

EOGRAFSKI 
ESTNIK 


GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 

2 
GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 90-2 2018 

ZVEZA GEOGRAFOV SLOVENIJE ASSOCIATION OF SLOVENIAN GEOGRAPHERS L’ASSOCIATION DES GÉOGRAPHES SLOVÉNES 
4 
GEOGRAFSKI VESTNIK GEOGRAPHICAL BULLETIN BULLETIN GÉOGRAPHIQUE 90-2 2018 
ČASOPIS ZA GEOGRAFIJO IN SORODNE VEDE BULLETIN FOR GEOGRAPHY AND RELATED SCIENCES BULLETIN POUR GÉOGRAPHIE ET SCIENCES ASSOCIÉES 
LJUBLJANA 2018 
ISSN: 0350-3895 COBISS: 3590914 UDK: 91 http://zgs.zrc-sazu.si/gv; http://ojs.zrc-sazu.si/gv/ (ISSN: 1580-335X) 
GEOGRAFSKI VESTNIK – GEOGRAPHICAL BULLETIN 
2018 
© Zveza geografov Slovenije 2018 
Med­na­rod­ni­ured­niš­ki­odbor –­Inter­na­tio­nal­edi­to­rial­board: 
dr. Valentina Brečko Grubar (Slovenija), dr. Marco Cavalli (Italija), dr. Rok Ciglič (Slovenija), dr. Predrag Djurović (Srbija), dr. Sanja Faivre (Hrvaška), dr. Matej Gabrovec (Slovenija), dr. Uroš Horvat (Slovenija), dr. Andrej Kranjc (Slovenija), dr. Drago Perko (Slovenija), dr. Katja Vintar Mally (Slovenija), dr. Matija Zorn (Slovenija) in dr. Walter Zsilincsar (Avstrija) 
Ured­nik –­Edi­tor-in-chief: dr. Matija Zorn 
Uprav­nik­in­teh­nič­ni­ured­nik –­Mana­ging­and­tech­ni­cal­edi­tor: dr. Rok Ciglič 
Na­slov­ured­niš­tva – Edi­to­rial­address: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Gosposka ulica 13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija 
Iz­da­ja­telj­in­založ­nik –­Pub­lis­her: Zveza geografov Slovenije Za­izda­ja­te­lja –­For­the­pub­lis­her: mag. Igor Lipovšek 
Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom –­DTP: SYNCOMP d.o.o. Tisk –­Prin­ted­by: SYNCOMP d.o.o. 
So­fi­nan­cer –­Co-foun­ded­by: Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije 
Pub­li­ka­ci­ja­je­vklju­če­na­tudi­v –­The­jour­nal­is­inde­xed­in: CGP(Currentgeographicalpublications), dLib.si (Digitalna knjižnica Slovenije), FRANCIS, ERIH PLUS (European reference index for the humanities and the social sciences), Geobase(Elsevierindexedjournals),GeoRef(Database ofbibliographicinformationingeosciences),Geosciencee-Journals,OCLC WorldCat (Online computer librarycenter: Online union catalog),SciVerse Scopus 
Na­slov­ni­ca: Reliefna oblika Oko Sahare ali (Kalb­Alkišat) v Mavretaniji ima premer 45 kilometrov in jo gradijo sedimentne in magmatske kamnine. Geologi jo obravnavajo kot zelo simetrično in močno erodiranodómo.Starostkamninnapovršjusegaodpoznegaproterozoikavsrediščudoordovicijaokoli zunanjih robov. Nastala je zaradi selektivne erozije, ki je ustvarila visoke krožne kveste. Fotografijo je 
17. decembra2011 posnelAndreaMeado. Vir: NASA EarthObservatory. Medmrežje:http://earthob­servatory.nasa.gov/. Front­page: ReliefstructureEyeoftheSaharainMauritaniameasures45kilometresacrossandismade up of sedimentary and igneous rocks. Geologists regard it as a highly symmetrical and deeply eroded geologic dome. The rock exposed ranges in age from Late Proterozoic within the centre of the dome toOrdovicianarounditsedges.Itistheresultofselectiveerosion,whichcreatedhigh-reliefcircularcue­stas. TheimagewastakenonDecember17,2011byAndreaMeado. Credit:NASAEarthObservatory. Internet: http://earthobservatory.nasa.gov/. 

