DONESKI ZA ZGODOVINO VRVARSTVA NA SLOVENSKEM KATARINA KOBE-ARZENSEK Nedvomno je, da pripada največja zasluga za razvoj slovenskega vrvarstva v zadnjem desetletju prejšnjega in v prvi polovici na- šega stoletja družim Šinkovec iz Kranja. Ne samo, da so Šinkovci izučili lepo število vr- varskih pomočnikov, temveč so bili tudi za- četniki industrijske proizvodnje tovrstnih iz- delkov na Grosupljem. Vrvarski mojster Anton Šinkovec starejši se je rodil v Duplici pri Kamniku 15. janu- arja 1859. Od doma je šel, ko mu je bilo 14 let.' Za vrvarja se je izučil pri Trebarju v Kranju.2 Mojstrski izpit je naredil na Duna- ju." Bil je dvakrat poročen. Prva žena je bi- la iz Hafnerjeve gostilne v Stražišču. Rodila mu je dva sina: Antona (ustanovitelj tovarne na Grosupljem) in Mirka (drogerist v Kranju, umrl je 1970). Žena Jerica, ki mu je bila pri vrvarskem poslu v veliko oporo, je umrla tik pred prvo svetovno vojno. Med vojno se je Anton Šinkovec znova poročil. Tokrat si je izbral ženo v svojem obratu.* Druga žena Frančiška, z dekliškim imenom Kozjek, se je rodila v Zgornji Besnici 27. septembra 1884, umrla pa je v Ljubljani 27. marca 1949.^ Imela sta troje otrok: dve hčerki, Marijo in Vido, ter sina Staneta. Anton Šinkovec sta- rejši je bil tudi občinski mož.° Umrl je v Kranju 6. aprila 1938.' Ko sta umrla vrvarski učitelj Antona Šin- kovca Trebar in njegova žena Antonija, je po njiju 1888 podedovala vrvamo nečakinja Marija Zontar. Od nje je Trebarjevo hišo in vrvamo kupil Anton Šinkovec. Zemljiško- knjižni prepis nosi datum 15. maj 1894.^ Po- godila sta se za znesek 3000 kron. Podjetne- mu mlademu Šinkovcu je postala delavnica pretesna. Vrvamo je povečal tako, da je bila dolga približno 24 m, široka pa tudi 12 m. Sredi devetdesetih let je zaposloval 5—7 po- močnikov, 3 vajence in pri vrtenju kolovra- tov so mu ibili v pomoč še trije mlajši fantje. Stalno so bili v pogonu 4 kolovrati, imel pa je Šinkovec še veliko drugega vrvarskega orodja. V Predosljah je zanj delal na domu vrvar Krč. Tudi Sajevic iz Predoselj, ki se je pri Šinkovcu izučil, in njegovi sestri so de- lali na Šinkovcev račun. Zelo dolge vrvi so izdelovali zunaj na Ljubljanski cesti v Kra- nju, primeren kraj za tovrstna naročila so našli v Cirškem borštu.' Leta 1908 je Šin- kovec zaposloval pri napravah v svoji veliki pritlični delavnici 7 pomočnikov in 10 dni- narjev, od teh so bili največ mladi fantje v starosti od 14—16 let. Za pripravo materiala je skrbel mikač, ki je delal v skladišču na podstrešju delavnice. Kakšna posebna deli- tev dela pri proizvodnem postopku ni bila vpeljana. Na običajnih vrvarskih kolovratih, ki so jih na roko poganjali dninarji, so po- močniki izdelovali iz mikane konoplje ali mikanega lanu, pa tudi iz bombažne preje, najprej vrvice in nato s sukanjem vrvic raz- lične vrvarske izdelke: vrvi za vprege, uzde, vrvi za seno, vodnjake, sušenje perila in te- mu podobno. Delovodje podjetje ni imelo. Navodila za delo, nadzorstvo nad pomočniki in proizvodnjo je opravljal lastnik sam. Za- loga gotovih izdelkov v skladišču ni bila po- sebno velika. Izdelovali so predvsem za po- ljedelce. Izdelkov je bilo na zalogi le toli- ko, kolikor je za kritje zahteval stalni pro- met. Skladišče se je polnilo le ob zimskih mesecih, ko je bilo povpraševanje kmetij cev po vrvarskih izdelkih veliko manjše. Po mnenju obrtnega inšpektorata je imela de- lavnica povsem obrtniški značaj.'' Delavska nezgodna zavarovalnica v Trstu je v dopisu 11. aprila 1908 sporočila Antonu Šinkovcu, da mu obrata ni treba zavarovati proti ne- zgodam." Statusa obrtne delavnice pa obrat ni ohranil dolgo. Se pred prvo svetovno vojno je bila vr- vama prenovljena in obogatena z modernej- šo pogonsko močjo: bencinskim motorjem.'* Podjetje je bilo registrirano na deželnem kot trgovskem sodišču v Ljubljani kot posamez- na firma pod naslovom Anton Šinkovec, me- hanična vrvarna Kranj 3. marca 1912. Isto- Anton Albreht s svojim sinom Antonom v delavnici! na Ižanska cesti v Ljubljani (last A. Albrehta) 1 169 časno je bila podeljena prokura sinu Antonu Sikovcu ml. iz Kranja. Prokuro je ohranil do leta 1918, ko je bila v register vnesena spre- memba lastništva: 29. decemiara 1918 je pod- jetje prevzel Anton Šinkovec ml., prokura na njegovo ime pa je bila izbrisana.'^ Letna proizvodnja je pred prvo svetovno vojno znašala 60—80.000 kg, med vojno pa se je zmanjšala na 20.000 kg letno. Izdelki so našli kupca po Kranjski, Koroški, Štajer- ski, Tirolski in deloma po Istri in Hrvatski.'* Glavni dobavitelj konoplje je bila pred prvo svetovno vojno Italija. Šinkovec je imel pol- no skladišče po 200 kg težkih bal italijanske konoplje. Bila je zelo bela in čista.Takoj po vojni je bilo v obratu zaposlenih 12 de- lavcev in 2 delavki. Profesionalisti so pre- jemali po 12 K plače dnevno, ostali delavci pa od 6 K naprej. Po rodu so bili delavci Slovenci. Tudi pisarniške moči so bile slo- venskega rodu. Podjetje je bilo sposobno iz- delati do 100.000 kg vrvarskih izdelkov let- no. Obrat je razpolagal s 6 KS pogonskih moči. Lastnik je bil mnenja, da je izvoz iz- delkov v nemško Avstrijo nujen za firmo, ker ima v tej deželi odjemalcev za letno 40.000 kg izdelkov. Stroje je podjetnik do- bival s Češkega, lastne popravljalnice zanje pa ni imel. Ker so se trgovski stiki z Italijo prekinili, so surovine (do 5000 kg) prihajale iz Banata. Na zalogi so bili izdelki le iz do- mačega prediva.