LETO II. ŠTEV. 22 Izdaja okrajni odbor SZDL Kočevje Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik Jože Košir List izhaja vsako soboto Cena 10 din V KOČEVJU, DNE 25. MAJA 1957 Ob 25. maju Dnevu mladosti Predsednik Federativne ljudske republike Jugoslavije maršal Josip Broz-Tito, slavi 25. maja 65-letni-co rojstva. 25. maj je praznik na.s vseh, mladih in starih — vseh delovnih ljudi Jugoslavije. Ime Tito je pojem svobode, napredka in ustvarjalnega dela,, pomeni novo Jugoslavijo, porojeno v krvi in mukah osvobodilne vojne. Ime Tito je simbol svobode v deželah, kjer še ječe pod tujčevo peto. Tito, legendami junak in borec za pravice zatiranih, je znan po vsem svetu. Tovariš Tito je v življenju mnogo pretrpel. Iz rojstnega. Kumrovca v Hrvaškem Zagorju, kjer je preživel otroška leta, ga je vodila pot po Evropi. Povsod, kjer koli je deloval, se je boril za pravice delovnega človeka. Preganjali so ga, zapirali v ječe, on pa ni klonil na svoji poti. Jugoslavija je po osvoboditvi napredovala na vseh področjih in se uvršča iz zaostale v napredno in- dustrijsko državo. Pri tem ima velike 'zasluge naš prvi državljan — maršal Tito. Tovariš Tito je velik pobudnik za -mir med narodi. Njegov glas je upoštevan tudi »pri tistih, ki niso prijateljsko razpoloženi db naše družbene ureditve. Po zaslugi r£(ni koniButat------------- Razumeti vlogo potrošniških svetov V zvezi z bližnjim Kongresom delavskih svetov postaja vloga potrošnišldh svetov kot oblika družbene kontrole v trgovini vedno bolj aktualna. Ta vloga postaja v toliko pomembnejša, ker danes postavljamo v ospredje dvig življenjskega standarda in trgovina lahko pri tem odigra pomembno vlogo. Zaradi tega je treba poudariti željo, da bi potrošniški sveti dobili konkretnejšo organizacijsko obliko in bolj odrejeno vsebino, da bi lahko vplivali na razvoj in poslovanje trgovine na drobno. Ker so potrošniški sveti predvsem organi družbene kontrole in ne organi družbenega upravljanja, bi bilo nujno, da se potrošniški sveti ustanovijo pri trgovinah in prodajalnah trgovskih podjetij ter da v potrošniške svete pridejo ljudje, ki kupujejo v teh trgovinah, saj so oni neposredno zainteresirani za dobro poslovanje prodajaln. če izhajamo iz tega gledišča, ki se sedaj smatra za najprimernejše, se hkrati postavlja vprašanje volilnih teles, to je ustanov, organizacij in državljanov, ki bi naj volili potrošniške svete. Praksa je pokazala, da imenovanje potrošnišldh svetov s strani ljudskih odborov ni dalo ueinkoi-vitili rezultatov, saj bi morali v te svete v prvi vrsti priti potrošniki s področja, na katerem se trgovina nahaja. Zaradi tega obstoja predlog, naj bi potrošniške svete volili registrirani potrošniki, to je tisti, id stalna kupujejo v neki trgovini in sodelujejo pri dobičku ter kupujejo blago na mesečni kredit. Kazen teh svetov naj bi bili tudi sveti potroš-nikov pri trgovinskih podjetjih na drobno, v te svete pa naj bi prišli predstavniki svetov potrošnikov pri trgovinah. Vzporedno s tem bi bilo treba odrediti tudi delokrog dela sveta potrošnikov. Doslej so se zaradi nejasnih odnosov ti sveti vtikali tudi v neposredno poslovanje prodajalne ali podjetja, zahtevali znižanje cen in se lastili kompetenc organov delavskega uprav-ljmija ali direktorja. Hkrati so tudi sami predpisi v potrošniških svetih mulili nekatere normativne funkcije, ki so vplivale, da so se sveti pretvarjali iz organov družbene kontrole v organe upravljanja. čhn se bodo- potroš niški sveti osvobodili teh funkcij, kot so na primer dajanje soglasnosti pri uporabi fondov gospodarske organizacije, uporaba investicijski^ kreditov, sprejema-nJp pravil gospodarske organizacije itd., bo možna tudi večja afirmacija potrošniških svetov . organov družbene kontrole. f° Je Pa v naših pogojili nujno, ce hočemo, da bo trgovina z uspehom ustvarila naloge, ki stole pred njo — to je predvsem skrb8’ hitrejŠa in cenejša pre- ditelju im. učitelju maršalu Titu. 25. maja —• na rojstni dan tov. Tita bedo nosilci štafet prispeli v Beograd ter našemu predsedniku izročili pozdrave in čestitke v imenu vseh narodov Jugoslavije, ki Tita spoštujejo in ga ljubijo. »Na mnoga leta!« kličejo dragemu Maršalu tudi prebivalci partizanske Kočevske, želimo, da bi ket doslej tudi v bodoče uspešno in v miru vodil našo državo v teh razburkanih časih -'atomske dobe. Tov. Tito! Vso srečo, zdravje in dolgo življenje pri Vašem odgovornem delu. za srečo in radost narodov Jugoslavije! KONFERENCA LMS V DOBREPOLJU V Dobrepolju bo 25. maja dopoldne občinska konferenca LMS. Na konferenco je povabljena vsa mladina: iz te občine. Po konferenci ibo skupna, kosilo za vse udeležence, nato pa bodo v kino dvorani vrteli film o tovarišu Titu, brezplačno za mladino. Po filmski predstavi bo telovadni nastop Partizana. V LAŠČAH DAN MLADOSTI Tudi v Velikih Laščah bo mladina lepo proslavila Dan mladosti. 25. inaja bo telovadni nastop Partizana. Tega dne bodo videli mladinci več krajših filmov o življenju odredla JLA v Egiptu. V popoldanskih urah se bo mladina zbrala v Rovtah in na Turjaku, kjer bodo skupno z borci NOB obujali spomine na slavne dni osvobodilne vojne. Sodražica za Dan mladosti Predsednik Tito tov. Tita ima Jugoslavija: prijateljske vezi s številnimi narodi sveta. Mladinske štafete so te dni pretekle stotine kilometrov po vsej Jugoslaviji, ko so nesle pozdrave, častilke in najboljše želje za dolgo življenje našemu dragemu vo- Strelska družina v Sodražici je priredila 18. maja v počastitev Dneva mladosti tekmovanje z zračno puško. Tekmovanje je bilo dobro organizirano, sodelovalo pa je 40 mladincev. Najboljše rezultate je dosegel Ivia-n Gorše s 73 krogi ::id 100 možnih. Drugi je bil Franc Košlir — dosegel je 69 krogov in tretji Franc Košmrlj, ki je dosegel 67 krogov od 100 možnih. 19. maja je TVD Partizan Sodražica priredil kolesarsko tekmovanje, ki se ga je udeležilo dvanajst mladincev. Start je bil pred domom Partizana,. Od tu je šla proga po cesti preko žimarie in Globela do Sodražice. Proga je bi- PEED I, KONGRESOM DELAVSKIH SVETOV Delegati našega okraja Na okrajnih konferencah v dneh 6., 12., 13. in 15. maja so izvolili delegate za kcn.gres delavskih svetov v Beogradu.. Izvoljeni so bili naslednji tovariši: Boris Mikoš bo zastopal gradbeništvo okraja Kočevje. Zaposlen je pri SGP »Zidar« Kočevje, Rajko Jenko ,bo na kongresu zastopal rudarstvo v našem okraju. Zaposlen je na. Rudniku Kočevje. Vinko Kersnič bo zastopal industrijsko panogo našega okraja. Zaposlen je v Lesno industrijskem podjetju Ribnica. Janez Lcsair bo zastopal na kongresu obrtništvo okraja Kočevje. Zaposlen je v obratu Pletilstvo žičnih tkanin Sodražica. Slavko Hočevar- bo zastopal promet, gostinstvo in trgovino kočevskega okraja. V službi je pri podjetju »Avto« Kočevje, Franc Debeljak ibo zastopal kmetijstvo in gozdarstvo. Zaposlen je m, KGP — Gozdna uprava Mozolj. Sedmi delegat je Franc Virant, ki bo zastopal kmetijstvo, uslužben pa je pri KGP — Kmetijsko posestvo Cvišlerji. Delegatom želimo, da bi kar najbolje zastopali naša podjetja na zgodovinskem kongresu delavskih svetov in potem zaključke iz kongresa prenesli na delovne kolektive. NEKAJ O DELU »GRADBENIKA« RIBNICA Gradbeno podjetje »Gradbenik« v Ribnici je sicer mlado podjetje, vendar pa. že zaposluje 110 delavcev in uslužbencev. To podjetje je vsa dosedanja osnovna sredstva od ustanovitve dalje nabavilo izključno iz lastnih sredstev in sicer: iz sklada za prosto razpolaganje 3 milij. din, od dela plač in dobička pa 7 milij. din. Podjetje vrši v glavnem dela na določenih stanovanjskih in industrijskih kapitalnih objektih in to predvsem v ribniški dolini. V tekočem letu bo podjetje nadaljevalo z gradnjo vodovoda, stanovanjskih hiš, šol in drugih komunalnih objektov. la. na nekaterih mestih zelo težka, dolga pa je bila približno 10 km. Doseženi so bil naslednji rezultati: Prvi je bil Vilko Žurga s časom 21.02, drugi Ivan Tanko s časom 21.45, tretji Ivan Košmrlj s časom 22.30 in četrti Alojz Lovšin s časom 22.35, Prvi trije so debili lepe knjižne nagrade, Istega dne je bilo v prostorih nižje gimnazije v Sodražici tekmovanje mladih članov Partizana v namiznem tenisu. Tekmovanje je bilo zelo napeto, zmagali pa so naslednji: Prvo mesto si je priboril Nane Fajdiga, drugo mesto Lenart Mihelič, tretje mesto pa St,ar-ne Ogrinc. Vsi so dobili 'lepe knjižne nagrade. Namizni tenis se v Sodražici lepo uveljavlja. Partizan Sodražica namerava ustanoviti v okviru društva kolesarski odsek, ker je med mladino veliko zanimanja za to vrsto športa. To se je pokazalo tudi na, prvem kolesarskem tekmovanju, kjer so bili doseženi .razmeroma dobri rezultati. K (lično pomlad DOBREPOLJE Tudi