 18. uri se je v Laški vasi zgodil božični dogodek, s katerim organizatorji LPZ Bojansko Štore že štiri leta zapored privabijo toliko ljudi, da človek kar ne more verjeti očem, če tega ne doživi s svojo prisotnostjo na tem enkratnem druženju; vedno se poje in letos se je pelo še več: s svojim pevskim nastopom so nas razveselili: LPZ Bojansko Štore pod vodstvom gospe Radice Kragelj, Oktet Lipa in Otroški pevski zbor Osnovne šole Štore (slednja sta nastop izvajala pod taktirko gospe Bojane Gajšek). Imeli smo možnost gledati postavitev živih jaslic v izvedbi Folklorne skupine Kompole in ob vsem tem je nastopil še trenutek, ko je ponovno prišel On. V rdeči opravi, z dolgo belo brado, glasbeno nadarjen (že v letu 2003 smo se lahko prepričali, da odlično obvlada igranje klarineta)… Božiček, vendar. Otrokom se ni bilo potrebno ne vem kako truditi, da bi ga priklicali, saj jih je čakal v udobnem naslonjaču namenskih prostorov LPZ Bojansko Štore, in ko je samo slišal radostno vzklikanje svojega imena, jih je hitel pozdravit. Tokrat je to storil še z večjo vnemo, saj je vedel, da jih bo lahko obdaril s prikupnimi darili, ki so mu jih pomagali naložiti v njegov koš: gospa Agica Godec, gospod Zlatko Knez in gospod podžupan Občine Štore, Jože Kragelj, ter nenazadnje vsi tisti, ki ste nastopajoče nagradili s svojim obiskom. Hvala tudi Branku Križanu za njegov prispevek. Ob koncu prireditve smo se lahko prepričali še o spretnostih mnogih pridnih gospodinjskih rok, ki so s svojimi polnimi peharji osladili naše brbončice (gospa Zinka marec 2005 ŠTORSKI OBČAN Mateja ZAKELŠEK in gospod Ivan Ušaj sta takšne vrste dobrot prinesla celo iz Batuj na Primorskem). Tudi po vinorodnem okolišu je znana Laška vas in zgolj roke tistih pridnih obdelovalcev vinskih trt, ki si potem v času jesenskih pripovedi manejo roke, ko poslušajo lahno žuborenje kristalno čistega preroditelja narodove resnice, dobre domače kapljice, si prislužijo to zahvalo. Za to se zahvaljujemo Tončiju Ulagi in držimo pesti, da bo letos letina še vsaj dvakrat tolikšna. Če zaključim vsaj približno tako, kot sem začela, potem moram po napovedih Božička dodati še dejstva, da bo Občina Štore letos bogatejša še za kakšnega občana in morebiti bo kdo izmed njih pristen naslednik Božička, ki je potarnal, da bi mu takšna pomoč več kot olajšala vsakoletno zbiranje ponudb in potem verjetno ne bi spregledal nobenega naročila…. In v imenu organizatorjev upamo, da smo vaša pričakovanja vsi nastopajoči izpolnili v tolikšni meri, da se prihodnje leto ponovno snidemo ob soju zvezdnih luči in pričakovanju pod prag pospravljenih sanjskih reči. BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT PIHALNEGA ORKESTRA ŠTORSKIH ŽELEZARJEV Dušan VOLAVŠEK Že sam naslov koncerta da slutiti, da se je le-ta zgodil med dnevom rojstva božjega sina in najbolj noro nočjo v letu. Ta, lahko rečemo tradicionalni koncert, je znova napolnil telovadnico osnovne šole. Vsaj na tej prireditvi se da občutiti, da bi bil lahko prostor še za kakšen meter daljši, da bi lahko vsi udobno nameščeni spremljali program. Sam začetek programa so napovedali člani s svojim prihodom na oder. Zadnji v vrsti je bil dirigent g. Matej Mastnak. Poleg spretnega vrtenja dirigentske palice obvlada tudi pravšnji izbor skladb za koncert. O izboru skladb mu je verjetno dala odgovor publika, v katero so se naselili ritmi godbe in je s svojim spontanim aplavzom dajala poseben pečat tej božično-novoletni prireditvi. V znak pozitivnega izbora repertoarja pa so za popestritev poskrbeli gostje. Po kratkem odmoru so nas s svojimi nežnimi ženskimi glasovi ogrele Rožce. Ta vokalna skupina je izbrala času primerno tematiko za svoje pesmi. Ker pa je potrebno vrhunec ustvariti proti koncu, so godbeniki na plano potegnili še skrita aduta. Ta dva sta bila vnovčena pri zadnjih dveh skladbah, ko sta mlada virtuoza ob spremljavi orkestra odigrala solo na diatonični in klavirski harmoniki. Takšna popestritev je vsekakor novost in je pri publiki odlično sprejeta. Navdušenje nad igranjem pa se vsekakor pokaže na koncu koncerta, ko publika kar noče in noče spustiti godbenikov z odra. Njihov močan aplavz da nastopajočim še no povod za igranje skladb, ki jih ne uvrstijo v redni del prireditve. V mesecu decembru se zgodi veliko prireditev, ki kar vabijo, da izkoristimo še tisto nekaj časa za kakšno družabno prireditev. Za zapis božično-novoletnega koncerta v izvedbi pihalnega orkestra štorskih železarje 12 ZGODILO SE JE OTROCI SO ŠE VEDNO PRIDNI ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE sem se odločil tudi zato, ker se mi zdi nekako najbolj povezan s krajem. Vsekakor pa je obojestransko zadovoljstvo, tako publike kakor godbenikov, povod za nadaljnjo organizacijo takšnih prireditev pred domačim avditorijem. ZLATOPOROČENCA Ivanka TOFANT ZGODILO SE JE Vsemogoče skrivnosti našega planeta so znanstveniki že odkrili, vendar časa še nobenemu ni uspelo ustaviti ali vsaj upočasniti. Na tem planetu dobimo za nekaj desetletij možnosti življenja ustvarjanja, potem pa odidemo neznano kam. Večina se nas v tem času tako ali drugače bori za preživetje tega nam namenjenega časa. Pravijo, da je vsakemu dano enako lepih kot tudi nelepih trenutkov v življenju. Čretnikovi Elizabeti in Janezu iz Slivnice so vile sojenice namenile šest otrok, od katerih so eno deklico poimenovali Elizabeta, sedaj jo kličemo Elza. S šolo je opravila kar v Slivnici in vseskozi pomagala doma na kmetiji, dokler je ni pot pripeljala v Prožinsko vas na Tomažakovo Majerančevo kmetijo. Majerančevi Elizabeti in Francu se je rodilo pet otrok, izmed katerih je bil najstarejši Franček (prvega sina so imenovali po očetu ). V šolo je hodil k Sv. Lovrencu in otroštvo preživljal na kmetiji, dokler se ni zaposlil v Železarni Štore. Ko je prišel v leta, da si poišče življenjsko sopotnico, je rad obiskoval Čretnikove sorodnike iz Slivnice. Spogledoval se je s prikupno Elzo in iskrica je preskočila, prej obiski sorodnikov so kar naenkrat postali vasovanje. Franček ne ve, kolikokrat je prekolesaril 30 km dolgo pot iz domače vasi do Slivnice. Pa se je izplačalo. Ker sta si bila Elza in Franček v sorodu, sta morala prošnjo za poroko nasloviti na škofijo, in odobrili so jo. Vzela sta se na štefanovo mrzlega 26. decembra pred 50 leti. Elza se dobro spominja dne, ko je prišla prvič k Majerančevim ( na oglede ) in ji je za dobrodošlico Frančkova teta rekla:« Saj ne veš, al bo za bit, al za uit«. Pa se Elza teh trdih besed ni 13 prestrašila, ljubezen do Frančka je bila močnejša in vajena je bila težkega kmečkega dela. Poslopja so bila sicer res dotrajana in krita s slamo, zato sta najprej pričela z obnavljanjem. Iz ljubezni so se jima rodili trije otroci; Ladi, Franci in Joži. Ko je bilo najmlajšemu sedem let, se je tudi Elza zaposlila, da so lažje zaživeli. Veliko odrekanja je bilo potrebno, da so zgradili gospodarsko poslopje in novo hišo. Nerada se Elza spominja na čase, ko je morala v bolnišnico, da so ji pomagali premagati zelo težko bolezen. Veliko je premolila, da bi ozdravela. Najbolj jo je bilo strah, da ne bi otroci, ki so bili še šoloobvezni, izgubili mame. Pa se je vse dobro izteklo. Franček in Elza sta se upokojila, posestvo in novo hišo pa dala najmlajšemu Jožetu. Elza pravi, da sta kar srečna v stari hiši, ki je zidana še s kamenjem in je pozimi topla, poleti pa hladna. Poleg prenovljene kuhinje imata še tako imenovano črno kuhinjo, ki je sedaj že redkost. Jesen življenja Franček in Elza živita skromno, vendar sta tako zadovoljna . Franček si življenjske moči nabira s hojo, saj ga lahko velikokrat vidimo na relaciji Prožinska vas Štore. Elza pa ima še sedaj razgibano življenje, rada se poveseli , piše pesmi in prepeva, že zelo, zelo dolgo poje v cerkvenem pevskem zboru. Z žalostjo pove, da ji je bilo hudo, ko je morala duhovnika za zlato poroko iskati v drugi župniji. G. Planinšek, ki je blagoslovil njun ponovni da, je v nagovoru dejal, da je doživeti 50 let skupnega življenja redkost in prav je, da se ob takšnem prazniku veselijo ne samo najbljižji, temveč cela župnija. Aktiv žena Kompole, katerega članica je tudi Elza, se je vključil v praznovanje in zlatoporočencema v »zeleni laguni« pripravil dobrodošlico ter ju pospremil v cerkev. Želje vseh so bile, da se na štefanovo čez 10 let zopet srečajo na biserni poroki. P.s. Vsi, ki praznujete takšne ljubileje, nam sporočite, da se bomo veselili z vami. marec 2005 Valter Jelen Dne 08.01.05 ob 6.30. uri smo se zbrali prijatelji "Ivana Kočevarja" na avtobusni postaji v Štorah. Nadaljevali smo pot proti Košnici, nato proti Celju in naprej mimo Vojnika, izvlekli podatke o bataljonovem taborišču. »Veleakcija«, kot so jo imenovali, je stekla. Skupno je v napadu sodelovalo čez 2.000 mož in 8. januarja 1943 je Pohorski bataljon dobojeval svojo poslednjo bitko. Nemška poročila pravijo, da se je bataljon izredno junaško boril, da so se borci na svojih položajih obupno branili, na kraju poskušali predreti nemški obroč in pri tem so vsi razen enega padli. Le-ta je bil težko ranjen. Nemci so ga odpeljali v zapor in kasneje ustrelili kot talca. Pohorski bataljon je imel tudi ženski vod, v katerem je bilo 13 bork, vseh borcev pa je bilo 69. 