PoHnina plačana v gotovini. Posamezna Stev. Din 1*— Štev. 42. V Liubliani, dne 18. oktobra 1928. Leto XI. llpravništvo,.Domovine" v LJubljani, Prešernova ulica 54 Uredništvo ..Domovine", Knaflova ulic. 5/IU telefon 72 Izhaja vsak ietrtek Rarofalaa M tazeantra: (etrtlM** r-M mi. palletaa II Mi. ceieien. II DIi; u laozemitr«! tetrtlelo« It Dla, padeta« M Ma, celalet* U Dla. — Raiaa »aštae kraailalce. istraiilce • LiaMjaai. it M.ril. Četvoraa koalicija išče stikov s KDK Inozemstvo naši vladi ne zaupa in ji zato odklanja posojilo — Vladinovci bi radi dosega sporazum s KDK na ta način, da bi ostali še dalje na krmilu — KDK se s četvorno koalicijo ne pogaja; dokler se ta ne umakne, ne bo razgovorov z nikomer — Z vlado, ki je zakrivala toliko gorja, niso mogoči nikaki stiki Nedavno se je vrnil iz inozemstva zunanji minister Marinkovič in takoj se je začelo opažati, kako se v vladnih vrstah prizadevajo, priti v razgovore s KDK. Ta pojav je prav zanimiv. Čeprav se v javnosti ne ve, kaj je Marinkovič prav za prav iskal v inozemstvu, vendar lahko sklepamo, da je pripravljal teren za inozemsko posojilo in pri tem bržkone pogosto čul mišljenje, da inozemstvo v sedanjo hecemoni-stično vlado nima zaupanja. To inozemsko nezaupanje napram naši vladi je dobilo razmaha po 20. juniju t. I., ko so padle v Narodni skuoščini žrtve od zločinske roke vladnega pristaša in ko se je kljub temu zločinu, ki je zahteval razpust Narodne skup ščine ter nove svobodne volitve, sestavila zopet vlada četvorne koalicije. Tudi prazne državne blagajne ne govore za to, da ie vladni gospodarski politiki zaupati. Denarja manjka že sedaj-sredi leta za kritje rednih proračunskih izdatkov kljub ostremu izterjevanju davkov. Zato išče posojilo v inozemstvu in ker posojilodajalci gotovo žele v naši državi sporazum med vlado in KDK, v kateri je zapopaden ves hrvatski narod, so začeli vladinovci iskati stikov v KDK. To je težavna zadeva in četvorna koalicija ne ve. kako doseči sporazum s KDK. da bi še dalje ostala na krmilu. Nedavno je celo ministrski predsednik dr. Korošec hotel navezati razgovore z voditelji KDK, a se mu načrt ni posrečil iz enostavnega vzroka, ker se KDK s predstavitelji sedanie vlade, katere nesposobna politika ie imela za posledico 20junljski zločin, ne more In ne sme razgovarjati. Ta vlada mora odstopiti, šele potem bo razgovor mogoč. Kri. ki ie tekla v Narodni skupščini za enakopravnost vseh državljanov od Triglava do Vardaria, ne bo pozabljena. Nihče ne more več vrniti hrvatskemu narodu in Kmetsko-demokratski koaliciji voditelja Stjepana Radiča. Vlada četvorne koaliciie ie nainesrečneiša vlada izza obstoja Jugoslavije in zato bo naša borba Droti njej trajala, dokler ne bo zrušen ta režim. Boli kakor radikalom, ki skuš -lo storiti v korist svoje pokrajine Srbije. kjer so bili izvoljeni, je zameriti našim klerikalcem, ki tako krčevito skušajo obdržati na površju hegemonistično vlado, katere politika je bila doslej odločno naperjena proti prečanstvu. Klerikalci niso mogli priboriti Sloveniji, ki jim je dala večino glasov, vsaj enakopravnosti. Davki se pri nas plačujejo večji, carinska politika vlade je za Slovenijo ne"—''na, podjetnost v Sloveniji se tlači. Zato naše gospodarstvo propada in naši ljudje si morajo pogosto davke prlstradati. Vse tožbe, vsa dokazovanja gospodarskih strokovnjakov Slovenije so bob ob steno. Zasledujmo samo «Ur?dni list, ki ra-"-'tša neprimerno več dražb kakor prejšnja leta. V Sloveniji poje boben svojo turobno pesem in izseljevanje s trebuhom za kruhom bo dobivalo vedno večjega razmaha. S tem pa bo tudi davčna moč pešala, zakaj tam, kjer nič ne bo, tudi oblastvo ne bo moglo ničesar vzeti. Ako hočemo, da bo gospodarstvo v naši državi, bogati po prirodi, napredovalo, se mora voditi pametna, poštena in pravična go«t spodarska politika brez pristranosti. Dokle«- ne bo ori nas zavladalo v popolni meri načelo enakopravnosti, svobode In bratstva, tako dolgo bodo vsakovrstne krize na dnevnem redu. Popolnoma zgrešeno je. če misli sedanja vlada, da se bo lepo pogodila s KDK ter da bo zopet ostalo vse pri starem. KDK bo vztrajala pri svojih načelih in se ne bo dala zglihati za ministrske stole, ker tako ne sme iti trajno naprej. Nesposobna vlada četvorne koalicije bo morala zapustiti prostor drugim sposobnejšim, ker jo bodo razmere, ki so vsak dan slabše, prisilile do tega. Zadnje čase se mnogo piše o akciji Miloša Savčlča. srbljanskega samostojnega demokrata, ki se brez sporazuma s KDK pogaja z vlado. To ne pomeni nič, ker to dela g. Savčič na lastno pest. Dokler se četvorna koalicija ne umakne, na razgovore sploh ni misliti. Ni treba Prekmurcev! Murska Sobota, oktobra. I najboljša agitatorja za g. Klekla in za klerikalce Znano je že postopanje mariborskega klerikal- ] sploh, za katera se je z vsemi sredstvi zavzemal nega oblastnega odbora s Prekmurjem in z nami. g- Klekl. Dosegel je, da ju je oblastni odbor spre-Prekmurci. Javnost ve, kako se je branil kleri-' J"el v službo, a poslal je enega v Prelog in dru-kalni oblastni odbor pri prevzemu cest od države j v Cakovec v Medmurju. Tako dela oblast-prevzeti tudi uslužbence Prek-m u r c e. Še danes so ti siromaki v negotovosti, ali bodo ostali v službi ali ne. Klerikalni oblastni odbor se jih brani, dasi so politično njegovi pristaši. Ne pomagajo niti posredovanja samega poslanca g. Klekla in tudi ne članki v njegovih «Novinah». Mariborski oblastni odbor je trd in Prekmurcev ne mara. Pravijo celo: čimveč je posredovanj od strani prekmurskih klerikalcev, tem manj hočejo gospodje pri oblastni skupščini baviti se s Prekmurci. Sedaj moramo zabeležiti novo delo klerikalnega oblastnega odbora za Prekmurce. Oblastni odbor je poslal h gradbl ceste Turnlšče—Gen-terovci kar štiri praktikante, ki tam niso niti potrebni in vsi štirje so iz Preka. Med tem sta bila sprejeta v cestno službo tudi dva odlična pred-stavitelja klerikalne politike v Črensovcih, oba ni odbor: k nam v Prekmurje pošilja tuje ljudi, a naše domače ljudi pa v Medmurje. Vsak korak, vsak ukrep klerikalnega oblastnega odbora je udarec v obraz nam Prekmur-cern. Ubogi naši klerikalci, ki imajo le takšno besedo v Mariboru! Ubogo pa tudi celo Prekmurje, ki je klerikalcem dobro pri volitvah, a pozneje pa deveta briga. Kaj delata dva naša klerikalna poslanca? Kaj dela šest klerikalnih poslancev v mariborski oblastni skupščini? Znali smo. da ne eni ne drugi klerikalni poslanci ne dosežejo za Prekmurje ničesar. Da so napram svo-jim tovarišem v Mariboru in Beogradu tako brez vsake moči, tega si ne moremo predstavljati. Zato pa inora biti naše geslo: proč s slovensko klerikalno stranko, ki nima srca za Prekmurcev proč tudi s poslanci, ki so nas spravili pod obla* stvo te stranke! Klerikalno gospodarstvo na deželi Brce pri Dolu, v začetku oktobra. Našo vas, ki leži ob okrajni cesti med Brez-nim in Dolom, resno ogroža plazovit teren s strani vasi Unično. Nekemu posestniku se je že hiša podrla, drugi si pa v strahu, da si vsai začasno ohranimo svoie domove, pomagamo z železnimi vezmi, s katerimi si vežemo stene v naših poslopjih. V letošnjem letu je bi'a vsa vas brez pitne vode, ker so se vsi izvirki izgubili pod plazovjem. Gospodje SLS, katerim smo vdano sledili pri vseh volitvah, so nam obljubljali, da bodo dosegli potom oblastne skupščine, da se bo nevarnost odstranila z odpeliavo vode in da bomo deležni obenem vodovoda. Ker se do letošnje pomladi ni storilo v tem pogledu ničesar in ker nam je znano, da so klerikalci absolutni gospodarji oblastne skupščine kakor tudi okrajnega zastopa pod vodstvom gerenta dr. Oodniča, je umevno, da so bile naše pritožbe pri tukajšnjih voditeljih SLS na dnevnem redu. Nekako sredi meseca junija t. L so nas gospodje SLS razveselili z novico, da se bodo njihove obljube izpolnile, vendar pod pogojem, Če ne bomo nasprotovali gradbi nove okrajne ceste od Potokarja ob potoku skozi naše travnike, njive in gozdove do Marnske kapele o dolžini okrog dveh kilometrov. Kot pogoj so stavili tudi, da ne zahtevamo nikake odškodnine za povzročeno škodo na naših posestvih. V nadi, da se bo naša vas rešila, smo pristali na stavljene pogoje kljub temu, da se nam je zdelo sumljivo, ker se je to vršilo za kulisami. Na sestankih se nam je obljubilo, da bo prišel v najkrajšem času strokovnjak, ki bo proučil plazovit teren nad našo vasjo. Pred tedni je res prišel omenjeni gospod, se nastanil v Marnem in pričel s projektiranjem nove okrajne ceste. Danes ne marajo slišati gg. SLS od kanalizacije plazovitega terena in od obljubljenega vodovoda ničesar, pač pa se čuje šušljanje samo O gradbi nove okrajne ceste. Danes se nam odpirajo oči in se že zavedamo, da smo nasedli na lim praznim obljubam. Ostali bomo še v bodoče v nevarnosti pred plazovjem, brez vodovoda, Izgubili bomo okrajno ceso, ki vodi sedaj skozi našo vas, katero bomo morali v bodoče brez-dvomno vzdrževati sami. Klerikalnim voditeljem, ki proti naši volji gospodarijo v javnih gospodarskih institucijah, ni dovolj, da nam odvzamejo okrajno cesto, hočejo nas še pripraviti ob odškodnino na naših posestvih, kjer nameravajo graditi novo okrajno cesto. Postopanje gerenta dr. Oodniča nam je postalo nerazumno. On vedno poudarja, da je prevzel od prejšnjega sosveta okrajnega zastopa ogromne dolgove in da nima denarja za popravljanje okrajnih cest. Čudno, da za potrebna deta nima denarja, za gradbo nove, nepotrebne ceste na močvirnatem terenu, ki je skozi vse leto v senci in brez v bližini se nahajajočega gradbenega materijala, pa ima ogromno vsoto denarja! na razpolago. I Apeliramo na merodajne činitelje, da pod-vazmejo potrebne korake, da se pogubonosna misel s strani SLS za prestavitev okrajne ccste prepreči Politični pregled Po več kakor enomesečnem odmoru se je minuli petek zooet sestala okrnjena Narodna skupščina. Seja je bila zgolj formalnega značaja. Vlada še ni pripravila nikakega gradiva. To se pravi, da vlada sama ne polaga mnogo važnosti na delo v Narodni skupščini, kar se vidi tudi iz tega, da je vlada zopet odgodila seje do včeraj. Politični položaj v Beogradu bi se dal v glavnem obeležiti s prizadevanjem četvorne koalicije, kako bi se dosecrel sr>or*7nm s KDK, da ne bi bito treba sedanjim vladinov-cem dati krmila iz rek. To pa ne bo šlo, ker KDK uoravičeno odklanja vsake stike s predstavniki režima, ki se ga drži kri 20. junija padlih mučenikov. Do stikov tudi ne bodo dovedla posvetovanja pristaša KDK Milošn Savčič*. ki ie korf«?