O slovenskem narečnem kri, kr(i)vesa 'kri, krvi' ali o prvotnem sklanjatvenem vzorcu
praslovanskega *kry 'kri'	^^
hH
Metka Furlan	^
Cobiss: 1.01
Ob eksternem indoevropskem gradivu (sti. kravis- s 'surovo, krvavo meso',	N gr. Kpsaq s, Red Kpsroq 'meso', lat. cruor m, Red cruoris 'kri') tudi interno
slovansko, predvsem slovensko (knjižno in narečno), vodi k razlagi, da je bil	^
praslovanski samostalnik za kri *kry, Red *krwe prvotno osnova srednjega	Z
spola na -s-.	>
Ključne besede: praslovanščina, slovenščina, slovenska narečja, slovenska	O
leksika, osnove na -s-, sklanjatev	hJ
m
Slovenian dialect kri, kr(i)vesa 'blood': The original declension pattern of	q
Proto-Slavic *kry 'blood'	^
Alongside external Indo-European material (Skt. kravis- n. 'raw, bloody meat',	hh Gk. Kpsaq n., Gsg Kpsroq 'meat', Lat. cruor m., Gsg cruoris 'blood'), internal
Slavic material, especially Slovenian (standard and dialect), leads to the con-	^
elusion that the Proto-Slavic noun for 'blood' *kry, Gsg *krwe was originally	^ a neuter s-stem noun.
Keywords: Proto-Slavic, Slovenian, Slovenian dialects, Slovenian lexicon, i-stems, declension
1 Slovensko knjižno kri kot izjema ijevske sklanjatve
V knjižni slovenščini je samostalnik ženskega spola kri zaradi tvorbe stransko-sklonskih oblik (prim. Red krvi, DMed krvi, Oed krvjo) in morda tudi zaradi enake imenovalniške in tožilniške oblike kri uvrščen v drugo žensko ijevsko sklanjatev tipa noč< psl. *ndt'b ž 'nox', čeprav s primerjalnega stališča ni kot noč, kost... star ijevski samostalnik, pri katerih je enakost med imenovalnikom in tožilnikom ednine posledica fonetičnega razvoja na prehodu iz praindoevropščine v praslovanščino:
pide. nar.	psl.
led *nok-ti-s > *ndt'b 'noč'
Ted *nok?ti-m > *ndt'b
J	1.1 Praslovansko *kry, Red *kryve < praindoevropsko *kruH2-s,
E	Red *kruH2-es?
N	Slovensko kri je fonetični refleks psl. *kry, oblike, ki je kot imenovalnik ednine 1	izpričana le še v hrv. čak. kri (Cres, Omišalj, Vrbnik; Tentor 1950: 76), stp. kry, ^	slovin. krd in plb. kräi (ESJS: 6, 377), med slovanskimi jeziki pa ima samo v knjižni O	slovenščini in v pretežnem delu slovenskih narečij in govorov tudi vlogo tožilnika S	ednine, kar je nepričakovano in nenavadno, če vemo, da se v drugih slovanskih jeziL	kih in delu slovenskih vzhodnih obrobnih govorov za imenovalnik in tožilnik ednine
0	uporablja refleks psl. Ted *krhvb, prim. stcsl. krhvb, hrv. krv, mak. krv, blg. krw, r. v	krovb, br. krou, ukr. krov, p. krew, č. krev, slš. krv, gl. krej, dl. kšej. Iz formalnega raz-N	merja med Ied *kry in Ted *krhvb, rabe tožilniške oblike *krhvb tudi v imenovalniku
1	ednine, rodilnikov tipa stcsl. krhve in seveda ženskega spola samostalnika se zato sklepa, da je splošnoslovanski samostalnik za kri v praslovanščini spadal v sklanjatev
Z	na dolgi Ü, po kateri so se sklanjali samostalniki ženskega spola *svekry 'moževa
A	mati', *žbrny 'mlinski kamen', *cbrky 'cerkev', *buky 'bukev', *smoky 'smokva' ...,
P	ki nadaljujejo praindoevropsko konzonantno sklanjatev na laringal, npr.
K
0
	psl.			pide.	sti.
Ied	*kry	*svekry	*žbrny	*-uH-s	bhü-s^
Red	*krhve	*svekrhve	*žbrnhve	*-uH-es	bhuv-as
Ded	*krhvi	*svekrhvi	*žbrnhvi	*-uH-ei	bhuv-e
Ted	*krhvb	*svekrhvb	*žbrnhvb	*-uH-m	bhuv-am
To dosedanjo razlago samostalnika ob večinskem internem slovanskem gradivu lahko potrjuje tudi eksterna evidenca, saj je pide. korenski samostalnik ženskega spola *kruH - mogoče prepoznati v av. xrü- ž 'krvavo surovo meso' (Pokorny 1959: 621).2
2
Zahodnoslovensko narečno kri, Red kr(i)vesa 'kri'
Če brez komentarja preidem podatek, da je v bolgarščini refleks akuzativnega izvora krw večinsko ženskega slovničnega spola, v govoru kraja Novo Selo (Vidinsko) pa moškega3 tako kot v srb. nar. krv, Red krva 'kri' ob krv, Red krvi (Elezovic 1932: 324), se taki razlagi izhodiščnega psl. leksema za kri zoperstavlja predvsem slovensko gradivo, ker se refleks predpostavljenega praslovanskega samostalnika na *-y ne obnaša enako kot vsi drugi refleksi praslovanskih samostalnikov na *-y. Ti tako kot v večini drugih slovanskih jezikov kažejo na sistemski prehod tožilniške oblike tudi v imenovalniško (psl. Ied *svekry, Ted *svekrwb ^ ITed *svekrhvb > sln. svekrv (Megiser)) in tudi njen prehod v ajevsko sklanjatev (npr. sln. svekrva).
1	Samostalnik ženskega spola pomeni 'svet'.
2	O domnevi, da to morda le ni korenski samostalnik, ampak tematski iz pide. *kruH2-o-, NIL 2008: 444, 445 op. 4.
3	Podatek povzemam iz ESSJa: 13, 67.
Ajevska sklanjatev tega psl. samostalnika v slovenščini ni potrjena nikjer, refleks Ted *krwb pa se tudi kot imenovalnik uporablja le na vzhodnem obrobnem območju,4 na večini preostalega pa je raba ravno obratna in refleks imenovalniške oblike *kry nastopa tudi v vlogi tožilnika ednine. Glede take rabe se samostalnik obnaša, kot da bi v slovenščini odražal samostalnik srednjega spola in ne ženskega, kot se razlaga. Ta slovanski samostalnik indoevropskega izvora ima ob omenjenem znaku, ki ga uvršča med samostalnike srednjega spola, v slovenščini še enega.
Na slovenskem skrajnem zahodnem območju, ki se razteza od terskega narečja prek obsoškega narečja, briškega in banjškega govora v kraško, tolminsko, cerkljansko in selško narečje in je na severu omejeno z narečno točko Log po Mangartom,
Areal rabe osnove na -s- v slovenščini5
m
hH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
Na karti so predstavljeni kraji 35 narečnih točk z rabo osnove na -s- (po podatkih gradiva za projekt SLA). Ker Baudouinovo gradivo prav tako potrjuje njeno rabo, je areal povečan za tersko narečje.