65 padlih borcev so Nemci odpeljali v Gradec, kjer so jih pokopali, 4 borce, ki niso padli v taboru (dan prej sta iz taborišča na Osankarici odšli na teren dve patrulji, par dni pred tem pa je odšel na svoj dom v Framu tudi eden izmed borcev, ki je zbolel za pljučnico. Ti so se izmaknili pokolu ), pa so pokopali v Čadramu pri Oplotnici. Po vojni so njihove posmrtne ostanke prenesli v Ruše. Na nemški strani je padlo 19 borcev, 31 pa je bilo ranjenih. O akciji so obvestili celo Hitlerja. ŠTORSKI OBČAN 27. TRADICIONALNI POHOD PO POTEH POHORSKEGA BATALJONA Frankolovega do Zreč, kjer smo pobrali še zadnje pohodnike. Zbralo se je 54. štorskih pohodnikov. Po slabi uri vožnje smo že bili na Rogli, kjer so nas, začudo, zaustavili redarji (tega nobeno leto ni bilo), tako da smo z Rogle do koče na Pesku hodili slabo uro. Po okrepčilu smo krenili proti Osankarici. Pot ni bila zahtevna, saj tako lepega in toplega vremena, odkar hodim na ta pohod, ne pomnim. Pohod je v spomin na padli Pohorski bataljon, ki je žalostno končal 08.01.1943. leta. Malo zgodovine: Pohorski bataljon je med drugo svetovno vojno aktivno deloval na območju Pohorja in je bil trn v peti Gestapu in SS. Vodja bataljona je bil Alfonz Šarh, kateremu so tudi pravili Pohorski kralj. Rodil se je 25.08.1893 v Slovenski Bistrici v kmečki družini. Bil je v avstrijski vojski. Leta 1917 je zbežal iz vojske in se priključil prostovoljcem generala Rudolfa Maistra in z njim branil koroško mejo in Maribor. V družini se mu je rodilo 9 otrok. Žena mu je umrla v taborišču Auschwitz, otroke pa so odpeljali v taborišče blizu Gradca. Najstarejši trije sinovi: Tonček, Vanč in Jožek so od tam pobegnili in se septembra 1942 pridružili očetu v Ruški četi. 21.12.1942 so borci Pohorskega bataljona prišli na Osankarico in si začeli urejati zimsko taborišče. Pri stari drvarski koči so imeli kuhinjo in začeli graditi zemljanke. Taborišče je bilo dobro urejeno, vsak dan so imeli vojaške vaje, za varnost so poleg straž skrbele patrulje, ki so hodile na izvide. Toda nemška ovaduška mreža je 3. januarja 1943 ujela nekega partizan, ki je pobegnil s Pohorja in iz njega so marec 2005 Do Treh žebljev smo prišli ob 10.30, kjer smo prisostvovali komemoraciji, nato pa nadaljevali pot proti Osankarici. Na koči smo se odpočili, pomalicali in ob 12. uri nadaljevali pot proti vasici Kot, kjer so nas čakali avtobusi. Po slabi uri vožnje smo že bili v Zrečah, v športni dvorani, kjer smo imeli zaključek pohoda. Za veselje in dobro voljo so poskrbeli fantje ansambla Zreških 6. Čeprav smo prehodili 22 kilometrov, smo še vedno bili za to, da se veselo pridružimo rajanju, ki je prevzelo vseh 1800 pohodnikov. Veselje, druženje, nova poznanstva, stiski rok, prijazni pogledi in ...... je trajalo do večera. Za vse, ki imate voljo do pohodov, predvsem pa do druženja, in če ste radi v dobri družbi, smo mi tu. Pokličite na GSM 041 815 159. 14 ZGODILO SE JE Pa nazaj v naš čas! ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE RAZISKOVALI SMO JAMO FANTOVSKO Žan Videc Verjetno se še spomnite, dragi bralci, da smo vas spraševali, ali poznate kakšno jamo oziroma luknjo in legendo o njej. Ker nismo dobili nobene informacije, smo se odločili, da sami poiščemo kakšno. Tako smo se krožkarji Alenka, Betka, Mojca, Tjaša, Jožica, Matjaž, Emil in Žan zbrali okoli osme uri zjutraj na malem nogometnem igrišču na Lipi. Pot nas je vodila ob Bojanskem potoku do zaselka Laška vas. Tu smo si s ceste z daljnogledom lahko ogledali freske, ki krasijo gospodarsko poslopje nekoč bogate domačije. Na žalost freske, ki so neprecenljive vrednosti, nezadržno propadajo. Z glavne ceste smo zavili na gozdno pot, ki poteka po grebenu nad zaselkom Pečovje. Po desetih minutah hoje sta z leve strani (proti toku) nad potokom dve luknji, ki naj bi imeli funkcijo prezračevalnih rovov za rudnik. Emil, ki je s sabo prinesel kamero, je luknji posnel, mi pa smo si jih temeljito ogledali. Spustili smo se nazaj do potoka in nadaljevali pot proti nekdanji elektrarni. Šli smo skozi »vrata«, to sta dve večji skali, ki na prvi pogled preprečujeta nadaljnjo pot. Ob vratih je dobro viden ostanek zidu oziroma nekakšnega robnika, ki je ločeval potok in cesto, katera je nekoč vodila do elektrarne. Po prehodu iz vrat se soteska nekoliko razširi in postane položnejša. Ob poti smo opazili nekaj močeradov, ki so lovili sončne žarke. Dejstvo, da smo jih videli, je dobra novica, saj jih lahko najdemo le ob čistih vodnih virih. Bojanski potok je torej v zgornjem toku zelo čist, kar pa žal ne moremo reči za srednji in spodnji del, kjer sta voda in okolica zelo onesnaženi. Še modrost starih ljudi: če močerad leze navzgor, pomeni, da bo deževalo in se umika pred naraslo vodo. Če pa leze navzdol, pomeni, da bo vreme lepo. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Prispeli smo do nekdanje elektrarne, ki je v slabem stanju in propada. Postavljena je bila leta 1950, energijo pa so uporabljali za razsvetljavo Svetine. Po planinski poti smo se povzpeli do Šentjanža nad Štorami. Med potjo smo prisluhnili trkanju žolne, občudovali pa smo tiso, ki spada med ogrožene vrste in je zaščitena. Tisa je iglasto drevo z zelo temno zelenimi iglicami. Raste zelo počasi, doseže pa visoko starost. Rastlina je strupena. V Šentjanžu smo nepričakovano dobili vodiča do Fantovske jame, domačina gospoda Jožeta. Nenadne pomoči smo bili zelo veseli, saj nihče od nas ni vedel, kje se Fantovska jama nahaja. Gospod Jože nas je vodil po pobočju, ob pečinah Mlakarjevega hriba. Jame brez pomoči verjetno sploh ne bi našli, saj je dobro skrita čisto na koncu pečin. Dostop do vhoda jame je težaven, saj je (po pripovedovanju g. Jožeta) pred leti zaradi erozije večja gmota kamenja in skal zasula in spremenila podobo vhoda. Vhod v jamo je možen skozi majhno odprtino po vseh štirih. Tako se znajdemo v prvem delu jame, kjer je prostora za približno pet ljudi. Jama se nato navpično dvigne in s pomočjo lestve, ki je v jami, se lahko povzpnemo do zgornjega prostora, ki je manjši (za približno dva človeka). Stene v jami so vlažne in spolzke, zrak pa ni zatohel, kar pomeni , da je konstanten dotok svežega zraka - verjetno skozi manjše odprtine in razpoke. Na stropu jame smo »odkrili« klin in opazili netopirja. Lepo so vidni tudi začetki nastajanja kapnikov. Za zaključek pohoda smo se povzpeli še na vrh Mlakarjevega hriba, od koder je lep razgled na Štore in okolico, ter na sosednji hrib Srebotnik, ob vznožju katerega je v skali znamenje Marije. To znamenje so postavili, ko je nekoč, pred mnogimi leti, konjska vprega (nekateri pravijo da volovska), ki je prevažala hlodovino, zgrmela s ceste v prepad, a se je čudežno rešila. Polni vtisov in težkih nog smo se po gozdu spustili do igrišča Žlajfa in jo skozi Laško vas mahnili domov proti Štoram. 