90. LETNIK 
Matija Zorn, Drago Perko 
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika ............................................................................................................................................ 9 The­hi­sto­ri­cal­over­view­of­Geografski vestnik (Geo­grap­hi­cal­Bul­le­tin) ...................................................................... 32 
RAZPRAVE – PAPERS 
Mauro Hrvatin, Drago Perko MorfometričnitipipokrajinskihvročihinmrzlihtočkvSloveniji .............................................................................. 35 Morp­ho­me­tric­types­of­lands­ca­pe­hots­pots­and­colds­pots­in­Slo­ve­nia............................................................................ 50 
Tanja Travnikar, Luka Juvančič Prostorskivzorecvključevanjaslovenskihkmetijskihgospodarstevvekološkokmetovanje ........ 53 
Spa­tial­pat­tern­of­the­in­te­gra­tion­of­farm­hol­dings­in­Slo­ve­nia­into­or­ga­nic­far­ming .................................... 69 
RAZGLEDI – REVIEWS 
Mojca Poklar, Valentina Brečko Grubar Spremembepokritostidnazmorskimitravnikiv Semedelskemzalivuvobdobju 2009–2015.......... 71 
The­chan­ges­of­sea­grass­mea­dows­on­the­Se­me­de­la­Bay­sea­bed­in­the­pe­riod­2009–2015........................ 85 
Bogusław R. Zagórski, Matjaž Geršič, Drago Kladnik 
Chal­len­ges­in­the­trans­for­ma­tion­of­Slo­ve­ne­geo­grap­hi­cal­na­mes­into­Ara­bic ...................................................... 87 Izziviprevedbeslovenskihzemljepisnihimenvarabščino ................................................................................................ 102 Matej Gabrovec, Nika Razpotnik Visković Dostopnostdojavnegapotniškegaprometakotpogojzasocialnovključenostdijakov .................. 109 
Ac­ces­si­bi­lity­to­pub­lic­trans­port­as­a con­di­tion­for­schoolc­hil­dren’s­so­cial­inc­lu­sion .................................... 119 
POLEMIKE – POLEMICS 
Drago Kladnik, Drago Perko Velikainmalazačetnicaterdrugiproblemizapisovanjaslovenskihzemljepisnihimen .................. 121 
Ca­pi­ta­li­zation­and­ot­her­is­sues­in­wri­ting­Slo­ve­nian­geo­grap­hi­cal­na­mes ............................................................ 132 
KNJIŽEVNOST – LITERATURE 
Rok Ciglič, Matjaž Geršič, Drago Perko, Matija Zorn (uredniki): Pokrajina v visoki ločljivosti, GIS v Sloveniji 14 (Peter Kumer) ...................................................................................... 135 David Bole, Rok Ciglič, Manca Volk Bahun (uredniki): Atlas of Industry 
and Industrial Towns in Europe (Jani Kozina) .................................................................................................................................... 136 
Peter Kumer, Mateja Šmid Hribar, Nika Razpotnik Visković (uredniki): Catalogue of Good Practices of Sustainable Culinary Heritage Experiencesin Mediterranean Area (Maja Topole) ...................................................................................................................... 137 
Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jani Kozina, Peter Kumer (uredniki): TheGoodPracticesCatalogueofParticipatoryUrbanAgriculture(DavidBole) ...................................... 139 
KRONIKA – CHRONICLE 
Raziskovalneigralnicena ZRC SAZU (Primož Gašperič) ............................................................................................................ 141 Sestanek in terensko delo v okviru bilateralnega sodelovanja med Slovenijo 
in Združenimidržavami Amerike (Mateja Ferk) ............................................................................................................................ 144 
21. srečanje Delovne skupine za eksonime (Matjaž Geršič) ........................................................................................................ 146 
Peti sestanek za projekt MEDFEST (Matjaž Geršič) ............................................................................................................................ 148 
ZBOROVANJA – MEETINGS 
48. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf (Modinci) 
(Peter Kumer, Andrej Hozjan) .............................................................................................................................................................................. 151 
Druga svetovna konferenca mednarodnega Združenja za preučevanje 
obmejnih območij (Matija Zorn)........................................................................................................................................................................ 152 
5. globalna konferenca ekonomske geografije (David Bole, Simon Kušar) ................................................................ 154 RegionalnakonferencaMednarodnegeografskezveze(MatjažGeršič,MatejGabrovec) ........................ 156 Četrtozborovanjeslovenskihgeomorfologov(MatejaFerk) .................................................................................................... 158 
14. bienalnisimpozijGeografskiinformacijskisistemivSloveniji(RokCiglič) .................................................. 160 
39. zborovanje Zvezezgodovinskihdruštev Slovenije (Matija Zorn)................................................................................ 161 ZnanstvenisimpozijFenomenimeje –BelakrajinainŽumberak(RokCiglič,PrimožGašperič) ...... 163 Mednarodnakonferencaonaravnihnesrečah(MatijaZorn) .................................................................................................. 164 
2. evropskaregionalnakonferenca Partnerstvazaekosistemskestoritve (Mateja Šmid Hribar).............. 166 Simpozijob125. obletnici izida monografijeJovanaCvijića Das­Karstphäno­men­(Matija Zorn) .......... 167 Simpozijomanjšinskihzemljepisnihimenih(MatjažGeršič,DragoKladnik) .................................................... 169 
POROČILA – REPORTS 
Nova doktorica znanosti s področja geografije na Filozofski fakulteti 
Univerze v Ljubljani (Lucija Miklič Cvek) ................................................................................................................................................ 171 
NAVODILA – INSTRUCTIONS 
Navodila avtorjem za pripravo prispevkov v Geografskem vestniku 
(Matija Zorn, Drago Perko, Rok Ciglič)...................................................................................................................................................... 173 

90. LETNIK 

ZGODOVINSKI PREGLED GEOGRAFSKEGA VESTNIKA 
AVTORJA 
dr. Matija Zorn 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija matija.zorn@zrc-sazu.si 
dr. Drago Perko 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenija drago@zrc-sazu.si 
DOI:10.3986/GV90201 UDK:91:050(497.4)(091) COBISS:1.02 
IZVLEČEK 
Zgodovinski pregled Geografskega vestnika 
Geografskivestnikjeznanstvenarevijazageografijoinsorodnevede.IzdajajoZvezageografovSloveni­je.Izhajaodleta1925injenajstarejšaslovenskageografskarevijaterenanajstarejšihslovenskihrevij sploh.Medrevijami,kišeizhajajo,jepostarostinadesetemmestu.Odleta2000izhajatadveštevilkiletno. Leto2018jeletoizidajubilejnegadevetdesetegaletnikarevije.Vvsehletnikihjebilonaprek20.000straneh skupajobjavljenih989znanstvenihčlankovin2560drugihprispevkov. 
KLJUČNEBESEDE geografija,zgodovina,Geografskivestnik,ZvezageografovSlovenije,Slovenija 
ABSTRACT 
The Historical overview of Geografski vestnik (Geographical Bulletin) 
Geografskivestnik(GeographicalBulletin)isa journalofgeographyandrelateddisciplinespublishedby theAssociationofSlovenianGeographers.Ithasbeenpublishedsince1925andisthereforenotonlythe oldestSloveniangeographyjournal,butalsooneofSlovenia’soldestperiodicals;itisthetentholdestamong thejournalsstillbeingpublishedtoday.Since2000,twoissueshaveappearedperyear.In2018,thejour­nalissuedits90thanniversaryvolume.Todateithaspublisheda totalof989researcharticlesand2,560 otherarticlesonover20,000pages. 
KEYWORDS geography,history,GeographicalBulletin,AssociationofSlovenianGeographers,Slovenia 
Uredništvojeprispevekprejelo19.novembra2018. 
1 Uvod 
ZadnjaurednikaGeografskegavestnikasvačlanekpripravilavpočastitevjubilejnegadevetdesetega letnikarevije(slika1).Vvsehletnikihjebiloskupajnaprek20.000stranehobjavljenih989znanstvenih člankov in 2560 drugih prispevkov. 
Včlankupreddesetimileti(PerkoinZorn2008)svapopodobnimetodi,kotjojepripripravibib­liografije revije med letoma 1925 in 1998 uporabila Janja Turk (Turk 1999, 6–8), analizirala vsebino revijemedletoma1999in2008,tokratpadodajavašeanalizovsebinemedletoma2009in2018(pregled­nica2).ZadnjihdesetletnikovGeografskegavestnikaponekaterihbibliografskihkazalnikihprimerjava zostalimislovenskimigeografskimirevijamiin Hrvatskimgeografskimglasnikom,povsebinipazActo gographicoSlovenico. 
Znanstvena revija Geografski vestnik je, kot piše na notranji naslovnici vsake številke, časopis za geografijo in sorodne vede. Izdaja ga Zveza geografov Slovenije. Po podatkih Narodne in univerzitet­neknjižniceseGeografskivestnikuvrščameddesetnajstarejšihšerednoizhajajočihstrokovnihrevij. Za primerjavo navedimo, da je med geografskimi revijam v regiji v letu 2018 Hrvatskigeografskigla­snik izdal svoj80. letnik(Opačić 2018), MitteilungenderÖsterreichischenGeographischenGesellschaft 