Refleks *krwb v imenovalniško-tožilniški rabi je po podatkih iz SLA izpričan v govorih krajev Osilnica, Delač, Banjaloka, Spodnja Bilpa, Predgrad, Stari trg ob Kolpi, Dragovanja vas, Dragatuš, Vinica, Preloka, Adlešiči, Vavpča vas, Podzemelj, Grm pri Podzemlju, Metlika, Velika Dolina, Dobovec pri Rogatcu (tu še vedno obstaja tudi refleks iz *kry v imenovalniški in tožilniški rabi), Zgornja Sušica - Bizeljsko (tu še vedno obstaja tudi refleks iz *kry v imenovalniški in tožilniški rabi), Črešnjevci, Videm ob Ščavnici, Veržej, Križevci pri Ljutomeru, Bučkovci, Ljutomer, Gibina, Sveti Tomaž, Miklavž pri Ormožu, Ormož, Središče ob Dravi, Beltinci, Gomilica, Nedelica, Velika Polana, Gornja Bistrica, Hotiza, Grad, Gornji Petrovci. Karto je izdelala kolegica dialektologinja dr. Kamen Kenda-Jež, za kar se ji iskreno zahvaljujem.
4
K O
S
L
na jugu z narečno točko Doberdob, na zahodu s terskim narečjem6 in na vzhodu z Zgornjo Sorico, se pri sklanjatvi samostalnika kri ob refleksu ITed *kry stransko-sklonske oblike tvorijo tudi iz osnove na -5-,
Iz vsega razpoložljivega gradiva, narečnega in historičnega,7 je razvidno, da se iz osnove na -5- tvorijo rodilnik, dajalnik, mestnik in orodnik, torej vsi stranski skloni, v gradivu za SLA pa se raba osnove na -5- potrjuje v naslednjih 35 narečnih točkah: Pregled evidence rabe osnove na -5- po listkovnem gradivu za SLA8- 9
O		ITed	Red	Ded	Med	Oed
	1. Log pod Mang. (66)	kri	krbiesa10	0	0	s karbio
		kri	k3rbies§/kdriä	0	tu karbies§	s karbiesem
	2. Trenta (67)	kri	k3riä	0	tu kr^bese	s kr^besam
NN		kri	kxjä/k3riä	0	tu kribes^	0
Z	3. Kred (69)	kr^	k3rbies	0	tu karbies	karbio
A	4. Kobarid (70)	kri	dobre k^rb^^s	0	u karbias	s karbio/s karbiasam
P	5. Drežnica (71)	kr^	kdrbiesä	0	0	0
I	6. Zatolmin (72)	kri	kdrjä/kdrbies	0	par karbies	s karjäm
S	7. Čiginj (73)	kr^	kdrbies	0	u karbies	s karbiesam
K	8. Brdice pri Kožb.(83)	kri	karvesa	0	0	0
I 1	9. Medana (84)	kri	karvesa	0	0	s karvesan
	10. Kozana (85)	krt	karvesa	karvesu	karvesu	karvesam
• 2	11. Kojsko (86)	kri	karvesa	0	0	s karvesam
O h^	12. Oslavlje (88)	krt	karvesa	karvesu	karvesu	karvesam
• 1	13. Ročinj (89)	kri	karvesa	0	0	s k^vjö/ s karbesom
	14. Avče (90)	kri	kr^vesa	0	0	0
Podatek, da se tudi v terskem narečju pojavlja osnova krves-, imam iz gradiva Baudoui-na de Courtenayja: Red ot kbrve / ot kbrvxs (zapis zvesto po Spinozzi Monai 2009: 361). Tersko gradivo, zbrano za projekt SLA, takega podatka ne vsebuje, prav tako tudi ne ter-sko gradivo, ki ga je zbral Merku MDT.
Orodnik ednine ^ krivesan omdsane 's krvjo umazane' se pojavlja tudi v Attemsovih pridigah iz sredine 18. stoletja (Attems 1993: 52, 55 op. 3, 172). Sklanjatveni vzorec kri, krvesa, krvesu pa je uporabljal tudi Tolminec, pisatelj Ivan Pregelj (Dolenc 1984: 66). Internetna poizvedba je pokazala, da se osnova krves- ohranja tudi v govorici mlajših generacij. Na zdravniškem forumu na spletni strani http://www.zdravniski-nasveti. net/?sStran=forum&temaid=4617 sem 19. 3. 2011 prebrala pismo petindvajsetletnice, v katerem je dvakrat uporabila Red krvesa: le madeže krvesa, kot en madež krvesa. V oklepaju navedena številka za krajem označuje številko narečne točke po gradivu za SLA. Krepko je označeno gradivo narečnih točk z osnovo na -s-, ki je bila evidentirana za vse stranske sklone. Po vprašalnici za SLA naj bi izvajalci na terenu pridobili vse edninske sklonske oblike samostalnika kri, a so odgovori večinoma defektivni, kar lahko pomeni, da se izvajalci napotkov niso držali ali pa je raba samostalnika dejansko omejena na nekatere sklone.
Gradivo, ki ga navajam iz SLA, v prispevku predstavljam v originalnih zapisih, ki zaradi večdesetletnega zbiranja odražajo različne tipe zapisovalnega uzusa narečnega gradiva, tj. od Ramovševe do nove nacionalne transkripcije.
Ta in druge oblike z b oz. b namesto v v preglednici odražajo narečni razvoj u > b >b pred prednjimi samoglasniki.
6
8
9
ITed	Red	Ded	Med	Oed	1 1
15. Kanal (91) kri	karvesa		0	s karvesam	0 fS
16. Kal nad Kanal. (92) kri	karbesa/karvesa	0	0	0	•
17. Deskle (93) kri	karvesa	0	0	0	1
18. Podlešče (Banjš.) (94) kri	0	0	0	s karvies^'	hH
19. Lokve (95) kri	karvies	0	0	0	
20. Solkan (97) kri	karvesi	karvesi	karvesi	s karviua	m
21. Trnovo (98) kri	karviasa	0	u karvPs^	zas karviesam/karviesiu	NN
22. Šempeter/Gorica (100) kri	karvi	karvi	karvi	karviua	NH
kri	karviasi	karviasi	karviasi	karviasiua	<
23. Renče (103) kri	karviasi	karviasi	karviasi	karviasju	S
24. Doberdob (105) kri	kr§vias§	0	u kr§vias§	s kr^viasen	NN
25. Opatje selo (106) kri	karviesa	0	0	0	Z
26. Rut v Baški gr. (158) kri	da karvesa	0	u karvesu	0	>
27. Most na Soči (161) kri	krebies	krebies	pSr krebies	s krebiesam/s krvio	
kri	da karbies	0	0	0	0
28. Grahovo ob Bači (162) kri	karvies/karvi	0	0	0	hJ
29. Čepovan (163) 0	karvies/kabies	0	0	0	m
30. Šebrelje (165) kri	karviesa	0	0	0	0
31. Cerkno (166) kri	karv^esa/karvi	0	0	0	
32. Zgornja Sorica (188) kri	karvesa	0	u karo	0	NN
33. Borjana pri Kob. (75a) kri	karbe(s)/karbes	0	0	0	N
34. Tolmin (76) kri'2	kriia'^	0	u karbiesu	s karbiesam	H
35. Breginj (64) kri	do kribas	0	tu karvi	0	
Popolni vzorec ITed kri, Red krvesa, Ded krvesu, Med krvesu, Oed krvesom je sicer redek, a izpričan (npr. v obsoški Kozani ITed kri, Red karvesa, Ded karvesu, Med karvesu, Oed karvesam - SLA). Bolj pogosta pa je sklanjatev, kjer se ob refleksu ITed *kry v sklanjatvi osnova krves- izmenjuje z osnovo ženskega spola krv- tako, da je en stranski sklon tvorjen iz ene, drugi pa iz druge osnove (npr. v obsoškem Kredu ITed kri, Red karbies, Med tu karbies, Oed karbio - SLA; cerkljansko ITed
Oblika je tako slovnično predstavljena v listkovnem gradivu, prof. Tine Logar, ki je gradivo za Podlešče zbral leta 1956, pa je tako slovnično ne označuje oz. je sploh ne označuje. Ker je taka oblika orodnika nenavadna, bi bilo možno pomisliti, da zapis predstavlja rodilnik z reducirano obliko predloga iz, prim. npr. gradivo kraja Most na Soči z RDMed krebies po ijevski sklanjatvi narečne osnove kribes- z reduciranim izglasnim -i. Ker pa so orodniki na -i pri samostalniku za kri znani na hrvaškem in srbskem območju (Jurišic 1973: 100), na slovenskem pa v nekaterih koroških krajih (npr. Libeliče ITed kri, Oed s krvi, Djekše ITed qri, Oed s qarji, Belšak ITed kri, Oed s karui, Šentanel ITed kri, Oed s karue itd. - SLA), se tak orodnik na -i lahko ohranja tudi v podleški obliki.