*' Eden izmed učencev, ki so izšli iz Sin- kovčeve vrvarske šole, je bil Anton Albreht. Rodil se je v Borovnici 8. decembra 1879 in še danes živi kot štiriindevetdesetletni upo- kojenec. V osnovno šolo je hodil 3 leta v Bo- rovnici in nato, leta 1893, se je šel učit v Kranj k Šinkovcu; tu je tudi obiskoval obrt- no nadaljevalno šolo. Učno dobo je zaključil 1896. Kot pomočnik je ostal pri Šinkovcu do konca aprila 1898. S prvim majem tega leta je nastopil novo službo pomočnika pri Josi- pu Adamiču v Domžalah. Pri njem si je služil kruh eno leto in štiri mesece. Kot mnogi pomočniki je tudi Albreht iskal spo- polnitve v svojem poklicu na tujem. Delo je našel 15. septembra 1899 pri Feliksu Cihoc- kiju v Wiener Neustadtu. Tu je ostal do kon- ca septembra 1900, ko so ga poklicali k vo- jakom. Vojsko je služil 2 leti pri trdnjav- skem polku v Pulju. Ko je slekel vojaško suknjo, se je znova zaposlil pri Šinkovcu v Kranju. Pri njem je delal le malo manj kot 6 let. Po toliko letih pomočniške prakse se je Albreht počutil dovolj usposobljenega, da je začel na svoje. Leta 1908 je dvignil obrtni list. Najel je prostore na Tržaški cesti v Ljubljani, kjer si je uredil vrvarsko delavni- co. Zaposloval je do tri pomočnike. Imel je tri kolovrate in dva »kšira«. Za vsak kolov- rat je imel po 3 vrste raznih kljukic in prav toliko grebenov. Izdeloval je vrvi in mreže. Izdelke je prodajal kmetom, imel pa je tudi stojnico na Krekovem trgu. Lepo vpeljano delo je prekinila vojna. Ze prva mobilizacija je zajela tudi našega vrvarja in vrnil se je šele ob koncu vojne 1918. S fronte se je pri- šel le oženit. Zena Antonija je bila doma v Rafolčah pri Kamniku. Imel je štiri otroke, od teh sta dva umrla že majhna, dva pa še živita (eden od teh je igralec v Drami). Ob koncu vojne si je Anton Albreht takoj poiskal delo. Vdrugič ga je našel pri Ada- miču v Domžalah. Službo je nastopil 8. no- vembra 1918. Ko si je prihranil nekaj de- narja, se je spet odločil za samostojen po- klic. Delo v Domžalah je odpovedal s 15. de- cembrom 1922; tega leta je postal tudi moj- ster. Delavnico je odprl v mestnih barakah zraven sedanje elektrarne na Kotnikovi ce- sti. Po treh letih je moral delavnico seliti. Prostore zanjo je dobil na Dolenjski cesti pri gostilni Putrih na bivšem kegljišču. Toda tudi tu ni ostal dolgo. Leta 1931 je presta- vil vrvarno na Ižansko cesto 24. Bila je le- sena, približno 20 m dolga in 2 m široka. De- lovne naprave so bile iste kot pred prvo sve- tovno vojno. Ves čas stare Jugoslavije je imel le po enega pomočnika. Mesečno je po- rabil po 100 kg surovin, to je bila predvsem konoplja, predeloval pa je tudi lan. Lan so prinašali v delo kmetje. Izdeloval je različne vrvi in mreže. Leta 1928 je odprl lokal za prodajo izdelkov na Trubarjevi 6 v Ljub- ljani. Sem se je tudi preselil leta 1942 in tu stanuje še danes. Vrvarsko obrt je oprav- ljal do leta 1951, ko je dobil mesto vratar- ja v Mestnem gledališču v Ljubljani in 1955 je bil upokojen. Štiriindevetdesetletni vrvar Anton Albreht je veljal za dobrega mojstra svoje stroke. Srečati ga je bilo med člani izpitnih komi- sij.'* Zvesto je sledil stopinjam učitelja Šin- kovca. Kljub visoki starosti najdejo pri njem še danes pomoč ne samo vrvar j i, temveč tu- di raziskovalci vrvarstva. Hvale vredno na- klonjenost je izkazal tudi Tehniškemu mu- zeju Slovenije. Za razstavo Vrvarstvo na Slovenskem mu je dal v uporabo dragoceno dokumentarno gradivo. Ob prevzemu mehanične vrvame v Kranju leta 1918 je mladi lastnik Anton Šinkovec mlajši (rodil se je v Kranju 15. decembra 1886)" jel snovati velikopotezne načrte. Po- leg osnovne šole in nižje gimnazije, ki jo je obiskoval v Kranju, je dokončal tudi dvelet- no Mahrovo šolo v Ljubljani (1902—1904). Vrvarstva se je izučil pri očetu, skoraj dve leti pa je prakticiral v tovarnah lanenih iz- delkov v Trantenauu v Čeških Sudetih. V času prve svetovne vojne, od začetka do raz- sula avstroogrske monarhije, je bil asistent glavnega vojnega gospodarskega inšpektorja 170 za lanarske tovarne. Ob koncu vojne, ko je vrvamo v Kranju prevzel na svoja pleča, si je izbral za realizacijo svojih podjetniških ambicij kraj Grosuplje. Leta 1919 je kupil zemljišče od Antona Štrublja iz Stranske vasi, k temu pa je še dokupil parcele od Antona Adamiča iz Praporč in Alojza Ko- privca iz Grosupljega v skupni izmeri pri- bližno 40.000 m"^. Z gradnjo so začeli takoj in že jeseni istega leta (1919) je stala vrvarna, dolga 200 m. Po dveh letih (1921) so jo po- večali na 300 m dolžine, postavili pa so še terilnico in skladišče za izdelke.^" Naslov fir- me zdaj ni več ustrezal. Tako je bilo 30. de- cembra 1921 zapisano v register, da je obratni predmet odslej mehanična vrvarna, terilnica in predilnica. Glavni sedež firme se je pre- selil v Grosuplje, kranjska delavnica pa je postala podružnica. Od tega datuma je bilo stalno bivališče Antona Šinkovca ml. Gro- suplje.^' V grosupeljsko tovarno je bilo mon- tiranih 20 trlic, 1 mikalnik (karda), 1 če- salni stroj za lan, 4 stroji za vlečenje in rav- nanje in 3 stroji za predenje grobih številk lanene preje (do št. 6). Podjetje je bilo zmož- no izdelati 45.000 kg lanene preje in dva- krat toliko (90.000 kg) preje iz manjvrednega lanenega prediva.^^ Pogonsko moč je dajala lokomobila s 60 KS in v obratu je bilo 15 električnih motorjev. Delovne stroje je firma nabavljala v Angliji in zanje je imela lastno popravljalnico. Leta 1922 je bilo stalnih kva- lificiranih delavcev 10, ostalih pa 33. Medtem ko sta bili le dve kvalificirani delavci, je bilo pomožnih delavk tudi 33. Strojnik je zaslužil 2800 K mesečno. Mizarji, ki so delali na akord, so prejemali 70—80 K dnevno, ostali delavci 40—70 K in delavke 35—50 K dnevno. Razen enega Ceha so bili vsi Jugo- slovani. V administraciji so delale poleg vod- je pisarne še 3 kontoristke. V tehničnem vodstvu se navajata 2 mojstra — Čeha.