15 marec 2005 ŠTORSKI OBČAN Navdih pravljici, ki vam jo predstavljamo danes, je avtor dobil na pohodu krožkarjev, ki so odkrivali skrivnosti Fantovske jame : Ko smo se tistega sončnega dopoldneva, 454 let po tem, ko je Martin Luther na vrata cerkve v Wittenbergu pribil svojih 95 tez, z našo raziskovalno odpravo podali naprej po začrtani poti, je bilo stanje v ekipi na dnu. Temu dejstvu se zdaj po 2851200 sekundah ne čudim več. Za nami je bilo nešteto korakov in tudi o najmanjši možnosti vrnitve domov ni bilo misliti. Kanjon Bojanskega veletoka nas je pogoltnil vase in le od nas in naše volje do preživetja je bilo odvisno, ali bomo še kdaj sedeli doma pred družbenim mrtvilom in gledali Maria in njegove pomagače. Morala v ekipi, sicer vrhunskih specialistov preživetja v džungli urbane demokracije, je drastično nevarno padla ob izgubi naše najbolj krhke članice odprave, kateri so hudobne žejne sile do konca izpile in pozobale njeno dušo. Hrane in vode je bilo na zalogi komaj dovolj za en dan, dan , ki na tem preobljudenem planetu traja štiriindvajset ur. Kljub prekletstvu, ki nas je doletelo (svež zrak, brez vsakodnevnih nujno potrebnih primesi Co2, železa in saj, matere civilizacije in očeta napredka, nas je rezal v nos in trgal pljuča, veter pa nam je na ušesa nosil nevzdržen hrup tišine in miru), smo se odločili, da ne vržemo kamere v deroči veletok, ampak naredimo vse, da se vrnemo domov z dokazi o obstoju tistega, kar nas je zvabilo v to pustolovščino, katere razsežnosti in dramatičnosti nismo sanjali niti v najhujših morah. Z dokazi , ki bi za vedno zaprli usta skeptikom in dvomljivcem. Zdaj smo že vedeli, da nas čakajo strašne preizkušnje telesa in duha ampak bolje to, kot ostati tu…… Po poti, kjer so na nas prežale brezštevilne nevarnosti, smo se mimo grozečih dreves in nesramnega listja prebili do vznožja gore, na kateri naj bi prebivalo bitje, močnejše od vseh in bolj krvoločno kot vsi klopi pragozda ob Bojanskem veletoku. Tu ob vznožju gore, imenovane Gora brez vrnitve, smo bili dokaj varni pred tistim, kar je tam zunaj čakalo na nas. Vedeli smo, da nazaj ni vrnitve, edina pot je bila naprej, navzgor do uničenja tistega ali. Zagrizli smo v klanec, z muko na obrazu, z grozo v očeh. Vzpenjali smo se hitro in tiho, saj nismo hoteli, da Groza najde nas - o ne, mi moramo najti njo. Zrak je tiščal k tlom, v nos nam je silil vonj tise, hrumenje veletoka pa se je počasi izgubljalo, ko smo se dvigali višje in višje, v iskanju jame, kjer se je skrival stvor, katerega smo morali za vsako ceno uničiti in s tem rešiti življenja nedolžnih žrtev, ki so nič hudega sluteč zatavale v ta odmaknjen in ,kot kozjanska gruda, neizprosno trd kraj. Ko smo prispeli na vrh grebena, smo na naši levi strani opazili mogočne skalnate skale, sestavljene iz skal in skalovja. Nemo smo se spogledali in v tistem trenutku nam je bilo jasno, da je to kraj, kamor se zateče Tisto, kadar ne išče hrane. Pozabili smo na lakoto in žejo, še naši želodci so utihnili, ko smo zagledali ogromne stopinje nekaj metrov pred nami. Po hitrem pregledu smo ugotovili, da so zelo podobne pajkovim stopinjam. To nas je zmedlo, a le za trenutek. Naš izvidnik nam je signaliziral, da je opazil nekaj pomembnega. Splazili smo se do mesta, kjer je ležal in gledal čez previs. Ogromne stopinje so vodile čez previs v veliko odprtino med skalami nedvomno v jamo, ki jo iščemo. Končno smo zvedeli, s kakšnim bitjem imamo opravka . Pajek je bil, po stopinjah sodeč, velik vsaj kakor srednje velika barka, le s to razliko, da barke (ponavadi) ne žrejo ljudi. Posvetovali smo se in se dogovorili, da bi bil vstop v jamo skozi glavno luknjo samomor. Odločili smo se, da poiščemo kakšno stransko luknjo, ki bi jih glede na sestavo kamnine tega skalnato skalnatega skalovja, po besedah našega izvedenca za zemljo in kamnine, dr. mag.z. uni. dipl. inž. zemljologije br. zap. zd. fr., katerega ime bom na njegovo željo zamolčal, moralo biti dovolj. Splazili smo se do skal in pričeli preiskovati in oprezati za luknjami, ki bi bile dovolj velike, da se skozi njih lahko splazi človek. Po nekaj minutah se je izkazalo, da je imel Jože prav. Našli smo luknjo, ki je bila ravno prav velika, da bi lahko vstopili vanjo. marec 2005 16 TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE BLACK SABBATH ALI LE ZAKAJ SMO RINILI V TISTI HRIB ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE Odločili smo se, da v jamo pošljemo le štiri člane odprave, saj bi večje število ljudi v neraziskani jami le otežilo potrebno hitro učinkovito akcijo, pomembno pa je bilo tudi to, da bi se v primeru neuspele naloge uničenja stvora, tisti, ki bi ostali zunaj, vrnili v civilizacijo in organizirali novo odpravo. Nivo adrenalina je bil na višku, saj je vsak zase upal, da bo šel v jamo in dokazal svoj pogum in drznost. Odločitev pa sploh ni bila težka. Izbrali smo štiri najbolj pogumne, usposobljene, drzne, močne, pametne in lepe člane odprave, ki bodo šli rešit svet. Prva dva izbranca sta bila moja dobra prijatelja iz mladih dni, tretja je bila edina članica v izbrani vrsti, kamera in seveda, le kako bi drugače, jaz. Tiho smo se poslovili od prijateljev, ki so ostali zunaj in si segli v roke, morda zadnjikrat. Odpravili smo se v jamo groze… Ko smo se po kolenih splazili v notranjost, nam je v nosnice udaril vonj po krvi in gnijočih truplih. Stene jame so bile vlažne, na koži pa smo občutili sapo, ki je pihala zdaj v eno, zdaj v drugo smer. Prižgali smo baterije, da bi se razgledali po jami. Takrat pa smo doživeli nekaj najbolj groznega, kar je sploh možno (razen, morda, toplega piva). Na našo grozo smo spoznali, da stojimo v gobcu tega ogromnega pajka. Vlažne stene so bile stene njegovega žrela, sapa, ki smo jo občutili, pa ni bila veter, ampak vdihi in izdihi pošasti, ki so s sabo iz želodca nosili vonj po njegov zadnji požrtiji. Vedeli smo, da je pajek velik, a da je tako zelo ogromen, si nismo upali niti predstavljati. Kot kaže, se je stvor po vrnitvi z morilskega sprehoda vrnil v jamo, ki pa je bila zanj komajda dovolj velika. Zavlekel se je v jamo, glavo pa je zaril k luknjo, da bi tako prišel do svežega zraka. V mrtvi tišini smo si ogledovali kamne, ki so se izkazali za uničujoče zobe, nič več lepe stalaktite in stalagmite. Vedeli smo, da se v »jami« ne smemo zadržati niti trenutka dalj, kot je nujno potrebno, saj se lahko stvor vsak čas prebudi, in če se prebudi…. Nastavili smo razstrelivo, ki smo imeli pripravljenega, kamera pa si je vse zabeležila. Aktivirali smo odštevalno uro in se zadnjikrat ozrli po žrelu smrti. Ko smo prišli iz luknje, smo ostalim članom odprave lahko le približno razložili, kaj smo doživeli, saj smo se morali čimprej umakniti na varno. Po nekaj minutah teka iz nevarnega območja, ko smo se čutili varne, če se tu sploh lahko počutiš tako, so nas člani, ki so čakali zunaj jame, zasuli z vprašanji. Le kaj jim naj povemo? Tega si ne bi znali predstavljati, morda sploh ne bi verjeli. Zato smo povedali le, da smo nastavili eksploziv. Takrat pa se je s skalnato skalnega grebena zaslišala oglušujoča eksplozija. Ko so po nekaj sekundah tišine popadli po tleh drobci kamenja, smo vedeli svet je rešen. Lažje smo zadihali, opravili smo nalogo spet bomo lahko v miru doma sedeli v naslanjačih in čas bo mineval hitro, mi pa se na to sploh ne bomo ozirali, saj imamo televizijo. TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Opravljeni nalogi je sledila nova misija, ki niti zdaleč ni bila tako lahka, kot se sliši na prvo uho - domov na kosilo in potem s prijatelji na pir. POJASNILO Verjetno se boste spraševali, le zakaj sem se odločil napisati to strašno zgodbo in vse dogodke podoživeti še enkrat. Ni bilo lahko, res ne, pobrskati po spominu in opisati stvari, ki so se dogajale tistega dne. Te zgodbe nisem napisal zaradi milijonov, ki se bodo stekali na moj bančni račun po objavi, kje pa. In nisem je napisal zaradi svetovne slave, ki bo od zdaj naprej spremljala vsak moj korak, bolj zvesto od sence, o ne. Tudi zaradi Nobelove nagrade za književnost nisem tratil papirja niti slučajno. Vse to, dragi bralec, nisem pisal niti zaradi tebe, dajte no !?! Pisal sem zaradi dolgčasa na delovnem mestu, ker je bil računalnik ravno vklopljen. Tako sem za spremembo strmel v ekran in ne skozi okno, obenem pa sem vadil svoje strojepisje. Žal mi je le tistih 0,76 drevesa, ki so jih posekali za teh pet listov papirja. 17 marec 2005 VAŠ BOŽIČEK Člani Turističnega društva Štore so me tudi letos povabili, da razveselim male nadobudneže, ki še trgajo hlače. Seveda sem se povabilu rade volje odzval, saj je to moje delo, in otroci v Štorah me vsako leto prijetno presenetijo z ogromno škatlo risbic ter dobrih želja, da jih ponesem v svet. Tako sem jih v četrtek, 23. 12. 