Slika1:Leto2018jeletoizidajubilejnegadevetdesetegaletnikarevije. 
(Seger 2008) pa bo izdal že svoj 160. letnik. Med domoznanskimi strokovnimi revijami v regiji sicer izstopa koroška Carinthia, ki izhaja vse od leta 1811 in bo leta 2020 izdala 210. letnik. Med evropski-mi geografskimi revijami so med prvimi začele izhajati francoski BulletindelaSociétédeGéographie (izhajati je začel leta 1822), britanski TheJournaloftheRoyalGeographicalSociety (1830) in nemški ZeitschriftfürAllgemeineErdkunde(1853),kipaneizhajajovečpodistimiimeni(Kretschmer2008, 15). Pod istim imenom pa še izhaja švedska revija GeografiskaAnnaler, ki je v letu 2018 izdala že svoj 100. letnik (Jansson in Linderholm 2018). Med sorodnimi revijami, ki jih izdajajo stanovska društva ome­nimo,dajeGozdarkivestnik(revijeZvezagozdarskihdruštevSlovenije;Perko2012)leta2017izdalsvoj 
75. letnik,revija Kronika (revijaZvezezgodovinskihdruštevSlovenije;Preinfalk2012)pa65. letnikkot tudi Geografskiobzornik (revija Zveze geografov Slovenije; Kušar 2013) leto kasneje. Geodetskivestnik (revijaZvezegeodetovSlovenije)jesvoj60.letnikizdalleta2016(Lisec2016).KervnadaljevanjuGeograf­skivestnikprimerjamozrevijoActageographicaSlovenica(ZorninKomac2010;PerkoinZorn2016,136), omenimo, da bo le-ta leta 2020 izdala svoj 60. letnik, ki ga je sorodna revija Geologija izdala leta 2017. 
Zgodovinskirazvojrevije(BohinecinSavnik1972;Obpetdesetletnici…1975;Bohinec1975;Ilešič 1975; Vrišer 1978; Gams 1995; Kunaver 1998; Lovrenčak 1999; Perko 1999) je bil podrobneje opisan žepreddesetimi leti(Perko inZorn2008),zato tokratdodajavaspremembe,kijih jezadnjedesetletje prineslopriljudeh,kisonajboljzaslužni zaizhajanjerevije,torej priurednikihinuredniških odborih (preglednica 1). 