V	zvezi ardeiče kri 'rdeča kri' je samostalnik ženskega spola.
V	zvezi ardeičja krita 'rdeče krvi' je samostalnik srednjega spola.
11
Z
kri, Red kdr'^i, Med kar'wiesu,^'4 Oed karw'juo - Kenda-Jež 2002: 148), ali po vzorih cu, da je za isti stranski sklon izpričana variantna oblika iz obeh osnov (npr. v banj-N škem Ročinju led kri, Red kdrvesa, Oed s krvjg/s kdrbesom - SLA; v obsoškem Mo-1 stu na Soči ITed kri, Red krebies, Ded krebies, Med p^ar krebies, Oed s krebiesam/s ^ krvio - SLA; v tolminskem Grahovo ob Bači Red kdrv'es/kdrvi - SLA). O	Ob tem nekateri govori z osnovo krves- kažejo na vnos osnove *kry- iz sln. ITed
S kri v stranske sklone in taka sklonska oblika ni ženskega slovničnega spola, ampak sre-L dnjega15 (npr. na Bovškem ITed kri:. Red kdrjä: < *krij-ä. Med (ma) tu krhbese '(ima)
0	v krvi' (Ivančič Kutin 2007);'6 v Logu pod Mangartom Red kariä (ob ksrbiese) - SLA; v v Trenti kri. Red ksriä. Med tu kr^bese, Oed s kr^bes^m - SLA; v Zatolminu ITed kri,
Red karja/kdrbies, Med p9r kdrbies, Oed s kdrjam (SLA) < *krij-om; v Tolminu Red drdeičya kriiä, Med u kdrb'esu, Oed s kdrb'esdm - SLA). Iz tega bi bilo mogoče sklepati, da refleks psl. *kry na tem območju večinsko ni bil ženskega slovničnega spola. Z	Podoben oblikotvorni pojav je mogoče zaslediti na hrvaškem Cresu, le da
A so tu oblike ženskega slovničnega spola (npr. krij, Red kriji, Oed krijü, Med krije P (Orlec na Cresu; Houtzagers 1985), kri, Red kriji (Bejska Tramuntana; Velčic
1	2003). Ta creški pojav z ženskim slovničnim spolom samostalnika, ki ga potrjuje S tudi slovenščina z narečnim gradivom z območij brez osnove krves- (npr. v koro-^ ških Podravljah in Kostanjah ITed kri, Red kr^j^ (SLA) < *krij-i) in s historičnim 1 gradivom,17 na eni strani potrjuje obstoj tudi iz drugih slovanskih virov rekonstrui-7 ran ženski sklanjatveni vzorec psl. *kry, na drugi pa je sprememba sklanjatvenega
•	vzorca lahko znak, da je bil predhodni nenavaden / izjemen, v sistemu torej moteč 1 in da se je zato moral preoblikovati.
•	Osnova kri- pa se ni vnašala le v rodilnike tipa *krij-ä,1^ ampak je iz vokalnih 1 alternacij na ravni mikroareala tipa kri, Red krevesa (Avče; SLA) : kri, Red karvesa,
Oed s karvesdm (Kanal; SLA) mogoče videti, da se je po analogiji vnašala tudi v osnovo na -s-:
Red krves-a (= karves-a) ^ krives-a (= kreves-a)
Iz sklonskih oblik v posameznih govorih je nadalje tudi opaziti, da se skloni iz osnove na kr(i)ves- tvorijo tudi, kot da je tudi ta ženskega slovničnega spola (npr. v Solkanu ITed kri, RDMed kdrvesi, Oed s kdrviÜB - SLA; v Trnovem Ied kri, Red k3rvi''sa, Med u kBvvi^se, Oed z3s k9rviesam/k9rviesiu - SLA; v Renčah ITed kri, RDMed k'rvi'si, Oed k'rvi'sju - SLA):
ITed kri : RDMed kr(i)ves-i : Oed kr(i)ves-jo
14	Osnova na -s- je bila evidentirana tudi v ljubiteljsko narejenem narečnem slovarju s Cerkljanskega, prim. Ta uatrak ima niki prou u kdruiesu, de j tak nauižn (Razpet 2006: 53) 'Ta otrok ima nekaj v krvi, da je tako predrzen'.
15	Trditev sloni na tipologiji Ied = Ted.
16	Po gradivu za SLA v Bovcu ITed kri, Red. krjä, toda Oed s krbjo.
17	V 16. st. kry shejen 'Blutdurstig' (Megiser) < sln. *kriji žejen, v 17. st. pres kryi 'incruentus' (Kastelec - Vorenc) < sln. *kriji, v 18. st. krijipoun 'blutreich' (Gutsmann).