2004, obiskal na njihovem, dobro znanem, malem nogometnem igrišču na Lipi. Ker sem letos potoval z motornimi sanmi, sem imel nemalo težav, ker v Štorah ni bilo snega. V tem trenutku bi se rad zahvalil občanom, ki so poskrbeli za sani in me varno prepeljali s snežnih poljan in nazaj. V prijetni družbi Pike Nogavičke in Palčka ter ostalih spremljevalcev mi je letos uspelo obdariti kar 130 otrok, kar ni malo in z veseljem ugotavljam, da je otrok iz leta v leto več. Torej so v Štorah le poskrbeli za naraščaj, moje delo pa se bo lahko nadaljevalo še nekaj let. ŠTORSKI OBČAN BOŽIČKOVO PISMO Ni lepšega, kot videti iskreče in srečne otroške očke, ki radovedno zrejo v svet! TURISTIČNO DRUŠTVO ŠTORE Moji spremljevalci so mi povedali, da sta Pika in Palček odlično vodila program, otroci so se naučili nov ples, čas do mojega prihoda pa so krajšale še vzgojiteljice iz vrtca Lipa z lutkovno predstavo Zvezdica Zaspanka… Ja, ja, vem, da je tudi letos ponagajal kuhar s toplim čajem, ki ga ni bilo pravočasno, a nikar mu preveč ne zamerite, saj veste, ko je gneča, se hitro kaj zaplete. Ob tej priložnosti bi se rad še enkrat iskreno zahvalil vsem sodelujočim, ki so omogočili moj prihod in obljubljam, da se naslednje leto zopet vidimo! DANAŠNJE VPRAŠANJE SE GLASI: Ali veste zakaj se zaselek pod Svetino imenuje Svetli Dol? Odgovore pošljite na dopisnicah na naslov: Turistično društvo Štore, Cesta XIV. Divizije 15. 3220 Štore najkasneje do 10.5.2005 marec 2005 18 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE KAKO JE IZZVENELA BOŽIČNO NOVOLETNA PRAVLJICA za Božička in dedka Mraza - Emil K. Starši, čas, ki ga podarite svojim otrokom, ki še živijo v pravljicah, ali pa jim to vi pričarate, je največje darilo, ki jim ga boste lahko kdajkoli podarili. Več ga poklonite, večje darilo je. Ob mojem obisku, ko sem stopal mimo vas, sem bil ponekod malo presenečen (beri razočaran). Odmislite darila, ljubi moji, darila ne kupijo ljubezni otrok. Sodelujte z otrokom, povejte mu pravljico, pomagajte mu voditi sani skozi ta pravljični svet, predvsem pa mu poklonite svoj ČAS. AKTUALNI DOGODKI Starši, tudi to leto vam prinaša veselje, radost, pa tudi razočaranje in žalost. Močni ste, potrudite se in ne pozabite, da ste bili nekoč tudi vi otroci. Del tega ne sme v vas nikoli zamreti. Včasih je potrebno otroka, ki je še vedno v vas, izživeti, mu dati prosto pot, pa čeprav je to težko. Le malo časa je na voljo in sani življenja vodijo svojo pot. Ujemite jih, peljite se z njimi skozi življenje, užijte veselje in radost in ga kdaj pa kdaj tudi vi namenite komu. Vso srečo v novem letu, in ko bo čas, mi tudi VI napišite pismo. Čeprav ste že takooooo veliki, nisem pozabil na vas, že to vam naj bo darilo. Pomislite včasih drug na drugega, pomislite na svet okoli sebe. Če imate veselja in radosti dovolj, jih poklonite drugim, če se je v vaše srce prikradlo razočaranje in žalost, pa ga odprite in pustite iskricam sreče in veselja vstopiti. Vaša, dedek Mraz in Božiček!!!!!! p.s. Če imate pripombe ali kakršnekoli pobude v zvezi z najinim obiskom, nama pišite.Pišete nama lahko na naslov uredništva ali na postniskrat@email.si ali skratolandija@email.si,od tam pa bo Poštni Škrat pisma prepeljal v Snežno deželo, v Pošto Škratolandije, kjer bova pisma skupaj prebrala. Vesela jih bova! USPOSABLJANJE - KORAK K RAZVOJU Pripravila: Mojca Krivec, specialistka za razvoj podeželja Kmetijsko gozdarski zavod Celje je na javni razpis Agencije republike Slovenije za regionalni razvoj, Sklad za male projekte, Program Phare čezmejno sodelovanje Slovenija/Avstrija 2002 prijavil projekt z naslovom 19 »Usposabljanje - korak k razvoju«. Projekt je bil odobren, zato želimo javnost seznaniti z namenom in cilji projekta. Projekt bo financiran iz evropskih in nacionalnih sredstev. Namen projekta je z dvigom usposobljenosti podeželskega prebivalstva povečati njihove možnosti na poklicni poti samozaposlitvi na kmetiji. Cilji projekta so: 1. vzpostaviti čezmejno partnerstvo na področju razvoja, načrtovanja in izvajanja programov usposabljanj, 2. spodbuditi in povečati podjetnost podeželskega prebivalstva, 3. prilagoditi in izvesti programe usposabljanj za nosilce dopolnilnih dejavnosti za izpolnitev pogoja ustrezne usposobljenosti, ki je potrebna pri priglasitvi dejavnosti. K pripravi projektnega predloga smo pristopili na podlagi poznavanja potreb in ovir pri odločanju za razvoj dopolnilne dejavnosti. Te pa so predvsem neustrezna izobrazba, nizka motiviranost za razvoj dejavnosti, premajhno poznavanje primerov dobrih praks ter nenehno spreminjajoči se zakoni in drugi podzakonski akti. Ciljna skupina projekta so potencialni in obstoječi nosilci in nosilke dopolnilnih dejavnosti na kmetijah na območju Savinjske in Koroške regije, posredna pa strokovnjaki Kmetijsko gozdarskega zavoda Celje in partnerja na avstrijski strani - Ländliches Forstbildunginstitut Kërnten, ki se, podobno kot naša Kmetijska svetovalna služba, ukvarja z izobraževanjem in usposabljanjem kmetov na avstrijskem Koroškem. V okviru projekta bomo poleg izmenjave izkušenj in izdelave dolgoročnega koncepta sodelovanja s partnersko organizacijo ter izdelave dvojezičnega kataloga primerov dobrih praks na obeh straneh meje izvedli še sledeče aktivnosti: 1. že v mesecu decembru potekajo delavnice »Vodenje knjigovodstva na kmetijah«, izvajale pa se bodo tudi še januarja. Na delavnici želimo nosilce dopolnilnih dejavnostih seznaniti s spremembami, ki jih zanje s 1.1.1005 prinaša Zakon o dohodnini. 2. v mesecu februarju bomo izvedli dva tečaja za bodoče nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, ki nimajo ustrezne formalne izobrazbe, 3. od januarja do marca bomo izvedli štiri tečaje peke kruha, potic in izdelave testenin ter dva tečaja predelave mesa, namenjene prav tako pridobitvi ustrezne izobrazbe za bodoče nosilce dopolnilne dejavnosti, 4. v spomladanskem času bomo za vse tiste, ki se zanimajo za dopolnilne dejavnosti, a ne morejo sprejeti odločitve, izvedli motivacijske delavnice »Poiščimo možnosti na podeželju«, ki jih bo izvajal avstrijski strokovnjak z dolgoletnimi izkušnjami, svojo dejavnost pa bodo predstavili tudi naši kmetje, ki se uspešno ukvarjajo z eno od dopolnilnih dejavnosti. Pozivamo vse, ki bi vas udeležba na kateri od nevednih delavnic ali tečajev zanimala, da se oglasite na izpostavi Kmetijske svetovalne službe v Celju, ali pokličete na telefonsko številko 490 75 84 (Darija TRPIN ŠVIKART). marec 2005 Sezona požarov v naravi se v zadnjih letih zaradi tople in suhe jeseni, prav tako pa tudi pomladi, podaljšuje. Najpogostejši povzročitelj teh požarov je človeški dejavnik. Požare večinoma zanetijo lastniki zemljišč, ki želijo iz kmetijskih površin odstraniti organsko maso zaradi lažjega oranja ali zaradi čiščenja površin v prepričanju, da je to za kmetijsko površino koristno. Mnogi so namreč zmotno prepričani, da s požiganjem trajno uničijo plevele ter zemljo pognojijo s pepelom. Tako je kurjenje oziroma bel dim v zraku pokazatelj, da nekdo kuri travo, ne slamo, koruznico in plevel. Takšna oblika spravila organske mase s kmetijske površine je tako z vidika varstva okolja, kot agrotehnike, v večini primerov neutemeljena. Praviloma pa s kurjenjem rastlinskih ostankov povzročamo predvsem negativne posledice za tla oziroma rodovitno prst. S tem, ko kurimo organsko maso, so tla izpostavljena visoki temperaturi. Visoka temperatura povzroča, da zraven mase, ki jo želimo sežgati, popolnoma propadejo občutljive vrste kmetijskih rastlin, ki bi jih še želeli obdržati. Ogenj in visoke temperature celo stimulirajo razvoj semena nekaterih trdovratnih plevelov, ki se jih bomo v nadaljnji tehnologiji s težavo, predvsem pa večjimi stroški, znebili. Ogenj rastišče s svojim delovanjem tudi zakisa, v kisli frakciji tal pa uspevajo le manj intenzivne rastline. Površina sicer po sežiganju ozeleni, toda rastlinska sestava vzniklih rastlin bo na takšnih površinah po biološki in krmni vrednosti slabša. V zgornjem zračnem sloju ornice, torej na površini, kjer izvajamo sežiganje, se nahaja največja količina mikroorganizmov, ki imajo lastnost, da s svojim početjem iz organskih ostankov v procesu humifikacije proizvajajo rastlinam potrebni humus. Prav tako se v tem sloju nahajajo drobnoživke, ki