^^ Prvi kvalificirani delavci so prišli s Šinkovcem iz Kranja (Franc in Ivan Bajželj, Jaka Hafner in Anton Nadižar). Njim se je pridružila vr- sta domačinov (Ivan Knep, Miha Javornik, Pepca Kovačič, Ivana Makovec, Marija Pe- rovšek itn.). Prva leta po ustanovitvi tovar- ne so delali v upravi Minka Globokar, Viktor Kozamernik, Viktor Praunseiss in Vlado Si- mončič. Svoj delovni zanos Šinkovec ni usmeril le v tovarniško poslovanje. Pritego- vala ga je tudi vzgoja boljših sort lanu. Napisal je knjižico Pridobivanje lanu. Iz Če- ške in baltskih dežel je uvažal dolgovlaknato sorto lanu in jo razdeljeval domačim pride- lovalcem.^* Poleg 120.000 kg raznih vrvarskih izdelkov je tovama letno predelala 60.000 kg lanu. Izdelke so prodajali po državi, za leto 1922 pa se omenja izvoz (40.000 kg lanu) na Češkoslovaško. Leta 1922 so predelali 35.000 kilogramov lanenega in 8.000 kg konopljene- ga prediva na mesec. Poleg tega so mesečno za kotel porabili 100 kg strojnega olja in 4 vagone žaganja. Dobaviteljice surovin in obratnih sredstev so bile domače firme. Pod- jetje je imelo 1922 podružnice v Ljubljani, Mariboru in Celju. Za velike investicije mladi tovarnar Šin- kovec prav gotovo ni imel kritja. K sodelo- vanju je pritegnil nekaj podjetnikov. Prišlo je do ustanovitve delniške družbe. V register firm je bilo 9. oktobra 1923 zapisano ime ustanovljene družbe. Slovenski tekst se je glasil: Mehanična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica Anton Šinkovec, d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Poleg slovenskega je bil registriran tudi srbohrvatski (Mehanič- na užarija, terionica lana i konope ter pre- dionica Anton Šinkovec d. d. Grosuplje pri Ljubljani), nemški (Mechanische Seilerwa- renfabrik Flachs- und Hanfschwingerei und Spinnerei, Anton Šinkovec, A. G. Grosuplje bei Ljubljana), francoski (Corderie mecani- que, brisage et filature de lin et de chanvre Anton Šinkovec, Societe anonyme, Grosuplje pres de Ljubljana), italijanski (Corderia mec- canica, pettinatura e filatura di lino e cana- pa, Anton Šinkovec, societa anonima, Gro- suplje presso Lj.) tekst. Obratni predmet družbe je bil: trenje lanu, konoplje in drugih tovrstnih produktov, predelovanje prediva, lanu in drugega vrvarskega, pletilnega in predilnega materiala, izdelovanje in pletenje vrvi vseh vrst, najrazličnejših trakov, pra- menov, vrvic, pasov itd.; predenje in nato izdelovanje platna, kotenine in drugih la- narskih tkanin, bombaževine itd.; nakupova- nje, prodaja in razpečevanje surovin, pol- izdelkov in izdelkov; opravljanje tovarniških in trgovskih poslov, ki so služili pospeševanju družbenega namena in končno prevzem pod- jetja Anton Šinkovec, mehanična tovarna in predilnica v Grosupljem pri Ljubljani z vse- mi njegovimi napravami in nepremičninami, da je z njim trgovsko in tehnično poslovalo (podčrtala K. K. A.). V luči tega cilja je bila družba upravičena opravljati vsakovrst- ne posle, tako tudi pridobivati, jemati ali dajati v zakup ali prodajati zemljišča, kon- cesije za vodne sile, patente in obratovati z vodnimi napravami, se udeleževati pri vseh pravicah in napravah ter jih izkoriščati. Družbi je bilo dovoljeno udeleževati se pri drugih podjetjih enake ali sorodne vrste bo- disi s pridobitvijo njih delnic bodisi kakor- koli drugače, imela je tudi pravico ustanav- ljati podružnice in poslovalnice v vseh kra- jih doma in v inozemstvu. Pri opravljanju poslov je bila družba vezana na veljavna zakonska določila. Sedež družbe je postala Ljubljana. Ustanovitev družbe je bila dovo- ljena z odlokom ministrstva za trgovino in industrijo 16. maja 1923 (VI. št. 2902) in s 171 koncesijsko listino ljubljanskega oddelka te- ga ministrstva 24. julija 1923 (št. 4393/23). S tem odlokom so bila odobrena tudi druž- bena pravila. Delniška družba je bila osno- vana s sklepom ustanovnega občnega zbora z dne 17. avgusta 1923. Osnovna glavnica je znašala 500.000 dinarjev, razdeljena pa je bila na 5000 delnic po 100 dinarjev. Bile so v gotovini popolnoma vplačane in glasile so se na imetnika. S sklepom občnega zbora se je delniška glavnica lahko zvišala na 5 mi- lijonov dinarjev brez predhodne državne do- volitve. Firmo sta zastopala in podpisovala kolektivno po dva člana upravnega sveta ali kolektivno en član in uradnik s prokuro ali zopet kolektivno dva prokurista. Pod napi- sano, natisnjeno ali štampiljirano besedilo firme je bilo treba dodati podpise dveh čla- nov upravnega sveta ali enega člana in urad- nika s prokuro ali dveh prokuristov; pri uradnikih vselej s pristavkom »p. p.«. Člani upravnega sveta so se legitimirali z izpiski iz volilnega zapisnika, napravljenega po pra- vilih, ali z izpiski iz sejnega zapisnika uprav- nega sveta, po katerem so bili kooptirani. Kot legitimacija je uradnikom služil tozadevni deklet upravnega sveta. Upravni svet je se- stavljalo najmanj |sedem in največ jenajst članov. Na ustanovnem občnem zboru 17. avgusta 1923 so bili izvoljeni naslednji svet- niki: Josip Javornik, lesni trgovec in indu- strijec v Žalni; dr. Alojzij Kobal, odvetnik v Ljubljani; Leon Matajc, tovarnar v Stra- žišču pri Kranju; Fran j o Medic, vele trgovec v Ljubljani; ing. Karel Polak, tovarnar usnja v Tržiču; Vinko Resman, trgovec in industri- jalec v Radovljici; Anton Šinkovec, tovar- nar na -Grosupljem in Fran j o Rus, ravna- telj Trgovske banke, d. d. v Ljubljani. Druž- ba je bila dolžna svoje objave priobčevati v uradnem listu svojega sedeža.