«-Sral r. Da-vidovičem, Trifkovičem. dr. Korošcem in dr. Spahom na lastno nest brez sporazuma s KDK. Predsednik KDK Svc^^r Pribičevič je glede na te razgovore izjavil, d" r>e želi nobenih razgovorov o sporazumu s sedanjimi crbtianskimi s ♦račkami. Vi cn/Toittlelo v Narodni skupščini. Ako se ie Miloš Savčič sestal z Davidovičem, je storil to na svojo roko in ta sestanek ne bo imel nobenih posledic, niti ne bo kaj spremenil v političnem položaju. K rešitvi vodi, izjavlja Pribičevič, samo pot, ki jo je pred vsem svetom označila KDK. Davidovič nosi največjo odgovornost za sedanjo nesrečo v državi in on je najbolj neprimeren za sporazumevanje pri reževanju I državne krize. V nedeljo je bila po tridnevnem zasedanju zakfinčena konferenc« trvrfevalnega odbora jugoslovenskega eoiskooata. Na dnevnem redu so bila poleg čisto notranjih cerkvenih zadev tudi vprašanja, ki so v neposrednji zvezi z dnevno politiko. Glavna točka dnevnega reda ie bilo agrarno vprašanje v Dalmaciji. o katerem se sedaj ramravln v vladi. Škofi se z vsemi sredstvi protivijo zahtevi, naj bi se agrarni zakon nanašal tudi na cerkvena posestva. Zakaj naj bi se za cerkvena posestva delala izjema, ni iasno. Potniki, ki so prispeli te dni iz Bolgarije, pripovedujejo o strašnih medsebojnih nokoljih med makedonstvujuščimi, zaradi česar resni Bolgari odločno zahtevajo od vlade, da enkrat napravi, konec blaznemu početju makedonskih revolucijonarjev. GORENJI LOGATEC. Zimsko kulturno delo v Sokolskem domu je že v polnem tempu. V nedeljo smo videli za naše razmere naravnost izvrstno vprizorjenega «Dolskega župnika®. Prihodnjo nedeljo bosta dve kinematografski predstavi Zveze kulturnih drrštev. Predvajal se bo zelo zanimivi film «6000 km preko Srednje Evrope.® Prva predstava bo po maši, druga po popoldanski službi božji. Program za nadaljnje prireditve je že določen. — S pomočio občine dobe Kalce dolgo pričakovano električno razsvetljavo, z njo. seveda, tudi primerno število cesinih svetiljk. Tozadevna dela bodo dovršena meseca novembra. ČRNA PRI KAMNIKU. Pri nas obstoja vprašanje šole. VeČina ljudi je v Črni, a šolo hočejo graditi na Gozdu. V Črr.i imamo za šolo že potrebni svet, na Gozdu ga pa baje nihče noče odstopiti. Potem pa je treba še premisliti, koliko manj stroškov bo. če bo šola v Črni. Tu je vse pri cesti: apno, pesek, opeka. Kdo bo pa vse to vozil na Gozd, ki je pol ure od ce^te Zakaj bi Soteščan: Maščevanje pravice Povest. (Dalje.) •Tega še nisem slišal pa tudi nisem poizvedoval. Nekoč mi je prišlo na uho, da je vaš gospod soprog padel v bojih v severni Italiji.* •Podlegel je škodljivostim podnebja v zahodni Afriki, zato sem se napotila v Evropo. •Brezdvomno se boste svojemu poklicu vnovič posvetili, slavna plesalka.« •Nekaj bom morala ukreniti. Premoženja nimam in skromna pokojnina ne zadostuje, da bi nadaljevala prejšnje življenje...* Sramežljivo se je potuhnila Martina po teh besedah. Videla je pred sabo njega, ki se Je nekdaj prizadeval najti njeno naklonjenost, nade pa se mu niso izpolnile. Z zadovoljstvom je opazila, kako se mu zopet širijo občutki — prišel je obnavljat prejšnje zveze in ogrevat ohlajeno ljubezen. •Zelo bi bil srečen, ako bi se vam smel večkrat približati,* je boječe omenil. »Dovolite mi, naj vas spremljam na sprehodih, zakaj neizmerno blaženega se čutim v vaši bližini.* •Vaše vabilo mi je prijetno,* mu je rada izpolnila željo. »Kolikokrat sem že hrepenela po vaši družbi — zares, v tej puščavi — prav iz nebes ste mi poslani!* •Hvala za ljubeznivost!* ji je poljubil roko. »Marsikdo mc bo zavidal...». •Hahaha, vedno ista šegavost! Dobro ste še ohranjeni, prav nič se niste spremenili.* •Postaral sem se, gospa Martina. Saj pravim, leta ne tečejo, marveč drvijo.* •Po duhu In po obrazu ste mladenič. Nikjer nobene gube in prav nič še niste osiveli!* •Kdo ve, ali ne vidi, ali noče videti?* je premišljal, zakaj pobarvani so mu bili lasje in obrvi. Tudi obraz si je umetno pomladil — prav kot njegova oboževanka, ki je z dragocenimi sredstvi čuvala mladostno nežnost na rokah in obrazu. Palaron in Martina sta se razstala po daljšem pogovoru vsa srečna, ker sta se našla po dolgih letih — tako nepričakovano. Gospa ga je pospremila na cesto do samotnega drevesa, kjer sta se iskreno poljubila. Prav ob razstanku je prišla mimo deklica s košaro perila; prav počasi je stopala; obema je bilo jasno, da ju skrivoma opazuje. •Ali ni podobna Olgi — moji nezakonski hčeri?* je pošepnil Martini. «In vendar sem bil obveščen, da je umrla v nežni mladosti! Ne vem, ali me moti podobnost, ali pa mi je sestra njene matere s hudobnim namenom poslala lažno poročilo. Prav zato se mi je hotela umakniti na pokopališču. Oba sva bila ob srečanju neprijetno iznenadena.* •Take stvari me ne zanimajo, sama uredita!* se je namrdnila Martina. •Priti ji moram do živega. Sicer pa, milo-stiva, oprostite, ker sem krenil s poti na stezo, ki vam ne ugaja. Zato pa pridem jutri z najlepšim vozom in z najbojšimi konji, da vas peljem na sprehod. Na svidenje, gospa Martina!* Drugi dan ga je počakala imenitno oblečena na dogovorjenem mestu. Z lahkim po-klonom ji je odprl kočijo ter jo posadil zraven sebe. Zdrčali so no cesti čez mestni gaj. kjer so se konji nenadoma splašili in zdivjali v silnem diru. •Pomagajte!» je vpila Martina v smrtnem strahu. «Pogum! Ne bojte se. milostiva!* jo je miril Palaron in priskočil k vozniku. Oba sta držala vaieti, ki so se končno potrgali, konja pa sta kakor besna drvila iz mesta. Voz je odskakoval in zadeval ob cestne kamne, pretila je neizogibna nezgoda. «Na pomoč! Ustavite konja!* so kričali vsi trije, a nihče se ni urni lotiti rešilnega dela. Tedaj je planil z nekega dvorišča krepak mladenič. z obema rokama se je obesil konjema za uzdo ter ju ie sitoma ustavil. Pri tem si je močno raztrgal obleko ter se opraskal po rokah in obrazu. «Hvala vam, mladi priiatelj!* se mu je Palaron ginjen zahvalil. «Oteli ste nas grozovite smrti — koliko zahtevate za junaštvo?* •Nič!» je odklonil vsako olačilo. •Pojdite z nami. da se umijete in preoble-čete. je silil tovarnar. •Kam?» je vprašal rešilec. •AH ne veste, kie je Palaronova palača?* Mladenič se je zganil kakor ob piku strupene kače. Nezaupno je pogledal priiaznega gospoda, ki je ukazal vozniku, naj obrne in zavije v smeri oroti domu. •Vražje nakliučie!* se je jezil natihem rešilec, sedeč med Palaronom in Martino. Oba sta ste oddahnila po prestani nevarnosti, ve- morali naši otroci hoditi poldrugo uro daleč v šolo, ko je vendar Črna središče občine. Če že moramo hoditi v cerkev na Gozd, nam vsaj šolo pustite v Črni. Poudariti je treba nadalje, da je v Črni šolovbveznih otrok 41, na Gozdu pa le 19. LAŠKO. Gerent okrajnega zastopa g. dr. God-nič je pri tukajšnjem sodišču kot sodni prakti-kant v službi. Za časa njegove sodne prakse bo pač okrajni zastop trpel. Čudno sc nam zdi, zakaj sprejema od zastopa svojo mesečno plačo še naprej, čeprav ne dela zanj, saj sedi dnevno po celih 8 ur na sodišču. Ni čudno, da so naše ceste tako zanemarjene in da delo okrajnega zastopa nikamor ne pride, če ni gerenta. Davkoplačevalec. SV. KRIŠTOF PRI LAŠKEM. Vprašamo gerenta dr. Lovšina, kedaj misli predlagati razpis občinskih volitev. Že od pomladi je tolažil neza-dovoljneže v SLS, da se bodo v jeseni vršile itak v vseh občinah občinske volitve. Sedaj, ko je jesen tukaj, molči in ne omeni od volitev ničesar. Razumemo, zakaj se mu ne ljubi zapustiti gerentskega stolčka; postranski zaslužki pridejo vsakemu prav, pa naj jih plača kdorkoli. SV. JEDERT NAD LAŠKIM. V nedeljo 21. oktobra s pričetkom ob pol 3. uri popoldne bo širši sestanek članov k. o. SDS Rečica—Sv. Jedert v salonu g. Štokavnika pri Sv. Jederti. Dnevni red po doposlanih vabilih. Ker je sestanek važnega pomena, je udeležba vsakega člana obvezna. K. o. SDS Rečica—Sv. Jedert. SV. MARJETA PRI RIMSKIH TOPLICAH. Gerent občine Sv. Krištof g. dr. Lovšin še hoče počakati letnega proračuna, da bo videl, koliko mu bodo njegovi pristaši prisodili še za naprej mesečne plače za njegovo gsrentovanje. O občinskih volitvah še ni nobenega glasu in ga vprašamo. kedaj jih namerava razpisati, sicer bo občanom potrpežljivost pošla, ker smo njegovega gerentovanja že zdavnaj siti, zavedajoči se, da; je on za občino glede na njegovo visoko plačo velikansko breme. — Bivši klerikalec. LJUTOMER. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljutomeru vabi na zanimivo vrtnarsko predavanje, ki ga bo imel profesor g. Fr. Vardjan v nedeljo 28. t. m. ob uri do-i poldne v osnovni šoli v Ljutomeru. Pridite vsi člani in članice, zlasti pa gospodinje in dekleta kot bodoče vrtnarice, ker bo predavanje zelo! zanimivo in koristno. Popoldne bo vrtnarsko predavanje tudi na C v e n u v šolL HUM PRI ORMOŽU. Trgatev je pri nas na našem prijaznem hribu letos minila. Pridelal je vsak vinogradni posestnik obilo vinske kapljice. Kakovost je različna, kar kažejo stopnje sladkorja, od 14 do 18%. Trgatev je bila tukaj vsekakor prezgodnja. Je pač navada, kadar začne eden zgodaj trgati, dobi takoj vse polno posnemovalcev in naenkrat je ves hribček obran. Za prihodnjič bo potreben dogovor. Kupci dobro došli. LUNOVEC PRI SV. TOMAŽU. (Smrtna kosa). Rodbini Petkovi je po večdnevni teški bolezni mirno v Gospodu izdihnila ljubezniva hčerka Martica. Naj v miru počiva! Žalujočim staršem naše iskreno sožalje! GOSPODARSTVO Kmetijski pouk RAZGLAS GLEDE ZBOLJŠANJA LETOŠNJEGA VINSKEGA PRIDELKA. Od velikega župana ljubljanskega smo prejeli dopis naslednje vsebine: Zaradi v splošnem slabe zoritve grozdja je pričakovali let; s tudi v ljubljanski oblasti glede na kakovost večinoma bolj slab vinski pridelek. Zato je potrebno, da se z dopuščenimi sredstvi kolikor mogoče zboljša, in sicer v prvem redu s slajenjem. Glede na to dovoljujem vinskim produceu-tem na podlagi točke 5. vinskega zakona z dne 12. aprila 1907. iijemoma splošno in prosto sla-jenje letošnjih vinskih moštov v ljubljanski oblasti, in sicer za mošte iz navadnih (drmačib) vrst grozdja, ki imajo izpod 14% sladkorja, z največ 3 %, a za one iz finih vrst grozdja, ki imajo izpod 17 % sladkorja z največ 4 % čistega konzumnega (navadnega) sladkorja. Rjavi, tako zvani ameriški sladkor se v to svrho ne sme uporabljati. Sladkor je treba v meštu razstopiti in ne v vodi. Slajenje je treba izvesti takoj, čim grozdje zmes-timo oziroma sprešamo, tedaj pred kipenjem mošta, najkasneje pa do vštetega 15. novem- j bra t. 1. I Zaradi te splošne dovolitve slajenja ni treba nobenemu vinogradniku v tukajšnji oblasti vlagati posebne prošnje za slajenje mošta kakor tudi ne predpisanega naznanila o izvršenem sla-jenju, dočim morajo, imeti vinski trgovci za slajenje mošta, ki so ga nakupili, posebno dovoljenje od pristojnega političnega oblastva v smislu odredbe z dne 18. marca 1914. - >,i Tedenski tržn! pregled ŽITO. V drugi polovici minulega tedna so se cene pšenici in turščici občutneje okrepile ter so tudi v tekočem tednu ostale na isti višini, čeprav je razpoloženje na inozemskih tržiščih nekoliko mlačnejše. Na ljubljanski blagimi borzi so bile 16. t m. naslednje cene (za 100 kg, postavljena na postajo v SI aveniji): pšenica: baška, nova 302 Din 50 p do 305 Din; turščica: popolnoma suha, zdrava 365 Din 50 p do 370 Din; ajda: zdrava 300 do 305 Din; ječmen: baški, novi 315 do 317 Din 50 p; oves: baški 285 do 290 Din; rž: 295 do 297 Din 50 p; m o k a <0>: 430 do 435 Din. ŽIVINA. Cene goveji živini so stalno mlačne zaradi pomanjkanja krme in večje ponudbe, vendar večjih sprememb ne pokazujejo. Svinjam pa so cene krepkejše zaradi drage turščice. V Mariboru se trgujejo svinje za kilogram žive teže po 10 do 12 Din 50 p, mrtve pa po 16 do 18 Din. Hmelj. Kupčija zelo mlačna. V Savinjski dolini dosežejo cene največ do 20 Din za prav dobro blago. Nekateri hmeljarji so poslali blago v Strasbourg in dosegli 32 do 40 Din za kilogram dobrega blaga. - Ai Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi se je dobilo zadnje dni r valutah: •»■ 1 ameriški dolar za 56 Din 30p do 56 Din 60 p; dne 16. t. m. v d e v i z a h: 100 italijanskih lir za 297 Din 16 p do 299 Din 16 par; 1 ameriški dolar za 56 Din 81 p do 57 Din 01 p; 100 francoskih frankov za 221 Din 38 p do 223 Din 38 p; 100 češkoslovaških kron za 168 Din 37 p do 169 Din 17 p. nomer sta hvalila mladega junaka ter mu obljubljala obilno napitnino. Prispeli so na dvorišče visoke palače, kjer so izstopili iz kočije, ki je bila znatno poškodovana. Mladenič je hotel oditi, toda Palaron in Martina sta ga prijela pod pazduho, češ, da mora z njima po plačilo. Vedla sta ga v prekrasno dvorano; tu ga je sprejelo prijazno osobje in odvedlo v oblačilnico, kjer se je preoblekel. nato pa je moral v obednico na kosilo. Stregel mu je prvi Palaronov služabnik v modri opravi. Mavzar še ni bil nikoli tako imenitno po-strežen; okrepčal se je z okusnimi jedili in z izborno kapljico si je ugasil žejo, na kar mu je strežnik odkazal spalnico ter ga odpravil k počitku. 10. Gogarjeva teta je nevarno obolela. Med pranjem ob reki jo je zajela ploha. Vedrila je pod košato lipo. kjer se je prehladila. Čim je prišla domov, jo je pričela boleti glava; morala je v posteljo, poklicani zdravnik je ugotovil znake vročinske bolezni. Nečakinja Olga je bila v veliki skrbi za njeno zdravje. Stregla ji je kakor hčerka, ves dan jo je zdravila z obkladki in čula ob njeni postelji. Vzlic vsej oskrbi pa je bolezen vidno napredovala, zdravnik je zmajal z glavo in skomignil z rameni. »Umreti bom morala!« je vzdihnila teta po zdravnikovem odhodu. Še bi rada živela nekaj časa — zavoljo tebe...» »Nikar me ne zapustite!« ie mladenka bolestno zaplakala. «Čutim, da se mi bliža zadnja ura; poprej pa ti moram nekaj važnega povedati, kar sem odložila za poslednji trenutek. Sedi in pazno ne poslušaj!« Olga si je obrisala oči in sedla k njeni postelji. Pomočila je obkladek v mrzlo vodo ter ga ji pritisnila na prsi. «Svoje matere nisi poznala«, je bolnica mukoma pričela. «Komaj eno leto si bila stara, ko ti je umrla, pa tudi o tvojem očetu do sedaj še nisva govorili. Prizanesla sem ti zaradi tvoje mladosti, danes ne smem in ne morem več odlašati.« «Hvaležna vam bom za vse, kar mi boste povedali o mamici, ki me je zapustila v nežni mladosti.« Teta je izpila nekaj požirkov vode in nadaljevala: «Moja sestra je bila tvoja mati. Še v otroški dobi so nama pomrli starši, živeli sva v mestu ter se preživljali s trdim delom. Trudili sva se od zore do mraka ter si prizadevali najti kakšno lahko opravilo. Kar ni uspelo meni, se je posrečilo sestri: našla je službo pri nekem bogatinu. Mnogi so jo zavidali zaradi lepega in lahkega zaslužka. Sestri se je pri bogatinu res imenitno godilo. Marljivo je vodila gospodinjstvo, bila je zvesta gospodarju — na žalost v svojo nesrečo. Zgovorni jeziki so kmalu iztaknili njunn prijateljstvo, marsikaj je bilo resnično, mnogo pa so tudi pridejali. Sestro sem večkrat opozorila, naj pazi na svoje dobro ime, a vselej me je nejevoljno zavrnila.« Bolnica si ie morala oddahniti ob poglavitni točki in zbrati vse moči, preden jo je na- čela. Skrbno je tehtala besede, zakaj mnogo ji je bilo na tem, kako se bo izrazila. «No, in potem?« je bila Olga radovedna. «Ti si prijokala na svet in tovarnar je obljubil skrbeti zate in za mater,« je povedala s težkim srcem. «Zahtevala sem pismeno potrdilo, o katerem pa ni hotel slišati ničesar in končno jo je odpravil z večjo vsoto denarja. Najeli sva si skupno stanovanje in živeli v miru in prijateljstvu. Nekega dneva je prejela sestra pismo, čigar vsebine mi ni hotela razkriti. Mahoma je bila vsa zamišljena. Samo toliko mi je odgovorila, da namerava odpotovati. Prosila sem jo, naj ostane, kar ml je sprva sicer obljubila, pozneje pa je izginila t trokom. Čez kake pol leta sem prejela kratko poročilo. Pisala mi je, da živi pri tvojem očetu, kjer je nevarno obolela. Prosila me je, naj jo obiščem, ker ne pričakuje ozdravljenja. Srd, ki sem ga čutila do sestre zaradi njenega odhoda, se je nenadoma polegel. Brž sem se odpravila na pot ter jo našla v groznih bolečinah. Strašne so bile njene bolečine, toda vdano je trpela. Tvoj oče Palaron ie bil navidezno usmiljen ter je skrbel za njeno zdravje. »Smili se mi, ubožica!« tako je jokal in stokal okrog po-selje. »Rešiti jo moram, pa naj me stane po* lovico premoženja.« Odšel je po zdravila in prinesel steklenico svetle tekočine po zdravnikovem naročilu. Zaupno je užila nekaj kapljic, na kar je zaspala ter se ni več prebudila » n v (Dalje prihodnjič.) * Sejmi 21. oktobra: Cerklje pri Kranju, Izlake, Zubna, Ziri, Črna pri Preval jah. 22. oktobra: Krško, Sv. Križ no), Mursko Središče (za živino). 