18	Neofonem j v osnovi krij- ima vlogo polnilca zeva in je torej morfofonemskega izvora.
2.1	Internoslovenski nastanek narečne sklanjatve kri, Red kr(i)vesa?	^
Oblak 1891: 47 in Ramovš 1941: 28, 1935: 60, 1952: 77, ki sta pojav osnove na ^ -s- pri sklanjatvi samostalnika kri na zahodnem območju poznala, čeprav še nista ^ bila seznanjena z njegovo strnjenostjo, nista poznala dejanskega areala pojavno- ,!„ sti osnove na -s-,19 oba pa tudi ne dejstva, da se osnova pojavlja v vseh stranskih ^ sklonih,20 sta sklepala, da predstavlja osnova na -s- v sklanjatvi samostalnika kri na ^ tem območju inovacijo. Ramovš 1941: 28, ki se je spraševal, »kje je oblika, ki je po- ^ sredovala med sklanjo imena kri in med s-sklanjo«, pa je - upoštevajoč, da je samo prehajanje osnov na -o- v osnove na -s- in obratno zelo pogosto in tudi staro - odgo- ^ vor na vprašanje našel v predpostavljenem narečnem refleksu Med *krdu, ko pravi: ^
»Lokalna oblika krivi je v teh govorih, ki poznajo akcentski premik tipa mBgla > megla, praviloma dala kfau, kar se je moglo smatrati za loc. k nom. kfau ^ (končniški -u se je namreč reduciral), tak nom. pa je mogel biti le nom. moškega ^ spola. Zaradi omenjene labilne razmejitve med o-jevskimi in s-ovskimi debli je k njemu mogla nastati tudi s-ovska oblika loc. u krves (-i, -u) in od tod se je pričela razširitev še na dat. in gen. Da je izhodna in tvorna točka bila loc., je razvidno tudi iz pomena »temperament«, kajti reklo »to mi je v krvi« pomeni naravo, čud, temperament.« (Ramovš 1941: 28)
Čep rav vsi evidentirani govori, ki v sklanjatvenem vzorcu kri izpričujejo vsaj ^ eno obliko, tvorjeno iz osnove na -s-, naglasnega umika tipa mBgla > megla sicer ne ® potrjujejo,21 ugovor glede tega bistveno ne zanika Oblakove in Ramovševe razlage o sekundarnem analoškem nastanku slovenske narečne osnove na -s- pri samostal- ^ niku kri, saj bi se v te govore osnova na -s- lahko prenesla iz bližnjih sosednjih. ^ Utemeljeni dvom v tak njen nastanek pa poraja od osrednjega območja z osnovo W kr(i)ves- geografsko oddaljeno in z nadiškim narečnim prostorom22 ločeno tersko ^ narečje z rodilnikoma ot khrve / ot kbrv^s (zapis zvesto po Spinozzi Monai 2009: 361), ki pa naglasnega umika tipa mdgla > megla ne pozna (prim. led maylä, Med u majle - Spinozzi Monai 2009: 104, 347). Tu torej pogoji za internoslovenski nastanek analoške narečne osnove kr(i)ves- po Ramovševem vzorcu niso bili izpolnjeni. Razmere v terskem narečju, ki osnovo krves- ima, pa upravičeno porajajo dvom v analoški nastanek osnove krves- po Ramovševem vzorcu. Slovenska narečna osnova krves- je zato gotovo nastala drugače.
2.2	Praindoevropski samostalnik za kri je bil osnova na -s-proterokinetičnega sklanjatvenega tipa
V indoevropski besedni družini, kamor spada tudi psl. *kry, *krwe ..., je stara osnova na -s- znana v sti. krav^s- s 'surovo, krvavo meso', gr. Kpea^ s, Red Kpero^ 'meso'
19	Oblak 1891: 45 je osnovo na -s- poznal le iz krajev Cerkno in Davča, Ramovš 1952: 77 pa je navedel, da oblike na -s- poznajo v Brdih, na Banjški planoti, na Tolminskem, Cerkljanskem in ob zgornji Soči.
20	Čeprav je Oblak 1891: 45 zapisal, da se v narečju krajev Cerkno in Davča k led kri tvorijo Red krvesa, DLed. krvesu, Oed krvessom, je Ramovš 1941: 28 zapisal, da je raba osnove na -s- omejena na rodilnik, dajalnik in mestnik.
21	Po gradivu za SLA so to govori krajev Trenta, Drežnica, Kred.
22	Na območju nadiškega narečja osnova kr(i)ves- ni bila evidentirana.
in lat. cruor m, Red cruoris 'kri'.23 Schindler 1975b: 265 je na podlagi fonetičnih, naglasnih in prevojnih karakteristik sti. kravis- in gr. Kpea^ le zanju predpostavil N izvor v pide. proterokinetični naglasno-prevojni sklanjatvi ITed *kreuH.rs-0, stran-^ skosklonsko *kreuH2-es- z analoškim vnosom polnostopenjskega korena iz ITed. ^ Sama sem svojim študentom nakazala, da se je proterokinetična sklanjatev prvotno O torej morala glasiti ITed*kreuH2-s n, Red *kruH2-es-s in da je bila sekundarna skla-S njatev, kjer se je ničtostopenjski koren posplošil v vsem vzorcu, torej ITed *kruH.-L s-0. Red *kruH.res-s, lahko podlaga za nastanek psl. *kry. Red *krhve 'sanguis' in O stir. crü, Red crau 'kri' (Furlan 2002/03):
N	Prvotna sklanjatev:
I	ITed *kreuH2-s-0 > sti. kravis, gr. Kpea^ Red *kruH2-es-s > psl. krhve, stir. crau
Z
A	Sekundarna sklanjatev s posplošenim ničtostopenjskim korenom:
P	ITed *kruH2-s-0 > psl. kry, stir. cru
I	Red *kruH2-es-s > psl. krhve, stir. crau S
^	Podrobno je to izvajanje s keltskega in praslovanskega zornega kota predstavil in
M	natančno utemeljil Repanšek 2010: 163sl.
2.3	Praslovanski *kry, *kr^ve, *kr^vesi je bil samostalnik srednjega spola
1 Z eksterno evidenco (sti. kravis-, gr. Kpea^) in proterokinetičnim sklanjatvenim vzorcem podkrepljena razlaga torej kaže, da je bil psl. *kry, *krhve... izvorno lahko samostalnik srednjega spola in da se je prehod med samostalnike ženskega spola -upoštevajoč, da je v večini slovanskih jezikov samostalnik *kry dejansko ženskega slovničnega spola - začel že na praslovanski stopnji, sprožila pa ga je prekrivnost refleksov *kry in *krhve z refleksi tipa led *svekry ž, Red *svekrwe ženske sklanjatve na dolgi Ü. Sledovi izhodiščnega praslovanskega stanja pa se posredno še ohranjajo v slovenščini, kjer se refleks *kry glede sklanjanja pri ITed še vedno obnaša kot samostalnik srednjega spola, neposredno pa v slovenskem narečnem gradivu z osnovo na -s-.
2.4	Stopnje razvoja iz pide. proterokinetične sklanjatve z ničtostopenjskim korenom do stanja na slovenskem zahodnem narečnem obrobju
Iz izhodiščne proterokinetične paradigme ITed *kruH2-s-0, Red *kruH2-es-s, Ded *kruH2-es-ei, kjer je bilo rodilniško sklonilo še atematsko tako kot v praslovanski proterokinetični ijevski in ujevski sklanjatvi (npr. Red *kdsti < *-ei-s; Red *synu < *-eu-s), so s fonetično pretvorbo nastali psl. refleksi *kry, *krhve, *krhvesi:
23 Lat. leksem je izvorno kolektiv *kruH2ös (de Vaan 2008: 147) ^ pide. *kreuH.pr in glede prevojnega razmerja med korenom in pripono enak gr. iiSrop 'voda' za pide. *uedör, oKwp 'blato, iztrebek' za pide. *sek'ör. O tovrstnih kolektivih Schindler 1975a.