2 Uredniki, pomočniki urednika, tehnični uredniki, upravniki in članiuredniškega odbora 
PrviurednikGeografskegavestnikajebilValterBohinec,kijemedletoma1925in1927uredil3let­nikes494stranmi. PriprvemindrugemletnikustabilaenakovrednaurednikatudiRomanSavnikin Ivo Rubić, tretji letnik pa je souredil tudi Anton Melik. 
ValterjaBohincajenasledilAntonMelik,kijeuredil26letnikovs4990stranmiinjeurednikznaj­daljšim stažem, saj je revijo urejal kar trideset let. 
Leta 1959 je uredništvo prevzel Svetozar Ilešič, ki je uredil 14 letnikov z 2704 stranmi. Igor Vrišer jeuredil6letnikovs1382stranmimedletoma1973in1978.Po6letnikovstauredilatudiDragoMeze s 1098 stranmi med letoma 1979 in 1984 ter Darko Radinja s 1178 stranmi med letoma 1985 in 1990. 
PrviurednikvsamostojniSlovenijijepostalAndrejKranjc,kijeuredil3letnikes688stranmimed letoma 1991 in 1993. Sledila sta mu Franc Lovrenčak s 5 letniki in 1398 stranmi med letoma 1994 in 1998terDragoPerkoz12letnikiin3620stranmimedletoma1999in2010. Odleta2011je8letnikov z 2944 stranmi uredil Matija Zorn. 
Prinekaterihletnikihsourednikompriurejanjurevijepomagalitudidrugi.Sodelavcioziromapo­močnikiurednikasobiliSilvoKranjecinSvetozarIlešičvletnikih14,15in16,SvetozarIlešičvletnikih od 18 do 30 in Igor Vrišer v letniku 44. 
Pri letnikih 63 in 64 je bila funkcija tehničnegaurednika ločena od glavnega urednika. Opravljal jo je Marjan Bat. Od letnika 83 funkcijo opravlja Rok Ciglič. 
Od leta 1979 ima Geografski vestnik tudi upravnika, ki pomaga uredniku in opravlja predvsem organizacijska, finančna, tajniška, tehnična in podobna dela. Od letnika 51 do letnika 58 je bil uprav­nikFrancLovrenčak,odletnika59doletnika62AndrejČerne,odletnika63doletnika66StankoPelc, odletnika67doletnika71DejanCigale,odletnika72doletnika77BorutPeršolja,odletnika78do let­nika82paMatijaZorn.SledilmujeRokCiglič,kijehkratituditehničniurednik.Odletnika78jeupravnik tudi član uredniškega odbora. 
Uredniški odbor se je prvič pojavil leta 1954 v letniku 26, leta 1997 v letniku 69 pa je prvič imel mednarodno sestavo. V uredniških odborih je sodelovalo 43 domačih in tujih članov. Ivan Gams je bil član uredniškega odbora kar38 let,VladimirKokole 31 let, Andrej Kranjc in Svetozar Ilešič 30let, 
Preglednica 1: Temeljni podatki o Geografskem vestniku po letnikih.
letnik leto {tevilke strani urednik pomo~nik urednika tehni~ni urednik upravnik ~lani uredni{kega odbora
1 1925 2 160 Valter Bohinec,Roman Savnik,Ivo Rubi} 
2 1926 4 172 Valter Bohinec,Roman Savnik,Ivo Rubi} 
3 1927 4 162 Valter Bohinec,Anton Melik 
4 1928 5 152 Anton Melik 
5–6 1929–1930 4 230 Anton Melik 
7 1931 4 206 Anton Melik 
8 1932 4 176 Anton Melik 
9 1933 4 224 Anton Melik 
10 1934 4 230 Anton Melik 
11 1935 4 208 Anton Melik 
12–13 1936–1937 1 178 Anton Melik 
14 1938 4 178 Anton Melik Silvo Kranjec,Svetozar Ile{i~
15 1939 4 164 Anton Melik Silvo Kranjec,Svetozar Ile{i~
16 1940 4 158 Anton Melik Silvo Kranjec,Svetozar Ile{i~
17 1945 4 128 Anton Melik 
18 1946 4 204 Anton Melik Svetozar Ile{i~
19 1947 4 180 Anton Melik Svetozar Ile{i~
20–21 1948–1949 1 380 Anton Melik Svetozar Ile{i~
22 1950 1 252 Anton Melik Svetozar Ile{i~
23 1951 1 270 Anton Melik Svetozar Ile{i~
24 1952 1 256 Anton Melik Svetozar Ile{i~
25 1953 1 272 Anton Melik Svetozar Ile{i~
26 1954 1 250 Anton Melik Svetozar Ile{i~ Svetozar Ile{i~, Vladimir Klemen~i~,Vladimir Kokole, Anton Melik,Darko Radinja, Mavricij Zgonik
27–28 1955–1956 1 440 Anton Melik Svetozar Ile{i~ Svetozar Ile{i~, Vladimir Klemen~i~,Vladimir Kokole, Anton Melik, DragoMeze, Darko Radinja, Mavricij Zgonik 
letnik leto {tevilke strani urednik pomo~nik urednika tehni~ni urednik upravnik ~lani uredni{kega odbora
29–30 1957–1958 1 254 Anton Melik Svetozar Ile{i~ Svetozar Ile{i~, Vladimir Klemen~i~,Vladimir Kokole, Anton Melik, DragoMeze, Darko Radinja, Mavricij Zgonik
31 1959 1 216 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, AntonMelik, Darko Radinja, Milan [ifrer
32 1960 1 302 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, AntonMelik, Darko Radinja, Milan [ifrer
33 1961 1 208 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, AntonMelik, Darko Radinja, Milan [ifrer
34 1962 1 180 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Anton Melik
35 1963 1 142 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Anton Melik
36 1964 1 132 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Anton Melik
37 1965 1 224 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Anton Melik
38 1966 1 178 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, JakobMedved, Anton Melik
39 1967 1 206 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole,Avgu{tin Lah, Jakob Medved
40 1968 1 184 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole,Avgu{tin Lah, Jakob Medved
41 1969 1 152 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole,Avgu{tin Lah, Jakob Medved
42 1970 1 158 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole,Avgu{tin Lah, Jakob Medved
43 1971 1 202 Svetozar Ile{i~ Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Milan [ifrer,Igor Vri{er 
letnik leto {tevilke strani urednik pomo~nik urednika tehni~ni urednik upravnik ~lani uredni{kega odbora
44 1972 1 220 Svetozar Ile{i~ Igor Vri{er Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Milan [ifrer,Igor Vri{er 
45 1973 1 158 Igor Vri{er Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Milan [ifrer,Igor Vri{er 
46 1974 1 196 Igor Vri{er Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Milan [ifrer,Igor Vri{er 
47 1975 1 246 Igor Vri{er Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Milan [ifrer,Igor Vri{er 
48 1976 1 226 Igor Vri{er Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Milan [ifrer,Igor Vri{er 
49 1977 1 302 Igor Vri{er Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Milan [ifrer,Igor Vri{er 
50 1978 1 254 Igor Vri{er Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Mirko Pak,Milan [ifrer, Igor Vri{er
51 1979 1 242 Drago Meze Franc Lovren~ak Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, Vladimir Kokole,Drago Meze, Milan Natek, Mirko Pak,Milan [ifrer, Igor Vri{er
52 1980 1 232 Drago Meze Franc Lovren~ak Ivan Gams, Svetozar Ile{i~, VladimirKlemen~i~, Vladimir Kokole, Drago Meze,Milan Natek, Mirko Pak, Milan [ifrer,Igor Vri{er 
53 1981 1 174 Drago Meze Franc Lovren~ak Ivan Gams, Peter Habi~, Svetozar Ile{i~,Vladimir Klemen~i~, Vladimir Kokole, Dra-go Meze, Milan Natek, Darko Radinja, Milan[ifrer, Igor Vri{er
54 1982 1 164 Drago Meze Franc Lovren~ak Ivan Gams, Peter Habi~, Svetozar Ile{i~,Vladimir Klemen~i~, Vladimir Kokole,Drago Meze, Milan Natek, Darko Radinja,Milan [ifrer, Igor Vri{er 
letnik leto {tevilke strani urednik pomo~nik urednika tehni~ni urednik upravnik ~lani uredni{kega odbora
55 1983 1 152 Drago Meze Franc Lovren~ak Rado Genorio, Lojze Gosar, Svetozar Ile{i~,Milan Natek, Marijan Klemen~i~, JurijKunaver, Drago Meze, Darko Radinja,Milan [ifrer, Igor Vri{er
56 1984 1 134 Drago Meze Franc Lovren~ak Rado Genorio, Lojze Gosar, Svetozar Ile{i~,Milan Natek, Marijan Klemen~i~, JurijKunaver, Drago Meze, Darko Radinja,Milan [ifrer, Igor Vri{er
57 1985 1 136 Darko Radinja Franc Lovren~ak Borut Belec, France Bernot, Ivan Gams,Rado Genorio, Svetozar Ile{i~, MilanNatek, Mirko Pak, Darko Radinja,Milan [ifrer, Igor Vri{er
58 1986 1 178 Darko Radinja Franc Lovren~ak Borut Belec, France Bernot, Ivan Gams,Rado Genorio, Milan Natek, Mirko Pak,Darko Radinja, Milan [ifrer, Igor Vri{er
59 1987 1 224 Darko Radinja Andrej ^erne Ivan Gams, Marijan Klemen~i~, VladimirKokole, Andrej Kranjc, Milan Natek,Darko Radinja, Igor Vri{er
60 1988 1 216 Darko Radinja Andrej ^erne Ivan Gams, Marijan Klemen~i~, VladimirKokole, Andrej Kranjc, Milan Natek,Darko Radinja, Igor Vri{er
61 1989 1 220 Darko Radinja Andrej ^erne Ivan Gams, Marijan Klemen~i~, VladimirKokole, Franc Lovren~ak, Milan Natek,Darko Radinja, Igor Vri{er
62 1990 1 204 Darko Radinja Andrej ^erne Ivan Gams, Marijan Klemen~i~, VladimirKokole, Franc Lovren~ak, Milan Natek,Darko Radinja, Igor Vri{er
63 1991 1 196 Andrej Kranjc Marjan Bat Stanko Pelc Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek,Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka [pes,Igor Vri{er 
64 1992 1 278 Andrej Kranjc Marjan Bat Stanko Pelc Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek,Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka [pes,Igor Vri{er 
65 1993 1 214 Andrej Kranjc Stanko Pelc Ivan Gams, Andrej Kranjc, Karel Natek,Milan Natek, Marjan Ravbar, Metka [pes,Igor Vri{er 
66 1994 1 220 Franc Lovren~ak Stanko Pelc Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovren~ak,Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar,Metka [pes, Igor Vri{er 
letnik leto {tevilke strani urednik pomo~nik urednika tehni~ni urednik upravnik ~lani uredni{kega odbora
67 1995 1 264 Franc Lovren~ak Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovren~ak,Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar,Metka [pes, Igor Vri{er
68 1996 1 306 Franc Lovren~ak Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovren~ak,Karel Natek, Milan Natek, Marjan Ravbar,Metka [pes, Igor Vri{er
69 1997 1 264 Franc Lovren~ak Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovren~ak,Karel Natek, Milan Natek, Zlatko Pepeonik,Marjan Ravbar, Ugo Sauro, Metka [pes,Igor Vri{er, Walter Zsilincsar
70 1998 1 344 Franc Lovren~ak Dejan Cigale Ivan Gams, Andrej Kranjc, Franc Lovren~ak,Karel Natek, Milan Natek, Zlatko Pepeonik,Marjan Ravbar, Ugo Sauro, Metka [pes,Igor Vri{er, Walter Zsilincsar
71 1999 1 206 Drago Perko Borut Per{olja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, FrancLovren~ak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Kor`e, WalterZsilincsar, Jernej Zupan~i~
72 2000 2 270 Drago Perko Borut Per{olja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, FrancLovren~ak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Kor`e, WalterZsilincsar, Jernej Zupan~i~
73 2001 2 230 Drago Perko Borut Per{olja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, FrancLovren~ak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Kor`e, WalterZsilincsar, Jernej Zupan~i~
74 2002 2 282 Drago Perko Borut Per{olja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, FrancLovren~ak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Kor`e, WalterZsilincsar, Jernej Zupan~i~
75 2003 2 336 Drago Perko Borut Per{olja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, FrancLovren~ak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Kor`e, WalterZsilincsar, Jernej Zupan~i~
76 2004 2 272 Drago Perko Borut Per{olja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, FrancLovren~ak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Kor`e, WalterZsilincsar, Jernej Zupan~i~ 
letnik leto {tevilke strani urednik pomo~nik urednika tehni~ni urednik upravnik ~lani uredni{kega odbora
77 2005 2 318 Drago Perko Borut Peršolja Matej Gabrovec, Andrej Kranjc, FrancLovrenčak, Zlatko Pepeonik, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, WalterZsilincsar, Jernej Zupančič
78 2006 2 300 Drago Perko Matija Zorn Andrija Bognar, Matej Gabrovec, AndrejKranjc, Franc Lovrenčak, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn,Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
79 2007 2 378 Drago Perko Matija Zorn Andrija Bognar, Matej Gabrovec, AndrejKranjc, Franc Lovrenčak, Drago Perko,Ugo Sauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn,Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
80 2008 2 380 Drago Perko Matija Zorn Andrija Bognar, Matej Gabrovec, AntonGosar, Andrej Kranjc, Drago Perko, UgoSauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn,Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
81 2009 2 340 Drago Perko Matija Zorn Andrija Bognar, Matej Gabrovec, AntonGosar, Andrej Kranjc, Drago Perko, UgoSauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn,Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
82 2010 2 308 Drago Perko Matija Zorn Andrija Bognar, Matej Gabrovec, AntonGosar, Andrej Kranjc, Drago Perko, UgoSauro, Ana Vovk Korže, Matija Zorn,Walter Zsilincsar, Jernej Zupančič
83 2011 2 308 Matija Zorn Rok Ciglič Rok Ciglič Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič,Predrag Djurović, Sanja Faivre, MatejGabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc,Drago Perko, Ugo Sauro, Katja VintarMally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
84 2012 2 436 Matija Zorn Rok Ciglič Rok Ciglič Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič,Predrag Djurović, Sanja Faivre, MatejGabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc,Drago Perko, Ugo Sauro, Katja VintarMally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar 
letnik leto {tevilke strani urednik pomo~nik urednika tehni~ni urednik upravnik ~lani uredni{kega odbora
85 2013 2 298 Matija Zorn Rok Ciglič Rok Ciglič Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič,Predrag Djurović, Sanja Faivre, MatejGabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc,Drago Perko, Ugo Sauro, Katja VintarMally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
86 2014 2 314 Matija Zorn Rok Ciglič Rok Ciglič Valentina Brečko Grubar, Rok Ciglič,Predrag Djurović, Sanja Faivre, MatejGabrovec, Uroš Horvat, Andrej Kranjc,Drago Perko, Ugo Sauro, Katja VintarMally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
87 2015 2 370 Matija Zorn Rok Ciglič Rok Ciglič Valentina Brečko Grubar, Marco Cavalli,Rok Ciglič, Predrag Djurović, SanjaFaivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat,Andrej Kranjc, Drago Perko Katja VintarMally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
88 2016 2 454 Matija Zorn Rok Ciglič Rok Ciglič Valentina Brečko Grubar, Marco Cavalli,Rok Ciglič, Predrag Djurović, SanjaFaivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat,Andrej Kranjc, Drago Perko, Katja VintarMally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
89 2017 2 376 Matija Zorn Rok Ciglič Rok Ciglič Valentina Brečko Grubar, Marco Cavalli,Rok Ciglič, Predrag Djurović, SanjaFaivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat,Andrej Kranjc, Drago Perko, Katja VintarMally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar
90 2018 2 388 Matija Zorn Rok Ciglič Rok Ciglič Valentina Brečko Grubar, Marco Cavalli,Rok Ciglič, Predrag Djurović, SanjaFaivre, Matej Gabrovec, Uroš Horvat,Andrej Kranjc, Drago Perko, Katja VintarMally, Matija Zorn, Walter Zsilincsar 
IgorVrišer28let,VladimirKlemenčič26let,MilanNatek,MatejGabrovecinDragoPerko20let,MilanŠifrer19let,FrancLovrenčakinDarkoRadinja16let,MatijaZorn13let,AnaVovkKoržeinJernejZupančič12let,AntonMelik11let,KarelNatek,MarjanRavbarinMetkaŠpes8let,ValentinaBrečko Grubar,RokCiglič,UrošHorvat,DragoMezeinKatjaVintarMally8let,MarijanKlemenčič6let,Jakob MedvedinMirkoPak5let,RadoGenorioinAvguštinLah4leta,AntonGosarinMavricijZgonik3leta terBorutBelec,FranceBernot,LojzeGosar,PeterHabičinJurijKunaver2leti.Medtujcisobiličlani uredniškegaodboraWalterZsilincsar(Avstrija)22let,UgoSauro(Italija)18let,ZlatkoPepeonik(Hrvaška) 9let,PredragDjurović(Srbija)inSanjaFaivre(Hrvaška)8let,AndrijaBognar(Hrvaška)5let,Marco Cavalli(Italija)pa4leta. 