27. oktobra: Vesela gora. Kratke vesti = Jesenski zagrebški velesejem se otvori danes 18. t m. in se bo vršil do 21. t. m. Razstavljeno bo med drugim: cvetje, sadje, sadno in vinogradniško orodje, radio, gramofoni in drugo. .Vožnja je polovična. DOMAČE NOVOSTI KMETSKO-DEMOKRATSKA KOALICIJA bo priredila v nedeljo 28. t. m. ob pol 3. uri popoldne v CELJU v veliki dvorani Celjskega doma ^ MANIFESTACIJSKI ZBOR. Na zboru bodo govorili voditelja Kmetsko-demokratske koalicije dr. Vladko Maček in Svetozar Pribičevič ter drugi poslanci KDK. Somišljeniki, pridite v velikem številu manifestirat za močno državo enakopravnih Slovencev, Hrvatov in Srbov, za dobro in čisto upravo, za odstranitev korupcije in policijskega režima ter za svobodne volitve! Živela Kmetsko-demokratska koalicija! * * Kraljev obisk v Zagreb«. Kralj Aleksander namerava v decembru obiskati Zagreb. Pri svojem zadnjem obisku Zagreba je kralj zagotovil Zagrebčane, da jih bo vnovič obiskal in se je nato mnogo govorilo in pisalo o tem, da se bo kraij pri drugem obisku zadržal v Zagrebu dalje časa. Listi navajajo, da bo kralj prišel v Zagreb 1. decembra ob priliki proslave desetletnice ujediuje-nja ali pa najkesneje 17. decembra na svoj rojstni dan. * Maršal Franchet d'E9perey t Ljubljani. V nedeljo zvečer je z beograjskim brzovlakom prispel v Zagreb francoski maršal gosp. Franchet d'Esperey. Na glavnem kolodvoru so ga sprejeli armijski komancfant general Matič, železniški direktor Trebinjac in francoski konzul Boissier. Iz Zagreba je maršal odpotoval v Split in v južno Dalmacijo, kjer si je ogledal tamkajšnje pomorske institucije. Včeraj je prispel v Ljubljano, kjer je bil od zastopnikov oblastev in številnega občinstva navdušeno sprejet. Maršal Franchet d'Esperey, ki ima velike zasluge pri prebitju solunske fronte pred desetimi leti, je znan velik prijatelj Jugoslovenov. * Koroški dan v Celju. V nedeljo so se zbrali v mali dvorani Celjskega doma naši koroški rojaki. Sestali so se ob osemletnici žalostnega plebiscita iz vseh krajev Slovenije, da si potožijo svojo bol in napravijo načrt za lepšo bodočnost. Zbrali so se brez razlike stanov in strankarske pripadnosti, in to v prav častnem številu. Zborovanje je otvoril s prisrčnim pozdravom državni pravdnik dr. Fellacher. PreCital je mnogoštevilna pozdravna pisma in brzojavke odsotnih Korošcev, na kar je izročil vodstvo zborovanja izvoljenemu predsedniku dr. Miillerju iz Maribora. Govorili so nato gg. profesor dr. Sušni k, profes Dr dr. Valentin Rožič o novejši nemški literaturi glede Koroške, sodnik Luka Kravina o dosedanji organizaciji emigrantov in njenem delu ter o bodoči organizaciji, univerzitetni profesor dr. Albin Ogris pa je razpravljal o manjšinskih vprašanjih koroških Slovencev in o predlogu Nemcev glede kulturne avtonomije ter drugih manjšinskih zadevah. Ob zaključku je predsednik pozval navzoče, naj se čez tri mesece ponovno zbero v Celju, da postavijo temelji široki in trdni organizaciji koroških emigrantov. * Dvorno žalovanje v Beogradu. Na svojem posestvu pri Kodanju je te dni umrla ruska carica- mati Marija Feodorovna ▼ visoki starosti 81 let. Kralj Aleksander je odredil desetdnevno dvorno žalovanje. V tem času se ne bodo vršile na dvoru nikake slavnosti in tudi ne svečani sprejemi. * Ubožnica Stjepana Radiča. V Križevcih se je nedavno osnoval damski odbor, ki si je stavil nalogo, da zgradi ubožnico, ki bo nosila ime pokojnega Stjepana Radiča. Doslej je odbor zbral vsoto 50.000 Din. Zagrebška oblast je zasigurala znatno vsoto za to ubožnico. * Poroka. V Zagrebu se je poročil te dni železniški revident g. Darko Tomažič z gdč. An-kico, rojeno Frljanovo, železniško uradnico. Bilo srečno! * Mraz zadnjih dni nam obeta zgodnjo in hudo zimo. Dasi smo šele v prvi polovici oktobra, je v nedeljo popoldne med hodim nalivom snežila tudi v dolinah. Nov sneg je zapadel v planinah. Zadnje dni je močna slana poparila vso občutljivejšo rast ter napravila precej škode zlasti vrtnarjem. * Velik shod KDK v Celju, Kmetsko-demokratska koalicija bo priredila v nedeljo 28. t. m. ob pol 15. v veliki dvorani Celjskega doma velik manifestacijski zbor, na katerem bosta poročala poleg drugih poslancev KDK voditelja Kmetsko-demokratske koalicije dr. Vladko Maček in Svetozar Pribičevič. Vse zaupnike KDK opozarjamo, da se ravnajo po prejetih navedilih. * Zdravnik dr. Edo Fajdiga -j- V Litiji je izdihnil po kratki in mučni bolezni sreski zdravstveni referent dr. Edo Fajdiga. Pokojnik je bil rojen leta 1897. v Ljubljani kct sin uglednega ljubljanskega trgovca g. Fajdige. Gimnazijo je študiral v Ljubljani. Po končanih gimnazijskih študijah je moral ob začetku svetovne vojne k vojakom. Bil je ujet in je »stal dve leti v ruskem ujetništvu. Ko se je vrnil v domovino, se je \ pisal na medicinsko fakulteto ljubljanske univerze. Pozneje je studii al medicino v Pragi in Heidel-bergu ter končal študije v Gradcu. Pred šestimi meseci je bil imenovan za zdravstvenega referenta v Litiji, kjer ga je ugrabila smrt v cvetu let Pokojniku blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje 1 * Dva nova xobna idravnika na Jesenieah. Dva nova zobna zdravnika Bta se pred kratkim priselila na Jesenice. Dr. Jože Ludwig, ki je došel iz Braslovč, bo ordiniral v hotelu , dr. Leveč pa v hotelu objavlja kar 41 dražbenih oklicev. • Ponesrečen hlapec. Hlapec Anton Pečan iz Polhovega gradca je vozil z dvovprežnim vozom po Ahacljevi cesti v Ljubljani. Nenadoma pa so se mu jeli konji iz neznanega vzroka plašiti ter je Pečan odletel z voza. Padel pa je tako nesrečno, da je zadel v električni drog ob cesti in obležal s skoro udrtimi prsmi. * Občinski načelniki naj štedijo! Goriški pre-fekt jo razposlal na vse občinske načelnike ▼ deželi okrožnico s pozivom, naj najskrbneje štedijo in v nobenem primeru ne zvišajo davščin. Vse izdatke, ki niso nujno potrebni, je treba odstraniti ali odložiti. Zelo lepo, pa precej pozno! Občine so tako obremenjene, da novih davščin, ne prenesejo več. • Samomor v Ljubljani. Pred nekaj dnevi se je zastrpil na neki klopi na ljubljanskem Grada 401etui bivši trgovski potnik Edi Kristan iz Ponikve ob južni železnici. Prvo pomoč so samomorilnemu kandidatu nudili grajski prebivale^ na kar je bil z rešilnim vozom prepeljan v bolnico. Tam so mu v naglici izprali želodec, vendar ga niso več mogli spraviti k zavesti. Strup je preveč deloval in je Kristan ponoči umrl. Kaj je gnalo nesrečnika v smrt, še ni popolnoma ugotovljeno. • Huda nesreča. Na Golobovi stavbi tik Glino ob Ljubljani se je te dni pripetila hujša nesreča. Na stavbi omenjene vile poleg Tribučeve hiše je bil zaposlen kot tesarski vajenec tudi 161etni Valentin Kristan. Pri delu je nenadoma omahnil« padel z visokega odra na tla in obležal z zlomljeno levo nogo. Hudo ponesrečenega Kris>ana so prepeljali z rešihiim avtom v splošno bolnico. pač ne ve, s kom se prereka. To mi bo poplačal! Da bo vsaj vedel, kaj se pravi iti nad Trojekurova.» Kirila Petrovič se je oblekel in odšel na lov s svojim običajnim spremstvom. Toda lov je slabo izpadel, ves dan so opazili samo enega zajca in ga preganjali. Prav tako se ie ponesrečil obed na polju pod plahto, ki končno ni bil po okusu Kirila Petroviča, ki je kuharja pretepel, nahrulil goste in namenoma jezdil z vsem svojim spremstvom kar čez polje Dubrovskega. 2. poglavje. Preteklo je par dni. ne da bi se zmanjšalo sovraštvo med obema sosedoma. Andrej Gavrilovič ni več zahajal v Pokrovsko. a Kirila Petrovič, ki se ga je loteval brez njega dolgčas, je izlival svojo jezo v najbolj žaljive izraze, kateri so. čast vestnosti navzočih plemičev, dospeli še bolj dovršeni in po-popolni na uho Dubrovskega. Vsako upanje na spravo se je razblinilo. Dubrovski je enkrat obvozil svoje malo posestvo in ko se je bližal brezovi hosti. je čul udarce sekire ter za minuto potem tresk padlega drevesa. Pohitel je na lice mesta, kjer je našel pokrovske mužike. ki so optisto-šali njegov les. Ko so ga opazili, so začeli bežati, toda Dubrovski je s svojim voznikom enega ujel ter privedel zvezanega v svoj dvorec; poleg tega sta mu pripadla tudi dva nasprotnikova konja, ki jih je kot zmagovalec oplenil. Dubrovski je bil neizmerno srdit. Do tedaj so ljudje Troiekurova, ki so bili na glasu kot razbojniki, niso upali krasti po po* * Dobra trga te t t Župi. Trgatev grozdja v Zupi (Srbija) se bo začela okrog 20. t m. Vinogradi so telo bogato obrodili in je grozdje odlične kakovosti. * Naša emigracija t juliju. Po statistiki, sestav-Ijeni pri izseljeniškem komisarijatu v Zagrebu, se je v mesecu juliju letos iz naše kraljevine izselilo v prekomorske dežele 1816 oseb, to je za 811 več kakor meseca julija lanskega leta. Tudi skupno število izseljencev (12.466) v razdobju od 1. januarja do konca julija letos je za 465 oseb večje kakor v istem razdobju lanskega leta. Izselilo se je največ oseb iz Hrvatske in Slavonije (834), iz Slovenije (297), iz Vojvodine (263), iz Dalmacije (215), iz Srbije (89), iz Bosne in Hercegovine (85) ter iz Črne gore (13). Največ jih je odšlo v Kanado (835), v Zedinjene države Severne Amerike (465), v Argentino (283), v Uruguay pa 86. Vrnilo se je meseca julija v staro domovino 641 oseb, v razdobju od 1. januarja do konca julija pa 2984 oseb, dočim se je v istem razdobju lanskega leta vrnilo le 2377 oseb. 1 * Železniška nesreča pri Sežani. Te dni se je pripetila pri Sežani železniška nesreča. Trčila sta skupaj tovorni vlak iz Sežane in tovorni vlak Iz Postojne. Deset vagonov je razbitih, med temi trije z lesom iz Jugoslavije. Mrtev