Metka Furlan, O slovenskem narečnem kri, kr(i)vesa 'kri, krvi' ... Izhodiščno praslovansko stanje
ITed *kruH2-s -0 > psl. *kry	jh
Red *kruH2-es-s > psl. *krhve	r^
Ded *kruH2-es-ei > psl. *krhvesi	^^
Ker je bila v praslovanščini bolj številčna in zato tudi bolj standardna sklanjatev ^
osnov na -s- akrostatičnega tipa ITed *nebo, Red *nebese, Ded *nebesi in ker je	^ bila paradigmatska vez *kry : *krhve delno prekrivna s sklanjatvenim vzorcem
led *svekry ž, Red *svekr^ve, Ded *svekrhvi, Ted *svekrhvb, se je sklanjatveni	^
vzorec *kry, *krhve, *krhvesi deloma naslonil na tip *nebo, *nebese ..., deloma	^ pa na *svekry, *svekrhve ..., kar je na eni strani povzročilo, da se je Red *krhve
zamenjal s *krhvese, na drugi pa se je Ded *krhvesi zamenjal s *krhvi. Iz prvotno	^
enega sklanjatvenega vzorca samostalnika za kri sta postopoma začela nastajati	^ dva:
Prvotno psl. stanje	Vpliv nebo, nebese	Vpliv svekry ... svekrhvi
ITed *kry	^ *kry	*kry
Red *krhve	^ *krhvese	*krhve
Ded *krhvesi	^ *krhvesi	*kryvi	^
O
Pod vplivom sklanjatve tipa svekry samostalnik *kry ni dobil le za ta sklanjatveni vzorec karakterističnih novih sklonskih oblik *kry, *krwe, *krhvi, ampak je spre- ^ menil tudi prvotni srednji spol v ženskega. To pa je zahtevalo nastanek tudi tožil- ^ nika *krhvb.	W
Ko je v sklanjatvi na dolgi ü najbrž zaradi jezikovne ekonomije tožilnik edni- ^ ne začel izpodrivati stari imenovalnik na -y (led *svekry, Ted *svekrhvb ^ ITed *svekrhvb), je bil na pretežnem delu slovanskega prostora samostalnik za kri že povsem izenačen s samostalniki tipa svekry in zato se je tudi pri njem led *kry zamenjal s tožilniško obliko *krhvb. Izjemo temu stanju predstavlja stanje v slovenščini (razen vzhodnih obrobnih območij), nekaterih čakavskih govorih, stari poljščini, slovinščini in polabščini z ohranjenim starim led *kry.
Splošno je znano, da je stari Red *krhve še ohranjen v stcsl. krhve in da je bil drugod praviloma zamenjan z Red *krbvi,24 kar je samostalnik uvrstilo v ijevsko sklanjatev. Ker se ijevski sklanjatveni vzorec potrjuje v slovenščini z ITed kri (Red krvi) kot tudi npr. v hrvaščini z ITed krv (Red krvi) ali poljščini z IT krew (Red krwi), se je prehod vanj verjetno začel že v času, ko je bil samostalnik pod vplivom sklanjatvenega vzorca tipa svekry že feminiziran in ko Ted tipa *svekrhvb še ni začel izpodrivati Ied tipa *svekry, sprožile pa so ga lahko oblike za Ded *krhvi in Oed *krhvbjg, ki so bile v oblikotvornem oziru prekrivne z oblikami iz ijevske ženske sklanjatve, prim. Ded *kosti in Oed *kostbjQ.
24 Prim. vsaj še č. Red krve (ob ITed krev), srblg. kr^,ve (Hock 1992: II, 318), v slovenščini tersko ot kbrve ob ot kbrv^s (zapis zvesto po Spinozzi Monai 2009: 361), nadiško karve
ob karvi (Špehonja 2003).

Z
Prehod v ijevsko sklanjatev pred pojavom ITed krhvb W Ied *kry N Red *krhve ^ *krhvi 1 Ded *krhvi ^ Ted *krhvb O Oed *kr^vbjQ
S
L Dejstvo, da se sklanjanje psl. *kry po novi sklanjatvi na dolgi ü ni ustalilo, ampak
0	je bil samostalnik še nadalje dovzeten tudi za prehod v ijevski sklanjatveni vzorec, v je bolj razumljivo, če vemo, da sklanjatev na dolgi ü samostalniku *kry ni bila in-
herentna in določena z izvorom v pide. korenskem samostalniku *kruH2-, ampak mu je zaradi osamljenosti sklanjatvenega vzorca osnove na -s- predstavljala samo trenutni domicil. Pri samostalnikih z inherentno sklanjatvijo na dolgi ü namreč pre-Z hodi v ijevsko sklanjatev niso znani. A
p 2.5 Slovensko izhodiščno stanje do zahodnoslovenskega z ohranjeno osnovo
1	krves-
S Slovenski refleksi posameznih sklonskih oblik samostalnika *kry kažejo, da ra-^ zen na vzhodnem obrobnem območju imenovalniška raba refleksa Ted *krhvb ni 1 izpričana. Ker je raba ITed *kry v slovanskem jezikovnem prostoru osamljena in 7 ker je na slovenskem vzhodu raba ITed *krhvb znana, bi bilo možno, da je raba
•	ITed kri namesto ITed *kfv ali celo namesto Ied kri, Ted krv, kot je še znano v
bsj
1 štajerskem govoru kraja Pivola, v slovenščini drugotna in da je nadomestila Ied
•	kri, Ted kfv. Pri taki razlagi slovenskega stanja ITed kri pa naletimo na težavo, 1 ker jezikovne silnice za tak razvoj v kontekstu tradicionalne razlage psl. *kry in
njegovih slovanskih odrazov ni mogoče najti. Ramovševa domneva, da naj bi na slovensko rabo ITed kri namesto pričakovane ITed kfv vplivala ijevska sklanjatev, ki je zahtevala izenačitev Ied z Ted (Ramovš 1941: 26; Ramovš 1952: 8), je sicer tipološko podprta s stanjem ITed kost, a ne prepriča, ker je sln. refleks kri v izglasju v primerjavi z izglasji ijevskih samostalnikov tako zelo različen, da se možnost vpliva ne zdi verjetna. Do pojava rabe ITed *kry tudi ni prišlo v nobenem slovanskem jeziku, kjer so pri samostalniku *kry ijevske sklonske oblike dobro izpričane. Prav zato se zdi bolj realna in verjetna razlaga, da se v rabi ITed kri v slovenščini, tudi tam, kjer je feminiziran, še ohranja znak, da ta samostalnik v praslovanščini ni bil ženskega, ampak srednjega spola. Tudi v tem smislu se slovenščina lahko ponovno potrjuje kot eden od najbolj konzervativnih slovanskih jezikov, v katerem se je ohranilo precej več praslovanskih karakteristik kot v katerem koli drugem slovanskem jeziku.