3 Sedemdeset letnikov med letoma 1925 in 1998 
ZapregledčezprvihsedemdesetletnikovrevijejeizjemnopomembnaBibliografijaGeografskega vestnika1925–1998,kijekotsamostojnapublikacijaizšlaleta1999injojeuredilaJanjaTurk. 
VSpremnibesedijetakratniurednikGeografskegavestnikapojasnil»…Zaradivečjepregledno­stiinhitredostopnostidopodatkov,kajvsejebiloobjavljenovdolgoletnemizhajanju,sejeuredniškiodbor Geografskegavestnikažeob70.letnici(leta1995)odločil,dabiizdalbibliografijoprispevkovtegačaso­pisa.Takojebilav67.številkipriobčenabibliografijavsehprispevkovizrazdelkovznazivi:članki,manjši prispevki,šolskageografija,obzornik,razprave,razgledi,uvodnabeseda,raziskovalnemetodeingeograf­skoimenoslovje.V zadnji,70.številkiGeografskegavestnikapaječitalcemnarazpolagobibliografijaše vsehostalihrazdelkov:književnost,kronika,zborovanjaitn.…«innadaljeval:»…Dabislovenskastro­kovnajavnostinvsi,kirabijopodatkeotem,kajjebiloobjavljenovGeografskemvestniku,smopripravili celotnobibliografijov eniknjigi.S temželimoprikazatiprispevekslovenskegeografijev zakladnicona­šeganarodnegavédenjainznanjanasploh.Bibliografijapredstavljatudidokajpotrebnokazalo,kiprvič prikazujevse,karjevsedemdesetihštevilkahizšlo.Znjodobijobralcizelokoristenpripomoček,kjernaj­dejobrezdolgegainzamudnegaiskanjapodatkeovsem,karsopisalipisciGeografskegavestnika.Bibliografija predstavljabazopodatkovo vsebinah,pokrajinahinavtorjih,kisosenakopičiliv vsehletihobstojatega časopisa.Nudinambogatvir,izkateregalahkospoznamo,kajvsesoslovenskigeografiinnegeografipa tuditujistrokovnjakiproučevaliv domačipokrajiniinv tujini…«(Lovrenčak1999,1). 
Urednicajeovsebinskirazdelitvizapisala:»…BibliografijaGeografskegavestnikajerazdeljenavštiri dele.Prvideljeosnovniizpisprispevkov,slediavtorskokazalo,regionalnokazaloterkazaloobravnavanih slovenskihosebizrubrike…VsiprispevkiizGeografskegavestnikasobiliv faziobdelaveklasificiraniin opremljeniz geslom…Z izbiroposameznihgeselv bibliografijiželimprikazatitudirazvojgeografijein posameznihgeografskihraziskavv obdobjuodleta1925do1998…«(Turk1999,6). 
VprvihsedemdesetihletnikihjeGeografskivestnikobjavil696znanstvenihčlankov,karje9,9članka naletnik,in1777drugihprispevkov,karje25,4prispevkanaletnik.Tojeskupaj2473bibliografskih enotoziroma35,3enotenaletnik.Dobridvepetiničlankovstabilispodročjahumanegeografije,pol odtegaspodročjademogeografije,slabidvepetinipaspodročjafizičnegeografije,polodtegaspo­dročjageomorfologije.Regionalnogeografskihčlankovjebilomanjkot5%(preglednica2). 
Medprispevkisoizrazitoprevladovalepredstavitvepublikacij,insicervrubrikiKnjiževnost,saj jihjebilocelovečkotdvetretjiniodvsehprispevkov. 
Odvsehbibliografskihenotjebiločlankovslabatretjina,prispevkovpadobridvetretjini. 
Preglednica2:RazporeditevbibliografskihenotGeografskegavestnikapovsebinskihpodročjihv treh časovnihobdobjih(1925–1998,1999–2008in2009–2018)inv časucelotnegaizhajanjaterrazporeditev bibliografskihenotActegeographiceSlovenice(AGS)povsebinskihpodročjihv obdobju2009–2018. p str.20–21 
vsebinsko področje 
bibliografske enote1925–1998
delež člankovali prispevkov (%)
povprečje na letnik1925–1998
bibliografske enote1999–2008
delež člankovali prispevkov (%)
povprečje na letnik1999–2008 bibliografske enote2009–2018
fizična geografija (splošno) geomorfologija krasoslovje klimatogeografija hidrogeografija biogeografija in pedogeografija geografijanaravnih nesrečinvarstvaokolja regionalna geografija demogeografija ekonomska geografija agrarna geografija prometna in turistična geografija geografija naselij in urbana geografija regionalno planiranje politična geografija šolska geografija kartografija in geografski info. sistemi geografska teorija geografsko imenoslovje in terminologija  4 74 44 53 27 24 32 31 70 39 60 32 64 12 18 11 8 59 34  0,57 10,63 6,32 7,61 3,88 3,45 4,60 4,45 10,06 5,60 8,62 4,60 9,20 1,72 2,59 1,58 1,15 8,48 4,89  0,06 1,06 0,63 0,76 0,39 0,34 0,46 0,44 1,00 0,56 0,86 0,46 0,91 0,17 0,26 0,16 0,11 0,84 0,49  3 8 1 10 6 6 12 4 6 9 9 7 18 7 12 3 8 12 9  2,00 5,33 0,67 6,67 4,00 4,00 8,00 2,67 4,00 6,00 6,00 4,67 12,00 4,67 8,00 2,00 5,33 8,00 6,00  0,30 0,80 0,10 1,00 0,60 0,60 1,20 0,40 0,60 0,90 0,90 0,70 1,80 0,70 1,20 0,30 0,80 1,20 0,90  
naravnogeografski članki humanogeografski članki regionalnogeografski članki ostali znanstveni članki vsi članki  258 295 31 112 696  37,07 42,39 4,45 16,09 100,00  3,69 4,21 0,44 1,60 9,94  46 68 4 32 150  30,67 45,33 2,67 21,33 100,00  4,60 6,80 0,40 3,20 15,00  
prispevki za Književnost prispevki za Kroniko prispevki za Poročila prispevki za Zborovanja vsi prispevki  1223 237 76 241 1777  68,82 13,34 4,28 13,56 100,00  17,47 3,39 1,09 3,44 25,39  128 103 57 66 354  36,16 29,10 16,10 18,64 100,00  12,80 10,30 5,70 6,60 35,40  
članki in prispevki skupaj  2473  100,00  35,33  504  100,00  50,40  