je železničar Malagutti. Prva preiskava je ugotovila, da so bile zavore na obeh vlakih slabe, posebno še na Onem iz Postojne. V slabih zavorah tiči glavni vzrok nesreče. * Pogrešan deček. Avgusta L 1. je prišei 16letni nekoliko slaboumni Anton Blažif iz it. Ilja pri Velenju s svojo sorodnico Marijo Trnkovo, tudi iz 6t. Ilja, po opravkih v trg Velenje. Tu sta se »grešila in je Anton Blažie, misleč, da je teta Marija Trnkova že odšla, se sam napotil nazaj proti domu v Št. Ilj. Zgrešil pa je pravo smer in je taval dolgo v noč v smeri proti Št. Janžu na Vinski gori, dokler ni okrog polnoči prišel do po-eestnika Rudolfa Breclja v Prelski. Tu so ga domači v domnevi, da ima slabe namene, prijeli, pretepli, privezali in drugo jutro izpustili. Po navedbah sosedov je fant v jutru odšel od te hiše v smeri proti domu, vendar od takrat manjka za >sjim vsaka sled in se do danes še ni pojavil. '.Domneva se, da je zlasti zaradi nezpodja, ki ga je i Utrpel čez noč v omenjeni hiši, med potom oma- gal in umrl. Kdorkoli utegne doznati kako sled ali podatke o izginulem fantu, 161etnem Antonu Blažiču, se poziva, da to sporoči direktno okrajnemu sodišču v Šoštanju. * Nesreče pri delu. Kajžarica Frančiška Cim-perman v Cerknici pri Logatcu je obirala jabolka. Pri delu se ji je nenadoma odlomila veja in Cimpermanova je padla na tla. Pri padcu je dobila težje notranje poškodbe in so jo morali prepeljati v ljubljansko bolnico. — Delovodjo Franca Črtanca iz cementne tovarne v Zagorju je udaril nočni čuvaj Peregrin Stromljen tako močno s palico po glavi, da se je opotekel in zgrudil na tla. Prepeljati so ga morali v bolnico. — Služkinja Ivana Ahačičeva iz Velesovega pri Kranju se je pri žetvi s srpom užela v desno roko. Morala je v ljubljansko bolnico. * Nalezljive bolezni v Mariboru. Po objavi mestnega fizikata v Mariboru je bilo v tednu od 1. do 7. t. m. šest epidemičnih obolenj. Umrla je ena oseba na šenu. Bili so naslednji primeri bolezni: legar 1, ošpice 1, davira 1 in šen 2. * Kot žrtvi pretepa se nahajata v mariborski bolnici 32Ietni tesar Franc Kotnik od Sv. Arelia na Pohorju in 40letni posestnik Leopold Škof iz Sp. Ivancev. Prvega sta pri Ruški koči z nožem obdelala dva pretepača, drugega pa je neki posestniški sin napadel s krepelcem ter ga močno poškodoval. * Slabo je poplačala dobroto Katarina Lamu-tova, doma baje iz Celja. Nedavno se je sešla na mariborskem kolodvoru z Alojzijo Polancevo, s katero sta stanovali svoječasno v skupnem stanovanju. Obe sta imeli islo pot v Celje, kjer ima Lamutova baje brata, ki je zaposlen v tovarni Westen. V Štorah, kjer je imela razne opravke, je Polančeva izstopila. Tudi Lamutova je izstopila in rekla, da bi rada kaj jedla, da pa nima denarja. Polančeva jo je povabila v bližnjo gostilno in ji naročila jedila in pijačo. Polančeva se je za kratek čas odstranila iz gostilne in pustila na mizi zeleno čepico in ročno torbico, v kateri je imela razne listine in 214 dinarjev gotovine. Lamutova je v cdsotnosti Polančeve pograbila torbico in čepico ter neznanokam izginila. Po ančeva se je peljala s prihodnjim vlakom v Celje, kjer je vso zadevo ovadila. Lamutova je policiji znana in jo ta pridno zasleduje. * Izginila sta iz Maribora v kratkem času že dva moža brez sledu. Tako je izginil 521etni posestnik Martin Zamuda iz Stonjce? v ptujskem okraju. Mož je prišel predzadnjo nedeljo v Maribor, kjer je prodal konja, prenočeval v neki gostilni na Koroški cesti in se mudil drugo jutro v neki gostilni blizu koroškegi kolodvora, kjer je še shranil konjsko odejo, češ, da jo bo vzel s seboj popoldne, ko se oo vračal z vlakom domov. Cd tedaj manjka za uiim vsaka sled. Od 1. t. m. pa že pogrešajo 491etnot, in to zadostuje.« »Šment. to je nekaj imenitnega. Povejte mi vendar, kako ste prišli do tega pisma!« «Stvar je bila takale,« mi odgovori in prične pripovedovati. »K moji, sedaj že pokojni prijateljici Urški je prihajal ta župnik na obisk, kadarkoli je prišel v Ljubljano. O njegovih skrivnih močeh in o takem pismu mi je večkrat pripovedovala. Rekla je, da ume napravljati razna čarodejstva. kakršnih nihče drugi ne more. Prosila sem jo, naj mu reče, da napiše tudi meni tako pismo. Nekega popoldneva pa se pojavi ta gospod tu na mojem domu in se mi predstavi za župnika s Primskovega. Mož je bil že v letih, a vendar še čvrst. Obleko je imel slabo. V govoru pa je bil zelo prijazen, zato sem ga bila še bolj vesela. Ko sva se že dalje časa razgovarjala o različnih navadnih rečeh, se opogumim in ga prosim, naj napiše tudi meni tako pismo, kakršno je napisal moji prijateljici Urški. .Prav rad,' je dejal, ,le prinesite mi košček papirja/ Urno stopim k omari in mu prinesem tale listek. V/.el je v roke svoj svinčnik in napisal nanj, kar tu stoji. Potem je opravil nad tem panirjem svoje molitve in delal križe. Ko je bil z blagoslavljaniem gotov, je dejal: .Shranite dobro ta listek! Preden pa greste na daljše potovame, vzemite ga. dobro ga povohaite in nikdar se Vam "<= bo treh* bati kake nesreče.' Od tedaj imam ta listek vedno v veliki časti. Ker sem en Jemala na vsako daljšo pot s seboj In ra povoniala vsak dan. kadar sem bila odsotna od doma. se mi je že tako raztrgal, da sem ga morala nalepiti na drug papir.» | Ko sem ji ga dal nazaj, ga je zopet skrbno vtaknila v kuverto in odnesla v svojo sobo. Kmalu se je vrnila in nadaljevala: «V najinem nadalnjem razgovoru je dejal župnik: .Ljudje še dandanes radi kradejo. A tudi prot temu vam hočem dati sredstvo. Prinesite mi nekaj srednje velikih kamenčkov/ Šla sem ponje na dvorišče in mu iili prinesla. Položil jih je predse na mizo in tudi nad njimi je molil ter napravil mnogo k rižev. Po končanem blagosla valjanju je rekel: .Zakopljite te kamenčke posamno okrog svoje hiše in nikdar ne boste okradeni/ ;,Tudi to sem storila in res se nikoli niso pojavili tatovi v moji hiši.» !■ Poklical sem ji v spomin, kar mi je opeto-vano pripovedovala, da ji je že večkrat kdo iz kuhinje izmaknil pečenko, pa tudi pečene klobase, in to kar s ponvo vred. [ «To je bilo res, a večjih tatvin le ni bilo nikdar.« \ «No, mamica, povejte mi Še kaj zanimivega o tem gospodu, ako veste.» «0. seveda vem! Pa še dosti. Hočem vam povedati. Moja sestra se mi je često pritoževala, da ne more napraviti sirovega masla, četudi ima ivseh šest krav zdravih, ki dado prav dosti izvrstnega mleka. Tudi to sem mu omenila in rekel je: .Prinesite mi zemljo ali košček kruha!' Prinesla sem mu zemljo. Razrezal jo je na Šest delov in jih blagoslavljal, potem pa je dejal: .Izročite ta kruh svoji sestri in recite ji, naj ga da vsaki kravi en košček med krmo.' Takoj naslednjega dne sem se odpeljala k njej na Gorenjsko in ji sporočila, kar je naročil gospod. Po štirinajstih dnevih je prišla v Ljubljano in mi z veseljem pripovedovala, da je storila, kakor sem ji naročila. Na njeno veliko začudenje se je napravilo maslo takoj, ko jc le parkrat zavrtela pinjo.» Dejal sem: «Gotovo je nastopilo tedaj primernejše vreme.« «Mogoče. Ne vem.« Po kratkem molku sem vprašal: «Ali vam je gospod župnik še kaj povedal?« " «Da. da! Pravil mi je, da prihajajo k njemu ljudje po blagoslove od vseh strani. Za plačilo pa mu prinašajo suhih klobas in toliko šunke, da je ne more porabiti sam. Še meni jo je ponujal, pa je nisem hotela vzeti, ker sem jo imela sama dovolj. ,Ko so mi ob neki priliki prinašali daril,' tako je pravil, ,sem vprašal ženske, ki so prišle po blagoslove, zakaj mi niso prinesle vseh namenjenih mi darov in zakaj so jih skrile v grmovje pod hribom.' Pri tem vprašanju so se ženske spogledale med seboj. Prepričane so bile, da vem, da so darove, ki so jim jih sosedje izročili zame, v resnici poskrile. Priznale so, da so to res storile, češ, da jim je bilo prenaporno nositi tako težo v hrib.« •Pomislite gospod«, je dejala mamica, »ali ni to čudno, da ie mogel vedeti, kaj so te ženske zagrešile med potjo?« je nadaljevanje velikega Sienkiewiczevega romana ono grozno stanje v Poljski, ko so Švedi poplavili vso deželo in jo skoro uničili. Malomarnost visokega plemstva je olajšala Švedom pot v poljsko ljudovlado, a iztreznenje in požrtvovalnost kralju vdanega plemstva je pognala zopet Švede za mejo. Glavni junak v «Potopu> je Andrej Kmitic, lahkomiseln, požrtvovalen mlad mož, ki vidi samo korist svoje ljubljene domovine. Tako je zaslepljen, da se dolgo bojuje na strani njenih izdajalcev. Ko pa izve resnico, se maščuje nad svojimi zapeljivci in dela skesano pokoro s čudeži junaštva. Najbolj se izkaže pri obleganju jasno-gorskega samostana «Čenstohove>, ki ga reši pred Švedi. Na čudovit način reši kralja, premaga v bojih svoje nasprotnike in doseže končno svojo Olenko, ki jo že od nekdaj ljubi, ki ga je pa do zadnjega odklanjala kot izdajalca domovina, dokler se sedaj ni prepričala o nasprotnem. «Potop» priporočamo vsem ljubiteljem lepega sliva! je nekdaj slovelo v stari Grčiji po svoji modrosti. Danes je le ona pridna gospodinja modra, katera izkoristi 7 prednosti, ki jih nudi Praktični nasveti Gorčico ohranimo mnogo dalje svežo in okusno, ako jo zmešamo z mlekom in dodamo malo soli. Tako se gorčica ne posuši. Emajlirani posodi zelo škoduje, če vanjo vlijemo mrzlo vodo. dokler je posoda še vroča. Treba jo pustiti, da se prej ohladi, sicer kmalu razpoka emajlirana prevlaka in se začne krušiti. Še to po vrhu. Veselin sreča prijatelja Zalostina, ki se sprehaja po mestu s svojo ženo, s katero se je pred nekaj dnevi' poročil. Pa je Veselin ves konsterniran zaradi nestvora 2alostinove žene in prestašen zašepeče Zalostinu v uho: »Strašno, Žalostin! Kako si mogel poročiti tako bitje, ki škili, je kruljeva in še grbo ima po vrhu?» Zalostin: «KaT glasno govori, saj je gluha tudi!» (Iz «Skovirja.») Argumentiranje. Slovenec in Nemec se prepirata o kulturi svojega naroda. Nemec: »Kaj boš govoril! Ko smo pri nas kopali za zgodovinskimi starinam!, smo naleteli globoko v zemlji na žico. To je dokaz, da smo poznali že v pradavni dobi brzojav.