skrbijo za proizvodnjo humusa in strukturo tal. Visoke temperature, ki jih povzroči ogenj, uničijo velik del drobnoživk in humusa tudi v tleh, tla brez humusa pa so praktično nerodovitna. V zadnjih nekaj letih se z linearnim zmanjšanjem staleža živine zmanjšuje tudi delež humusa v tleh, zato bi morali težiti ravno k temu, da bi čimveč organskih ostankov zaorali v zemljo in ne sežigali. Neposredno pa bi s tem ukrepom blažili tudi efekt suše. Sežiganje trave oziroma organskih ostankov na njivi pa ni primerno zgolj iz biološkega vidika. Gost, jedek, bel dim moti bližnjo soseščino. Požgana površina daje neprijeten videz, ki se vsekakor ne ujema z zeleno okolico. Požgana tla v nagibu so ob večjem deževju dosti bolj izpostavljena nevarnosti plazenja. Delček neprevidnosti in precenjevanje lastnih sposobnosti pa je lahko razlog, da goreča površina preide na področje, ki ga ne želimo požgati, marec 2005 ŠTORSKI OBČAN Občinski poveljnik Marjan KRAJNČAN kar lahko povzroči veliko materialno škodo. Požiganje rastlinskih ostankov v naravi je škodljivo in neopravičljivo, tako iz biološkega, naravovarstvenega, kot ekonomskega vidika. Za vzdrževanje kultivirane krajine so bistveno primernejši postopki z organsko maso, kot so podoravanje, redna košnja, mulčenje ali kompostiranje. Če se odločite zakuriti večjo površino suhe trave, o tem predhodno obvestite lokalno pristojno gasilsko društvo, da vam strokovno svetuje in nudi zaščito pred morebitnim preskokom travniškega požara v gozdnega. KAKO VARNI SMO BILI V LETU 2004 Vodja policijskega okoliša Ivan PRELOG Na zadnji seji občinskega sveta Občine Štore dne 22. 12.2004 je bilo na dnevnem redu tudi poročilo Policijske postaje Celje o stanju varnosti na območju občine. V obdobju od 01.01.2004 do 30.11.2004 je bilo na območju občine Štore storjenih 105 kaznivih dejanj, in sicer: KAZNIVA DEJANJA ZOPER ŽIVLJENJE IN TELO - 6 kaznivih dejanj lahke telesne poškodbe - 1 kaznivo dejanje hude telesne poškodbe - 2 kaznivi dejanji ogrožanja z nevarnim orodjem ali orožjem v pretepu ali prepiru KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVE PRAVICE IN SVOBOŠČINE - 1 kaznivo dejanje ogrožanje varnosti - 1 kaznivo dejanje grdega ravnanja KAZNIVA DEJANJA ZOPER SPOLNO NEDOTAKLJIVOST - 2 kaznivi dejanji posilstva - 1 kaznivo dejanje spolnega nasilja KAZNIVA DEJANJA ZOPER ČLOVEKOVO ZDRAVJE - 4 kazniva dejanja proizvodnje in prometa z mamili KAZNIVA DEJANJA ZOPER PRAVNI PROMET - 2 kaznivi dejanji ponarejanja listin KAZNIVA DEJANJA ZOPER PREMOŽENJE - 35 kaznivih dejanj tatvine - 30 kaznivih dejanj velike tatvine / vlomi v objekte, vozila/ - 3 kazniva dejanja zatajitve - 4 kazniva dejanja goljufije - 8 kaznivih dejanj poškodovanja tuje stvari KAZNIVA DEJANJA ZOPER JAVNI RED IN MIR - 2 kaznivi dejanji nasilništva - 1 kaznivo dejanje preprečitve uradnega dejanja uradni osebi KAZNIVA DEJANJA ZOPER OKOLJE, PROSTOR IN NARAVNE DOBRINE - 1 kaznivo dejanje mučenje živali 20 AKTUALNI DOGODKI SEŽIGANJE RASTLINSKIH OSTANKOV V NARAVI KAZNIVA DEJANJA ZOPER GOSPODARSTVO - 1 kaznivo dejanje ponarejanja denarja Na področju prekrškov je bilo storjenih 72 kršitev in sicer: - 61 kršitev Zakona o prekrških zoper javni red in mir - 1 kršitev Zakona o tujcih - 1 kršitev Zakona o orožju - 9 kršitev ostalih zakonov / Zakon o prepovedanih drogah, Zakona o prijavi bivališča Na področju prometne varnosti je bilo v navedenem obdobju v občini Štore 77 prometnih nesreč, 49 se jih je končalo z materialno škodo, 28 pa s telesnimi poškodbami. V teh prometnih nesrečah nihče od udeležencev ni umrl, 3 udeleženci so bili hudo telesno poškodovani, 34 udeležencev pa je bilo lahko telesno oškodovanih. Vzroki prometnih nesreč so smer in stran vožnje, hitrost, alkohol, neupoštevanje pravil prednosti. Glede na navedene številke ocenjujemo, da je bila varnost v občini Štore zadovoljiva, saj ni bilo storjenih hudih in odmevnih kaznivih dejanj, ni bilo množičnih kršitev javnega reda in miru ter hudih prometnih nesreč. Ne glede na navedeno pa bi bilo lahko stanje še boljše, če bi se vsi še bolj samozaščitno obnašali, bili pozorni na morebitna negativna dejanja v okolici in podobno. Za zagotovitev večje varnosti bo potrebno še tesnejše sodelovanje policije, osnovne in srednje šole ter lokalne skupnosti, predvsem na področju preventive glede mamil, nasilja med otroki in mladoletniki ter nasilja v družini. preventive, saj je zdravstvo na tem področju izredno nerazvito. Z izvedbo projekta želimo prispevati h krepitvi medčloveških odnosov in izboljšanju zdravstvenega stanja ter življenjskih razmer prebivalstva, hkrati pa si želimo poglobiti praktično znanje in izkušnje o tropskih boleznih, ki jih bomo lahko uporabile pri bodočem delu, saj se vedno več Slovencev odpravlja v tropske kraje in se zato veča možnost vnosa tropskih bolezni v Slovenijo. Tovrsten projekt ni del nobenega od uradnih virov financiranja, plačilo vseh stroškov (zdravila, sanitetni material, instrumenti, stroški potovanja, cepljenja in bivanja) zagotavljamo izključno z lastnimi sredstvi in prispevki donatorjev. Zato pozivam vsa podjetja, zasebnike in posameznike v naši občini, da nas po svojih zmožnostih podprete. Prispevke lahko nakažete na transakcijski račun: 01100-6030708380, sklic na št.250-99, namen plačila: Gana 2005, naslov: Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana, davčna številka 4475385. Porabo sredstev, ki se zbira na transakcijskem računu, nadzira Medicinska fakulteta. Na vsa dodatna vprašanja sem Vam pripravljena odgovoriti osebno, na št. 5771-147, 051/25-34-27 ali na elektronski naslov darinka.zupanc@guest.arnes.si Ob tej priliki bi se rada tudi javno zahvalila Občini Štore, ki je naš projekt finančno podprla. Na seji je občinski svetnik g. Gaberšček dal pobudo za vsakomesečni » zajtrk pri županu », kjer bi se sestali ravnatelja srednje in osnovne šole, vodja zdravstvene postaje Štore, vodja policijskega okoliša ter kdorkoli od občinskih svetnikov, kjer bi skupaj obravnavali varnostne probleme ter skušali najti rešitve za še večjo varnost v občini Štore. HUMANITARNA ODPRAVA SEKCIJE ZA TROPSKO MEDICINO-GANA 2005 Manca ZUPANC Sekcija za tropsko medicino je združenje absolventov in študentov višjih letnikov Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani ter absolventov Visoke šole za zdravstvo. Ena izmed njenih poglavitnih nalog je organizacija humanitarnih akcij v državah tretjega sveta. Do sedaj so študentje uspešno izpeljali že številne odprave v različnih odpravah Afrike, Azije in Latinske Amerike. V mesecu marcu 2005 odpotujemo 4 študentke medicine in 2 študentki zdravstvene nege v Gano, kjer bo v dogovoru z Medicinsko fakulteto v glavnem mestu Accri najprej potekalo tritedensko strokovno izpopolnjevanje na Univerzitetni kliniki Ridge Hospital, nato pa dvomesečno samostojno delo v manjši vasici ob jezeru Volta. Študentje bomo lokalnim prebivalcem nudili zdravstvene usluge v obliki kurative in VSAK PO SVOJE Mateja ZAKELŠEK Še v preteklem letu sem na enega izmed mnogih razpisov poslala zgodbo, ki je sedaj pred vami. Seveda vam moram priznati, da s slednjo nisem postala ena izmed ožjih izbrank »najboljših« na omenjenem natečaju, zagotovo pa sem spet lahko razmišljala čisto po svoje…. In zapisala… Neeee, da bi si želela ponovno nazaj v tisti čas, ko sem se začela prvič zavedati petk?!? Ne, to ne! Ampak misliti tako kot takrat?!? To, pa to! …štela sem kakšnih sedem pomladi in tudi narava je takrat še kazala barvo, primerno temu letnemu času, le da je počasi začelo dišati po…mhhm, kokosovem olju. Z mojo babico sva sedeli pod njeno cvetočo lipo in opazovali kresničke. Kako spretne so bile pri svojem letenju mimo naju in le redkokdaj marec 2005 marec 2005 22 ŠTORSKI OBČAN moški in ženske; prvi lulajo najprej mimo »kahlice«, druge pa se usedejo mimo nje. Takrat, v otroštvu, takšne spodrsljaje tolerirajo vsi, kasneje, v »svetu odraslih« pa je greh, če ti kdaj spodrsne, če kolcneš in se spotakneš ob koga ter ga po pomoti obregneš. Ta bi te najraje po glavi, namesto da bi pogledal, kako se je to sploh lahko pripetilo. Namesto, da bi uzrl v tvoje »hude« petke. Lahko, da jih v realnosti sploh ni na tvojih stopalih pa segajo višje kot one, ki jih kot najvišje ustvarijo čevljarski mojstri in po navadi obveljajo