v dobrepoljski občini imajo -letos v načrtu več gradenj. Najvažnejša bo gradnja Struge—Mala gora, dvorane Doma počitka v Ponikvah. V podjetju »Štolama« nameravajo izvršiti rekonstrucijo. Privatniki pa bodo zgradili pet stanovanjskih hiš ter osem gospodar- V zadnjih dneh so nekateri dogodki vzbudili mnogo zanimanja v svetovnem tisku in javnosti. Med najpomembnejše pa spada obisk poveljnika sil Atlantskega pakta nemški prestolnici. Do obiska je prišlo nepričakovano in niti v Bon- n|:ve ceste nu niso pričakovali generala Nord- sedem mesecev staro sovjetsko no-adaptacija stada tako hitro. Vzrok za obisk to. V odgovoru pravijo, da se bo šanju razorožitve nikakor ne gredo v račun Zahodni Nemčiji, saj je Adenauer pred kratkim rekel, naj demilitarizirajo Vzhodno, Zahodno Nemčijo pa naj oborožijo z atcinskim orožjem. Nemci prav te dni pripravljajo -tudi odgovor na skih poslopij. Gradnja, boi torej pre- oboroženih sil velikih dežel, cej razgibana. Dogodki v Londonu, kjer so se D. D. veliki vsaj malo približali v vpra- so gotovo dogajanja zadnjih ted- mogoče o razorožitvi razgevarjati nov, V prvi vrsti verjetno ameri- šele takrat, kadar bo Sovjetski ški načrt o uvedbi letalske kontro- zveza popustila v vprašanju zdru-lirane cone v Evropi kot del spo- žitve Nemčije, razuma o zmanjšanju sedanjih r$(al liizgener Gradbeništvo v težavah Da se je stanje v gradbeništvu leta 1956 v primerjavi z razmerami v prejšnjih letih temeljito spremenilo, je znano. Nekatere bistvene stvara so vplivale, da se je ta panoga naše gospodarske dejavnosti, (ki do lanskega leta ni bistveno čutila, ekonomskega pritiska in je vela kot ena »najbogatejšlh«, znašla v precej težavnem položaju. Vzroki za to so bili: zmanjšanje investicij v primerjavi s prejšnjimi leti, pozen začetek gradbene sezone, uvedba obveznih -licitacij in neizkušenost gradbenih podjetij pri tem, nadalje dajatve, problem delovne sile, mehanizacija, plačni sistem, kadri itd. Vrednost gradbenih del v našem okraju je lansko leto padla v primerjavi z letom 1955 za- ca. 20 odst. Važen vzrok je v tem, da so na več objektih ustavili gradbena dela, ker investitorji niso imela na razpolago finančnih sredstev, ker sta 'gradbeno dejavnost pocenili za ca. 15 odst. Delni vzrok za padec rnorlamo pripisati tudi temu, da je bil družbeni plan prepozno sprejet, pa se zato niso koristil skladi, za zidanje stanovanjskih hiš in- niso se izkoriščale druge možnosti, ki so bile tudi omejene. Družbeni plan okraja za- leto 1957 ima v načrtu povečanje -gradbenih del za 19,6 odst. Plan je sestavljen na csnovi Francija je edina dežela, ki svojim ladjam še vedno ni dovolila plovbe po Sueškem prekopu, tako dia plovejo ledje okrog Afrike ob splošnem smehu francoskih pomorskih konkurentov, Iti jih je dovolj, -da lahko uničijo francoske pomorske družbe. Posebno zgodovinsko epoho je zaključil obisk francoskega predsednika republike v Vatikanu. Him- Za tale naše razgovor je bilo le obiskovalo 61 dijakov in dijakinj. na buržuazne revolucije — manse-malo časa na razpolago. Tov. pro- Razred je izdelalo 51 dijakov in — j® bila prvič odigrana v fesar Herman Kotar, ravnatelj viš- dijakinj, devet jih bo delalo po- katoliški trdnjavi, odkar je ta .reje gimnazije v Kočevju je bil pre- pravne izpite, eden pa bo moral Lucija odzvela Cerkvi oblast, šo-cej zaposlen. Zaključni izpiti gim- ponavljati. Osmi razred gimnazije le.» premoženje in na koncu še raz-nazijeav, bližnja matura — vse to je obiskovalo 46 dijakov in dija- bila papeško državo in prisilila pain druga tekoča dela odmerjajo kinj. Od teh je napravilo razred pežai na dolgoletno »vatikansko tov. ravnatelju dragocen čas. Ven- stanovanjske izgradnje, boljše organizacije dela in večje storilnosti, ker bodo v tem letu skoraj za vsa gradbena dela uvedene norme. To bo brez dvoma stimulativno vplivalo na povečanje proizvodnje. D. D. (MLADINA LOŠKEGA POTOKA Tudi iv Loškem potoku se pripravlja mladima na Dan mladosti — 25. maj. Tega dne bo telovadni nastop Partizana. Tekmovali bodo mladinski aktivi iz cele občine. Popoldne bodo mladinci iz Drage in Loškega potoka tekmovali v odbojki. 26. maja bodo šli mladinci na izlet v županovo jamo. KAJ BODO GRADILI LETOS V SODRAŽICI Na področju občine Sodražica imajo letos v načrtu dograditev doma na Travni gori in gradnjo trgovskega doma na Gori. Nadalje imajo v načrtu rekonstrukcijo in premestitev objekta eteričnih olj ter dograditev šole v Sodražici. Letos -bodo nadaljevali z regulacijo Bistrice — za to je odobrenih 9 milij. din. Uredili .bodo tudi kanalizacijo. V načrtu je tudi premestitev ceste, ki pelje skozi Sodražico. Privatniki bodo zgradili šest stanovanjskih in osem gospodarskih poslopij. dar je bil Mjulb temu tako ljubezniv, da nam je postregel z nekaterimi podatki, za kar se mu v imenu bralcev lepo zahvaljujemo. Tov. ravnatelj je dejal: »četrtošolci in osmošolci so zaključili s poukom 20. maja. S poukom so končali zato prej, da bodo imeli več časa za pripravo na maturo, četrti razred gimnazije je 38 dijako-v, osem pa jih ima po- suženjstvo«. Obisk nedvomno pred-pravne izpite, če pogledamo nazaj, javlja javno manifestacijo zdru-■ žitve skupnih koristi buržuazije in Crkve. so letošnji učni uspehi četrtošolcev in osmošolcev boljši kot prejšnja leta. Sovjeti so spet v politični ofenzivi, Vorošiilov je te dni ponovno obiskal nekatere azijske dežele, Bulganin pa je najprej izjavil, da bo mednarodna napetost popustila in terjal, d'a- se veliki zopet sestanejo, da rešijo sporna vprašanja, ki delijo njihove dežele in s tem svet, zatem pa je poslal pismo francoskemu predsedniku vlade, v katerem mu sporoča, da med obema deželama ni bistvenih ra-zlik v glediščih in nagovarja Fracoze za obenem jo pred-ponovno Prof. Herman Kotar V dneh od 12. do 25. junija bodo maturanti opravljali maturo. Za učenje imajo tri tedne časa na razpolago. Seveda pa bodo k maturi pripuščeni samo tisti, ki so razred izdelali. Tisti pa, ki imajo popravne izpite, bodo morali najprej popraviti ocene in šele petem bodo delali maturo, in sicer v jeseni. Kam bodo šli mladi ljudje po opravljeni maturi? Na to vprašanje je sedaj težko odgovoriti, štir- putiko razorožitve in j'e so se odločili za študij na voja- opozarja na nevarnost, ki -ški akademiji, zaostale se pa ne gtavij!a m vso E ’ ve. Kakor vse kaže, bo le manjše oborožena, Nemčija število maturantov-osmošolcev na- J ' daljevialo študij na univerzi. To pa A“Llru francoski teror ne po-predvsem zaradi slabega gmotne- ^usc.a- ulicah mesta Alžira pa-ga položaja staršev dijakov, ki ne truljira dan in noč 15.000 franco--bi zmogli velikih strftškov za šola- 8k^b padalcev, elitnih vojakov, ki nje. Sedaj tudi še ni znano kako se 0<^ časa do časa znašajo nad bo s štipendijami. Tudi za četrto- muslimanskim prebivalstvena mešalce velja, da ni doslej nikakih sta s strašnim terorjem. Pred ne-izgledov za nadaljevanje študija na kai dnevi 80 ob takem, maščeva-učiteljišču oz. je zanj zelo majhno nju na cestaJl m ulicah pobili zanimanje. 35 Alzircev. Amerika bo po sklepu z dne 14. Letošnji osmošolci so se precej V. 1957 nadaljevala s pošiljanjem aktivno udejstvovali pri MKUD vojaške pomoči naši državi, Poši-»Matej Bor« na gimnaziji in dru- ljanje so ustavili v oktobru lan-go leto se bo njihova odsotnost skega leta. O dobavah je bil dosežeta občutila.« žen sporazum že -prej. ZiuiatilepotitičnL komentar = Atomska smrt Nobenega dvoma ni, da mednarodno diplomatsko življenje zadnjih let nosi močan pečat atomske dobe in poizkusnih eksplozij, ki iz leta v leto napovedujejo še hujša orožja in še večje možnosti medsebojnega uničevanja. Prav zaradi tega, ker so se v zadnjem času kljub številnim izjavam, da se je mednarodni položaj izboljšal in da so boljši iz-gledi za sporazum o razorožitvi kakor kdaj koli prej, začele poizkusne eksplozije najprej serijsko v Sovjetski zvezi, nato na Tihem oceanu in sedaj še v Združenih državah, je poziv maršala Tita, da ,se vsi dobro misleči ljudje zavzamejo1 za prekinitev teh poizkusov in za sporazum o njihovi trajni ustavitvi, toliko pomembnejši. Svetovna javnost se vedno bolj zaveda velike nevarnosti, ld preti ljudem že od samih poizkusov, kaj šele od morebitne atomske vojne, Id bi lahko izbruhnila zaradi take tekme v atomskem oboroževanju. V zadnjem času je vedno več primerov obolenj, ki so po mnenju zdravnikov posledica poizkusov z atomskimi bombami, žalosten je primer dečka z roba Nevadske puščave v Združenih državah, ki je opazoval atomsko eksplozijo, potem pa obolel za leukemijo in umrl, ali primer japonskih ribičev, ki je razburil ves svet, še posebej pa Azijo, primer nekaterih mornarjev iz Nove Zelandije, ki so dobili nevarne krvne