* Slovenec: »Prava reč! Pri nas smo pa kopali ter Krebli po zemlji ui nismo naleteli na nobeno žico. To V Pragi se je podr!a nova šest-nadstropna hiša Veliko število smrtnih žrtev. Vsa Praga je pod vtisom strahovite katastrofe, ki se je pripetila predzadnji torek. Porušilo se je šestnadstropno novo poslopje trgovca Jakescha in pokopalo pod seboj mnogo delavcev in drugih ljudi, ki so šli slučajno mimo. i Vrsta nesreč, ki so se pripetile zadnje mesece j v Pragi, je dosegla s tem vrhunec. Od šestnatJ-j stropnega poslopja je ostalo samo leseno ogrodje i iiita. Vse drugo se je porušilo do tal tako, da je grnmez zasul celo sosedne ulice. Najprej so razpokah srednji stebri, potem se je pa prelomila streha in vse poslopje se je med silnim bobnenjem sesulo. Kmalu se je raznesla vest o strahoviti nesreči po mestu in ljudje so začeli oblegati kraji katastrofe. Iz bližnje vojašnice so prihiteli vojaki in začeli odkopavati mrtve in ranjene. Pretresljiv je bil pogled na vojake, ki so nosili zmečkana trupla v avtomobile rešilne postaje. Na kraj katastrofe je prispel kmalu tudi notranji! minister Černy, ki je prevzel vodstvo rešilne' akcije in vzpodbujal vojake, naj hitro kopljejo,! da pridejo do kleti, v katerih je bilo zasutih največ delavcev. Na kliniko prof. Jiraska so v dveh urah po katastrofi prepeljali 30 ranjencev. Ranjenci so imeli večinoma pretresene možgane, zmečkane noge in roke in težke rane po vsem telesu. Enemu ranjencu je odtrgalo nogo, ki so jo pripeljali za njim z drugim avtomobilom. Profesor Jirasek je pripovedoval, da je videl tako grozne rane samo med vojno, na bojišču po ofenzivi. Ranjeni stavbni mojster je izjavil, da je delalo ob času katastrofe v novem poslopju SO delavcev. Do 17. ure so prepeljali v bolnico 30 ranjenccv, 50 jih je pa še ležalo pod razvalinami. Očividci so pripovedovali, da je pod razvalinami tudi kočijaž s parom konj in da je zasulo tudi celo trafiko s prodajalcem vred. V hipu katastrofe se je ustavil blizu poslopja avtomobil in šofer je stopil v trafiko po cigarete, pa se ni več vrnil. Inženjer Pražak, brat stavbenika, ki je gradil poslopje, je izjavi!, da se je rešilo brez težjih poškodb samo 20 delavcev. Po nje- govem mnenju je zakrivila katastrofo slaba kakovost cementa. Proti večeru so potegnili izpod razvalin strahovito razmesarjeno truplo neke ženske, ki je peljala v hipu katastrofe mimo poslopja otročička v vozičku. Nesrečnega otročička so našli pod razvalinami šele drugi dan. Rešilna akcija se je nadaljevala vso noč. Reflektorji so obsevali ruševine. Stroji so vrtali in rezali železje, da od-j kopljejo klet, v kateri je bilo več zasutih delavcev. Ob strani je stal avtomobil rešilne postaje z groznim tovorom. Nakladali so razmesarjena telesa in zmečkane ude, ki so jih našli pod razvalinami. Ob pol 9. zvečer, ko se je gasilcem posrečilo odkopati ruševine do kleti, so potegnili izpod razvalin delavca Čcrvinko vsega razmesarjenega. Nesrečnež je bil nad šest ur pod razvalinami med mrtvimi tovariši. Izpod razvalin sO potegnili tri odtrgane noge. o katerih sploh ne vedo, komu pripadajo. Delavec Ledečka se je rešil na ta način, da je skočil v sosednji dom vi privatno stanovanje. Dobil je hud živčni napad. V neposredni bližini ruševin stoji stanovanjska hiša, ki je po katastrofi močno razpokah. Vsi stanovalci so se morali preseliti v drugo hišo* ker se je bati, da se tudi ta hiša poruši. Inženjer Pražak je izjavil, da je kupoval njegov brat cement pri neki domači cementarni, ki pa ni mogla izpolniti vseh naročil, ker je gradbena delavnost v Pragi zelo živahna. Beton, ki so ga izdelovali iz tega cementa, bi se moral v treh dneh strditi. Toda čez teden dni se je začel drobiti tako, da so ga delavci lahka s prsti drobili. To hibo je opazilo stavbno podjetje že na štirih novih stavbah, toda povsod je nevarnost pravočasno odstranilo. ) Poleg gasilcev je odkopovalo razvaline 500 vojakov. Ob polnoči je poveljnik stotnije izjavil, da so prikopali vojaki do novega nesrečnika, ki so mu potisnili skozi odprtino večerjo. ' Kopali so tudi še naslednje dni, preden so mogli odstraniti iz ruševin še ostale nesrečnike. Kmalu po tej katastrofi se je podrla še neka druga nova hiša,, kar pa ni zahtevalo smrtnih žrtev. Zaradi teh katastrof so dli v Pragi izprazniti v zadnjem času zgrajena poslopja in so jih preiskali. / Slovenka pred pariško poroto obsojena na smrt ' Pariška jxxrcta je obravnavala izredno zamotan zločin. Šlo j-- za sadistični umor desetletne deklicc, ki ,\o je umorila Slovenka Julkai Kureševa. O zločinu objavljamo nekatere podrobnosti. Nekega dne so našli v Bois de Boailogne, kjer je torišče ljubavnih žaloiger, zločinov in umorov, mrtvo desetletno Carmen, hčerko pariškega trgovca Bourneaua. Trupelce umorjene dcklice je ležalo v grmovju ob poti. Pariška policija je napela vse sile, da izsledi zločinca. Vsa javnost je bila prepričana, da gre za običajni sadistični umor, toda veliko je bilo presenečenje Parižanov, ko so izvedeli, da je policija umora osumila neko žensko. Deklico so namreč zadnjič videli v družbi neke blondinke, potem pa je izginila vsaka sled za njo. Po dolgotrajnih poizvedovanjih je policija aretirala osumljenko v osebi Slovenke Julke Kureševe, ki biva že več let v Parizu. Ves Pariz se je začel zanimati za aretirano Slovenko. Vsi pariški listi so prinesli obširna poročila o zločinu in slikali Julko Kureševo kot krvoločno sadistično žensko. Toda Kureševa je trdovratno zanikala krivdo in tudi dokazi policije so bili precej pomanjkljivi. Policija in sodišče se opirata zgolj na domneve. Predvsem omenjamo pas, ki ga je našla policija pri hišni prleskave. Nekatere priče so namreč izpovedale, da je imela Kureševa isti pas na sebi, ko je bila v Bourneaujevi trgovini. Druga stvar, ki Kureševo precej obremenjuje, je dejstvo, da je Kureševa kmalu po zločinu plačala najemnino za stanovanje v znesku 1000 frankov, dasl poprej ni imela denarja. Kureševa je izpovedala, da ji je dal denar njen ljubimec trgovec Gray, kar je ta tudi pod prisego potrdil. Toda z deklico vred je izginilo 3000 frankov in zato je policija trdno prepričana, da se je denarja polastila Kureševa. Tretji dokaz o krivdi Kureševe naj bi bil krvav madež na njeni nogavici. Kureševa je izjavila. da je zaklala kokoš in da ji je kri kanila na nogavico. Policija je dognala, da je kokoš zaklala njena kuharica, preiskava pa je potrdila, da je bila na njeni nogavici človeška kri. Policija je poklicala na pomoč slovitega kriminalista dr. Bayla. V obtoženkini omari je policija našla par starih blatnih čevljev. Blato je bilo od ilovice. Dr. Bayle je kemično preiskal sestavino ilovice in dognal, da je prav ista kakor na kraju, kjer so našli umorjeno dekletce. To je bil glavni dokaz, ki je najmočneje obremenjeval Kureševo. Kljub trdovratnemu tajenju krivde je porota Kureševo obsodila na smrt z obglavljenjem z giljotino. težilna je bila za škofa tudi izpoved bivšega duhovnika marijavitske sekte Banasaka. Mož je zapustil samostan po sporu, ki je nastal med njim in škofom. Kovalski je skušal Banasaka prisiliti k razuzdanosti in ga oženiti z nuno Irmo, s katero je imel škof dve leti ljubavno razmerje. V Lodzu je prodal pred leti hišo, ki je bila last samostana. Denar si je seveda pri-držal. Presentljiva je bila tudi Izpoved inženjerja Zaremskega iz Varšave, ki je pripovedoval o čudežih, ki so se godili leta 1909. Orgle so same igrale in cerkvena vrata so se sama odpirala. Vse te komedije so pa uganjali člani marijavet-ske sekte. Poljska javnost ni zadovoljna, da je bil obsojen Kovalski samo na štiri leta težke ječe. Strašne razuzdanosti marijavit-skega škofa na Poljskem Pred kratkim je bila končana scnzacijonalna razprava proti marijavitskemu škofu Kovalske-mu, ki je bil obsojen na štiri leta težke ječe. Razumljivo je, da je vladalo za porotno obravnavo proti visokemu cerkvenemu dostojanstveniku tako zvane marijavitske verske sekte na Poljskem in v inozemstvu veliko zanimanje. Izpovedi prič so bile res strašne, ker so spravile na dan sramotne razuzdanosti, ki jih je prirejal škof v marijavitskem samostanu. Med razpravo so dve uri črtali dnevnik redovnice Tolpehove, v katerem popisuje ta do najmanjših podrobnosti razuzdanosti z obtoženim škofom. Kovalski je prirejal razuzdanosti v samostanu že celo vrsto let. škof je često vabil nune v svojo celico in ko se je zagledal