^« Posamezna firma Anton Šinkovec, mehanična vrvarna s sedežem na Grosupljem, je bila 3. junija 1924 izbrisana iz registra, ker je njeno »obra- tovanje prestalo« in je obrat prevzela Meha- nična vrvarna, terilnica lanu in konoplje ter predilnica Anton Šinkovec, d.d. Grosuplje pri Ljubljani.^^ Na svojem drugem občnem zboru 15. januarja 1924 je družba sklenila prenesti sedež družbe iz Ljubljane na Gro- suplje. Istočasno so sprejeli sklep, da se zvi- ša delniška glavnica od 500.000 na 2,500.000 dinarjev. Razdelili so jo na 25.000 delnic po 100 dinarjev, ki so bile v gotovini popolnoma vplačane. V soglasju s temi sklepi so bila tudi spremenjena družbina pravila (paragra- fi 2, 7 in 15). Spremembo je potrdil ljubljan- ski oddelek ministrstva za trgovino in in- dustrijo z odlokom 7. maja 1924 (št. 2881/24) po pooblastilu centralnega ministrstva za tr- govino in industrijo 1. aprila 1924 (VI, št. 1496). V register družbenih firm so bile spre- membe vnesene 27. maja 1924.^* Kot priča dviganje glavnice je družba prva leta uspe- vala, vendar je bila doba razcveta prekratka. Spomladi 1928 se vodstvo družbe pritožuje Zbornici za trgovino, obrt in industrijo: »Ino- zemska konkurenca uvaža blago (motvoz) kljub carini, ki je prenizka. Na Hrvaškem in v Bosni je uspešna konkurenca nemogoča, ker imajo neke hrvatske židovske tvrdke v državnih kaznilnicah urejena cela podjetja skoraj zastonj in ne plačujejo tako rekoč nobene režije razen minimalne pro forma odškodnine. Njihovo režijo pa morajo nositi davkoplačevalci, to je, njihova konkurenca (ker se pač kaznilnice vzdržujejo iz davkov in drugih državnih dačbin, taks itd.). Baje se v teh kaznilnicah, v prvi vrsti Lepoglava, izdeluje še precej drugih predmetov, menda tudi čevlji, pa bi se mogoče storilo skupne korake s prizadetimi.«2» Razmere v podjetju so se izredno zaostrile. Na občnem zboru 18. maja 1928 je bilo določeno, da se delniška glavnica zniža od 2,500.000 na 250.000 dinar- jev. Ta skromna glavnica je bila razdeljena na 2500 delnic po 100 dinarjev; bile so v gotovini popolnoma vplačane in so se glasile na imetnika. Iz upravnega sveta so izstopili Leon Matajc, ing. Karel Polak, Vinko Res- man in Anton Šinkovec. Novi upravni svet- niki so postali: Ivan Korenčan, veletrgovec v Ljubljani, Vinko Hudovernik, lesni industri- alec v Radovljici, in dr. Fran Pavlin, rav- natelj Ljubljanske kreditne banke v Ljub- ljani. Do spremembe je prišlo tudi v naslo- vu firme: odslej je nosila ime Tovarna mot- voza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani. Pridan je bil tudi srbohrvatski tekst: Fabrika konopa i užeta, a. d. Grosuplje kot Ljublja- ne. Sedež je ostal na Grosupljem. Spremembe je odobril veliki župan ljubljanskega oblast- va z odlokom o. br. 2422/2 21. julija 1928, v register pa so bile zapisane 6. novembra 1928.'" Kar zadeva pravne zadeve podjetja, je bilo zatišje vse do leta 1934. Dne 12. mar- ca 1934 je bilo pri firmi v registru pripisano, da se izbrišejo člani upravnega sveta Ivan Korenčan, Vinko Hudovernik, Franc Medic in Josip Javornik, vpišejo pa Avgust Jenko, posestnik v Ljubljani, Leo Souvan, veletr- govec v Ljubljani ter Vladislav Türk, Matko Janežič in dr. Albin Stele, vsi trije prokuri- sti Kreditne banke v Ljubljani. Kolektivna prokura je bila podeljena ravnatelju družbe Metodu Dularju (rojen v Novem mestu 1899).'' V smislu sklepa 14. rednega občnega zbora 31. marca 1936 so se spremenila druž- bina pravila v paragrafih 1 in 7. Potrdila jih je banska uprava dravske banovine v Ljubljani 17. aprila 1936 (VIII, št. 2586/2). Novele pravil so prinašale razveseljive po- stavke: delniška glavnica se je zvišala na 25.000 temeljnih, na imetnika se glasečih del- 172 nie, po 100 dinarjev. Podjetje je dobilo tudi novo ime Motvoz in platno, d.d. Grosuplje. Novost vpisa v register 11. maja 1936 je bila tudi, da sta se zabeležila dva nova člana upravnega sveta: Alojzij Vodnik, industri- alec, in Leon Souvan ml., oba iz Ljubljane.'* Konjunktura, ki jo je bilo moč zasledovati v tridesetih letih po gospodarski krizi, je do- segla tik pred drugo svetovno vojno višek. O tem nam pričata dva zapisa v registru. Prvi zaznamek, ki nosi datum 3. januar 1939, nas pouči, da je banska uprava dravske ba- novine v Ljubljani dala soglasje sklepu 16. rednega občnega zbora delničarjev, ki se je vršil 27. maja 1938, o ponovnem zvišanju delniške glavnice, z odločbo, datirano s 23. avgustom 1938 (VIII, št. 4021/3). Zaradi po- višane delniške glavnice od 2,500.000 na 4,000.000 dinarjev, je bilo izdanih 15.000 no- vih delnic po 100 dinarjev, ki so se glasile na imetnika in so bile v gotovini popolnoma vplačane.'" Že naslednje leto, na 18. rednem občnem zboru 24. maja 1940, so delničarji zopet sklepali o dvigu glavnice. Razprava je izzvenela v soglasje o povečanju glavnice na 5,000.000 dinarjev. Izdanih je bilo 10.000 no- vih delnic po 100 dinarjev, bile so popolnoma vplačane in glasile so se, kot prejšnje, na imetnika. V registru je bila zabeležena spre- memba 4. avgusta 1940."'' Anton SlnKovec ml., ko je šel k vojakom aast A. Albrehta) Grosupeljsko podjetje s podružnico v Kra- nju je imelo leta 1922 10 stalnih in 33 še drugih delavcev ter 2 stalni in 33 drugih delavk. Od teh so bili vsi Jugoslovani razen enega Ceha. Od vodilnih delavcev velja ome- niti 2 mojstra, po rodu Ceha. Poleg vodje pisarne