Ker je raba ITed kri v ženskem slovničnem spolu v slovenščini večinska, na manjšem zahodnem območju s potrjeno osnovo kr(i)ves- pa je na podlagi sekundarno tvorjenih sklonov, kot so na Bovškem ITed kri:, Red kdrjä: (Ivančič Kutin 2007), v Logu pod Mangartom Red kdriä - SLA, v Trenti kri, Red kdriä - SLA, v Zatolminu ITed kri, Red kdrja, Oed s kdrjam - SLA, v Tolminu Red drdeičja kriiä - SLA, mogoče upravičeno sklepati na ITed kri srednjega slovničnega spola, bi bilo za izhodiščno slovensko stanje treba predpostaviti vsaj dva sklanjatvena modela, in
sicer predominirajočega ITed kri ž z ijevskimi oblikami in arhaičnega izginjajočega ITed kri s z ohranjeno osnovo na -s-. Ker se je pri ijevsko sklanjanem samostalniku kri ž raba ITed kri še vedno ohranjala in ker je pri sklanjatvi na -s- oblika za ITed kri ponekod tudi nedvomno ženskega slovničnega spola (npr. v Tolminu drdeiče kr^ 'rdeča kri', toda Red drdeičja krila in Med u kdrb'esu - SLA), oba sklanjatvena modela izhodiščno slovensko verjetno nista bila arealno porazdeljena, ampak sta kot neomodel in arhemodel verjetno soobstajala drug ob drugem podobno, kot danes npr. soobstajata sklanjatvena modela hči in hčerka, ki se v istem sporočilnem nizu lahko pojavljata drug ob drugem.25
	Sln. izhodiščni arhemodel26			Sln. izhodiščni neomodel	
Ied s	*kry	> kri	Ied ž	*kry	kri
Ted	*kry	> kri	Ted	*kry	kri
Red	*krhvese	> krvesa	Red	*krhvi^'7	krvi
Ded	*krhvesu	> krvesu	Ded	*krhvi	krvi
Med	*krhvesu	> krvesu	Med	*krhvi	krvi
Oed	*krhvesomb	> krvesom	Oed	*kr^vbjQ	krvjo
Prav soobstajanje je pri sklanjatvi samostalnika kri povzročalo, da sta drug na drugega lahko vplivala, tako da je neomodel ohranjal karakteristiko Ied s = Ted s iz arhemodela, arhemodel pa je pod vplivom neomodela deloma sprejemal karakteristike ijevskega sklanjatvenega vzorca, ki so se celo prenesle na sklone z ohranjeno osnovo na -s-, kot je bilo zgoraj že predstavljeno.
Dominirajoči neomodel je bil prevzet za standard knjižnega jezika, v ljudskem jeziku pa je bil prav zaradi izstopajočega neorganskega ITed kri ž podvržen nadaljnjim analoškim spremembam, ki so ITed kri preoblikovale tudi v kriv.28
V arhemodelu, ki se je kot sklanjatvena posebnost s pretežno nepopolno sklanjatvijo ohranil na slovenskem zahodnem območju, so se pod vplivom neomodela posamezne sklonske oblike z osnovo na -s- zamenjevale s sklonskimi oblikami ne-omodela, kar je po govorih dalo zelo različno stanje, npr.:
0
m
hH NN
Z >
O
hJ
m
o
NN
N H
25	Prim. npr. izsek časopisne novice v internetnem viru delo.si, 10. 2. 2009: Vlomilec je vdrl v enodružinsko hišo ... in z nožem umoril lastnika hiše, njegovo ženo in njuno desetletno hčerko. Trupla je odkrila 15-letna hči, ko se je vrnila domov iz šole. (Podčrtala M. F.)
26	S preoblikovanim prvotnim Red pod vplivom praslovanskih osnov na -s- in sekundarnim DMed na -u.
27	Zamenjava Red *krwe s *krwi se v izhodiščni slovenščini še ni povsem izvršila, kot kaže tersko ot kbrve (zapis zvesto po Spinozzi Monai 2009: 361) in nadiško karve ob karvi (Špehonja 2003).
28	Tak refleks je znan npr. iz govorov štajerskih krajev Svetina, Šentjur, Žusem - Dobrina, Prevorje - Lopaca, Pilštajn, Pišece (tu je ob refleksu kriu znan še kri), Vitanje, Skomarje, Žiče, Zafošt - Slovenska Bistrica, Gubno, verjetno pa tudi v notranjskem Podgradu (po gradivu SLA).
K O
S
L
0
V
z
1
Z A
P
I
S
K
0
Arhemodel Kozana
led
Ted
Red
Ded
Med
Oed
kri kri
krvesa krvesu krvesu krvesom
= kri = kri
= kdrvesa = kdrvessu = kdrvesu = kdrvesidm
Ročinj
kri kri
kdrvesa
0
0
s kdrbesom/s krvjo
Cerkno
kri kri
karv'esa/karvi
Zgornja Sorica
kri kri
karvesa 0
u karo
Vnos ijevskih sklonskih oblik v arhemodel pa je celo povzročil, da je stranskosklon-ska osnova krves- postala ženskega spola, npr.:
	Renče	Zatolmin
ITed	kri	kri
Red	kdrvidsi	kdrjä/kdrbies
Ded	kdrvidsi	0
Med	kdrvidsi	pdr kdrbies
Oed	kdrvidsju	s kdrjäm
Ker je bila paradigmatska zveza ITed kri, Red krvesa neobičajna, se je osnova v ITed kri začela vnašati v osnovo krves- obeh slovničnih spolov, kar je dalo krives-, npr.:
Most na Soči	Breginj Avče
ITed kri	kri	kri
Red krebtes	do kribas krevesa
Ded krebies	0	0
Med pdr krebies	0	0
Oed s krebiesam/s krvio 0	0
3 Na podlagi prikazane razlage nastanka zahodnoslovenske narečne osnove kr-ves- prek psl. *krhves- iz pide. narečne osnove na -s- *kruH2-es- s 'kri, krvavo meso, meso', ki izvira iz istega proterokinetičnega naglasno-prevojnega sklanjatvenega vzorca ITed *kreuH2-s-0, Red *kruH2-es-s kot sti. krav^s-, gr. Kpea^ in lat. cruor, bi bilo pričakovati, da se arhaična osnova *krwes- v slovanskem svetu posredno potrjuje v tvorjenkah psl. samostalnika ITed *kry. Red *krwe, Ded *krwesi. Pa ni tako. Čeprav to dejstvo lahko resno ogroža razlago osnove krves- kot starine slovenskega in slovanskega leksikalnega fonda, tiči vzrok za njeno popolno izginotje v tvorjenkah verjetno prav v njeni sklanjatvi, ki je bila od zgodnje praslovanščine dalje zaradi osamljenega sklanjatvenega vzorca stalni predmet naslanjanja na druge bolj žive in aktualne sklanjatvene vzorce, na zahodnem slovenskem območju pa se je ohranila, ker je to območje jezikovno konzervativno. Če so v zgodnji praslovan-
ščini ali morda še kasneje tvorjenke z osnovo *krhves- 'kri' morda obstajale,29 so ^ bile gotovo posodobljene z najbolj dominatno osnovo *krhv- iz Red. *krhve < pide. ^ nar. Red *kruH2-es-s in slovensko zahodno območje z osnovo krves- pri tem ni bilo ® izjema.	,!.,
Ob tem je treba omeniti, da se niti po stari razlagi psl. Red *krw-e iz ko- ^ renskega samostalnika z Red *kruH2-es in niti po tu predstavljeni iz samostalnika ^ na -s- z Red *kruH2-es-s v praslovanščino fonetično ne bi razvila v psl. *krhve. ^ Zaradi laringala *H2 levo od samoglasnika e bi bil fonetično pričakovan refleks Red *krhvo, po tu predstavljeni razlagi pa tudi Ded *kr^vos-i. Toda na morfemskih ^ šivih se sistemska fonetika tudi ne realizira, ker se zaradi težnje po prepoznavnosti ^ slovničnih končnih in nekončnih morfemov prvotno fonetično stanje rado hitro ponovno vzpostavi, kot ponazarja npr. gr. öoxeov s 'kost' < *H2ostH2-ei-o-m, prim. sti. ^ asthi s 'kost', psl. Red *pQti < *pntH2-ei-s, prim. sti. pänthä- /path- m/ž 'pot' ipd., ^ in kot se je zgodilo tudi v primeru sklanjatvenega vzorca psl. *kry.