vanje, je ustanovil posebno sekto, da bi lahko nemoteno užival ijubavne sladkosti Sam se je proglasil za poglavarja sekte, češ, da je poslan od Boga. Za časa okupacije Poljske je Kovalski pomagal Nemcem in je zakrivil veleizdajo. Poleg tega je bil obtožen mnogoženstva. Bil je 12krat oženjen in za nameček je imel še 30 ljubic. V samostanu se je rodilo nunam tudi več otrok. Priča Mazurova, ki je bila nekaj časa učiteljica na dekliški šoli v samostanu, je izpovedala, da je dobila kmalu vtis, da je samostan škofov harem in da so vse nune njegove odaliske. Celo med poukom je škof klical k sebi dekleta. Nekoč je izjavil, da hoče izpremeniti samostan v raj in da bodo morale hoditi vse nune gole. Zelo ob- X »Grof Zeppelin* preletel morje in prispel v Ameriko. Veliki nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« je v ponedeljek malo pred polnočjo po 112 urah prispel preko Atlantskega oceana v Ameriko. Na poti, ki je znašala 9926 km, se je moral zrakoplov boriti z velikimi viharji. Na krovu je Imel 20 potnikov iu 30 mož posadke. Američani so prihod »Zeppelina« pozdravljali i z nepopisnim navdušenjem. X Strašna katastrofa francoske podmornice. V noči od 3. na 4. t. tn. je zavozil blizu portugal-' skega mesta Porto neki grški parnik v francosko j podmornico «Ondine», ki se je potopila. Parnik [ je skušal priskočiti posadki podmornice na po-j moč, kar se mu pa ni posrečilo. Ostal je na kraju | katastrofe 12 ur, toda nobenega mornarja ne-j srečne podmornice ni mogel rešiti. Francosko mornariško ministrstvo je takoj odredilo, naj' eskadra torpedovk odpluje podmornici na pomoč. Obenem je naročilo francoskemu poslaniku v Haagu, naj se informira pri kapitanu grškega1 parnika o podrobnostih katastrofe. Kapitan gr-| škega parnika ie izjavil, da je posadka spala, ko! se je parnik naenkrat močno stresel. Vsi mor-, narji so planili na krov in zagledali del podmornice, v katero se je parnik zaletel. V nekaj minutah se je podmornica potopila. Kapitan grškega parnika je radiobrzojavno sporočil vsem bližnjim parnikom, da se je podmornica potopila in da ni mogel rešiti posadke. Na podmornici so bili trije častniki in 40 mornarjev. Najbrž so našli vsi na dnu morja smrt. X Mlad izprijene«. V VVelsu se je te dni začela razprava proti 231etnemu pravniku Francu Hub-lerju, sinu tamošnjega uglednega trgovca. Gre za. pravcate nemarnosti, ki so pred meseci v avstrijski javnosti dvignile mnogo prahu. Hubler je obtožen, da ie v družbi nekega svojega tovariša izvabljal dekleta v starosti 14 do 19 let v svoje stanovanje, kjer je prirejal razuzdanosti. Vino in šampanjec sta storila svoje in Hubler je s svojim tovarišem, mladim učiteljem, vse nesramne prizore fotografiral. Neki materi je pa prišla v roke fotografija hčerke, ki se je dala naga fotografirati, in ta je Hublerja ovadila policiji. Policija je vdrla v brlog in je naletela na celo kopico fotografij, ki so pričale o razuzdanosti in pokvarjenosti mladega Hublerja in vse družbe, ki je zahajala k njemu v posete. Večinoma so bila dekleta iz boljših krogov, kajti Hubler je imel dostop v najuglednejše rodbine. X Sprememba moškega v žensko. Na Dunaju so napravili te dni operacijo, menda edino te vrste v zdravniški praksi. K nekemu zdrav: niku za ženske bolezni je prišla nedavno bolnica, ki je na svoje veliko presenečenje zvedela, da ni ženska, marveč moški. Dozdevna ženska je imela sicer vse lastnosti ženske, toda zdravniki so ugotovili, da ima izrazito moške spolne žleze. Šlo je torej za primer dozdevne dvospol-nosti. Ker je bila zadeva izredno zanimiva, je sklenil sloviti dunajski zdravnik Halban bolnico operirati in tako rekoč iz moškega ustvariti žensko. Tvegal je operacijo ter ji vcepil ženske žleze, dočim je moške odstranil. Operacija se je posrečila, kajti že pred operacijo deloma razvite ženske lastnosti so prišle do popolne veljave. Zdravniki se za to operacijo tem bolj zanimajo, ker gre za prvi primer, da so operativnim potom izDremenili moškega v žensko. X Potres v Grčiji. V noči od 12. do 13. t. m. so čutili na Grškem zopet lažje potresne sunke. Prebivalstvo je v paničnem begu zapustilo hiše in začasne barake ter prenočevalo na prostem. Opeka, ki je padala raz streh, je ranila nekega uradnika zdravstvenega ministrstva. Lažji potresni sunki so se še ponovili. X Dijaška protikomunlstična organizacija v Rusiji. Nedavno se je pričel v kubanski guber-niji v Rusiji proces proti 67 slušateljem kmetijske akademije, ki so organizirali zaroto proti boljše-viškemu režimu. Ustanovili so tajno organizacijO Zvezo sinov Rusije. Organizacijaa je kmalu pridobila mlado inteligenco in celo nekaj sovjetskih funkcijonarjev. Njen namen je bil širiti proti-komunistične brošure med ruskimi mužiki. Kmalu se jc delovanje organizacije tako razširilo, da je imela po raznih mestih podružnice. Pred dvema mesecema je hotela nastopiti dijaška organizacija javno. Trije študenti so se prostovoljno prijavili, da izvrše v Moskvi bombni atentat na člana gospodarskega sovjeta. Hoteli so podkupiti sluge, da bi jih pustili na sejo gospodarskega sovjeta. Toda med člani organizacije se je našel izdajalec, ki je svoje tovariše ovadil. Sovjeti so poslali za zarotniki vohune, ki so pazili njihov korak. Med vohuni je bila tudi lepa 231etna Jinei-da Kriglova, ki že več let pomaga boljševiški tajni policiji. Kriglova se je dala s priporočilom vpisati na gospodarsko akademijo in kmalu je bila točno informirana o programu tajne organizacije. Imela je pa smolo. V hipu, ko je hotela študentom ukrasti razna pisma, so jo zasačili in na mestu ustrelili. Njeno truplo so odnesli v bližnji gozd. Po umoru vohunke je sovjetska tajna policija aretirala 67 študentov, ki bodo najbrž obsojeni na smrt Študenta, ki je ustrelil vohun-ko, so privezali k drevesu, pod katerim so našli truplo, in ga ustrelili. X Mesečnik ustrelil 3vojo ženo. Prebivalstvo ameriškega mesta Detroita je zadnje dni pod vtisom zagonetnega dogodka, za katerega se zanimajo zlasti dušesljvci. Mehanik Conzlu, ki je že dolga leta mesečnik, je ustrelil svojo ženo. V zdravniških in pravniških krogih se je razvila živahna polemika, ali je mogoče klicati morilca na odgovor za dejanje, katero je izvršil v mesečnem stanju. Conzlu je že več let podvržen tej čudni bolezni. Zadnje mesece je samo dvakrat blodil ponoči po strehi, pač pa je bil zelo pogosto v nekakem polsnu. Vpričo rodbine je opetovano ustal, odšel na balkon in se izprehaial po 20 cm široki ograji. Sorodniki so se bali, zbuditi ga, da bi ne padel na cesto. K sreči se je mož vedno brez najmanjše nezgode vrnil. Takoj po povratku v sobo se je zbudil in ni imel pojma, kaj se je zgodilo z njim. V hišo, v kateri je mesečnik stanoval, je bilo nedavno vlomljeno. Conzlu je kupil revolver, da bi mogel vlomilce pregnati, če bi ponovno vdrli v hišo. Ta njegova previdnost je povzročila žaloigro. Nekega dne je Conzlu zopet ustal, vzel revolver in začel streljati na svojo ženo. Po prvih strelih je planil v sobo 171etni sin, ki je očetu iztrgal revolver iz rok. Nesrečna žena je ležala vsa okrvavljena v postelji in preden je prišel zdravnik, je umrla. Streli so mesečnika zbudili iu kmalu je spoznal, kaj se je zgodilo. V obupu se je hotel ustreliti, kar so mu pa domači preprečili. Nesrečnika so aretirali in odpeljali v policijsko bolnico. X 15 kaznjencev zgorelo. V državi Ohio v Ameriki je nastal nedavno požar v veliki opekarni, kjer so bili zaposleni na prisilnem delu kaznjenci. Požar je uničil skupno prenočišče, v katerem je spalo 270 kaznjencev. Kaznjenci so večinoma še spali, ko je začelo goreti. 15 kaznjencev pogrešajo in ni izključeno, da je zahteval požar še več človeških žrtev. Nekateri kaznjenci so porabili splošno zmešnjavo in pobegnili. Kaznjenci pripovedujejo o pretresljivih prizorih med požarom. Ko so se proti jutru razlegali prvi signali, da gori, se je polotila vseh kaznjencev nepopisna panika, kajti mislili so, da so jih oblastva nalašč zaprla v skupno spalnico in zažgala poslopje, da bi vsi zgoreli. Navalili so na vrat:, in na zamrežena okna, da bi si priborili pot iz gorečega poslopja. Ko so jim slednjič odprli vrati, je bil na- val na izhod tak, da so močnejši kaznjenci šibkejše pohtdili. Gasilci so požar dopoldne pogasili ln potegnili izpod razvalin 15 trupel. 50 kaznjencev je dobilo hude opekline in nekateri so bili tako opečeni, da so naslednje dni umrli. ZA SMEH IN KRATEK ČAS Ženitovanj*ko potovanje. Pred poroko se je nevesta posvetovala s srečnim ženinrm, kam bi jo mamila na ženitovanj-sko potovanje. Hotela je na \Mak način na Grenlandijo. Ženin jo je vprašal, zakaj hoče baš na Grenlandija in nevesta je zardela, rekoč: Urednik: cNemogoče! Mi ne pogrevamo starih reči...» Potepin. Gospodinja (beraču): cVčeraj ste me prosili za denar, češ, da ne morete pokopati svoje žene. a danes sem čula, da Vam žena sploh ni umrla.j Potepin: «Seveda! Saj bi je ne mogel pokopati, ker nisem imel denarja.) Poštenost. ' Učitelj: »Kakor sem čul, Mihec, sta s Tončkom našla denarnico, v kateri je bilo 100 dinanev. Upam, da sta bila poštena.« Mihec: »Seveda, gospod učitelj! Denar sva si pošteno razdelila...» Dofcro se mu godi. Zdravnik: «Kako je vašemu soprogu?