bolezni in jih ne morejo ozdraviti in še mnogi, Id niti znani niso. Številni zdravniki resno opozarjajo na nevarnost, ki preti človeku zaradi teh poizkusov in na posledice, ki jih prinaša atomsko žarčenje. Največ ji upor proti atomskemu brezglavemu oboroževanju gotovo predstavlja glas nemških profesorjev iz Gottingena, ki so ostro nastopili proti atomski oborožitvi Nemčije in sveta sploh. Nič ne spremeni na stvari, če so morali pozneje na pritisk nemških oblasti — ta pritisk tudi sami dobro poznamo — izjave omiliti. Temu proglasu se je pred kratkim pridružil Nobelov nagrajenec dr. Schweitzer, indijski parlament pa pripravlja posebno resolucijo. Na Japonskem, kjer posledice tega strašnega orožja najbolje poznajo, so stalne demonstracije proti poizkusom z atomskim in vodikovim orožjem. Mednarodno sporazumevanje glede atomske oborožitve je možno, ker preti obema stranema enako sigurna smrt, če uporabita to orožje. To je poudaril tudi Maršal v svoji zadnji izjavi o atomskem oboroževanju. Mednarodna javnost ima sorazmerno velik vpliv na mednarodno življenje in dogajanja. Zaradi tega je edini možen izhod iz sedanje situacije, da svetovna javnost izve vso resnico o strahovitih posledicah sedanjih poizkusov in kaj ti poizkusi že terjajo od ljudi in o vseh onih posledicah, ki so se pokazale v japonskih mestih kot nevarne šele čez nekaj let. V svetu, ki z napredkom in atomsko dobo nudi nepojmljive perspektive gospodarskega razvoja in blagostanja gotovo ni delovnega človeka, ki bi se odločil za atomsko smrt. V vseh vojnah kolikor koli jih je bilo do danes, pa je ravno delovni človek bil tisti, ki je moral prenesti vsa bremena vojne in vse njene posledice, ki ;so bile mnogokrat hujše od vojne same. B. Mikoš K RAZPRAVI O PROBLEMIH GRADBENIŠTVA PRI NAS Opeko bi lahko izdelovali Uspehi „Stolame" v Sodražici IZ DELA IN ŽIVLJENJA NAŠIH KOLEKTIVOV SLOVENIJA UVOZI 30 MILIJONOV OPEKE — PREVOZNI STROŠKI BREMENIJO VSAKO STANOVANJE ZA 100.000 DIN — NA RUDNIKU ODLIČNA GLINA — POLJSKA PEČ — PROUČITI MOŽNOSTI IN PRIČETI Z DELOM — DODATEK PRAHU Potem pa so tu še potrebe gradbenega podjetja in individualnih graditeljev. Pod vznožjem Travne gore v radi pomanjkanja obratnih sred- bližini Sodražice je manjše pod- štev ne morejo nabaviti surovin za jetje — »Stelama« Sodražica. Ko- proizvodnjo. Tudi nimajo sušilnice Po iniciativi Sandorja Esterrei- lekti-v tega podjetja šteje skupino za les, kar onemogoča nemotena V naši republiki predstavlja po- premoga in pol m3 drv. Uporablja cherja iz Belega Manas tira so tudi 38 ljudi. V podjetju so trije oddel- proizvodnjo, ker rabi les za suše- seben problem izdelava navadne pa se lahko najrazličnejše drugo Pri nas Pred leti začeli žgati ope- ki: mizarstvo, štolama in lesna nje daljšo ’dobo. Obratni kredit, zidne opeke, ker zmogljivost na- gorivo. V Banatu uporabljajo celo ko z dodatkom premogovega pra- galanterija. Bavijo se z mizar- surovine in sušenje lesa se prejUe- ših opekarn ne zadošča vsem po- koruznico in bičevje. hu. Za tako peko ni potrebna no- stvoru, v stolarskem oddelku izde- ta med seboj in prizadeva priza- trebam. 'Tako bo treba letos v Za odločitev, da bi v Kočevju bella Peč, ker se surova opeka zla- lujejo vse vrste stolov, razne gar- devnemu kolektivu veliko težav, našo republiko uvoziti okrog 30 začeli peči opeko na sicer primi- =a v redi im peče. Ta način pri nas niture in 'drugo, v galanterijskem če bi se vse te stvari rešile v milijonov kosov opeke in to veči- tiven način, ki pa bo zaradi po- sicer mašel preveč širokega kro- oddelku pa delajo razne izdelke korist podjetja, bi lahko povečali nama iz Banata. Prevozni stroški manjkanja ’opeke in zastarelosti Sa posnemalcev, se je pa kar do- lesne galanterije. Zaradi kvalitet- proizvodnjo, zaposlili bi lahko še za vsak kos opeke znašajo po- naše opekarske .industrije še ved-vprečno 4,5 din. To predstavlja ne no dovolj kvaliteten, da bo lahko samo veliko obremenitev za naše konkuriral izdelkom .drugih ope-' bro obnesel. Poizkusi ri gotovo ne bi bili v tej sme- ne izdelave niso v skrbeh za pro- nove ljudi in bi imela končno tudi železnice, ampak tudi veliko izgubo za naše razpoložljive stanovanjske sklade ali enostavneje: čista izguba zaradi prevelikih prevoznih stroškov znaša okrog 100 tisoč din za vsako stanovanje, zgrajeno s to opeko. odveč. dajo svojih artiklov. Imajo pa za- B. M. to drugje toliko večje težave. Za- kam, od katerih mnoge še delajo na enak način, je seveda potrebno preštudirati marsikaj. Ta članek je imel namen opozoriti samo na to možnost, o kateri smo po vojni že razpravljali. Tedanji poizkusi so potrdili dobre kvalitete kočevske Po podatkih, ki jih je dal tov. gline. Zaradi številnih drugih pro-inž. Kobler, je med vojno Trbo- blemov pa je to vprašanje zaspa-veljska premcigokopna-. družba v lo. Ali ni morda sedaj čas, da ga Ljubljani v svojih laboratorijih oib- ponovno oživimo in temeljito presežno in zelo uspešno preiskala ko- učimo ? čevski glino in sicer predvsem gli- Društvo inženirjev in tehnikov no iz kočevskega Rudnika. Rezul- bi v sodelovanju z občinskim ljud-tati so pokazali, da gre za glino -skim odborom in drugimi inte-re-izrednih kvalitet, ki bi omogočila genti lahko proučilo možnosti za izdelavo visloko kvalitetnih votlih .poljsko peko opeke in rentabilnost opečnih izdelkov za stropne kon- take peke v današnjih pogojih, strukcije, ki so danes tako zelo Gradbena sezona je pred nami in iskani in jih povsod primanjkuje, sama Rudnik too za gradnjo svo-Doeežene trdnosti so bile take, da- jih stanovanjskih objektov potre- bi bilo mogoče to opeko dati na trg z marka 200 in ne 110, kolikor je marka navadne opeke. Za izdelavo votle zidne opeke pa je treba imeti urejeno opekamo, ki je pri nas trenutno ni mogoče bova! okrog 400.000 kosov opeke. Opekarna v Ribnici Velike vsote za komunalne gradnje STROKOVNI KADRI koliko so ljudje prispevali za ure- doseči takega uspeha brez d raž- tako odpomoči, da bodo zadruge OTekonTprn-^sp čiri ^ v° ditev malih asanacij. V letu 1955 ibenega upravljanja in zaupanja štipendirale dobre, učence ali učen- -...........- 3lesa- v zadnjih je znašal prispevek ljudi 27 m ill j. din, vrednost objektov pa znaša 31,700.000 din, v letu 1956 pa je 21,000.000 pa znaša ljudi v ljudsko oblast. . .. ... . ... Naši ljudje so v povojnih letih njih dveh letih znašajo skupno zgraditi, ker v naši občini niti na veMko prispevali za izboljšanje ko- 73,900.000 din, prispevek družbe okraju ni sredstev za tako ofosez- muna]nih in drugih naprav v svo- pa znaša 71,100.000 din. no investicijo. Težko pa je trditi, jjh vaseh. Tokrat bomo prikazali, Brez dvoma ne bi da ne bi zmogli sredstev za postavitev navadne poljske peči. V taki peči lahko naenkrat spečemo tudi 80.000 do 100.000 kosov zidne opeke. Prvo poljsko peč navadno zgra- znašal prispevek ljudi dimo kar iz surove opeke. Ko- v din, vrednost objektov njej spečemo prvo opeko, jo pora- 38,500.000 din. Razliko je prispe-bimo za gradnjo druge poljske pe- vala ljudska oblast. či. Investicije torej niso velike. Ker Velika sredstva so bila vložena Nato sledijo mesarije — 7, mi-predstavlja glina na kočevskem tudi za elektrifikacijo. Prispevek zaroke delavnice — 5, mlini’—• 5 rudniku pravzaprav odvisno jalo- ljudi za elektrifikacijo je znašal v itd. vino, katere prevoz je že plačan, letu 1955 13,200.000 din, vredhost Promet posameznih glavnih debi -bilo mogoče priti do potrebne pa znaša 50,520.000 din, v letu javnosti pri KZ je tale: Odkup surovine za opeko po sorazmerno 1956 pa je bil skupni prispevek kmetijskih pridelkov 45,386.000 nizki ceni. Ostali bi torej v glav- ljudi 12,700.000 din, vrednost pa din, odkup klavne in plemenske nem le še stroški izdelave. Za ti- znaša 23,353.000 din. Sredstva, ki živine 193,465.000 din, odkup gozd-soč kosov opeke, pečene v poljski so jih prispevali ljudje za male nih isiadežev in zdravilnih zelišč peči, se porabi približno 500 kg asanacije in elektrifikacijo v Na zadnjem občnem zbora OZZ so med drugim poročali, da v naših zadrugah primanjkuje d-cihrih strokovnih kadrov, knjigovodij in -bilo mogoče računovodij. Temu se ibo dalo le skupnost večjo korist od podjetja. Kljub vsem težavam pa je »Štolama« lani proizvedla za 23 mili j. din raznih izdelkov, kar je -brez dvoma tudi velika zasluga delavskega upravljanja v podjetju. V razgovora s predsednikom DS tov. Lovšinom in direktorjem tov. žbentarjem sm-o izvedeli, da je med upravo podjetja in DS dobra povezava in da vso problematiko podjetja rešujejo -na sejah DS oz. upravnega odbora. Poudarila pa sta, da bo treba delo sindikalne podružnice poživiti. Sindikalna podružnica še nima tiste vloge, kat bi jo morala