Toda v hrvaščini je znan fitonim krvosnica 'Sanguisorba', tudi krvošnica 'Sanguisorba', ki je bil Skoku: II, 217 nerazumljiva tvorba, ki jo je le poskusno izvedel iz *krhvo-shs-bn-ica *'takšna, ki sesa kri' in zaradi fonetične prepreke - iz take predloge bi dobili hrv. *krvosasnica - domneval, da je bil samostalnik po ha-plologiji skrajšan za zaporedje *-sh-. Ker se v češčini istemu fitonimu pravi krvavec in tudi krvavnik - rastlino se je v ljudski medicini uporabljalo za zaustavljanje krvi ® (Machek 1954: 107) -, se za hrvaški fitonim ponuja razlaga, da je bil pridevnik *kr^vosbm>, iz katerega je po posamostaljenju s pripono -ica nastalo krvosnica, ^ izpeljan iz samostalniške osnove *krhvos- 'kri'. Morda se le v tem fitonimu ohranja ^ izpeljanka iz praslovanske osnove na -s- z ohranjenim fonetičnim refleksom iz pide. W osnove *kruH2-es- n 'kri' > psl. *krhvos-, še preden je bila iz morfoloških razlogov ^ posodobljena v *krhves-.
4 Sklep
V izhodiščnem praslovanskem sistemu je bil samostalnik za kri osnova na -s- srednjega slovničnega spola ITed *kry, Red *krhve, *krhvesi, ki je nadaljeval prain-doevropski že narečni proterokinetični sklanjatveni vzorec ITed *kruH2-s-0, Red *kruH2-es-s, Ded *kruH2-es-ei iz prvotnega ITed *kreuH2-s-0 (> sti. kravis, gr. Kpea^), Red *kruH2-es-s (> psl. *krhve, stir. cräu). Ker je bil sklanjatveni vzorec samostalnika srednjega spola osamljen (ali redek?), se je že v praslovanščini deloma preoblikoval na podlagi bolj standardne sklanjatve osnov na -s- akrostatičnega tipa ITed *nebo, Red *nebese, Ded *nebesi, deloma pa na podlagi sklanjatvenega vzorca osnov na dolgi Ü tipa Ied *svekry ž, Red *svekrhve, Ded *svekrhvi, Ted *svekrhvb, kar je na eni strani dalo ITed *kry, Red *krhvese, Ded *krhvesi..., na drugi pa Ied ž *kry, Red *krhve, Ded *krhvi, Ted *krhvb ... Samostalnik Ied *kry, Red *krhve novega, ženskega slovničnega spola je postal prevladujoč in je v nadaljnjem ra-
29 Osnova na -s- pri tej pide. besedni družini tudi v drugih ide. jezikih besedotvorno ni bila produktivna.
zvoju pridobival še karakteristike ijevskega sklanjatvenega vzorca (npr. sln. ITed kri, Red krvi, hrv. IT krv, Red krvi, p. ITed krew, Red krwi), samostalnik srednjega N spola ITed *kry, Red *krhvese, Ded *krhvesi ... pa se je ohranil le na zahodnem 1 slovenskem območju, kjer je osnova na -s- vidna še v vseh stranskih sklonih (npr. v ^ obsoški Kozani ITed kri, Red kdrvesa, DMed kdrvesu, Oed kdrvesdm), deloma pa so O jo zamenjale oblike ijevske deklinacije (npr. cerkljansko ITed k'ri, Red kdr'wi, Med S kdr'wiesu, Oed kdrw'juo; v banjškem Ročinju Ied kri, Red kdrvesa, Oed s krvjo/s L kdrbesom). Drugi, posredni znak, da je bil psl. *kry, *krhve samostalnik srednjega
0	spola, se ohranja tudi v slovenščini, saj se refleks *kry glede rabe ITed kri še vedno v obnaša kot samostalnik srednjega spola. Posredno to dokazujejo tudi posamični na
zahodu izpričani stranski skloni tipa Red krij-a 'krvi', npr. na Bovškem Red ksrja:, v Logu pod Mangartom Red ksriä, v Trenti Red ksriä, v Zatolminu Red ksrjä, Oed s kdrjäm, v Tolminu Red drdeičya kriiä 'rdeče krvi'. Z	Vzrok za popolno izginotje osnove *krhves- v slovanskih tvorjenkah verjetno
A tiči v sklanjatvenem vzorcu samostalnika, ki se je od zgodnje praslovanščine dalje P zaradi redkosti stalno naslanjal na druge bolj žive in aktualne. Če so v zgodnji pra-
1	slovanščini ali morda še kasneje tvorjenke z osnovo *krwes- 'kri' obstajale, so bile S gotovo posodobljene z najbolj dominantno osnovo *kr^v- iz Red *krwe < pide. nar. ^ Red *kruH.-es-s.
Z
0
Viri in literatura
Attems 1993 = Karel Mihael Attems, Slovenske pridige, za prvo objavo pripravila in s spremnimi besedili opremila Lojzka Bratuž, Trst: Založništvo tržaškega tiska, 1993.
Dolenc 1984 = Janez Dolenc, Tolminski lokalizmi pri Preglju, v: Pregljev zbornik, ur. Joža Mahnič, Ljubljana: Slovenska matica, 1984, 63-70.
Elezovic 1932 = Gligorije Elezovic, Rečnik kosovsko-metohiskog dijalekta I, Beograd: Grafički umetnički zavod Planeta, 1932.
ESJS = Etymologicky slovn^k jazyka staroslovenskeho 1-, Praha, 1989-.
ESSJa = Etimologičeskij slovarb slavjanskih jazykov I-, Moskva, 1974-.
Furlan 2002/03 = Metka Furlan, Členitev (pra)indoevropščine. Izroček k predavanju Hetitščina 2002/03.
Hock 1992 = Wolfgang Hock, Der Flexionsakzent im mittelbulgarischen Evange-lie 1139 I: Akzentgrammatik, II: Akzentwörterbuch, München: Verlag Otto Sagner, 1992.
Houtzagers 1985 = H. P. Houtzagers, The Čakavian Dialect of Orlec on the Island of Cres, Amsterdam: Rodopi, 1985.
Ivančič Kutin 2007 = Barbara Ivančič Kutin, Slovar bovškega govora, Ljubljana: Založba ZRC, 2007.
Jurišic 1973 = Blaž Jurišic, Rječnik govora otoka Vrgade 2: rječnik, Zagreb: Jugo-slavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1973.

Kenda-Jež 2002 = Karmen Kenda-Jež, Cerkljansko narečje: teoretični model dia-
lektološkega raziskovanja na zgledu besedišča: doktorska disertacija, Lju- ^ bljana: [Karmen Kenda-Jež], 2002 (razmnoženo). (http://www.dlib.si/deta- ® ils/URN:NBN:SI:DOC-5JJVA2QQ, dostop 7. 10. 2011.)