le za muzejske primerke… Skratka, moja današnja muza počasi odhaja, najini skodelici čaja sta že skoraj prazni in za zadnji srk se mi porodi še krepilna misel za vsakega krasotca ali krasotico, ki me obkrožajo: bodi to, kar si; hodi naprej s tistimi iluzijami in vizijami, ki kličejo k napredku. In kdo ve, morda bodo temu navkljub zapisali, pozor, hude ženske in moški, na petke pa pozabili, jih spregledali. Potem se jim bom vse skupaj vrnilo, ker si jih bodo sami zaželeli. Saj so namreč kot sladoled, ki se mu le redko odrečeš, čeprav veš, da je šivilja posebej zate sešila novo obleko za poroko, da boš lahko obula nove čeveljce (s petko ali brez) in se postavila pred največje in najbolj zgovorno ogledalo, ki pa prevečkrat laže pred množico tvojih prijateljev, znancev, sosedov in mnogih drugih. Najprimernejše in najkakovostnejše ogledalo je vsak sam sebi. Če ti tvoj odsev pravi, da ni prav, da se postavljaš pred drugimi in letaš visoko-z visokimi, potem to ne sme postati tvoja rutina. Ker se bo prehitro zgodilo, da boš padel in podlegel vsemu drugemu, kar te bo le še bolj potiskalo navzdol, v globino. V črni brezen. Takrat ti ne pomaga več nobena petka. Pa je lahko iz zlata. Najpomembnejša je namreč tista, ki se pne v tvojih sivih mrežah pod kožo tvojega čela. Samo ona se spomni nove, brska za staro in si želi konstanto le za določen čas. Ker je vsaka minuta nova in vsaka sekunda boljša odlika k sto tisočemu podvigu, ki je ohranil priložnost zate. Da zrasteš. V petkah ali pa bos v travi. Glavno je, da (p)ostaneš…karkoli pač že. In, daj, pomisli še kdaj zgolj na moje kresničke… AKTUALNI DOGODKI se mi je posrečilo, da je kakšna izmed njih ostala v mojih stisnjenih dlaneh. Kako so te drobne živalice migetale in se enkrat dvigovale, drugič spuščale mimo naju. Da, to je bilo zame impresivno. Njihovo premikanje in svetlikanje me je dvignilo od tal in še danes je ta spomin zame visoka petka. Še vedno se mi roka naježi, ko srkam čaj in premišljujem o časih, ki so nekoč bili, a potem so jih povozili drugi, še lepši. Saj je namreč vsak moj nov dan priložnost, da postanem boljša, lepša in predvsem pametnejša. In slednjega sem si vedno želela. Po slednjem sem hrepenela. Ker je le-ta predpostavka tista, ki naredi človeškega duha polnega in všečnega, naravnega in prijaznega, uspešnega ter ambicioznega. Da, ambicije, to so naslednja stopnička. In še višje petke, še prijetnejše od onih, ki sem jih omenjala prvič. To so polne petke. Zjutraj te napolnijo z adrenalinom in ti dajo čutiti, da zmoreš. Ko jih zagledaš, ko odpreš omaro, osupneš. Saj to ne more biti res. Pa je! Tudi tako majhen detajl marsikomu razpara srce ali obratno prinese žar v siv vsakdanjik. Sploh ni pomembno, kaj pravi moda; če bo čevelj z dvacentimetrsko višino zadostoval, da bom lahko potolkla ves mrčes, ki udriha po meni, potem je zame to edina alternativa, ki me utegne popeljati med zvezde. Na oblake. Morda res prej nisem pomislila, zakaj so vsi čeveljci narejeni tako, da te dvignejo, ampak šele zdaj začenjam doumeti filozofijo t.i. blagostanja. Človek, predvsem ženska, se na takšni višini lahko počuti božansko, a priori seveda mnogo tega sloni na njenih tezah o načinu razmišljanja tega sveta. Ali so ji bili prizaneseni vsi koraki do sedaj ali pa se je skoraj vedno zlomila, spotaknila, prekucnila po najlepši aveniji, kar jo premorejo naša velemesta in ostala tako prazna in osramočena. Dajte, no! Kaj pa tisti, ki padejo z delovnega odra, pa niso osramočeni? Zakaj pa ti postanejo ubogi in se začnejo celo smiliti ljudem? Ja, ženske v petkah tudi delajo in nekatere izmed njih celo preveč. Vendar »zunanji« svet tega ne priznava. Ker sem jim zdi to bedarija. Neumnost in trpljenje je za množico vsevednežev naprezanje v decimeter visokem »podstavku«, ki je prepustil že marsikatero kapljico znoja in krvi, saj je napor dostikrat zahteval energijo desetih mož ne pa nežnega telesca. Pa je res vse le neumnost in bedarija? Ne vem, če bi se strinjala. Če je bedarija dejstvo, da se človek počuti dobro in veselo copota po zemljepisni širini, potem jaz nisem zraven. Zagovarjam tezo, da je potrebno naša telesa (gola, o.p.) zaščititi tako, da nam bodo v ponos, drugim pa v vzpodbudo, da še sami storijo kaj odrezavega, kaj nenavadnega, kaj častihlepnega. Včasih, ne včasih, pogostokrat je potrebno narediti korak k spremembi, in če ta sprememba zadeva petke, različnih oblik, dimenzij, barv, potem je tudi to hvalevredno. Potem bi si tudi jaz posebej za to priložnost nadela klobuk, da bi ga lahko snela, ko bi ugledala takšno bitje, kako brzi mimo mene. Znalo bi se primeriti, da bi to gospo ustavila in prosila za avtogram…, ker me je predramila. Ker je vedela, da mora to storiti. Zavoljo sebe in drugih. In če ne bi naredila tega ona, bi bila to jaz, ti, kdove katera. Lahko pa bi bil kateri. Zakaj pa tudi moški ne bi podkoval svojih dveh nožic svojim željam primerno?!?? Aja, zato, ker to ni dostojanstveno. Joj, sedaj pa me že močno srbijo pet(k)e, da bi si nadela nekaj špičastega in svojo betico po glavi. Ker si je sploh usodila misliti kaj takega. Od pamtiveka je menda že znano, da smo na planetu Zemlja NAŠI PRAZNIKI ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE 8. FEBRUAR, SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK 8. MAREC - MEDNARODNI DAN ŽENSK Emil KAČIČNIK Mojca KOROŠEC Od nekdaj lepe so Ljubljanke slovele, al lepše od…. se je iz ozadja odrske scene neslišno vil glas nekega dneva, ki je že daleč stran od nas. Pobudo za praznovanje dneva žena je dala Clara Zetkin, komunistka, ki se je že od leta 1889 borila za pravice žensk. 8. februarja, na dan, ko je umrl naš največji pesnik France Prešeren, Slovenci praznujemo kulturni praznik. Vso Slovenijo takrat tradicionalno zajame val kulturnih prireditev in tudi učenci Osnovne šole Štore so v čast velikemu ustvarjalcu pripravili »zares« kulturni dan. Ta dan se je, kot že nič kolikokrat, mala špor tna dvorana Osnovne šole Štore spremenila v kulturni hram in ponudila svoje dobrote kulture lačnim. Lepo je bilo biti prisoten in se naužiti kulture, morda tudi spomina na šolske dni in z veseljem je bilo zreti v žareče obraze veselih otrok, ki so marsikatero svojo prosto urico namenili ustvarjanju, morda prav takšnemu, kot ga je imel France Prešeren. Prisotne so navdušili s svojimi nastopi, v zahvalo pa jim je bil vrnjen močan aplavz. Kljub vsej svoji majhnosti je dvorana ta dan nudila veliko prostora in po njej je odmevala kultura. Ustavila se je pri vsakomur, če je le hotel. V 19. stoletju so ženske imele volilno pravico samo na Švedskem, na začetku dvajsetega stoletja pa že v Novi Zelandiji, na Finskem, Danskem, Islandiji in deloma v ZDA. V Nemčiji in Avstro-Ogrski, katere del so bile tudi slovenske dežele, se ženske niso smele politično združevati. Leta 1907 so dobili volilno pravico v Avstro-Ogrski moški, od leta 1911 pa so ženske lahko sodelovale v političnih organizacijah, niso pa še volile. Ženske so volilno pravico dobile šele z ustavo Federativne ljudske republike Jugoslavije leta 1946. Dan, posvečen ženskam, se je sicer od začetka 20. stoletja praznoval skoraj vsako leto, vendar ob različnih datumih. Šele Generalna skupščina OZN je z resolucijo decembra 1947 določila 8. marec kot mednarodni dan žensk, z njim pa povode za zborovanja, ki zahtevajo pravice žensk in njihovo sodelovanje v političnih in gospodarskih procesih. V večini razvitih držav imajo ženske volilno pravico, vendar mednarodni dan žensk za mnoge še danes odraža napredek boja za pravice žensk in zahteva spremembe za ženske vsega sveta. Po pridobitvi volilne pravice so predvsem zahteve po izenačenju žensk v civilnem in delovnem pravu tiste, ki označujejo boj za popolno državljansko enakost žensk. Na vladnem uradu za enake možnosti ugotavljajo, da so ženske v Sloveniji v primerjavi z državami članicami EU na nekaterih področjih celo bolj uspešne od evropskih kolegic, saj so za razliko od večine žensk na Zahodu uspele ohraniti visoko stopnjo zaposlenosti, razlika v višini plač moških in žensk (8,4 %) pa je med najnižjimi v Evropi. Čeprav so ženske v Sloveniji višje izobražene kot moški, pa jih je na najbolj vplivnih in zahtevnih delovnih mestih malo. Ženske še vedno opravijo levji delež gospodinjskega dela, v