imeti. Podjetje ima dobro izpopolnjen strojni park. V zadnjih letih so kupili več novih strojev v vrednosti 3,700.000 din. člani kolektiva se trudijo za napredek podjetja, ker se zavedajo, da imajo tu svoj vsakdanji kruh. Mlademu kolektivu »Stoterne« želimo .veliko uspehov in nadaljnjo -rast podjetja. KOLIKO SMO POSEKALI LESA V povojnih letih je bilo na področju kočevskega okraja posekano približno 2,500.000 m3 lesa. Obno- ke iz svojega kraja,. Doslej so bili tudi primeri, da so nekateri dobri uslužbenci zadruge odšli na druga -letih je bila sečnja znatno omejena. Za primerjavo naj navedemo načrt sečnje lesa na Kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje, ki ZADRUŽNI PROMET 12‘°m ** =*?wiV-obratov, od katerih je največ trgovskih poslovalnic, in sicer 41. kar kaže v primerjavi z letom 1956 majhen porast. STROKOVNJAKI ZA VREME NAPOVEDUJEJO Veliko dežja, malo lepega vremena, a rodovitna letina Sejem prometnih sredstev Prvič v zgodovini Jugoslavije vzorci prometnih sredstev za su-bo od 25. maja do 7. junija na hozemni, vodni in zračni promet. Gospodarskem razstavišču v Ljub- Najštevilneje bodo zastopana sred-Ijani posebni strokovni sejem pro- stva sodobnega cestnega prometa metnih sredstev. Sodelovalo bo 80 od koles, mopedov, skuterjev, mo-razstavljavcev, med njimi 20 tvrdk tociklov in malih ljudskih avtomo-iz Nemčije, 11 iz Italije, po 2 iz bilov, do razkošnih limuzin, avto-ZDA in Avstrije, Anglije, Franci- pulmanov in kamionov, je, Švice itd. Prijavljenih je tudi Obiskovalci bodo lahko dobili na 15 podjetij iz Srbije in 24 iz Slo- sejmu vso tehnično in komercialno venije. Nekatera podjetja še pri- dokumentacijo o vozilih in skl-{lajavi ja j o svoje sodelovanje. li trgovske zaključke. Razstavljeni bodo najnovejši M. Kakor meni profesor Ante Obu- visno od aktivnosti sonca, ki je zad- 21,141.000, dragi- odkupi 523 mili j. ljen, ki dela v Zveznem hidrome- prav letos najmočnejša. 675.000 Idin in ostale dejavnosti tereološkem zavodu v Beogradu in že v tem tednu se bo vreme iz- 470.906.000 din. 'iSteupni promet posreduje vsak dan vremenske na- boljšalo in porastla bo temperatu- znaša 1.254,573.000 din. Gospodar, povedi za vso državo, ne bo več ra, a dež, ki je padal po vsej dr-dejaivnoet kmetijskih zadrug je dolgo trajalo ohlajevanje v severo- žavi, bo zelo ugodno vplival na usmerjena predvsem na odkup, saj zahodnih krajih Jugoslavije, ki se, žitne posevke, ki so prav sedaj zajema 63 odst. vse dejavnosti za- slabše ali močneje, pojavlja vsa- pred Idasanjem. Ozimni posevki drug. kih 10 do 14 let, kar je pač od- kažejo zelo dobro. Pšenica je Uspehi ribniškega društva „Ž E N A IN DOM" Pred dvemi -leti je bilo v Ribnici V zimskih mesecih so bili gospo-u,stanovi jeno društvo »žena in -dinjski tečaji ter tečaji za klanje dom«, ki uspešno deluje. Društvo in predelavo mesa. V sezoni sadja je bilo ustanovljeno na željo žena samih. Sestanki, debatni večeri, predavanja in .razni tečaji so bili ves čas z daljšim ali krajšim presledkom in so bili dobro obiskani. Udeleževale so se jih žene iz Riib- v Vojvodini porastla za okrog 50 centimetrov. Setev jarih žit je bila opravljena pravočasno. Koruza in repa sta že vzklili. Tudi sadovnjaki dobro obetajo. Po njegovem predvidevanju bosta ves maj in junij obilno dežev-nata, pa tudi čez leto se obeta dober razpored padavin v vsem žito- ______________ ______________t ronem okolišu, kar bo vsekakor in zelenjave so foiii tečaji za vku- koristilo poljskim rastlinam, po-havenje. Vse te tečaje, so organi- sebno še koruzi. Poleg Vojvodine ziraii skupno z zadružniicami. KZ predvideva najmočnejše deževje za je krila stroške teh tečajev, saj Posavino, Slavonijo in severno Poje bilo društvo brez sredstev. moravlje, a najslabše za srednje in Samo za žene sta -bili tudi dve j™110 Primorje. nice in okolice. Seznanjale so se na predavanji v sklclpu programa Profesor Obuljen pričakuje po- ioptičnimi temtakem dobro in rodno k letino, mnogo dežja in malo lepega vremena. Celo jesen, kakor predvideva, bo Zadružnice iz Roba, zbrane pri ročnem delu, pošiljajo vsem tovarišicam na območju OLO Kočevje zadružni pozdrav in jim želijo obilo uspeha pri njihovem delu njih o higieni žene, otrok in doma, Ljudske univerze s sinaptičnimi o prvi pomoči, o raznih boleznih, slikami. o pripravljanju zdrave prehrane, o Uspeh prizadevanja društva je sodobnem gospodinjstvu, o uredit- med drugim tudi krpatnica; ki je vi vrtov itd. Vse to pa je bilo po- bila izročena svojemu namenu na deževnata, izredno- deževnata, zla-vezamo z družbeno-politično vzgo- občinski praznik — 26. marca. sti kasna, kar nas že sedaj opo-jo članic društva. ObLO je odobril finančna 'sredstva zarja na to, da bomo morali pra- Med. sestra Živanovičeva je vo- za nabavo šivalnega stroja, za kar vočasno opraviti žetev, pospraviti dila tečaj za prvo pomoč. Babica mu je društvo hvaležno. pridelke in zasejati, prav tako pa Tončka Andoljškova ‘je predavate članice, kd so vključene v dru- pohiteti z gradbenimi deli in prati negi žena ter o pravilni prehra- š-tvo »Žena in dom«, so delavke, vočasno zavarovati promet, ni in negi dojenčkov. Posebno za- kmetice, gospodinje in nameščen- Lepo vreme bo v vsej državi kimanje pa je bilo za vrtnarska ke. Rade se udeležujejo sestan- prevladovalo v drugi polovici av-predavanja, ki jih je imel vrtnar kov, saj slišijo dobre in koristne gusta in prvi polovici septembra, tov. Majetič. Pripravil je tudi ne- nasvete. ko bo najlepše vreme v vsem Pri- kaj načrtov za ureditev vrtov. Dara Divjak morju zelo dobrodošlo dopustnikom Karel O-ražem »Galanterija" ponos Sodražice Tam, kjer je pred dobrimi dvemi leti še val-civala pšenica in cvetel mak, stoji danes velika zgradba s prostornimi in svetlimi dvoranami. Ob velikih oknih stoje novi -stroji. Ropot strojev je kakor pesem. In po taktu te pesmi se v veščih rokah izoblikujejo čudoviti lesni izdelki. To je »Galanterija«, nova galanterija, ki je že sedaj dala Sodražici -drug obraz. »Galanterija« je postala pojem industrializacije v Sodražici. Res, da nova zgradba i»Galanterije« ne predstavlja začetka lesne predelovalne dejavnosti v Sodražici, ker je ta obstojala že prej, vendar v precej skromnejšem obsegu. Nove delavnice so nadaljevanje skromnih začetkov in pomenijo velik napredek lesne predelovalne inudstrije. Bil je lep majski dan, ko sem se napotil na ogled novih delavnic »Galanterije«. Nove delavnice so se belile v spomladanskem soncu — in vabile. Okrog delavnic je bilo vse živo. Delavci so hiteli z odvažanjem zemlje in vsega-, kar je -ostalo od gradbenih del In urejevali okolico novih prostorov. Tov. Drago Košir, ki je v podjetju skladiščnik, mi je bil takoj na uslugo, da mi bo razkazal prostore. On je tukajšnji domačin in je že dalj časa v tem podjetju, zato ml je najprej orisal zgodovino podjetja »Galanterija«. Kmalu -po osvoboditvi je kmetijska zadruga Sodražica ustanovila zadružni obrat za- izdelovanje lesnih -galanterijskih izdelkov. V teh krajih je veliko strugarjev, zato ni bilo problemov za strugarske delavce. Začeli soi tako rekoč iz nič in v privatnih prostorih. Pogoji za dello so bili zelo težki. Niso imeli primernih prostorov in proizvodnja kar ni mogla dobro steči. Iskali so rešitve. Približno četrt ure od Sodražice je stala- lesena žaga-vene-cijanka, po domače Grdinova žaga. Prostori niso bili najboljši •— vendar so si mislili, da bodo vsaj na svojem, žaga je bila last splošnega ljudskega- premoženja. Leta 1953 so v zelo kratkem času dozidali k žagi nov del, en del pa so adaptirali. Kmetijska zadruga je nudila obratu vso pomoč, prav tako tudi ObLO. Proizvodnja se je v novih prostorih znatno povečala. Novi -prostori pa so postali pretesni. Začeli so misliti na gradnjo n-cvih velikih prostorov, ki bodo v vsem ustrezali svojemu namenu. Voditelji zadruge, občine in obrata so nekako »izvrtali« kredit v višini ca. 30,000.000 din. Pred približ- no dvemi leti so zapeli prvi krampi in lopate, v neposredni bližini dosedanjih prostorov Grdinove žar -ge. Dosti je bilo potov, skrbi in dete, preden je postala beseda in načrt meso in kri. Nove delavnice so kljub vsem težavam rasle. Tudi najbolj nejeverni Tomaži so končno verjeli, da bodo tod res delavnice. Zadružni obrat se je leta 1955 osamosvojil in posluje sedaj kot Zadružno podjetje »Galanterija« Sodražica. Skupino imajo zaposlenih 67 oseb. Kvalificiranih delavcev je 30 odst., deset je vajencev, ostali delavci pa so palkvalificira.