delež člankovali prispevkov (%)
povprečje na letnik2009–2018
bibliografske enote1925–2018
delež člankovali prispevkov (%)
povprečje na letnik1925–2018
AGS bibliografskeenote 2009–2018
AGS delež člankovali prispevkov (%)
AGS povprečje naletnik 2009–2018 
1 11 7 6 8 4 20 6 4 4 14 13 7 5 3 1 7 16 6  0,70 7,69 4,90 4,20 5,59 2,80 13,99 4,20 2,80 2,80 9,79 9,09 4,90 3,50 2,10 0,70 4,90 11,19 4,20  0,10 1,10 0,70 0,60 0,80 0,40 2,00 0,60 0,40 0,40 1,40 1,30 0,70 0,50 0,30 0,10 0,70 1,60 0,60  8 93 52 69 41 34 64 41 80 52 83 52 89 24 33 15 23 87 49  0,81 9,40 5,26 6,98 4,15 3,44 6,47 4,15 8,09 5,26 8,39 5,26 9,00 2,43 3,34 1,52 2,33 8,80 4,95  0,09 1,03 0,58 0,77 0,46 0,38 0,71 0,46 0,89 0,58 0,92 0,58 0,99 0,27 0,37 0,17 0,26 0,97 0,54  2 19 6 10 6 7 18 14 9 11 11 26 7 18 2 4 2 9 10  1,05 9,95 3,14 5,24 3,14 3,66 9,42 7,33 4,71 5,76 5,76 13,61 3,66 9,42 1,05 2,09 1,05 4,71 5,24  0,20 1,90 0,60 1,00 0,60 0,70 1,80 1,40 0,90 1,10 1,10 2,60 0,70 1,80 0,20 0,40 0,20 0,90 1,00  
57 50 12 24 143  39,86 34,97 8,39 16,78 100,00  5,70 5,00 1,20 2,40 14,30  361 413 47 168 989  36,50 41,76 4,75 16,99 100,00  4,01 4,59 0,52 1,87 10,99  68 84 14 25 191  35,60 43,98 7,33 13,09 100,00  6,80 8,40 1,40 2,50 19,10  
114 147 31 137 429  26,57 34,27 7,23 31,93 100,00  11,40 14,70 3,10 13,70 42,90  1465 487 164 444 2560  57,23 19,02 6,41 17,34 100,00  16,28 5,41 1,82 4,93 28,44  0 0 0 0 0  – – – – –  – – – – –  
572  100,00  57,20  3549  100,00  39,43  191  100,00  19,10  