zadnjih letih pa narašča registrirana brezposelnost žensk in že presega polovico brezposelnih. Med brezposelnimi mladimi, ki imajo fakultetno izobrazbo, je kar 67,5 odstotka žensk. Zaskrbljujoča pa je tudi politična zastopanost žensk. V Sloveniji je bil 8. marec v času socializma slavljen kot dan žena s šopki rož in slavljenjem mater. V osemdesetih letih je sicer prišlo do poskusa premestitve njegovega pomena; skupina feministk je tako leta 1987 z ženskami drugih skupin novih družbenih gibanj pozvala k bojkotu osmega marca. Dan žena se v Sloveniji kljub takim bojkotom še vedno praznuje, vendar pa je pomembno vlogo dobil tudi materinski dan, ki ga matere praznujejo 25. marca. Materinski dan se zgodovinsko navezuje na čaščenje matere 23 marec 2005 12. MAREC GREGORJEVO Mojca KOROŠEC Gregorjevo je drugi postni praznik, za godom štiridesetih mučencev (10. marca) in sodi v čas prihajajoče pomladi. Gregorjevo še danes velja za prvi pomladni dan, čeprav se ne ujema s koledarskim začetkom pomladi. Običajno je kar res, da na gregorjevo zapihljajo tople sapice, sonce dobi na moči, prvi popki nabreknejo in ptički veselo zažvrgolijo, ker začutijo pomlad v zraku in v sebi. Po vsem Slovenskem velja, da se na ta dan ptički ženijo. Ptički so si sicer izbirali pare in se snubili že pred mesecem dni, ob sv. Valentinu (14. dan februarja). Izročilo pravi, da imajo ptički na ta dan gostijo - odtod tudi pogačice na grmovju, ki jih pustijo ptički otrokom, ker so jih pozimi pridno krmili. Skrivaj jih tja nastavijo odrasli. Na gregorjevo začnejo kmetje na polju z oranjem in ostalimi pomladanskimi opravili. Dan se podaljša. Obrtnikom ni več potrebno delati ob luči. Odtod tudi običaj, doma predvsem na Gorenjskem, da "luč zanesejo v vodo". Papirnate ladjice s prižganimi svečkami spustijo po vodi. Menijo, da bo voda odnesla neprijetno delo ob slabi luč. Včasih so namesto ladjic spuščali po vodi tudi s smolo oblite oblance. V Voklem so “kurili gregorčka” odrasli. Zažgali so namreč butaro. Če je bil še led, so postavili s smolo oblito butaro nanj, dokler ni tam pogorela. Na gregorjevo hodijo v prekmurskih Genterovcih fantje zadnjih razredov od hiše do hiše. Pokriti so s klobuki, okrašenimi z raznobarvnimi trakovi in pojejo pesmi v spomin sv. Gregorju. Eden nosi v rokah košaro, drugi pa leseno sabljo, na katero je nataknjen košček slanine. Domači jih potem obdarijo. Tako so včasih na ta dan vabili tudi otroke, ki so šli prvič v šolo. Veselimo se pomladi, da nam novih moči, daje nam novo življenje. Pomlad sije v večnost - Velika noč pa je praznik današnjega dne in večnosti. VESELE IN DOŽIVETE VELIKONOČNE PRAZNIKE VELIKA NOČ Koledar se je v zgodovini spreminjal in prvotno sta se praznik in začetek pomladi ujemala. Ko je veljal še stari julijanski koledar, je namreč Gregor, sicer znan kot prinašalec luči, godoval na prvi spomladanski dan. Gregorjevo pa se je z novim koledarjem, ki ga je vpeljal papež Gregor Veliki, premaknilo za 10 dni nazaj. Koledar uporabljamo še danes in se po njem imenuje gregorjanski. Sv. Gregorja upodabljajo v papeških oblačilih. Pri sebi ima škofovsko palico, knjigo, pisalno pero ali goloba kot simbol sv. Duha, ki ga je navdihoval. Je zavetnik rudarjev, zidarjev, izdelovalcev gumbov in pozamentov (našitkov), učenjakov, učiteljev, študentov; priporočale so se mu žene za rodnost, na pomoč so ga klicali v času kuge, predvsem pa je patron glasbenikov, pevcev, pevskih zborov ter zborovskega in koralnega petja. Proslavil se je namreč s tem, da je uredil marec 2005 ŠTORSKI OBČAN cerkveno petje (gregorijanski koral). Mojca KOROŠEC Velika noč je največji in najstarejši krščanski praznik, saj oznanjuje Jezusovo smrt in vstajenje, kar v krščanstvu simbolizira odrešitev sveta. Datum velike noči se vsako leto posebej določi, in sicer na prvo nedeljo po prvi spomladanski polni luni. Velikonočni čas ni le velikonočna nedelja, temveč ves veliki teden. V širšem pomenu besede traja velikonočni čas od pepelnične srede pa vse do binkošti. Štiridesetdnevni post je čas pred veliko nočjo, ko se kristjani kesajo grehov. Nekdaj je bil to pravi post, zdaj se ljudje skušajo odpovedati cigaretam, alkoholu ali čokoladi. Post je v spomin na čas, ko je Jezus v molitvi in postu preživel 40 dni in noči v samoti. Na prvi dan posta, ki se imenuje pepelnična 24 NAŠI PRAZNIKI v antičnem svetu. Zgodnja obredja, posvečena veliki materi vseh bogov, so bila povezana z marčevimi idami. Pri starih Rimljanih so imeli praznik matronalije, ko so dobile sužnje za kakšen dan posebne pravice, poročeni moški in ženske pa so se obdarovali. Krščanska cerkev je obudila tako praznovanje in ga je posvetila Materi Cerkvi ali Devici Mariji. Materinski dan so prvič praznovali v Združenih državah Amerike leta 1910. Obhajajo ga na drugo majsko nedeljo. Zaščitni znak tega praznika je beli nagelj, ki simbolizira milino, sladkost, čistost in vztrajnost. Po drugi svetovni vojni so začeli materinski dan kot civilni praznik slaviti tudi v Evropi, in sicer na različne dneve v mesecu maju. Na Slovenskem ga je cerkev s proslavami in mašami praznovala na dan Marijinega oznanjenja 25. marca. Pri kristjanih se je samodejno vzpostavila zveza med materinsko ljubeznijo in sposobnostjo žrtvovanja po Marijinem vzoru. NAŠI PRAZNIKI ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE sreda, se nekateri kristjani posipajo po čelu s pepelom v znamenje kesanja za svoje grehe. Veliki teden je čas, ko se vsa družina pripravlja na veliko noč. Temeljito čiščenje stanovanja in okolice hiš je značilno opravilo velikega tedna. Veliki teden se prične s cvetno nedeljo, ki predstavlja spomin na prihod Kristusa v Jeruzalem. Na cvetno nedeljo se v cerkev k maši nosi sveže zelenje in rastlinje. Najpogosteje govorimo o velikonočnih butaricah, katere pa se med seboj razlikujejo. Nekateri jih še vedno vežejo sami, nekateri pa enostavno kupijo butarico na trgu. Tisti, ki jih vežejo sami, trdijo, da mora biti butarica sestavljena iz sedmih rastlin. Običajno je to leska, vrba, brinje, bršljan, pušpan, resje in oljka ali hrast. Dan Jezusove smrti se imenuje veliki petek, ker kristjani verujejo, da je Jezus, ko je sprejel križanje, naredil največje dejanje božje naklonjenosti do človeštva. Veliki petek je edini dan v letu, ko ni maš, temveč potekajo le obredi, ki spominjajo na Jezusovo trpljenje in smrt. Ta dan je tudi strogi post. družinskim zajtrkom. V nekaterih predelih Slovenije dobijo otroci, ko se vrnejo od maše, prve pirhe. Pirhi so ena najstarejših velikonočnih jedi na Slovenskem in simbolizirajo novo življenje. Slovenska velikonočna jajca, ki se imenujejo tudi pisanice ali pisanke, se uvrščajo med najlepše okrašene primerke v Evropi. Tudi pri nas prinaša pirhe velikonočni zajec, simbol plodnosti. Velikonočni čas se konča sedmo nedeljo po veliki noči na binkošti, ki so spomin na uradni začetek krščanstva. Zaznamujejo dan, ko naj bi sveti Duh prišel nad Jezusove učence v obliki viharja in ognja. Ta dogodek jim je utrdil samozavest, da so šli spreobračat ljudi v krščansko vero. Na veliko soboto potekajo čez dan molitve ob božjemu grobu, ki ga uredijo v cerkvah. Verni ta dan prinesejo k blagoslovu velikonočne jedi (prekajeno meso, potico, pirhe, hren...), ki jih bodo zaužili v nedeljo, na velikonočno jutro. Med cerkvene obrede velike sobote sodi tudi blagoslov ognja. Velikonočna nedelja, dan torej, ko naj bi Jezus Kristus ob prvem jutranjem svitu vstal od mrtvih, se začne s slovesno procesijo, sveto mašo, nadaljuje pa se z velikonočnim 25 marec 2005 PRIŠLA SEM Andreja Kolar, 8.a/8 Prišla sem iz morja, Iz tihih oceanov, Iz zvezd svetlih tam na nebu. Čas je prehitro minil. Izvolili smo še 6 poslancev, ki bodo 14.februarja 2005 našo regijo zastopali na državnem parlamentu v Ljubljani. Iz naše šole bo za mizo državnega parlamenta sedla Anka Ošep. Želimo ji, da bi se čim bolje odrezala. Po končanem uradnem delu smo si privoščili še malico in nato odšli domov, vsi kanček bogatejši, kot smo prišli. Imeli smo se lepo in vsi skupaj si želimo, da bi bilo takšnih razprav čim več, ker lahko na tak način izmenjamo mnenja in izkušnje. Za konec še misel, ki bi jo morali včasih upoštevati: ČE HOČEŠ, TUDI MOREŠ. NAJVEČJA MOČ NA SVETU JE VOLJA! marec 2005 Prišla sem iz puščave, kot pesek lepe narave, prišla sem iz zraka, večernega mraka. Prišla sem iz vetra, Rahlega kot dež, Iz oblakov, Temnih kakor noč. Saj to ni žalost. To je veselje za moje življenje. Eneja KovaČ, 4.a OŠ Štore PUST Pust je prišel nam krofe je pojel. UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE 12.januarja 2005 je naša šola prvič organizirala regijski otroški parlament. Udeležili so se ga poslanci iz Celja, Dobrne, Vojnika, Laškega, Šentjurja, Vitanja, Slovenskih Konjic, Dobja, Zreč in Štor. Po uvodnem pozdravu in nastopu šolskega pevskega zbora se je začela odvijati vroča razprava na že znano temo »Mladi in Evropa«. Na žalost smo bili pri razpravljanju časovno omejeni le na uro in pol. Kljub temu smo v tem času slišali različna mnenja in predloge, lahko pa bi povedali še veliko več. O čem je tekla beseda? 