-ni, oziroma- nekvalificirani. Glavna dejavnost podjetja so lesni finalni proizvodi, poleg tega pa imajo tudi mizarski oddelek. Njihovi finalni proizvodi gred-o vsi zi izvoz ■—■ v Ameriko. Kvaliteta izdelkov, ki je že sedaj na višini, se še stalno izboljšuje. Zato se ne smemo čuditi, da so njihovi izdelki za najmanj leto dni v naprej prodani. Pozabili smo omeniti, da dela v podjetju tudi dvanajst žensk. Zaradi velikih naročil delajo v dveh izmenah. Pa pojdi, dragi bralec, v duhu še ti z menoj in si oglej nove 'galanterijske prostore v Sodražici. Prišla sva v prvo sobo, ki je namenjena za- skladišče materiala. Skozi vrata sva odtod prišla v velik prostor — pravo -dvorano. Tu bo robno skladišče za finalne izdelke. Iz tega prostora sva prišla v brasilnico, nato pa v prostor, kjer bodo obrizgavali lesene predmete z nitrolaki. Tudi naslednji prostor bo služil za iste namene. Sedaj sva prišla v sanitarne prostore, ki bodo služili samo ženskam. Tu vidiva kopalnice, umivalnice, zraven pa garderobo za oblek-oi. Vse je na svojem mestu, lepo in dobro urejeno za delovnega človeka, da se bo po napornem delu lahko umil. Ko sva že tu, si oglejva še kotlovnico. Moderne-na-prave bodo dovajale vodo iz veli- kega- kotla v kopalnice in umivalnice. Naprave so tako urejene, da ne bo šlo nič vode v izgubo. Posebna naprava bo namreč že rabljeno vodo prečisUla. Vse naprave so urejene na električni pogon. Ker sva si spodnji del prostorov v glavnem -ogledala, pojdiva sedaj po lepih stopnicah v gornji del delavnice. Pa si oglejva najprej sanitarne prostore za moške, ki so, razen kopalnic, tako urejeni kakor ženski. Tudi tu je vse lepo in fino, tako, da sva kar malo nevoščljiva tistim, (katerim so1 ti -prostori namenjeni. Od tu sva prišla v največjo dvorano — v strojni oddelek. Ob visokih oknih so razmeščeni svetli stroji, skoraj čisto novi. Ob njih se sklanjajo telesa mladih delavcev. V tem oddelku so namreč s proizvodnjo- pred kratkim že začeli. Stroji so dobro zavarovani, s tem pa je zavarovan tudi delavec, ki dela na stroju. Mogočna konstrukcija tega oddelka te še posebej -prevzame. Vse je na svojem mestu, električne naprave pa so še posebno dobro1 zavarovane. Svetlobe bo vedno dovolj: podnevi dnevne svetlobe in sonca, ki bo sijalo skozi visoka in široka okna, ponoči pa bo svetila električna luč. V vseh prostorih je napeljana centralna kurjava. Skozi velika vrata sva prišla v zadnji oddelek te mogočne zgradbe. Tu bo sušilnica za les, ki pa letos zaradi pomanjkanja denarja ne bo dograjena. Med potj-o sva videla tudi posebno odprtino. V to odprtino bodo montirali električno dvigalo. Služilo pa bo za transport izdelkov iz strojnega oddelka do skladišča. 25. maja bo nova galanterija izročena- svojemu namenu. Slovesen dogodek bo to za vse, ki bodo prisostvovali otvoritvi, predvsem pa bo lep za prve pionirje lesne predelovalne industrije v Sodražica in podjetja »Galanterije«. Tu moramo na prvem mest/u omeniti požrtvovalnega direktorja mladega podjetja tov. Srečka- Stupica. Spoštovan in priljubljen v svojem kolektivu in drugje bo imel ob otvo>-ritvi zadoščenje, da je dolgotrajno delo obrodilo sadove. (3b otvoritvi se 'bo kolektiv s hvaležnostjo spominjal pomoči, ki so jo nudili: kmetijska zadruga Sodražica, občinski ljudski odbor, okrajni ljudski odbor in vsi ostali. Za veliki dogodek kličemo kolektivu »Galanterije«: »Mnogo delovnih uspehov pri vašem delu!« 25. MAJ OBČINSKI PRAZNIK SODRAŽICE Prebivalstvo sodraške doline se pripravlja na proslavo občinskega praznika, ki ga slave vsako leto 25. maja, v spomin na množični odhod fantov in mož v partizane 25. maja 1942. Ta dan je ostal zapisan z zlatimi črkami v zgodovini Sodražice, tega junaškega kraja, ki je prispeval za osvobodilno gibanje zelo velike življenjske in materialne žrtve. Svobodno življenje je tudi v tem kraju prineslo nesluten razvoj. 25. maja bodo v Soražici proslavljali poleg občinskega praznika tudi Dan mladosti in Dan gasilcev. CfC pomniku obline čestitala in p o j / / / a j o boobeue. pomlrnoe os cut obiunont iti deiaimittt kolckfioom Program proslav Občinski ljudski odbor Sodražica Občinski komite ZK Občinski odbor SZDL Občinski sindikalni svet Občinski odbor ZB Na predvečer 24. maja bodo po vseh vrhovih na področju občine goreli kresovi. Ob 20. uri bo v domu Partizana proslava, posvečena občinskemu prazniku. V soboto 25. maja Ob 4. uri zjutraj budnica. Ob 8. uri bo svečana seja občinskega ljudskega odbora. Ob 9. uri bo na pokopališču v Sodražici žalna svečanost na grobovih padlih borcev, aktivistov in žrtev fašističnega terorja. Ob isti uri bo tudi otvoritev razstave slikanih izdelkov lesne galanterije, z zaključkom tečaja v prostorih niž. gimnazije v Sodražici. Ob 11. uri bo svečana otvoritev novih delavnic zadružnega podjetja »Galanterija« Sodražica. Ob 13. uri bo začetek ljudskega rajanja pod vodstvom Strelske družine Sodražica. Ob 14. uri bo nastop gasilcev s sodelovanjem enote PLZ. Od 14. do 17. ure bodo odprte nove delavnice »Galanterije« za ogled. Partizanska Sodražica vabi na svoj praznili vse bivše borce in ostale delovne ljudi Ribniške doline ter vse, Id so v času NOV delili s prebivalci teh krajev dobro in zlo. Zadružni dom v Sodražici Občinski komite IMS Občinska gasilska zveza Strelska družina, URCO, PAZ TVD Partizan, RK, ZVVJ, Združenje obrtnikov vseh strok »Galanterija" »Štolama" »Žične pletenine" Trgovsko podjetje »Suha roba" Kmetijska zadruga s poslovalnicami in obrali: Eterična olja. Strojni park, Kolarstvo, Mesarija in lesni odsek »Komunala" Trgovina z mešanim blagom Frizerski salon Zdravstvena postaja Moško krojaštvo Gostišče »Majolka" Gostilna »pri Koprolu" Lovska družina NOGOMETNA TEKMOVANJA Rudar uspešno started NAŠIH MOŠTEV KINO govorjenje JADRAN, Kočevje: od 24. do 26. varnejši je bil Taslaman. Poštarji so igrali ostro in bolj tehnično, indarji pa še ostreje in .s srcem. POŠTAR Lj. .- RUDAR 1:2 (1:1) fenzivno, kjer so se v obrambi iz- Sodnik Kučar iz Ljubljane je do-Začelo se je tekmovanje za prva- kazali: Lavrih, Svete in Mitrovič, vol jeva! grobo igro in j*a. Ljubljanske nogometne podzve- Sever in Ahac sta igrala defenziv- na igrišču. Rudarju je odvzel meze. Rudar iz Kočevja je v nedeljo ni zvezi. Napadala sta praktično kaj priložnosti pred vrati Poštar-21. maja odigral prvo tekmo s Po- le Planinc in Taslaman, M sta do- ja. Zmaga Rudarja je bila težko barjem v Ljubljani. Na igrišču bro opravila svojo nalogo. Najne- priborjena a zaslužena. Urafičarja je osvojil dve togy, •Rudarji so nastopili v standardni » , i ■ i i ■ Mit^-L Krjžman. 'Liaivnh, Knez, Rudar : Ljubljana B 8 : 3 AhrOV1Č’ ®ve4e> Koleba, Komac, 1 s Zač ,Taslamain, Sever, Planinc. Rudar je prejšnji teden v pri- Planinc in Knez enega; 11-me- so zai i- -*e PriPaclal rudarjem, ki pravah za predstoječe tekmovanje trovko pla je realiziral Lukežič za ---------- tori-, I™ tak°j s P°lnim tempom, odigral še eno trening tekmo z B- »Ljubljano«. Proti koncu je zabil OSILNICA: 26. maja looa domači so osvajali teren -- • - - O B ] A V E ih 2. junija jugoslovanski film »Elšalon dr. M.«. PREKLIC maja ameriški barvni film »To POTUJOČI KINO KOČEVJE: 25. it Je'semUjptealZaijlVtovariš^e’ Gale hitreje. Igra je bala do še moštvom »Ljubljane«. Tekmo je , - - v- ----- — odmora vodil tov. Jakše iz Ljubljane. So- ena oviedna. žogo so hiltro prema- deloval je trener Čebulja, ki je da-an iz polja v polje in pred vrata ~ še Zupanc en goil v mrežo Ljubljančanov. Tekmo je pokvaril dež, ki je verjetno tudi vplival, da je bilo to- obeh * • *---j- — jal Rudarjevim igralcem med tek- je bilo^ekaj zeL nZarJh smernlce ™ navodila o načinu g0lov. Pa tudi ulpeh Rudkrje- kov na dbehst^* Hi' vesra moštva Te bil od oreišniih tela večkrat JI Ljubljančani so začeli igrati z gol-črti, trenutek zi tern pa to le Sl? 1™° ^ 1™alU ogrožala nasprotna vrata. ž=mč ?a-t >shkar« Kočevje, »Samski blok«, angleški film »Pod Rdečim mor- Kočevje, v Ribnici pa, trgovina z jem«; 1. in 2. junija ameriški mešanim blagom KZ Ribnica, film »Venecijanski -tat«. • VA-V -LV. via. v V j vi ugvvina, eni 1*1, . . ' »Preskrba«, v Ribnici pa trgovina “»slikarjev m pleskarjev. Plača po akordu, služba stalna. Javite se pismeno ali osebno na Iti blok«, Uprava in 26. maja ameriški film »Julij Cezar«; 1. in 2. junija francoski barvni film »Ali Baba in 40 razbojnikov«. Na zadnji seji Partizana v Rib- nikom pomaga z nasveti in jih društev iz Kcčevja, Ribnice, Veli- PREDGRAD: 25. in 26. maja bel-nici so med drugim razpravljali tu- vzgaja. Med mladinsko organiza- Lašč in Dobrepolja. Poleg teh gijski film »Banket .tihotapcev«; di o odnosih med TVD Partizan in cijo in Partizanom mora obstojati bodo opravljati izpite tudi kandi- L ‘in 2. junija francoski film mladinsko organizacijo. Pri raz- trdna vez, saj sestavlja članstvo ^ti ^ Loškega potoka in nekate- smo morilci«, pravi so sodelovali tudi zastopniki Partizana velik del mladine. -^b drugih krajev. To bo prvi izpit DOBREPOLJE: 25. in 26. maja ^mskega^omitej^l^s^Ribnicm Na kraju seje ao prlšu do sku$). v tem letu. Drugi bo pa v juniju. ameriški film »Smrt prihaja«; 1. OBVESTILA mnro ,,i. , . , n.e nih gledišč za sodelovanje, kar bo zahtev?