4 Deset letnikov med letoma 1999 in 2008 
Med letoma 1999 in 2008 je Geografski vestnik objavil 150 znanstvenih člankov, kar je 15,0 član-ka na letnik oziroma 51% več kot v prejšnjih sedemdesetih letnikih, in 354 drugih prispevkov, kar je 35,4prispevkanaletnikoziroma39%večkotvprejšnjemobdobju.Tojeskupaj504bibliografskihenot oziroma50,4enotenaletnik,karje42%večkotprej.Skorajpolovicačlankovjebilaspodročjahumane geografije, tretjina od tega s področja urbane geografije, slaba tretjina pa s področja fizične geografi­je, vendar nobena njena veja ni izrazito prevladovala. Regionalnogeografskih člankov ni bilo niti 3% (preglednica 2). 
OdprispevkovjihjebiladobratretjinaobjavljenavrubrikiKnjiževnost,slabatretjinapavrubriki Kronika. 
Od vseh bibliografskih enot je bilo člankov slaba tretjina, prispevkov pa dobri dve tretjini, kar je enako razmerju v prejšnjem obdobju. 
Primerjava s prvimi sedemdesetimi letniki pokaže, da se je, upoštevajoč povprečje na letnik, pri fizični geografiji najbolj povečalo število člankov, ki se ukvarjajo z naravnimi nesrečami in varstvom okolja,sajsejepovprečjeskorajpotrojilo,najboljpazmanjšaloprikrasoslovnihčlankih,zavečkot80%, kar pa je verjetno povezano z izhajanjem revije Actacarsologica razumljivo. 
Prihumanigeografijisejenajboljpovečaloštevilopolitičnogeografskihčlankov,sajsejepovprečje skoraj popeterilo, in najbolj zmanjšalo pri demogeografskih člankih, za več kot 80%. 
Najslabšejestanjepriregionalnigeografiji,čepravnajbibilakronageografije,mordapapravzato.Že tako skromno število člankov se je med obema obdobjema zmanjšalo še za desetino, na področju humane in fizične geografije pa povečalo za slabi dve tretjini in četrtino. 
Zunajfizične,humaneinregionalnegeografijesejenajboljpovečalošteviločlankovspodročjakar­tografije,sajjihjebilokarsedemkrattolikokotprej,inšolskegeografije,dvakrattolikokotprej,vendar še vedno niti delež prvih niti delež drugih ne presega odstotka vseh objavljenih znanstvenih člankov v teh desetih letnikih. 
V tem obdobju je bilo spodbudno naraščanje števila uporabnih člankov, na primer s področja re-gionalnega planiranja, varstva okolja in naravnih nesreč, manj pa je temeljnih, še posebej teoretskih interminološkihčlankov,katerihdeležjevprvemobdobjukomajpresegalodstotek,vdrugemobdob­ju pa dva odstotka od vseh znanstvenih člankov. 

5 Zadnjih deset letnikov med letoma 2009 in 2018 
Med letoma 2009 in 2018 je Geografski vestnik objavil 143 znanstvenih člankov, kar je 14,3 član-ka na letnik oziroma slabih 5% manj kot v predhodnem desetletnem obdobju in 44% več kot v prvih sedemdesetihletnikih,in429drugih prispevkov,karje42,9prispevkana letnikoziroma21% večkot v predhodnem desetletnem obdobju in 69% več kot v prvih sedemdesetih letnikih. To je skupaj 572 bibliografskihenotoziroma57,2 enote na letnik, 13%večkot v predhodnem desetletnemobdobjuin 62% več kot v prvih sedemdesetih letnikih. Skoraj dve petini je bilo člankov s področja fizične geo­grafije,sedminaodtegaspodročjageografijenaravnihnesrečinvarstvaokolja,dobratretjinapaspodročja humane geografije, kjer je bila približno desetina člankov s področij agrarne geografije ter prometne inturističnegeografije.Regionalnogeografskihčlankovjebilovtemobdobjuveč,tojedobrih8%(pre­glednica 2). 
OdprispevkovjihjebiladobratretjinaobjavljenavrubrikiKronikaindobračetrtinavrubrikiKnjiževnost. 
Odvsehbibliografskihenotjebiločlankovčetrtina,prispevkovpatričetrtine,karjezamalenkost bolj v prid prispevkom kot v ostalih dveh obdobjih. 
Primerjavasprvimisedemdesetimiletnikipokažepodobno,kotsmozapisalivprejšnjempoglav­ju, da se je, upoštevajoč povprečje na letnik, pri fizični geografiji najbolj povečalo število člankov, ki se ukvarjajo z naravnimi nesrečami in varstvom okolja, saj se je povprečje na letnik več kot početve­rilo, glede na predhodno desetletno obdobje pa skoraj podvojilo. 
Pri humani geografiji se je v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki število člankov na let-nik povečalo za slabo petino, v primerjavi s predhodnim desetletnim obdobjem pa zmanjšalo za dobro četrtino. V primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki se je število člankov na letnik najbolj povečalo na področju prometne in turistične geografije, saj se je potrojilo, v primerjavi s predhod­nim desetletnim obdobjem pa podvojilo. V primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki se je število člankovnaletnik najboljzmanjšalona področjudemogeografije,sajsejeveč kotprepolovilo, v pri­merjavi s predhodnim desetletnim obdobjem pa to velja za področje geografije naselij in urbane geografije. 
Tudivtemobdobjujebilonajslabšestanjepriregionalnigeografiji,čepravseješteviločlankovna letnik glede na obe predhodni obdobji potrojilo. Na področju fizične geografije se je število člankov vprimerjavisprvimisedemdesetimiletnikipovečaloza55%,gledenapredhodnodesetletnoobdob­jepaza24%.Napodročjuhumanegeografijeseješteviločlankovvprimerjavisprvimisedemdesetimi letniki povečalo za 19%, glede na predhodno desetletno obdobje pa zmanjšalo za 26%. Na področju kartografije je bilo v primerjavi s prvimi sedemdesetimi letniki število člankov na letnik šestkrat toli­ko, je pa bilo za dobro desetino manjše kot v predhodnem desetletnem obdobju. Najbolj skromno je bilo število člankov na letnik na področju šolske geografije; v primerjavi s prvimi sedemdesetimi let-niki se ješteviločlankovna letnik zmanjšalozatretjino,glede napredhodno desetletnoobdobje pa je bilo manjše za trikrat. Skupaj niso dosegli niti enega odstotka vseh člankov. 
Tudivtemobdobjujebilovprimerjavisprvimisedemdesetimiletnikivečještevilouporabnihčlan­kov, na primer s področja regionalnega planiranja, varstva okolja in naravnih nesreč, več je bilo tudi teoretskihinterminološkihčlankov.Teoretskičlankisosevprimerjavisprvimisedemdesetimiletniki skoraj podvojili, glede na predhodno desetletno obdobje pa povečali za tretjino. 