1. Pogovarjali smo se o izmenjavi učencev, dijakov in študentov v projektu Comenius, pri katerem slovenski šolarji obiskujejo šole v tujini in obratno. Ugotovili smo, da ta izmenjava še ne poteka v večjem obsegu. 2. Porajalo se nam je vprašanje, koliko smo prepoznavni v Evropski uniji. Ugotovili smo, da je naša prepoznavnosti zelo majhna, vsekakor pa nam k izboljšanju le-te ne bodo pomagale spremembe državnih simbolov. Na področju prepoznavnosti imajo veliko vlogo tudi športniki. 3. Veliko negotovosti smo zaznali v zdravstvu, saj, po našem mnenju, zdravniki kažejo premalo zanimanja za paciente, motijo nas predolge čakalne vrste in neenakost pri nudenju zdravniške pomoči. 4. Zanimiva debata je tekla o Romih. Predvsem nas je zanimalo, od kod jim tako dragi avtomobili, če nimajo niti za osnovne življenjske potrebščine? Na ta vprašanja žal nismo znali poiskati ustreznih odgovorov. 5. Ugotovili smo, da devetletka še vedno buri duhove. Menimo, da bo devetletna osnovna šola uničila otroke, jim vzela ves prosti čas in s tem tudi otroštvo. Pri učiteljih si želimo, da bi si že na začetku ustvarili avtoriteto, da bi lahko predavali bolj zanimivo. Želimo si več praktičnega pouka in manj suhoparne teorije. 6. Čisto na koncu smo si bili enotni, da nas odrasli premalo upoštevajo. To ne pomeni, da imamo premalo pravic, le izkoristiti jih ne znamo. ŠTORSKI OBČAN GOSTILI SMO REGIJSKI OTROŠKI PARLAMENT Namesto da bi zimo odgnal, jo je v Kompole poslal. Mi pa sankat smo se šli, da dolg čas nam ni. ROK KRESNIK OŠ Štore PUST Pust je mastnih ust, saj takrat se krofi jejo in marmelada iz njih se cedi. V šolo namaskirani smo prišli in za malico krofi so bili, z njimi smo se mastili vsi. Urška SKAMEN OŠ Štore 26 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE NAROBE ŠOLA OZNAKA MOJEGA BRATA Če septembra šola se zapre, če učilnica brez stolov in table je, če knjižnica brez knjig je, če učenci učitelje uče, če knjige brez listov so vse, če ravnatelji učencev se boje, če redovalnica piše po učiteljici, če metla za čistilko drvi, če kombi hišnika vozi, v takšni šoli narobe je vse in to že prvošolec ve. Luka BOKŠAN, 8.c/9 Anja KRAGELJ, 4.a OŠ Štore MAMA Ko zjutraj odprem oči, se mi nežno zasmeji. UTRINKI IZ VRTCA IN OSNOVNE ŠOLE Ko odhajam jaz od doma, mi pomaha v pozdrav. Med potjo domov razmišljam, kako doma jo razveselim. Tam na pragu me pričaka in me vpraša, kak sem kaj. Pri učenju mi pomaga in zame vedno čas ima. Tudi jaz ji kdaj pomagam, kadar ona rabi me. Zato veliko mi pomeni, le kaj bi jaz brez nje. Miha MASTNAK OŠ Štore 27 Predstavil vam bom svojega mlajšega brata, ki mu je ime Jaka. Razlika v letih med nama je kar velika 6 let, hodi pa v 2. razred devetletke. Njegovo nebesno znamenje je lev, kar se tudi kaže v njegovih značajskih lastnostih. Je zelo ognjevit, zaletav in drzen, vendar pri stvareh hitro odneha. Velikokrat je prepoln energije, ki pa je ne zna vedno usmeriti v prave stvari. . Vedno želi biti v središču pozornosti, kar pa mu, na žalost, tudi uspeva. Vsem sorodnikom se zdi izjemno pameten, prijazen in »srčkan«. Pa tudi doma, v naši družini, ima stalno kakšne privilegije, seveda zato, ker je mlajši. Prav zaradi tega sem včasih nanj kar malo ljubosumen. Tako kot za večino bratov ali sester, tudi za naju velja:«kot dan in noč« ter »kot pes in mačka«. Najprej: sva čisto različni osebnosti. On ima naslednje lastnosti, ki zame nikakor ne veljajo: je izrazito športen tip človeka (privlačijo ga vsi športi, pri katerih se je možno dodobra preznojiti, preklinjati sodnika in kričati na soigralce), zanima ga matematika (je šele v 2. razredu), je strasten navijač (zmagam in porazom pripisuje življenjski pomen), ne spoštuje ostalih živih bitij (vseeno mu je, če polžu zdrobi hišico in ga zraven še pohodi), ne razume umetnosti in tako dalje. Zaradi teh razlik, predvsem pa zaradi nenehnega izzivanja drug drugega, se velikokrat skregava ali stepeva. In če je kdo starejši brat ali sestra, bo verjetno naslednji stavek dobro poznal. Mlajši ni nikoli nič kriv. Tukaj se starejšim (vsaj meni) dogaja največja krivica. Situacij in primerov vam lahko naštejem nešteto, vendar o tem nočem razpredati, pa tudi nočem, da bi izpadel kot kakšen kalimero. Kljub temu pa mislim, da so tisti, ki nimajo nobenega brata ali sestre, na veliki izgubi. Verjetno jim je velikokrat dolgčas in se nimajo s kom igrati ali pogovarjati. Pa tudi nimajo se priložnosti zgodaj naučiti izboriti svoje pravice, kar bratje nenehno počnemo. Še posebno je to težko starejšemu bratu, ker je le prvi in si mora prvi izboriti, kam bo šel, do kdaj bo zunaj in tako dalje. Mlajšemu je vse to lažje, ker jim je starejši že pripravil »podlago« in so starši manj strogi. Za konec pa bi rad napisal še to (če ta stvar slučajno pride pod roke kakšnemu mojemu ožjemu sorodniku, še posebej mojemu bratu): iskreno se opravičujem, če sem kdaj svojega brata postavil v negativno luč (tako ga vidim jaz) in upam, da tega kdo slučajno ne bi razumel kot žalitev ali nesramno jezikanje. Prav tako se opravičujem svojim staršem, če bi slučajno imeli pomisleke glede svoje vzgoje bom že preživel. In hvala bratu, da je tako zanimiva oseba! marec 2005 ŠTORSKI OBČAN ŠKD RUDAR PEČOVJE in OBČINA ŠTORE e prirejata KONCERT e v petek, 18.03.2005, ob 19.00 uri, v dvorani OŠ ŠTORE OB DNEVU ŽENA IN MATERINSKEM DNEVU Nastopili bodo: VESELE ŠTAJERKE VABILA ŠENTJURSKI MUZIKANTJE ANSAMBEL PREŽIN BIG BAND GLASBENE ŠOLE ŠENTJUR dirigent: Matej Mastnak Gost večera: MIKE OREŠAR (Elvis Presley schow) e Za humor bo poskrbela TRZUKLNOVA PEPA Koncert bo vodila Slavica Van der Minnen Vstopnice po ceni 1.500 SIT so na voljo v »bifeju Kegljišče na Lipi«, v »Okrepčevalnici Opoka v Prožinski vasi, na Občini Štore ter pri organizatorju na tel. 041 644 727 Matere in žene bodo skromno obdarjene! Organizator si pridržuje pravico do možnosti spremembe programa. marec 2005 28 ŠTORSKI OBČAN PRISPEVEKI OŠ ŠTORE VABILO NA IZLETE V GORE PD Železar Štore Za UO Jožica KRAJNC 19. marec: ZA DAN ŽENSK - pohod v neznano 2. april: OBČNI ZBOR V DRUŠTVENIH PROSTORIH 16.april: ŠTAMPETOV MOST IN PEKELSKI SLAPOVI 23.april: KAMNIŠKI VRH 27.april: VOJNIŠKI POHOD NA KUNIGUNDO ŠKD RUDAR PEČOVJE VABI na tradicionalni izlet v Planico NA OGLED SMUČARSKIH POLETOV. Za izlete se lahko prijavite v društvenih prostorih na Lipi, kjer lahko tudi poravnate članarino. Najdete nas vsak torek med 19. in 20. uro, lahko pa pokličete po telefonu tajnico ( 5771-236) ali predsednika ( 5771-629 ). Veseli bomo vašega sodelovanja pri oblikovanju naših izletov in vaše udeležbe. Izlet bo v NEDELJO, 20.03.2005. Zbrali se bomo ob 4.00 uri na igrišču na Pečovju. Svojo morebitno udeležbo sporočite najkasneje do srede, 16.03 2005, (akontacija 5.000,00 sit) na tel. 041 644 727 Miran Jurkošek VABILA Poskrbljeno bo za jedačo, pijačo in dobro glasbo. V naši družbi je vedno prijetno! VABILO NA POHOD V MESECU MAJU OBVEŠČAM VSE ŽELJNE DRUŽENJA, DA PRIPRAVLJAMO V ORGANIZACIJI PLANINSKIH VODNIKOV ŽELEZARSKI POHOD PO OBRONKIH KOZJANSKEGA, IN TO 14.05.2005, Z ZAKLJUČKOM V TROBNEM DOLU V GOSTIŠČU SALOBIR. e Za vse, ki imate voljo do pohodov, predvsem pa do druženja, in če ste radi v dobri družbi, smo mi tu. Pokličite na GSM 041 815 159. ŠTUDENTSKI KLUB ŠTORE vabi vse mlade, še posebno pa bruce na študentski žur s skupino Fish'n'chips z Majo Slatinšek, e e ki bo 25.3.2005 v gasilskem domu Prožinska vas, s pričetkom ob 21h. Vabljeni, vstopnine ni! 29 marec 2005