Machek 1954 = Vaclav Machek, Česka a slovenska jmena rostlin, Praha: Naklada- ^ telstv^ Československe akademie ved, 1954.	^
Merku MDT = Pavle Merku, Materiali per un dizionario del dialetto sloveno del ^ Torre = Gradivo za slovar terskega narečja. Hrani Etimološko-onomastična ^ sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša v Ljubljani.
NIL 2008 = Dagmar S. Wodtko - Britta Irslinger - Carolin Schneider, Nomina im indogermanischen Lexikon, Heidelberg: Universitätsverlag Winter, 2008.
Oblak 1891 = Vatroslav Oblak, Zur Geschichte der nominalen Declination im Slo-
venischen, Archiv für slavische Philologie 30 (1891), 25-68.	^
Pokorny 1959 = Julius Pokorny, Indogermanisches etymologisches Wörterbuch I, Bern - München: Francke Verlag, 1959.
Ramovš 1935 = Fran Ramovš, Historična gramatika slovenskega jezika VII: dialekti, Ljubljana: Učiteljska tiskarna, 1935.
Ramovš 1941 = Fran Ramovš, Iz pojavov soglasniške sklanje, Slovenski jezik 4 (1941), 26-32. (Ponatis v: Fran Ramovš, Zbrano delo 2, ur. Jože Toporišič, Ljubljana: SAZU, 1997 (Dela razreda za filološke in literarne vede 23/II), 315-321.)	O
Ramovš 1952 = Fran Ramovš, Morfologija slovenskega jezika: skripta, prirejena
po predavanjih prof. dr. Fr. Ramovša v l. 1947/48, 48/49, Ljubljana: Univer- ^ zitetna študijska komisija (izd.) - DZS (zal.), 1952.
Razpet 2006 = Marko Razpet, Kako se reče po cerkljansko, Cerkno: Občina - Lju- W bljana: Jutro, 2006.	^
Repanšek 2010 = Luka Repanšek, Slovansko-staroirska vzporednica praslovansko *kry in staroirsko cru 'kri', Jezikoslovni zapiski 16 (2010), št. 1, 163-170.
Schindler 1975a = Jochem Schindler, L'apophonie des themes indo-europeens en -r/n-, Bulletin de la Societe linguistique de Paris 70 (1975), št. 1, 1-10.
Schindler 1975b = Jochem Schindler, Zum Ablaut der neutralen s-Stämme des Indogermanischen, v: Flexion und Wortbildung: Akten der V. Fachtagung der Indogermanischen Gesellschaft, Regensburg, 9.-14. September 1973, ur. Helmut Rix, Wiesbaden: Dr. Ludwig Reichert Verlag, 1975, 259-267.
Skok = Petar Skok, Etimologijski rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika I-IV, Zagreb: Jugoslavenska akademija znanosti i umjetnosti, 1971-1974.
SLA = gradivo za Slovenski lingvistični atlas. Hrani Dialektološka sekcija Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
Spinozzi Monai 2009 = Liliana Spinozzi Monai, Il Glossario del dialetto del Torre di Jan Baudouin de Courtenay, Udine: Consorzio universitario del Friuli -Sankt-Peterburg: St.Petersburg Branch of the Archive of the Russian Academy of Sciences - Ljubljana: ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša, 2009.
Špehonja 2003 = Nino Špehonja, Vocabolario del Nediško. (http://www.lintver.it/ pdf/vocabolario_natisoniano-italiano.pdf, dostop 1. 7. 2009.)
Tentor 1950 = Mate Tentor, Leksička slaganja creskog narječja i slovenskoga jezika protiv Vukova jezika, Razprave razreda za filološke in literarne vede I, Z	Ljubljana: SAZU, 1950.
1 de Vaan 2008 = Michiel de Vaan, Etymological Dictionary of Latin and other Italic K	Languages, Leiden - Boston: Brill, 2008.
O Velčic 2003 = Nikola Velčic, Besedar Bejske Tramuntane, Mali Lošinj: Katedra S	Čakavskog sabora Cres-Lošinj - Beli: Tramuntana - Rijeka: Adamic, 2003.
L
0
v Slovenian dialect kri, kr(i)vesa 'blood': The original declension pattern of N	Proto-Slavic *kry 'blood'
1
Summary
Z
A In the initial Proto-Slavic system the noun for 'blood' was the neuter s-stem noun p NAsg *kry, Gsg *kr^ve, *krwesi, which continued the (already dialect) Proto-In-1 do-European proterokinetic declension pattern NAsg *kruH2-s-0, Gsg *kruH2-es-s, s Dsg *kruH2-es-ei from original NAsg *kreuH2-s-0 (> Skt. kravis, Gk. Kpea^), Gsg K *kruH2-es-s (> PSl. *krhve, Skt. crau). Because the declension pattern for this neu-1 ter noun was isolated (or rare?), already in Proto-Slavic it was partially reshaped 1 on the basis of the more standard declension of s-stems of the acrostatic type NAsg • *nebo, Gsg *nebese, Dsg *nebesi, and partially on the basis of the ü-stem declension
0	pattern of the type Nsg *svekry f., Gsg *svekrwe, Dsg *svekr^vi, Asg *svekrhvb,
1	which on the one hand yielded NAsg *kry, Gsg *kr^vese, Dsg *krhvesi etc., and on 1 the other hand Nsg f. *kry, Gsg *krhve, Dsg *krhvi, Asg *krhvb etc. The new feminine noun Nsg *kry, Gsg *krhve became dominant and in its further development it also obtained the characteristic i-stem declension pattern (cf. Sln. NAsg kri, Gsg krvi, Cro. NAsg kfv, Gsg krvi, Pol. NAsg krew, Gsg krwi), whereas the neuter noun NAsg *kry, Gsg *kr^vese, Dsg *krhvesi etc. was preserved only in western Slovenian ethnic territory, where the s-stem can still be found in all oblique cases (e.g., in Kozana on the Soča River NAsg kri, Gsg kdrvesa, DLsg kdrvesu, Isg kdrvesdm), and these were partially replaced by the i-declension forms (e.g., in Cerkno NAsg k'ri, Gsg kdr'wi, Lsg kdr'wiesu, Isg kdrwjuo; in Ročinj in the Banjšice area Nsg kri, Gsg karvesa, Isg s krvjo/ s karbesom). Another indirect indication that PSl. *kry, *krhve was a neuter noun is also preserved in Slovenian because the reflex of *kry with regard to NAsg kri still behaves like a neuter noun. This is also shown sporadically in western territory in attested oblique cases of the type Gsg krij-a (Standard Sln. krvi); for example, in the Bovec area Gsg karjä:, in Log pod Mangartom Gsg kariä, in Trenta Gsg kariä, in Zatolmin Gsg karja, Isg s karjam, and in Tolmin Gsg ardeidya kriiä 'red blood'.
The reason for the complete disappearance of the root *krhves- in Slavic derivatives probably lies in the declension pattern of the noun, which from early Proto-Slavic onwards constantly inclined towards other more productive and current declension patterns. If derivatives with the stem *krwes- 'blood' existed in early Proto-Slavic or perhaps even later on, they must have been reworked using the most dominant stem *krw- from Gsg. *krhve < PIE. dial. Gsg *kruH2-es-s.