so 1922 v administraciji delale še 3 kontoristke. Po dveh letih (1924) je pod- jetje zaposlovalo 20 stalnih in 50 drugih delavcev ter 45 delavk. Obrat je štel 4 pred- delavce in v pisarni je delalo 7 uradnikov. Bili so vsi Jugoslovani, samo eden je bil po rodu Nemec. Leta 1927 je imel Šinkovec 16 stalnih kvalificiranih in 14 drugih de- lavcev pa 12 kvalificiranih delavk poleg 10 drugih delavk. Po narodnosti so bili veči- noma Slovenci, med njimi pa so bili 1 Srb, 1 Hrvat in 1 Nemec. Poleg 2 preddelavcev, Slovencev, se omenjajo še 3 uradniki. Leta 1922 je Šinkovec plačeval delavce, ki so de- lali na akord, približno 40—70 K in delavke 35—50 K dnevno. Mizarji so prejemali neko- liko višjo mezdo, od 70—80 K dnevno, in strojniki so dvigali 2800 K plače mesečno. Leta 1924 so znašali prejemki profesionali- stov približno 60 in ostalih 30 dinarjev dnev- no. Medtem ko so bili osebni prejemki pro- fesionalista leta 1927 4,5—6 dinarjev na uro, izjemoma tudi 7,5 dinarjev na uro, so se mo- rali drugi delavci zadovoljevati z 2—4,5 di- narji na uro. Kmalu po ureditvi obrata na Grosupljem, leta 1922, je celotna proizvodnja firme znašala 60.000 kg lanu in 120.000 kg raznih vrvarskih izdelkov. Kapaciteta je bila povsem izkoriščena. Leta 1924 so predelali precej lanu manj, samo 20.000 kg (dnevno je to znašalo 150 kg), veliko več pa so izdelali raznih vrvi, kar 240.000 kg (dnevno bi to znašalo 800 kg). Kapaciteta podjetja je bila 1200 kg na dan. Po treh letih (1927) so v pro- izvodnji zabeležili dokaj višje številke. Tega leta so proizvedli 90.000 kg motvoza (300 kg dnevno) in 30.000 do 45.000 kg vrvarskih iz- delkov (100—150 :kg dnevno). Zmogljivost to- varne je bila večja: dnevno bi lahko izdelali 500 kg motvoza (150.000 kg letno), vrvarskih izdelkov prav toliko in otepanega prediva 400 kg (8000 kg letno). Poslovne stike je druž- ba imela z Italijo, Češkoslovaško, Francijo, Avstrijo in Grčijo. Leta 1922 je firma iz- vozila okrog 40.000 kg lanu na Češko. Izdelke je prodajala po vsej Sloveniji, Bosni, Her- cegovini in Dalmaciji. Zastopstva je imela tovarna v Ljubljani, Celju, Mariboru (R. Re- mec in drug). Kraljeviči (Depolo i Stipčič) in v Beogradu (Textilana). Občinstvo si je ogledalo tovarniške izdelke na ljubljanskem velesejmu. Ob tej priložnosti so natisnili tudi propagandni prospekt. Kot navaja uprava firme, je tovarna porabila leta 1922 35.000 kilogramov lanu in 8.000 kg konoplje me- sečno, 1924 je na mesec predelala okrog 173 30.000 kg surovin in 1927 precej manj, samo 10.000 kg lanu in konoplje mesečno. Doba- vitelj je bila Bačka, nekaj so je tudi uvozili iz Italije, lan je bil domači — slovenski, la- neno seme pa so naročali v Rusiji, in juto so kupovali v Nemčiji in Italiji. Od obratnih sredstev se je v dvajsetih letih stare Jugo- slavije mesečno porabilo okrog 100 1 strojne- ga olja in 4 vagone drv in žaganja. Strojno olje so naročali v Zagrebu, drva in žaganje pa v bližnji okolici Grosupljega. Pogonsko moč je obratu dajala lokomobila (Wolf), za katere moč navajajo za leto 1922 60 KS, kasneje pa le 45 KS. Leta 1922 bi v podjetju našteli 15 elektromotorjev, za leti 1924 in 1927 pa se omenjajo elektromotorji s skupno močjo okrog 45 KS. Prva dvajseta leta to- varna ni imela lastne popravljalnice stro- jev, leta 1924 pa se že navaja. Stroje so nabavljali na Češkem (predilne) ter tudi v Nemčiji in Angliji. Za leto 1927, ko je obrat skoraj popolnoma miroval, je uprava pod- jetja plačala 11.827 dinarjev davka. Tega leta je imela na zalogi okrog 15.000 kg vr- varskih izdelkov in 1.200 kg motvoza. Ome- njeno naj bo še, da je imela firma zaščitni znak: pajka z mrežo in začetnici A. S.'^ Statistični podatki za trideseta leta nam kažejo tovarno na Grosupljem kot veliko slovensko podjetje. Slika o zaposlenosti v tovarni je naslednja: Razpredelnica nam jasno kaže, kako naglo se je dvigalo števuo zai>oslenih do leta 1939 in kako občutna redukcija delavcev je na- stopila leta 1940. V letih 1938 in 1939 so prevladovale delavke, premoč moških delav- cev je vidna v letih 1931 in 1940 in s pri- bližno enakim številom moških in žensk je podjetje razpolagalo leta 1936. Po narodnosti so bili večinoma Slovenci. Med njimi se leta 1931 omenja 5 Hrvatov, 1 Srb in 1 Nemec. Za leto 1936 nam poročilo pove le, da je bilo v tovarni 7 tujcev, ne navaja pa narod- nosti; leta 1938 so delali v podjetju 3 Ita- lijani in 1 Nemec; v letu 1939 ni naveden noben delavec s tujo narodnostjo in za leto 1940 so zabeleženi 3 Nemci in 1 Hrvat. Raz- pone umih plač delavcev podajamo zopet v razpredelnici, kar nam omogoča primerjavo prejemkov nekvalificiranih s kvalificiranimi delavci. Razmerja dohodkov v dinarjih so takale: Medtem ko je v tridesetih letih opazna tendenca urnih plač navzgor, je močno opaz- na sprememba v letu 1940, ko so urne plače občutno padle. Isto lahko ugotovimo pri dru- gih kategorijah zaposlenih. Profesionalistomr pri katerih je bil razpon urnih mezd v pr- vem polletju 1931 4—10 dinarjev, leta 1938 4—7, leta 1939 4—8,5 dinarjev, je leta 1940 zdrsnil navzdol na 3—5,2 dinarja. Na voljo so tudi podatki o plačah tehničnih name- 174 ščencev. V prvem polletju leta 1931 je eden od zaposlenih delavcev na tem delovnem me- stu zaslužil 7 dinarjev na uro in drugi je na koncu meseca prejel nekoliko več (1750 di- narjev). Med tehnične nameščence (leta 1939 in 1940 jih je bilo 11) je bilo 1939 za osebne dohodke izplačanih 240.000 dinarjev, a leta 1940 samo 141.360 dinarjev. Skupni zneski, ki so jih za plače odmerili upravnim, pisar- niškim in komercialnim uslužbencem, so bili: Moški 1936 85.000 dinarjev 1938 75.000 dinarjev 1939 160.000 dinarjev 1940 87.020 dinarjev Ženske 45.200 dinarjev 40.000 dinarjev IIO.COO dinarjev 82.840 dinarjev V prvem polletju 1931 je eden izmed mo- ških v skupini pisarniških, upravnih in ko- mercialnih uslužbencev prejemal 1500 in dru- gi 2000 dinarjev; ženske v istem času in iz iste skupine pa so dobivale 700, 1000 in 1250 dinarjev mesečne plače. Kot uvod k podrobnejšemu opisu tovar- niških naprav in strojev podajamo naslednje podatke, ki zadevajo vrednost strojev, ne- Anton Albreht pozimi leta 1971 premičnin in obratnih sredstev (vrednost je izražena v dinarjih): i stroji nepremičnine obratna sredstva 1. polletje 1931 1,000.000 800.000 ? 