™ 8tarej" enim in drugim Je v korist, pred-nai bi hi? ? pravl.:L0’ vsem pa razvoju raznih športnih "”e6ti V ™Ci- T° je Pa ”aj’ želijo tudi drugih športnih panog, J kakor je nogomet, odbojka itd. V ---------------------------------------------- razpravi se je pokazalo, da Partizan ni zaviral deda mladih, ki so s® udejstvovali pri različnih šport-. Panogah, toda mladina sama ni vedela, kaj hoče. Za uspehe na KOČEVJE Poročili so se; Bence Jurij, delavec iz Rajhenava 1, star 31 let in Dvoršak Kristina, delavka iz Koprivnika 7, stara 26 let; Pohar Mihael, strojevodja iz šalke trovčič Katarina, kmetovalka iz Dečine 2. Srečnima zakoncema čestitamo! DOBREPOLJE Poročili so se: Gale Janez kme- <2® SMtek in dohta vol ji) Strelci bodo tekmovali za Dan mladosti Otroška Mati: Kaj pa jočeš, Jožek? Jožek: Ata so me nabili. Mati: Zakaj pa? Jožek: Zato, ker so močnejši, kakor jaiz. Med zakonci žena: Le molči, le molči, že davno vidim, da me več ne ljubiš. Mož: No, če to vidiš, potem me pač tudi ti več ne ljubiš, zakaj prava ljubezen je slepa. 8, star 27 let in Hanžič Elizabeta, i? Novalf Zamašim " delavka iz Rudnika 9, stara 22 let. Male vasi 12 (23 let^^^Pe^ Srečnim zakoncem čestitamo! v, -i’’ I J, , t, , • tt - -i . Ler> Student iz Maribora šetilska Umrl je Kužnik Franc, upoko- ’Trr, , ienec iz Trate ori Kočeviu 26 star ^ 111 Kastelic Vida, ad- jmec !z irate pri K-ocevju 2b, star mMstratorka iz Bruhanje vasi 4 ‘° lct- 1 (17 let). KOSTEL tem ali enem področju športne de-Javnasti se je treba boriti. Nogo- hietni klub _____________ nore zlesti na »zeleno vejo«, tako v gtredianiu z dL???631-. še do^ti tr- deB,a dela m -s am.oorinr.-i; n .e bodo V počastitev praznika Dneva Ribnik- mladosti organizira Strelski odbor ibmci nikakor ne Kočevje dne 26. t. m. tekmovanje zračno puško. Tek-moške ekipe vseh do nogomet, odbo$r va?T V °bČini Kočevje‘ športne igre napredov* Tekmovali bodo na razdaljo deset Partizana^ pa j? metrov^ tridesetimi streti in 9 po TT _ Zmagovalna ekipa prejme lep redništvo in uprava v Kočevju, Prehcdni P°kaL jubljanska cesta 14a. Telef 3-89 Tekmiovanje bo v nedeljo 26. t. Tek. račun pri podružnici hm t«? m- ob 9- uri dopoldne na košar- čevje št. 617-T-38R __ T K°" 'karskem igrišču v Gaju. V sluča- ročnina znaša" V, Retna n3r ju slaibega vremena pa bo tekmo-dijn in • 4U° “b1* P°uetna 200 vanje v prostorih zimskega stre- je plačljiva vnaprej. Za ino- b"šča v stavbi Zobne am'bulante, zemstvo 800 din. Poštnina plačana poleg t^3™6 '»Urške«, v gotovini. Rokopis} se ne vračalo Vse tjubitelje strelskega športa Tiska tiskarna »Tr^g. vabimo, da si ogledajo to zanimivo UrSka< Kočevje tekmevanje. Dekle: nisi preveč k Slavo je dobil .. Veseli me pa, da si Srečnim zakoncem čestitamo! Rodila je Erčulj Marija, gospo-Umrla je Lisac roj. Curl Kata- dinja iz Zagorice 2 — deklico Kri-.rina, kmetovalka iz Petrine 5, sta- stino. Srečni mamici čestitamo! ra 65 let. Umrli so: Centa Anton, soc. pod- piranec iz Doma počitka Ponikve LOŠKI POTOK star 86 let; Gruden Jožef, kovač iz Rodile so: Krajec Albina, gospo- Dcmikev 62, star 67 let; Lovšin dinja iz Srednje vasi 3 — dečka Maitija, soc. pod. iz Doma počitka — - _ i—I z-vTi l' ITT T« ^70 -i. - _ r. A . i srcu vzel, da sem Janka; Bartol Pavla, gospodinja Ponikve 78, star 86 let. odklonila tvojo snubitev. Fant: O, prav nič — jaz sem namreč s svojim bratom stavil 1000 din, da me ne boš vzela in sem stavo dobil... iz Hriba 65 — dečka Andreja. VELIKE LAŠČE Srečnima mamicama' čestitamo! Umrli sta: Adamič Frančiška, Umria je Lavrič Jožefa, gospo- kmetovalka iz Gašpinovega stara n,z Travnika 28 stara 45 let R9 lot in Matj;až Apolonija! kme- Spregledai jo je Fajmošter Matevž: Ja — kaj sem slišal — ja — novo kuharico delavec iz imaš — ja — kako pa — ja — kako si pa z njo zadovoljen? Fajmošter Jaka: Oh — prmejš — orika -— ali sem notri padel. Ženska je res tako pobožna, kakor se drži. dinja iz Travnika 28, stara 45 let. 82 let tovialka SODRAŽICA Poročili so se: Brinšek Lado, kmet iz Zamosteca 14, star 30 let in Arko Marija,, delavka iz Zamosteca 6, stara 20 let; Gornik Jože, žimaric 63 (26 let) in iz Velikega Osolnika, stara 86 let. RIBNICA Poročili so se: Dejak Pavel, zidar iz Dolenje vasi 25 (27 let) in Urbančič Nevenka, delavka iz (18 let); Orel Henrik, Trave 32 Gornik Ana iz žimaric 14 (18 let). ^ Ljub jrae (32Tet in Srečnim zakoncem čestitamo! Peče3t IvaDa, usluibenka iz H?” Piiimrii an vače 45 (26 let)- liiiiJUKAiJ Srečnim zakoncem čestitamo! Poročila sta se: žagar Ivan, Umrl je Kljun Anton, delavec iz kmetovalec iz Damelj 1 in Pe- Sajevca 5, star 65 let. iz naših krajev NAM PIŠEJO 21. maj - krajevni praznik Osilnice Pred 15 - leti velike partizanske zmage To in ono iz sodroške občine __ Osilnica je lep kraj ob Kolpi, na POIZKUS SE JE OBNESEL meji med slovenskim in hrvaškim Kmetijska zadruga Videm je la- ozemljem. V Osilnici imajo osnovni na svojih njivah napravila z no golo in pošto. Prebivalcev je v novimi sredstvi poizkus za uniče- Osilnici kakih 300. Na vrhu sodraskega klanca na nje plevela,. Poizkus je dobro uspel. je Letos je med kmeti veliko zani- Prebivalci Osilnice so bili v ce-Za manje, da bi zadiruga tudi njim loti pristaši narodnoosvobodilne SODRAŽICA — VZREJNI CEN- VAGOVKA TER ŽIVINOREJE V Sodražici in okoliških vaseh cesti' Sodražica—Loški potok so znani živinorejci. Tradicija je prijazno gostišče »Vagovka«. —________^ «.• - - ------ ze stara,, zato je tudi živinoreja potnike je poskrbljeno z mrzlimi pomagala pri zatiranju plevela z vojne že od vsega začetka ljudske na dokaj visoki stopnji. Lansko 16— jedili in pijačo ~_____ xi___•___ ▼*-»-» • -i- toirm i/ro-vo iToiiirv* to je bila v Sodražici živinorejska razstava za vso rodovniško živino. Razdeljeno je bilo za 460.000 din nagrad, podeljeni pa dve diplomi in 8 priznanj. ZAPOTOK Gasilci iz Zapotoka GORA Pcid skupnim imenom Gora štejemo skupino manjših vasi, ki tvorijo zaokroženo-celoto na hribu med Sodražico in Loškim potokom. Tu in Vinice živijo pridni ljudje. Bavijo se s novim škropivom. KZ pa nima do- revolucije. Iz tega kraja je veliko vo-lj škropilnic, da bi bilo mogoče število fantov in mož sodelovalo v vsem ustreči. NOB. Ljudje so podpirali partiza- ne z vsem, kar so premogli v svo-KZ VIDEM jih skromnih domovih in so dali KZ Videm je dala v analizo tri tuidi večje število žrtev na vrste zemlje s tega področja. Ana- domovine, llza zemlje je -potrebna zaradi sajenja tistih poljedelskih kultur, za Objavljamo nekaj spominov otrok, sedaj že odraslih ljudi, ki so v času NOV nosili na svojih šibkih plečih, skupno z odraslimi, vse gorje vojne. Svoja doživetja so napisali še med NOV. Tako so nam od teh otrok ostali dragoceni pisani dokumenti iz dni NOB. Mladi rod je pisal GORI, GORI! rij gori!« In res. Italijani so za- Nikoli ne bom pozabila 3. junija žgali župnišče, ker so rekli, da S3 1942. Ko se je komaj začelo da,- partizlani od tam streljali. Pa ni oltar smo za3lišaU m°čno strelja- bilo res. Vnele so se tri hiše in nj,e. Prestrašili smel se. Mama- je dva skednja; šest poslopij je zgo-rakla: »Partizani zopet napadajo.« rel-o. Tudi mi smo se bali ognja. Po osvoboditvi je Osilnica- zaži- zbežali smo v klet. Spominjam se, imajo skupno "gasilsko društvo, kmetijstvom, živinorejo, nekaj do- katore" je^ipotrehno da sTugotcvi 7ela V n°ve/n življenju in dosegla da sem se stiskala, k mami in jo- srs sjs «« ^^ g,srna vseh Wde- do začeli z gradnjo gasilnega do- Pa takrat, kadar gre za skupne RAZSTAVA V GALANTERIJI 21. maja so imeli Osdlničani kra- partizani umaknili v gozd. Nekaj ma. Načrt za dom že imajo, tudi interese. Kmalu bodo dogradili tr- 25. maja bo v novih prostorih javni praznik, želimo jim še mno- Italijanov je bilo ubitih, nekaj pa nekaj kamna je že pripravljenega, gwski dom, ki je že pod streho. Galanterije v Sodražici odprta raz- go uspehov pri delu. ranjenih. Ker nekdo zakliče: l»Go- vse drugo pa je ostalo pri starem. v domu bodo debili potrebni pro- stava lesnih izdelkov, ki jih izde- Gasilski dom je za te vasi nujno stor šola, gasilci in trgovina. V lujejo v podjetju »Galanterija«. To je bil niči. že tretji napad v Osil- Napisala Marija Janež, roj. 1933, šola Osilnica .potreben. VINICE Vaški vodovod ima že častitljivo starost in bi bil nujno potreben popravila. Vodovodni cdbor se trudi, da bi zbral potrebna sredstva za temeljito obnovo vodovoda. prosto,rib sedanje šolle pa namera- Razstava (bo pokazala