« Gospa: «ZeIo dobro. Leži v nezavesti in se ne zaveda, kako hudo je bolan...» Dober odgovor. Profesor: «Gospodična doktorica, po katerih značilnih znakih spoznate, da je ta človek alkoholik?. Gospodična: »Ker smrdi po žganju, gospod profesor...» Listnica uredništva Cven. Protizakonito. O. N. t M. Pesmic take vrste ne objavljamo. List priporočamo le, če ga dobimo. Sv. Trojica v Halozah. Neprimerno za tisk. Celje. Proti zakonu. MALI OGLASI Trgovski vajenec, priden, močan, z dobro šolsko izobrazbo se sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom v ljutomerskem okraju. — Ponudbe pod »Trgovski vajenec, na upravo »Domovine*. ®6 Kupim še dobro ohranjen gepelj. Naslov: Valentin Potočnik, Dolenja vas, p. Selca. 255 Žimnice (modroce) vrhnje tn spodnje, otomane, razne divane. žimo. afrik, cvilh in vse potrebščine prodaja najceneje tapetnik Rudolf Sever, Ljubljana. Marijin trg št. 2. Mlinaria Samskega, v stroki vsestransko veščega, ki se razume na motor s sirovim oljem, iščem za takoj. Ponudbe na: Ivo Bijuk-Cvitkovič, Doboj. Bosna. 34904 Bukov žir, divji kostanj, storže, gobe hi druge gozdne pridelke kupi »Fructus*, Ljubliana. Krekov trg št. 10. 34569 Enonadstropno hišo lepo, z obrtnim lokalom, v prijaznem mestu Dolenlske. prav ugodno prodam. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine. pod »Stev. 34». '"4940 „Izbrala sem a pravi razumna Mica. *Med vsemi snubci tistega, ki mi je prinesel R A DI O N. On misli na to, da sebi in meni olajša življenje, kot to dela RADION pri perilu. Z RADIONOM ni več mučnega pranja in mencanja, ker pere sam." Varuje perilo! Čevljarskega vajenca Lepo posestvo 34813 pridnega ln poštenega, dobrih staršev, sprejme Karel Stritar, Senovo št. 1, pošta Rajhenburg. Prilika za temeljito izučitev. 34985 hišo z gospodarskim poslopjem in vsemi potrebščinam! v lepem kraju pri Ljubljani zelo ugodno prodam dam v najem. Naslov v oglasnem oddelku »D^r"- '■ čevljarskega pomočnika vajenega finega zbitega in šivanega dela. sprejme takoj v stalno službo Hafner. Škofja Loka. Reflektira se izključno le na prvovrstno moč. 34977 Suhih bukovih drv kupim vsako množino. Ponudbe z navedbo na cene na poštni predal 292, Ljubljana. 35058 Vinske sode dobro ohranjene, prodam. Naslov v oglasnem oddelku »Domovine*. 3486.! Hlode bukove in hrastove (hrastove že od 20 cm naprej) kupuje parna žaga V. Scagnetti v Ljubljani. 34982 Krompirja roza ln belega potrebujem večio količino. Poslati je najnižjo ceno za vagonske količine. Isto za beli in rumeni fižol. Ponudbe na: Proka Rapaič, Stara Pa-zova, Srem. 33540 1000 kub. metrov tramov od 3/3 do 5/6 ter vsako množino desk 30 mm oodmera kupim. Ponudbe z navedbo cene na poštni predal 292, Ljubljana. 3$057 Kovaški pomočnik zmožen kolarstva, podkovstva in vseh v to stroko spadajočih del, išče zaposlenja, tudi na deželi. Naslov: Ljubliana. Kongresni trg št. 15 pritličje, levo. 35077 Sedlarski pomočnik išče službo za takoi. Naslov: Kristan Prešeren, Vodmal št. 290 pri Ljubljani. 35943 Sode in kadi vseh velikosti Ima vedno v zalogi Fran Repič. sodar v Ljubljani-Trnovo. Popravila 33702 se Izvršujejo točno in po konkurenčnih nizkih cenah. Mostno tehtnico (Bruckenwage) do 5000 kg. novo ali malo rablieno, kupim. V poštev pridejo le ponudniki, ki lahko tehtnico takoj dobavijo. Oferte na oglasni oddelek »Domovine* pod »Mostna tehtnica*. 34888 Drobnega krompirja za krmo imam večjo množino naprodaj. Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. 35011 Ljutomerska vina naj!>oli$a, kakor tudi slivovko proda po zelo nizki ceni upravitelj Anto« Slik, Gornja Radgona. 172 Mlad mesarski obrtnik Se želi poročiti z gospodično, ki ima nekaj premoženja, za povzdigo obrti. Le resne ponudbe s sliko, ki se na zahtevo vrne, je poslati na oglasni oddelek »Domovine, pod »Blago srce*. Tajnost častna zadeva. 35013 Pletiinl stroj 8/50 zaradi opustitve obrata prodam za 4200 Din. Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. 34854 Polnojarmenik V dobrem stanju, ki ga je videti še v obratu, ugodno proda Alojzij Kane, Mengeš. 34854 Trgovino na deželi Staro, dobro vpeljano, zaradi družinskih razmer oddam. Potreben kapital 80.000 Din. Dopise na oglasni oddelek »Domovine, pod šifro »Takoj 272». 34670 Dalmatine!! 35044 Gostilno oddam na prometnem kraju v najem. Stanovanje v hišL Naslov pove oglasni oddelek »Domovine*. Gostilno t večjo stanovansko hišo. v prometnem Industrijskem kraju na Gorenjskem zaradi bolezni takoj poceni prodam z vsem gostilniškim In gospodarskim inventarjem. Poleg dva zelniška vrta in dve parceli gozda. Cena 210.000 Din. Najvišji ponudnik ima prednost. Ponudbe na oglasni oddelek »Domovine* i>od šifro »Ugodna prilika 500*. 34500 Prava ura m službo mora hiti trpežna in tofoa. Izvrstne take ure dobite po neverjetoo uizki ceni t ilustriranem katalogu strokovne firme Anton Kiffmann, Maribor št. 43/C Zahtevajte ta katalog takoj, pošlje se brezplačno. 267 A p atuje na]vid]« IVI. Gepšak & Co. ^Ljubljana, Prečna ulica 4 (poleg mestne ljudske kopeli). Tel. 2329 Razno manufakturno blago za jesen in zimo kupite najceneje v trgovini ANTON SAVNIK SKOFJA LOKA za modroce, na boljša in najcenejša, pri IMI. Mastepl, tovarna žime, Straž<šče pri Kranju. Tovarna oiasbll, gramofonu 'R „ „ ___ Harmonik. Do sedai najcenejša V SIS .... tvrdka v držav, t 1 ^^ SkladlMo: IVI EINEL & HEROLD R. LORGEK, JbAR.BOR it. 104 Violine od Din 96' - d. Ročue harmonike od Din 85*—d. Tauilmnce od Din tfO'— a. Gramofoui od Diu 345-—. ZAHTEVAJTE NAS VELIKI KATALOG, KATEREGA 14« VAM PELJEMO BREZPLAČNO. Vajenca za krojaški obrt spreimem takoj. — Natančnejše se izve pri Antonu Stefančiču v Hrastniku. Dobroldoča pekarija na prodaj takoj. Oglasite se pri vodstvu hranilnice In 252 posojilnice v Mali Nedelji. Nedosežen v konstrukciji in materialu I Na stotine referenci Zahtevajte prospekti Ljubljana Telefon 226B. 233 Gradišče 10. JCsassla, je Blasnikova VELIKA PRATIKA za navadno leto 1929., ki ima 365 dni. »VELIKA PRATIKA* je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil ie od naših pr&dedov najbolj vpoštevan in je ie danes najbolj obrajtaa. Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. »VELIKA PRATIKA* je najbolj« in najcenejši družinski koledar. Dobi se ▼ vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 Din. Kjer bi se je ne dobilo, naj se naroči po dopisnici pri: J. BLASNIKA NAS L. tiskarna in lltograflčnl zavod . LJUBLJANA, BREG ŠT. 12. Živinorejcem I Prava priporočamo zanje jako koristno knjigo | Prva pomoč ponesrečenim živalim. Napisal jo je živlnozdravnik prof. dr. Kern. Okrašena je s 93 zelo poučnimi slikami In Ima nasledno vsebino: ^ Sestava živalskega telesa, zdravila, ob-kiadki, masiranje, drgnjen e, o načinu, kako se žival prisili, da je mirna, o dviganju padlih ali bolnih živali, o ranah ter kaj je storiti v ravnili slučajih nagle oboiesti, kot pri poškodovanju rogov,poikodbi kopita in zakovanju, pri prišču med parkiji, opeklini, streli, ziomu ko: ti, zvitju, i/členjenju, izpadu porodnice .n maternice. Izpadu danke, vnetju vimena, driski, zaprtju, koliki, nape-n.anju goved in ovac, pri tujih predmetih v požiralniku, pretresu možgan, soln arici, nevarnosti zadušitve, zastrupitvi, ozehljenju, postopanju s popkom, mrzlici, omedlevlci, kužnih boleznih itd. Vsak lastnik živali, ki se hoče o i. varovat i Škode pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti lo knjigo. Knjiga, ki velja s poštnino vred Din 36-50, se naroča v knjigarni Tiskovne zadruge v Ljubljani Prešernova ulica 54 (nasproti p lavne oošte) K zopetni zadobitvi zdravih živcev! Bolni, izčmani živci zagrenijo ivljeuje, povzroča o mnogo bolečin, kakor zbadauje, trgauje, omotico, boječnoat, šumenje v ušesih, motenje prebave, nespečnost, neveseije do deta in drage pojave. Vseh bolečin oproščeni boste edino a pristnim KOLO LECI-TIltNOM, h ran tlom a največ vitaminov, p.staio je z.a človeštvo mozeg iu možgane, jaei milice iu ude, da;e moč in uov pogum za živi en e. Pristni hOl,0 l,ECirHl> de a često ra.t čudeže, vodi prave hraniva snovi do najskrajnejših mest za tvorbo krvi, poživlja, bodri, ohranja mladost iu svežost. Prepričajte se sami, da Vam ne obrobljam uič neresničnega, ker bom v prihodnjih dveh tednih p .slal vsakomur, ki mi piše, popolnoma zastonj in poštuine prosto ma:o škatlico KOLO LECI-1H1NA iu kmigo, spisano od zdravnika z vsestranskimi dolgotrijnimi izkušnjami, ki se je sam boril s to boleznijo. Pišite mi razločno svoj naslov, na kar Vam obljubljeno takoj pošljem. Ernst Pasternack, Berlin, S. 0., Mlchaelklrchplatz 13, Abt. 321. n 1 kg sivega oputjenega perja Din 70'—, napol belo Diu 90-—, belo 100'—, boljše Din 125-— in Din 150-—, mehko kot puh Din 200— in Diu 225 —, boljša vrsta Din 275 —. Pošiljatv« carine prost«, proti povzetju, od Din 300-— naprej poštnine prosto. Vzorec zastonj, Blago se 249 tudi zamenja in ueugajajoče vzame nazaj. — Karocila nasloviti samo na BENEDIKT SACHSEL, Lobez 14 v Piznu (Češkoslovaška). Poštne pošiljke potrebujejo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo približno 10 dni. Mdaj* za (.oozorcii »Domovine* AdoJt Hibaikat. Urejuje F.illp O mladič. ia tiarudno usiuuao