1936 3,331.020 1,373.742 7.000 1938 4,700.000 1,900.000 8,500.000 1939 5,200.000 1,900.000 8,700.000 1940 6,222.000 2,565.000 9,000.000 Do leta 1939 je bila v tovarni le ena sama parna turbina (Wolf-Magdenburg), njena moč je znašala 45 KS. Z nabavo še ene se je razpoložljiva moč dvigala na 93 KS. Z leti se je naglo večalo število elektromotorjev: v 1. polletju 1931 jih je bilo le 25 (208 KS), 1936 jih je bilo 77 (250 KS), 1938 102 (280 KS), 1939 124 in 1940 kar 140, vendar z enako močjo kot leta 1938. Prevladovale so znane znamke: Siemens, Bergmann, Brown, Boveri, Elin, Schorch. Pozabiti ne gre, da se v po- ročilih za leti 1936 in 1939 omenja krožna žaga, za leto 1940 pa dve krožni žagi. Med delovnimi napravami so bile v večini statve in predilni stroji. Leta 1936 je tovarna dela- la z 31 statvami in okrog 1500 je imela vreten. Po dveh letih (1938) je podjetje raz- polagalo s 50 statvami, predvsem nemškega izvora, poleg tega pa navajajo še 2 predilna stroja (1 za osnovo in 1 za votek), 1 centri- fugo in 1 pletilni stroj. Najpopolnejšo sliko o delovnih napravah imamo v poročilu za leto 1939. V tem času je bilo v obratu raz- porejenih: 50 statev, 55 predilnih strojev, 1 pletilni stroj, 4 terilni stroji, 24 vrvarskih strojev, 1 centrifuga, 6 laboratorijskih apa- ratov in 28 raznih drugih strojev in na- prav. Naslednje leto (1940) se je strojni park povečal za 7 predilnih strojev, 4 pletilne, 2 terilna in za 13 drugih strojev in naprav. Stroji so bili največ uvoženi, le nekaj je bilo domačih vrvarskih naprav. Med doba- viteljicami strojev se omenjajo Nemčija, Anglija, Švica in Češkoslovaška. Za popra- vila raznovrstnih strojev in naprav je skrbe- la tovarniška ključavničarska delavnica. Najvažnejša obratna sredstva, s katerimi je tovama razpolagala v tridesetih letih, po- dajamo zaradi preglednosti zopet v razpre- delnici: 1. polletje 1931 1936 1938 1939 1940 drva 36.000 kg 110.00 kg 320.000 kg 300.000 kg 170.000 kg žaganje 9 ? 600.000 kg 600.000 kg 700.000 kg mazilno olje 6401 2.560 kg 4.800 kg 4.700 kg 5.900 kg nafta 320 kg 800 kg 800 kg 700 kg bencin ? ? 1 900 kg 800 kg 175 Drva in žaganje je podjetje kot v dvajse- tih letih nabavljalo v neposredni okolici. Med dobaviteljicami mazilnega olja, nafte in ben- cina se omenjajo Vacuum Oil et Co., Jugo- nafta v Zagrebu ter Oleum v Ljubljani. Od drugih obratnih sredstev, ki so bila potrebna pri tovarniškem proizvodnem postopku, je treba navesti anilinske barve, klej, krompir- jev škrob in ovijalni papir. Leta 1936 so porabili 85 kg anilinskih barv, ki so jih na- ročili v Zagrebu, 3200 kg krompirjevega škroba, ki so ga nabavili v Kranju, ter 350 kilogramov klej a in 8998 kg ovijalnega pa- pirja, kar so kupili v Ljubljani. Med osnovne surovine, ki jih je grosupelj- ski obrat predeloval, velja uvrstiti konopljo in lan, bombažno prejo in prejo iz jute. V posameznih letih drugega desetletja stare Jugoslavije je podjetje predelalo naslednje količine navedenih surovin: konoplja in lan preja iz jute bombažna preja 1. polletje 1931 7.500 kg 3.000 kg 1936 30.000 kg ? 2.000 kg 1938 40.000 kg 1.000 kg 3.000 kg 1939 38.000 kg l.OOOkg 9.000 kg 1940 45.000 kg 4.500 kg Konopljo so dobivali iz Backe, a lan je bil domač. Prejo iz jute so uvažali iz Belgije in z bombažno prejo so tovarno zalagale doma- če predilnice (Maribor, Škof ja Loka, Tržič in ■ Novo mesto). Spregovoriti je treba še o proizvodnji v tem obdobju. Tabela je nazorna slika o porastu proizvodnje: . motvoz in preja vrvarski izdelki predivo hodniik platno 1. polletje 1931 46.000 kg 18.000 kg 30.000 kg 1938 240.000 kg 31.200 kg 39.200 kg 48.000 kg 93.766 m 1939 260.000 kg 28.600 kg 27.600 kg 28.300 kg 310.000 m 1940 329.000 kg 33.500 kg 37.400 kg 37.000 kg 583.000 m Za leto 1936 nimamo podrobnejših podat- kov o količini proizvodnje. Zvemo le, da so izdelali skupaj 284.972 kg motvoza, preje, vr- varskih izdelkov in prediva pa 93.766 m plat- na. Vrednost proizvodnje je znašala v 1. pol- letju 1931 1,150.000 dinarjev (od tega je 700 tisoč odpadlo na motvoz in prejo, 200.000 na vrvarske izdelke in 250.000 dinarjev na pre- divo). Po petih letih (1936) se je vrednost iz- delkov več kot podvojila, znašala je 5,200.000 dinarjev, leta 1938 je nekoliko nazadovala (4,500.000 dinarjev), v naslednjih dveh letih pa se je skokovito povzpela: leta 1939 je bila vrednost proizvodnje 10,500.000 dinarjev in 1940 kar 16,600.000 dinarjev. V zadnjih dveh letih je firma izvažala laneni hodnik v Nem- čijo, tako leta 1939 50.000 kg v vrednosti 255.000 dinarjev in 1940 prav toliko, vendar za višji znesek, kar 508.000 dinarjev. Kapa- citeta iXKijetja je bila precej večja. Prikazu- jemo jo za posamezne izdelke v tabelarični obliki: motvoz in platno vrvarski izdelki predivo platno hodnik 1931 156.000 kg 120.000 kg 72.000 kg 1938 300.000 kg 70.000 kg 40.000 kg 600.000 kg 50.000 m 1939 300.000 kg 70.000 kg 40.000 kg 500.000 kg 50.000 m 1940 420.000 kg 180.000 kg 40.000 kg 900.000 kg 50.000 m Za leto 1936 najdemo podatek o kapaciteti v skupnem znesku. Zapisano je, da bi v tem letu tovarna lahko izdelala 450.000 kg motvo- za, platna, vrvarskih izdelkov in prediva ter 500.000 m platna.'