Irast in vajo urediti dvorano za -kulturne uspeh podjetja ter kvaliteto izdel-namene tega kraja. kcv tega podjetja. Pozdravi iz Čuprije ZAMOSTEC Gradbena dela za vodovod dobro teljev. Sedaj napredujejo. Računajo, da bedo življenju že privadili. že več tednov je minilo, odkar mačih krajev, pa tudi smo zapustili »domači kraj. Težko peismj radi prepevamo, je bilo slovo ’ J ' vodovod še letos dogradili in ročih svojemu namenu. iiz- slovenske Z nestrp- cd staršev in prijla- nostjo čakamo »Novic«, ker vemo, sima se vojaškemu da bomo iz njih izvedeli marsikaj novega in zanimivega iz domačih V čupriji, kjer služimo vojaški krajev. Redno spremljamo vse d)> rok, je precej Slovencev. Prve dne- godite. ve vojaščine je bilo težko, ker se želimo mnogo uspehov vsem nismo poznali med seboj. Sedaj je prebivalcem okraja pri njihovem vse drugače. Spoznali smo tudi to- delu. Pozdravljamo starše, prijate-variše in se z njimi spoprijateljili. Ije in znance, kakor tudi dekleta, zabetonirali zajetje studenca Pri vojakih se -bomo seznanili z vo- Pozdravljamo tudi fante iz našega, »žalkno«. Tudi v tem kraju ra- jaš-ko tehnika in z vsem, kar mo- okraja, ki služijo vojaški rok po čunajo, da bo vodovod že letos do- ra vedeti dober vojak. vsej naši diemovini. grajen. Radi se večkrat spominjamo do- Klepač Anten, Andciljšek Alojz, Mate Anton, Hren Stanislav, Zbaš-nik Franc, Gale Polde, Kljun Janez, Dornik Jože, Zbašnik Franc in Zabukovec Ivan, Vojna pošta 1626, Čuprija, Srbija. CRNEC že lani so začeli s pripravljalnimi deli za vodovod. Deloma so že NOVO ZA ZIDARJE hišo. Ubogemu županu ni preosta- V Franciji so začeli zidarji upo- 1° ™-č drugega, ket da je odstopil, rabljati vedra za malto iz plastic- bi tako ohranil »svoje dosto-nih mas. Taka vedra se ne morejo jamstvo«, razbiti in malta se ne lepi na njih. ZA ISKANJE URANA NA MESEC BI POTOVALI Več kot 150 ljudi se je prijavilo v potovalnem uradu v Miamiju V Ameriki izdelujejo- žepne sve- (ZDA) za pot na mesec M ga je talke, ki oddajajo ultravioletne žar- priporočal ta urad. Datum potov-a-ke. Svetilke so -namenjene pred- nja: nedoločena nedelja leta 1987. vsem iskalcem urana, ki jih -bodo Cena 1000 aolarjev. Zanimivo! je, Ce bo na razpolago dovolj finančnih sredstev, bodo v Kočevju letos začeli z gradnjo nove pekarne. Nova pekama je Kočevju zelo potrebna. Pogled na Osilnico Ne nasedajte sleparjem Ciigainiki Hudomvič Mariji-Idi iz Hudc-rovičeve so prišle kmalu najbrž radi kupovali, saj' so mno- ,da eden izmed prijavi j&ncev ni željn, atari 27 let, žilica, ni dala dan. Sedaj ie v kazenski preiska- rv.n oancižo eri Ooi rrarimn ll OTOPSrP-Pdr r, ___:.. T-. - ... ° ° ... _ go cenejše od Geigerjevih števcev, .cpg^jj drobne opombe na pnospek- miru. Računala, je na lahkover- s katerimi so doslej iskali to ara- ^-u. >;,gaj ne jemljete tega resno! nest nekaterih ljudi in začela je goceno rudo. Uporaba je zelo eno-- yse je samo gaja.!« s preorokovanjem z roke. Bilo- ie stavna. Dovolj je, če iskalci s svetilko posvetijo po skalah, če je v njih uran, se bo začel lesketati v ultravioletni svetlobi. vi in čaka na zasluženo kazen. Opozarjamo vse ljudi, naj ne nasedajo lažnim »prerokom«, M s KRAVA S 7063 LITROV MLEKA Na Kmetijsko gozdarskem posestvu Kočevje imajo kravo »Lega«, iki je dala lami 7063 litrov KRIŽANI PARTIZANI NA ŠOLI V PAPEŽIH Spomladi sva bila- z materjo na njivi pri šob v Papežih. Ko sva opoldan počivala, mi je mati povedala, kako so tukaj križali partizane. Ob ofenzivi so ujeli v Čačiču dva partizana. Eden je bil jugoslovanski kapetan, drugi pa dijak Zvonko P-oje, izgnanec iz Maribora.. Hudo so ju tepli in odgnali v Ple-šce. Tam sta -bila -tri dni zaprta brez hrane in ihrez vode. Mladega Pojeta so posebno hudo tepli in mu pred zasUšanjem vlivali v usta žganje. Tam v ječi pa je bil zaprt še en partizan. Nihče ni nič izdal, čeprav so jih hudo mučili. Dne 7. avgusta 1942 so jih vklenjene -odpeljali s kamionom v Papeže. Tu so jih še naprej strašno mučili. Letos so tam še našli človeške nohte (leta 1944), Potem so jih privezali k zidu in jih obesili na žeblje, žive so nato rezali. Na zidu se je še dolgo videl sled krvi in -tudi na tleh je ibilo vse črno od krvi. Nazadnje so jih ustrelili. Tudi žeblji so bdi takrat še v zidu. Tam je bilo dosti vojakov in tudi oficirjev in en ustaš, ki se je odlikoval v mučenju naših ljudi. Vojaki so potem pripovedtvaU, da so imeli tam velik cirkus. Kadar grem mimo šole v Papežih, me je groza in strah. Napisal Ivan štimec, roj. 1932, -šola Osilnica MOJ OČE JE PARTIZAN Moj oče je partizan. Ncs-i puško in bomibe. Bori se proti okupator- mleka. Take krave so res redke. ju- Ko je prišel na dopust, smo Na tem posestvu imajo še dve bili zelo veseli. Vsi komaj čakamo kravi, ki sta- dali- v lanskem letu k°nc-» vojske in svobodo. Potem bo v aprilu, ko se je oglasila pri D. J. sleparijo izvabljajo denar’ lahko- nad 6000 litro-v mleka. Krava naš ata vedno doma. ZAPRTA BLAGAJNA iz Kočevja ter ji za nagrado 2000 veinlm ljudem Kier koli se noiavi >>Ada« je dala 63911 in krava »Bi- Po devetdesetih letih so morah din prerokovala srečo z roke. Nje-•prvič s silo odpreti podzemeljsko ne žrtve so bile tudi Š. O. iz Ko-blagajno washingtoncke državne privnika, ki je za cigankine vraže iTcp Z LETALI IŠČEJO DIAMANTE v jcateri je shranjenih 100 plačala 1000 din, nekaj kg slani- Sovjetski geologi iščejo dia- milijonov dolarjev. Naerikrat si- ne -ter mesa in A. R. iz Kočevja, mantna polja na prostranih slbir- stem za odpiranje ni več deloval -ki je bila opeharjena za približno skih tajgah z letali. Posebna- apa- in na pomoč so morah poklicati 1500 -din. Ciganka pa ni -bila zaido-ratura v letalu lahko zabeleži ja- delavce z vrtalnimi stroji. Ko so voljna samci s tem, kar so jj lah- tak slepar, ga nemudoma prijavita £tra<< 63151 mleka, majbližjim organom Ljudske mi- Napisala Fanika Kvaternik, roj. 1937, šola Osilnica PRODAJA PLEMENSKE ŽIVINE Mlad je zašel na kriva pota Mizarski mojster Šmalc iz žle- mati pa je bolna. Koliko je to res, Zanimivo je, kako se je gibala biča je stal 21. maja zjutraj pred bo pokazala preiskava. -kost magnetnih valov, če preseže odprli blagajno, so našli miško, ki komiselne ženske plačale. Med- prodaja plemenske živine v zad- svojo hišo na cesti. Po cesti je šel Vsekakor odgovarjajo za deia- določeno točko na aparaturi, na- se je skrila v mehanizem. tem, ko je »prerokovala« je izra- n-ph štirih letih. Leta 1953 je bi- mirno mlad deček, na roki se mu nja svojega otroka starši če iih daljujejo iskanje na zemlji, ker ob- bila zaverovanost svojih klientov j0 prodanih 543 glav živine z iztrž- je svetila zlata ura, v rekah je ima, ali pa vzgojitelji oziroma ti- staja tam najbrž diamantno polje. SREBRNI PRIBOR JEMLJEJO in spretno polnila svojo malho s Na ta način so že proučili 60 ti- Oskrbnica Bele hiše v Washing- Petilom> -oblekami in drugimi -pred soč kvadratnih kilometrov zemlje. tona kjer predsednik ZDA prireja meti- Skupno je nakradla za pri- ZARADIGOLAŽA kom 34,684.000 din; povprečna ce- pa imel nož, in »mojstrsko« vrtal sti, ki so odgovorni za dečkovo na na gla-vo je znašala 63.875 din. po mehanizmu druge -ročne ure. vzgojo. Deček je še mlad, zato bo ________ ______ V letu 1954 so prodali 632 glav Šmalcu se je početje mladega v dobrih rekah spet lahko našel od časa do-" časa sveč:-ne bankete, bliž,no 70.000 -din. Ukradene stvari živine, kar je vrglo 49,860.000 din »urarja« zdelo sumljivo, zato ga je pra-vo pot. Zvedeli smo, da je mlaje v zadnjih dveh mesecih morala J® >Pr°dajala v štoljnah raznim lju- izkupička. Povprečna, cena za- gla- ustavil. Ko g-a: je povprašal, oid di nepridiprav s svojim pajdašem ~~ J "* vo prodane živine pa je znašala kod vse te lepe stvari, s-e je fant tudi mladoletnikom, v -noči od 2o’ 78.892 din. 1955. -leta je -bilo pro- na vse načine izgovarjal in lagal, na 21. maja vlomil v trgovino »Ga- danih 401 kom. živine, kar je da- Deček pa je imel poleg dveh no- lanterija« v Ribnica. ° lo prodajalcem 33,600.000 din iz- 'vib zlatih ur tudi več novih naliv- deim za denar in živila. Sleparije Župan nemškega mesta Bremer- že dvakrat -temeljito dopolniti in havena je moral odstopiti zaradi obnoviti srebrni jedilni pribor, ker golaža. Neverjetno, toda resnično-! so udeleženci teh banketov jemali Ubogi župan se je imenoval Gul- pribor s seboj kot »spomin«. Za-lasch, kar pomeni v slovenščini go- nimivo je, da so največkrat vzeli laž in tudi seveda — v nemščini, s seboj pribor tipa »Angleški 180 radic^sprejemni-kov. Število Ko je v nekem intervjuju ome- kralj«, ki je zelo dr:g:cen. Pravi- novih lastnikov radio aparato-v se RADIO PRODIRA V občimi Sodražica imajo že nad kuplčka. Povprečje na glavo živi- nih peres, nožev, luč od dvokolesa ne pa je znašalo 83.966 din. Po- in drugih stvari v skupni vredno- Načrti za zazidalne okoliše v datki za leto 1956 kažejo, da je sti do 50.000 din. Deček, ki je star mestu Kočevju in v vaseh občine nil, da najrajši je golaž, ni imel jo, da bodo namesto srebra odslej vedno -bolj širi. Radio je važen pri- bilo prodano 667 glav plemenske približno 12 let, je pripovedoval, so izdelani. Načrti so bili nujno več miru. Paglavci so se mu roga- uporabljali za pribor kakšno manj pomoček za kulturni -dvig našega živine za 52,561.000 din ali po- da se piše Jsnez Pollak in da je potrebni za estetsko gradnjo tako li na cesti in ga celo čakali pred dragoceno kovino. človeka-. vprečje na eno glavo 78.825 din. doma iz Kočevja. Oče je zaposlen, v mestu kot v vaseh. Rudolf Mohar e Eli!