« Glede na kapital, proiz- vodnjo in zmogljivost podjetja je tovarna pričakala drugo svetovno vojno v največjem razmahu. Toda vojne razmere so zahtevale svoje: v registru pri Okrožnem kot trgov- skem sodišču v Ljubljani je bilo pri naši firmi 27. avgusta 1942 zapisano, da bo odtlej tovarna nosila naslov Spago e tela, S. A. Motvoz in platno, d. d. Sedež je ostal na Grosupljem. Vpisala se je tudi kolektivna prokura, podeljena Borisu Prezlju z Grosup- ljega 17. decembra istega leta, se je v regi- ster vpisal namesto umrlega svetnika Aloj- zija Vodnika nov upravni svetnik Frido Po- gačnik iz Ljubljane, Verdijeva 10. Nadvse zanimiv je zapis v registru, ki nosi datum 11. maj 1944. Kot besedilo firme se navaja Bindfaden und Leinen A. G. Liquidations- 176 firme; Die bisherige Firme der Gesellschaft mit dem Beisatz »in Liquidation«. Pridano je tudi slovensko besedilo (Motvoz in platno, d. d., likvidacijska firma, kakor doslej s pri- stavkom »v likvidaciji«, s sedežem na Gro- supljem. V notici »Pravne razmere« zvemo, da se je družba po sklepu občnega zbora delničarjev, ki se je vršil 1. aprila 1944, raz- družila z dnem 29. decembra 1942 in je prišla v likvidacijo! (podčrtala K. K. A.) Med likvi- datorji so navedeni: Leo Souvan, star., vele- tržec; dr. Alojzij Kobal, odvetnik; dr. Frido Pogačnik, zasebnik, in dr. Fran Pavlin, bančni ravnatelj, vsi iz Ljubljane. Za firmo sta podpisovala po dva likvidatorja ali Pro- kurist z enim likvidatorjem. Naslednji zazna- mek v registru nosi že datum po osvoboditvi (12. februar 1946). K firmi, ki nosi naslov Motvoz in platno, d. d. v likvidaciji s sede- žem na Grosupljem, je dodano, da se po odločbi ministrstva za industrijo in rudarstvo Narodne vlade Slovenije z dne 3. septembra 1945, zap. št. pers. 2018, vpiše delegat Ivan Barle z Grosupljega (Stranska vas 40). Dele- gatskega mesta pa ni zasedal dolgo. Po od- ločbi ministrstva za industrijo in rudarstvo NVS z dne 8. oktobra 1945 se je vpisal v re- gister nov delegat Heribert Dobovišek z Gro- supljega (Stranska vas 48). In končno: Firma Motvoz in platno, d. d. Grosuplje je bila 27. maja 1947 izbrisana iz registra, ker se je vpisala v register državnih gospodarskih pod- jetij pri ministrstvu za finance LRS."' Ugledni vrvarski mojster Anton Šinkovec star. je opravljal svojo obrt v Kranju vse do svoje smrti 1938. Imel je živahne stike z mnogimi inozemskimi firmami.'* V obratu je imel zaposlenih okrog 13 delavcev. Med njimi je bil najbolj znan mojster Primož Žun iz Trboj, ki je delal pri firmi okrog 45 let. Šin- kovčevi so imeli tudi lastno trgovino za pro- dajo izdelkov na drobno. V trgovini je delala Sinkovčeva najstarejša hči Marija in njena sestrična Frančiška Kozjek iz Zgornje Besni- ce pri Kranju. Vodstvo delavnice in trgovine je po smrti Antona Šinkovca star. prevzel Beno Dežman, ki se je še pred vojno poročil z najstarejšo Šinkovčevo hčerko Marijo. Leta 1942 so v delavnici delali 1 mojster (Primož Žun), 1 pomočnik (Franc Sitar z Vi- sokega) in 2 vajenca (Franc Zaje iz Podgorice pri Ljubljani in Franc Sekne z Visokega). Med vojno in tudi po vojni je pri Sinkov- čevih honorarno delal Alojz Mubi iz Pred- oselj. Ker je med vojno primanjkovalo ma- teriala, so izdelovali papirnate vrvice, predli pa so tudi konopljo in iz nje izdelovali vrvi, vprežnice, oglavja, povodce itd. V delavnici sta bila 2 ročna kolovrata. Na jesen 1942 so montirali električni motor in drugega so po- stavili 1943. Pridružil se jim je še tretji, ki ga je izdelal Rudi Florijančič. Vse druge po- Sinkovčeva delavnica v Kranju v prvih letih 20. stoletja. Prvi v sredini je mojster A. Šinkovec Gast A. Albrehta) 177 Tovarna Motvoz in platno iz leta 1922 (Zbornik občine Grosuplje 1969, I, str. 115) možne naprave so bile ročne.'' Leto 1944 je bilo za Sinkovčevo družino usodno. Vse pre- moženje je bilo zaplenjeno. Lastnica Franči- ška Šinkovec, roj. Kozjek, je bila izseljena, njen sin ing. Stane Šinkovec pa je bil že 24. februarja 1942 izgnan v taborišče Dachau, najmlajša hči Vida pa je odšla v partizane (partizansko ime Janina). V Kranju je ostala le najstarejša hči Marija, por. Dež- man, ki je tudi, kolikor so razmere dopu- ščale, vodila obrt naprej. Po osvoboditvi je obrt prevzela mati Frančiška in nadaljevala z dolgoletno vrvarsko tradicijo do leta 1949.^" V uku je imela dva vajenca: Antona Kožuha (doma nekje pri Škof j i Loki) in Pav- la Oblaka iz Sv. Petra hriba pri Škof ji Loki. Poleg mojstra Zuna je v vrvarni delal do leta 1949 pomočnik Franc Zaje, ki je vajen- sko dobo pri Šinkovčevih zaključil že leta 1945.*' Po smrti Frančiške Šinkovec je po kratkem presledku obrt nadaljeval sin ing. Stane Šinkovec in v začetku šestdesetih let je delavnico opustil.*^ Zaključila se je zgodo- vina vrvarstva pri Šinkovčevih v Kranju, ki so več kot 60 let oplajali to slovensko tek- stilno obrt vedno z novimi in novimi močmi. OPOMBE 1. Mrliška knjiga župnije Kamnik, letnik 1859, zap. št. 6, str. 71. Skupščina občine Kranj. Kranj, Trg revolucije 1 ter po pripovedovanju ing. Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13; — 2. Po pripovedovanju vrvarja Antona Albreh- ta iz Ljubljane, Trubarjeva 6; — 3. Po pripo- vedovanju ing. Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13; — 4. Po pripovedovanju vrvarja Antona Albrehta iz Ljubljane, Trubarjeva 6; — 5. Rojstna knjiga Besnica, zap. št. 11, str. 4ff. Skupščina občine Kranj. Kranj, Trg revolucije 1; — 6. Po pripovedovanju ing. Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13; — 7. Mrliška knjiga Kranj, letnik 1938. Skupščina občine Kranj. Kranj, Trg revolucije 1; — 8. Zemljiška knjiga Kranj. Skupščina občine Kranj. Kranj, Trg re- volucije 1; — 9. Po pripovedovanju vrvarja An- tona Albrehta iz Ljubljane, Trubarjeva 6; — 10. Arhiv Slovenije v Ljubljani (AS), Deželna vlada, Reg. fasc. 21-4/1908, št. dopisa 263; — 11. AS, Deželna vlada, Reg. fasc. 21-4/1908, št. dopisa 235(KB)08; — 12. Po pripovedovanju ing. Sta- neta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13; — 13. AS, Firmen ProtocoU. Posamezne tvrdke L II, Ljubljana, št. 233, tek. št. 1035; — 14. AS, TOI- fasc. 311/3, vprašalna pola z dne 22. januarja 1919; — 15. Po pripovedovanju vrvarja Antona Albrehta iz Ljubljane, Trubarjeva 6; — 16. AS, TOI-fasc. 311/3, vprašalna pola z dne 22. januar- ja 1919; — 17. Po pripovedovanju vrvarja Anto- na Albrehta iz Ljubljane, Trubarjeva 6. Glej tudi odločbo posebne komisije za priznanje de- lovne dobe pri okrajnem ljudskem odboru Ljub- Ijana-mesto z datumom 8. marec 1955. Original hrani Anton Albreht iz Ljubljane, Trubarjeva 6, xerox kopijo pa ima Tehniški muzej Slovenije v Ljubljani; — 18. Razpis in razpored pomoč- niškega izpita, ki ga je izdala pomočniška izpit- na komisija mesta Ljubljane 13. julija 1954, št. 62/54. Kopijo hrani Anton Albreht iz Ljubljane, Trubarjeva 6, xerox kopija pa je v Tehniškem muzeju Slovenije v Ljubljani; — 39. Rojstna 178 knjiga Kranj. Skupščina občine Kranj. Kranj, Trg revolucije 1; — 20. Fr. Adamič: Anton Šin- kovec in začetek grosupeljske industrije. Zbor- nik občine Grosuplje. Grosuplje 1969, I, str. 116; — 21. AS, Firmen Protocoll. Posamezne tvrdke L II, Ljubljana, št. 233, tek. št. 1035; — 22. Jose Lakatoš: Industrija Slovenije. Zagreb 1922, str. 122; — 23. AS, TOI-fasc. 311/2, vprašalna pola za leto 1922; — 24. Fr. Adamič: ibidem, str. 116 in 117; — 25. AS, TOI-fasc. 311/2, vprašalna pola za leto 1922; — 26. AS, Register družbenih tvrdk L IV, Ljubljana, št. 246, št. lista 231, tekoča št. 682; — 27. AS, Firmen Protocoll. Posamezne tvrdke L II, Ljubljana, št. 233. tek. št. 1035; — 28. AS, Register družbenih tvrdk L IV, Ljublja- na, št. 246, št. lista 231, tekoča št. 682/1; — 29. AS, TOI-fasc. 311/2, vprašalna pola, datirana s 13. marcem 1928; — 30. AS, Register družbenih tvrdk L IV, Ljubljana, št. 246, št. lista 231, te- koča št. 682/2; — 31. AS, Register družbenih tvrdk L IV, Ljubljana, št. 246, št. lista 231, te- koča št. 682/3; TOI-fasc. 309/6, vprašalna pola za leto 1936; — 32. AS, Register družbenih tvrdk L IV, Ljubljana, št. 246, št. lista 231, tekoča št. 682/4; — 33. AS, Register družbenih tvrdk L IV, Ljubljana, št. 246, št. lista 231, tekoča št. 682/5; — 34. AS, Register družbenih tvrdk L VII, Ljub- ljana, št. 249, nadaljevanje pod tekočo številko 682/6; — 35. AS, TOI-fasc. 311/2 in 311/3, vpra- šalne pole za leta 1919, 1922, 1923, 1924 in 1927; — 36. AS, TOI-fasc. 309/6, vprašalne pole za leta 1931, 1936, 1938, 1939 in 1940; — 37. AS, Register družbenih tvrdk L VII, Ljubljana, št. 249, teko- ča št. 682/7-12; — 38. Po pripovedovanju ing. Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13; — 39. Po pripovedovanju vrvarja Franca Zajca iz Podgorice 67 pri Ljubljani; — 40. Po pripovedo- vanju ing. Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankar- jeva 13; — 41. Po pripovedovanju ing. Staneta Šinkovca iz Kranja, Cankarjeva 13. RAČUN IZGUBE IN DOBIČKA GROSUPELJSKE DELNIŠKE DRUŽBE Izguba 1937 1938 (vse v dinarjih) 1939 Režija 4,358.298,56 4,251.828,52 5,217.467,06 Odpis neizterljivih terjatev 5.192,44 13.584,96 15.710,75 Odpis inventarja 440.976,67 478.538,60 593.342,81 Odpis nepremičnin 44.563,44 48.635,97 64.154.35 Poraba pomožnega materiala 568.541,71 707.784,17 Cisti dobiček 155.938,54 28.690,66 296.705,15 Skupaj 5,004.969,65 5,389.820,42 6,895.164,29 Dobiček Donos produkcije in prodaje 4,997.147,53 5,384.881,88 6,888.473,63 Donos prodaje tujega blaga 452,35 Prenos dobička iz preteklega leta 7.369,77 4.938,54 6.690,66 Skupaj 5,004.969,65 5,389.820,42 6,895.164,29 BILANCE GROSUPELJSKE DELNIŠKE DRUŽBE (vse v dinarjih) Aktiva 1937 1938 1939 Blagajna 10.026,78 18.393,37 57.042,07 Poštna hranilnica 3.989,88 7.706,97 31.398,80 Dolžniki 1,530.828,51 1,577.125,45 1,864.291,25 Surovine 1,604.674,26 1,665.974,17 3,149.853,04 Polizdelki 81.817,95 79.331,68 121.250,57 Pomožni material 211.641,95 225.020,66 346.328,02 Izdelld 1,675.229,18 2,160.115,78 2,277.833,59 Blago tuje provenience 8.275,— 7.347,02 8.145,775 Inventar 3,604.487,07 4,209.785,63 5,164.398,23 Nepremičnine 1,385.335,— 1,862.388,72 1,882.191,17 Tranzitoma aktiva 35.034,85 40.745,33 87.229,81 Skupaj 10,151.340,43 11,853.934,78 15,811.062,30 Pasiva Delnišlia glavnica Ljubljanska kreditna banka Narodna banka Upniki Rezerva dvomljivih terjatev Dobiček Skupaj 2,500.000,— 5,780.545,— 1,000.000,— 634.187,87 80.669,02 155.938,54 10,151.340,43 4,000.000,— 6,137.783,— 1,500.000,— 98.792,10 80.662,02 28.690,66 11,853.934,78 4,000.000,— 7,600.515,— 2,560.660,60 1,242.512,53 80.662,02 296.705,15 15,811.062,30 (Originaü v Arhivu Slovenije v Ljubljani, TOI-fasc. 309/6, vprašalne pole za leta 1938, 1939 in 1940). 179