*-. HiufleuceU a Sžfihleoilt Jp ■■■■■■■■ ■■■■■■■■ *ee**i9a»eaepeHBn?*aneBHK-*aas«Bifu»«»»ger- ■■&■■■■■■■ ■■■■■■■<■■»■■■ ■■■■■■■■■■■»■■■■»■»■■■»■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■r■■■■■■■■■■■■■■»■■■■■■■n ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■e■■■■■■■■■■■#■■■■■■■■■■■!■■■■■■■■■■■»■•*.•«»■»-' Včasih so živeli -ljudje v šegovi vasi v kaj čudnih razmerah. Tako so fbilj. zaljubljeni ,v svojo zemljo, da so »biili ljubosumni sami nase. Povrhu pa so bili še malce skopi in lakomni. Zategadelj je nekaj veljal -pri njih le -tisti, ki je ka-j imel. Vse drugo ni bilo nič, in vsar ko dobro delo je -bilo, še preden je -bilo storjeno, pri njih stokrat obgodmjano. Takrat je. živela tam siromašna ženica. Preživljala se je od -dnin in beračije. Nihče je ni maral, ker je -bila tako revna. Pa se je tej ženici rodila drobč-kana punčka, že sam pogled nanjo je povedal, da revše ne -ba zdravo. Tiščalo je očke skupaj in se cmerilo. Mati je kmalu spoznala, da otrok ne vidi; -ležal je v -zibki, kakor Mada. — Hudo ji je bilo in ni vedela, kaj -početi. Ljudje pa so ji še privoščili, češ, da se ji prav godi. Punčki so dali ime Angelca. Mama je zelo skrbela zanjo. Kamor je šla, jo je vzela s seboj. Ce je šla kopat na sosedovo njivo, je punčko položila v razor, kjer se je igrala s prstjo. Včasih je z razprostrtimi rokami krilila po zraku in s smejala-. Najbrž je ta- krat v svojem svetu domišljije doživela kakšen srečen trenutek. Zgodilo se je, da je mati umrla. Angelca je ostala -sirota. Sprva ni vedela,, kaj to pomeni; ko pa je prišla v tuje roke, ji je bilo vse jasno. Nihče je ni maral. Kdor je mogel, j-o je udaril. Otroci so se norčevali iz nje. Zvabili so jo kam daleč in jo pustili -tam. Ko je potem nekako pritipala domov, je bila še tepena-. čestokrat je jokala po cele ure. Nazadnje se je privadila, ker je mislila, da mera tako -biti. Nekega dne so odšli otroci v Zahtevi nabirati maline. Vzeli so tudi Angelco s seboj. Ničesar sluteč je Angelca zaspala. Otroci so jo pustili tam in odšli domov ... Ka se je Angelca zbudila, je-bilo že pozno. Tipala je okrog se-be in klicala, a od nikoder glasu. Zazdelo se ji je, da je sama in -dia,1 ni žive duše na vsem svetu. Slišala je le čirikanje murenčkov in -bilo ji je, kot da hočejo prevpiti bridkost, ki se ji je razlila v prsih. Nakremžila je usta in se spustila v glasen jok. Jokala je do one-moglclsti. Nato je začutila, kako se je loteva prijetna omotica. Zašu-melo ji je v glavi in je spet zaspala ... Tedaj se je začelo nekaj odgrinjati pred njo. Zagledala je svet v vsej lepoti. »Jej, jej!« je vzkliknila, -razprostrla roke in tekla o-d grma do grma, od njive do njive. »Jej, kako lepo je življenje! ...« In vse je bilo nasmejano: ptički, metuljčki, cvetice... in jo vabilo k sebi. Angelca je pozabila na vse trpljenje. Ko je stepala med cveticami, so jo obkrožali roji metuljčkov in ji pošepetavali: »Bodi naša kraljica!« Cvetice pa so se ji globoko priklanjale ter jo prosile, naj ostane med njimi. Toda Angelca se je spamnila ljudi in je z vsem srcem zahrepenela po njih. Rada bi jim podarila srečo, ki jo je začutila -v pr. sih. Pa se je spustila v največjem diru preiti vasi, ne meneč se za nič, samo da bi bila čim prej pri ljudeh. Zelo čudno se ji je zdelo, da ni hotelo biti poti, po kateri je šla, ne konca ne kraja; zakaj dalj ko je šla, bolj se je zgubljala v neko neznano jgeščavo. Nenadoma pa. se je odprla pred njo jasa, na kateri je zagledala grad, ki se je lesketal, kakor da bi toil iz čistega zlata. Komaj se je ustavila, je zaslišala lahen še-lest dblačila; pred njo se je pojavila prelepa -gospa. Njene kretnje so toi-le lahkotne, ko da bi bila breztelesna. Bila je lepa in vs-ai nasmejana. Prijela je Angelco -za roko -in jo -egovetila. Angelca je začutila v pr- sih nekaj prijetnega, kakor tedaj, ko jo je ljubkovala mamica. In ni si mogla kaj, da ne bi vzkliknila: »Jej, kako sem srečna!« Gospa pa jo je privila k sebi, rekoč: -»Ali sreča te šele čaka... Vidiš! Ta grad, ki ga občuduješ, -bo postal tvoj z vsem bogastvom vred, samo če boš v njem prebila teto dni. Nobenih strahov ne grozot se ti ne bo treba. bati. — te prezahtevna ne boš smela -biti. Ta grad je na-mreč grad dva-najstih želja. Vse se ti bodo lahko izpolnile. Ne zaželi pa si dvanajste, če nočeš biti izgubljena ...« Ko je to izgovorila, j-o je dvignila in Angelca je začutila, kakor da je brez teže. Zazdelo se ji je, da so jo dvignili metuljčki na svojih krilih in poleteli z njo v čudovito majsko ju-tro. Komaj se je dodobra zavedla, je že stala pred gradom. Le začudila -se je, da zdaj ni bilo tam razen nje nikogar; prelepa gospa je prav tako iznenada izginila, kakor je bila prišla. Ne da bi razmišljala, se je napotila v -grad. Na vratih je zagledala nekakšen napis, ki naj bi predstavljal po njenem prvo željo. Potikala je in vrata so se sama odprla. Vstopila je. Tam je bilo vse čisto in svetlo, tako da ni vedela, kam bi stopila. Vendar se ji je zazdelo, da nečesa pogreša. Zato je potrkala na- druga vrata in sobana, v katero je vstopila, je bila še lepša. Opremljena je bila, z zlatim in srebrnim pohištvom ter s preprogami in zavesami iz dragocenih tkanin. Vse pa je bilo udobna in prijetno, vabeče, kakor mehki mah v poletni vročini. Toda Angelca se ni mogla odločiti, da bi tamkaj ostala, pa je šla dalje in dalje, zakaj misel, da bi poiskala ljudi, jo je gnala naprej. Kamor je prišla, je ibilo še lepše. Povsod jo je obkrožalo neizmerno bogastvo. V enajsti sobani pa je uzrla višek lepote. Poleg -dragocenih tkanin so se lesketali kristali, rubini, diamanti in biseri, s katerimi se je poigravala sončna svetloba in se zlivala v prečudežno melodijo, ki je polnila srce z nepopisno srečo ... Angelca bi se bila ob tem pogledu verjetno zamaknila, če se ne bi -tudi ob tej priliki spomnila ljudi in zahrepenela pa njih. Tako pa je stopila proti dvanajstim vratom, ne meneč se za svarilne besede pretepe gospe. Za hip je postala, nato ,pa -potrkala, zakaj za vrati je zaslišala človeške glasove .. . Kot bi trenil, se je prikazala- gospa, preteč ji s pogledi, ki so bili podobni ognjenim plamenom. Nato je vse izginilo in znašla se je V nekem čudnem presite,ru. Tam je zagledala mnogo ljudi. Stali so in nepremično zrli v temo, ki jih je obdajala-. Ob pogledu nanje jo je spreletelo do kosti, zakaj opazila je, da so slepi. Vendar pa je začutila v srcu neko zadoščenje, ker je naposled le našla to, kar je iskala. A ni se še dobro zavedla, je že stal pred njo grd starec, krohota- buh. »Le dobro si jih oglej!« je spregovoril, »tudi ti so bili preveč radovedni... Odslej boš debla z njimi svojo usodo, zakaj vem, da. nisii tako pogumna, da -bi si dala zanje izruvati srce ! Hahaha ...« Angelco je -to zelo zabolelo, zakaj prav ta hip se je spomnila vsega svojega trpljenja — in je vzljubila te -ljudi z vsem srcem, še posebno zato, ker so bili nesrečni. Brez strahu je stopila k njemu, si odpela jopico in rekla s tihim, toda odločnim glasom: »Na, vzemi si -ga — samo da- bodo rešeni...« Starec je zapičil' vanja oči, ostre kot nož. Posvetilo se je in’ strašansko zabobnelo. Angelco pa je apekl-o v prsih. Videla je, kako se ji je izvilo srce iz prsi in padlo na tla. Nato se je zarilo v zemljo in koder je utripalo, je začela izvirati voda... Videla je še, kako s:- se slepi ljudje zvrstili v dolgi koloni, se pritbkžah studenčku in si izpirali oči. Vsak je spregledal in odšel veselega obraza ... Nato pa je vse ugasnilo. Drugi dan so našli Angelco mrtvo. Njen obraz je bil čist in nasmejan. Ležala je pod smreko, na kateri so 'bili vidni sledovi strele. Ob njej je izviral studenček, voda je bila čista kot -kristal. Ta studenček izvira še sedaj, če ni suše. Ob njem vodi stezica. Ljudje, ki hodijo tod, si izpirajo oči in pravijo, da dobro dene, če si jih umiješ o pravem času.