Slika2:SpreminjanještevilastraniGeografskegavestnikapoposameznihletnikih. 

naravnogeografskičlanki
humanogeografskičlanki
regionalnogeografskičlanki 
ostali znanstveničlanki
prispevki za Književnost
prispevki zaKroniko
prispevki za Poročila 
prispevki zaZborovanja
vsi članki
vsiprispevki
člankiinprispevki skupaj 
vrsta prispevka 
povprečje na letnik 1925–1998 (70 letnikov) povprečje na letnik 1999–2008 (10 letnikov) 
povprečje na letnik 2009–2018 (10 letnikov) povprečje na letnik 1925–2018 (90 letnikov) 
Slika3:SpreminjanjepovprečnegaštevilačlankovinprispevkovnaletnikGeografskegavestnikapo vsebinskihpodročjih. 

6 Devetdeset letnikov med letoma 1925 in 2018 
V vseh devetdesetih letnikih Geografskega vestnika je bilo objavljenih 989 znanstvenih člankov, kar je 10,9 članka na letnik, in 2560 drugih prispevkov, kar je 28,4 prispevka na letnik. To je skupaj 3549bibliografskihenotoziroma39,4enotenaletnik.Vsiletnikiskupajštejejokar20.496strani.Prib­ližnodvepetinijebiločlankovspodročjahumanegeografijeindobratretjinaspodročjafizičnegeografije. Prifizičnigeografijosoizstopaličlankispodročjageomorfologije(slabadesetina),kisojimslediličlan­kispodročjaklimatogeografije(7%)tergeografijenaravnihnesrečinvarstvaokolja(6,5%),prihumani geografiji pa so izstopali članki s področja geografije naselij in urbane geografije (slaba desetina), za njimi pa po deležu niso dosti zaostajali članki s področja agrarne geografije (8,4%) in demogeografi-je(8%).Prifizičnigeografijijebilnajnižjideležčlankovspodročjabiogeografijeinpedogeografije(3,4%), pri humani geografiji pa s področja regionalnega planiranja (2,4%). Regionalnogeografskih člankov je bila slaba dvajsetina, kot tudi člankov s področja geografskega imenoslovja in terminologije. Član-kov s področja geografske teorije je bila dobra dvanajstina, delež člankov s področja šolske geografije pa je bil zgolj odstotek in pol (preglednica 2). 
OdprispevkovjihjebiloslabetripetineobjavljenovrubrikiKnjiževnost,četrtinapavrubrikiKro­nika. Prispevkovozborovanjihjebilodobrašestina,prispevkovvrubrikiPoročilapaslabapetnajstina. 

7 Primerjava bibliografskih kazalnikov z drugimi revijami 
Primerjava z drugimi slovenskimi geografskimi revijami in Hrvatskimgeografskimglasnikom, ki jepovsebini,dolžiniizhajanja,izdajateljuinvloginaHrvaškemšenajboljpodobenGeografskemuvest­niku,temeljinatrehkazalnikih,kijihvodiScopus:številucitatovnačlanek,faktorjuvplivarevijevSNIP-u (SourceNormalizedImpactperPaper)indeležusamocitatov.Scopusjemultidisciplinarnabibliografska zbirkascitatnimindeksom,kijogradinajvečjizaložnikmednarodneznanstveneliteratureElsevierB. V. injoprivrednotenjuraziskovalnedejavnostivSlovenijiupoštevaJavnaagencijazaraziskovalnodejav­nost Republike Slovenije. Po podatkih IZUM-a, Inštituta informacijskih znanosti, je Scopus leta 2018 zajemal več kot 71 milijonov bibliografskih zapisov in skoraj 24.000 naslovov recenziranih revij do-brih 5000 založnikov. 
Številocitatovnačlanek sezadoločenoletoizračunatako,daseupoštevaskupnošteviločlankov revijeizpredhodnihtrehletinštevilocitatovtehčlankovvindeksiranihrevijahvtemletu. Naprimer pri kazalniku za leto 2018 se število citatov v letu 2018 deli s številom člankov revije iz let 2015, 2016 in 2017. 
PoštevilucitatovnačlanekjebilGeografskivestnikvcelotnemdesetletnemobdobjumedslovenskimi geografskimirevijaminasredini. Boljšistabila ActagegraphicaSlovenica in Actacarsologica,slabšipa Dela in Geografskiobzornik.Nekoliko boljši jebil tudi Hrvatskigeografskiglasnik.Trend pa je bilugo-den, saj se je število citatov na članek v Geografskem vestniku povečevalo in je bilo leta 2018 več kot desetkrat višje kot leta 2009 (slika 4). 
SNIP seizračunapodobnokotštevilocitatovnačlanek,ledasevsakcitatnekegačlankautežigle­denapogostostcitiranjanaznanstvenempodročju,kamorseuvrščarevija,vkaterisetačlanekcitira, in glede na ugled, vpliv, uspešnost revije, v kateri se ta članek citira. 
Gledena SNIP je bil Geografski vestnikv celotnem desetletju boljši le od Geografskegaobzornika, vendarpa jebiltudipritemkazalnikutrenddober,takodajeGeografskivestnikleta2018presegelše Dela in Actocarsologico (slika 5). 
Delež samocitatov pove, koliko citatov prinesejo članki v isti reviji in koliko citatov članki v dru­gih revijah. Upoštevajo se ista leta kot pri številu citatov na članek v SNIP-u. Če je na primer za leto 2018 delež samocitatov revije 20%, to pomeni, da so bili v letu 2018 članki revije iz let 2015, 2016 in 2017v20%primerovcitiranivtejrevijiinv80%primerovvdrugihindeksiranihrevijah.Ugodnevred­nostisonekjemed20in30%.Visokdelež,naprimer100%samocitatov,pomeni,dasobiličlankivreviji tako neopazni, dajih ni citiralnitien članek iz drugih revij,zelo nizek delež, naprimer 0% samocita­tovpa,daavtorjičlankovvrevijinisonašlinitienegačlankaterevijeizprejšnjitrehlet,kibigacitirali. 
V vseh upoštevanih revijah je delež samocitatov zelo nihal: pri Acticarsologici med 9 in 58%, pri ActigeographiciSlovenicimed 17 in 79%, pri Hrvatskemgeografskemglasniku med 0 in 75%, pri De-lih med 0 in 86%, pri Geografskem vestniku in Geografskemobzorniku pa celo med 0 in 100%. Prav pri tem kazalniku ima Geografski vestnik še največ možnosti za izboljšanje (slika 6). 

8 Primerjava vsebine z Acto geographico Slovenico 2009–2018 
Štiri slovenske revije, ki pretežno pokrivajo vsa geografska področja so vključene v mednarodno bazo Scopus – poleg Geografskega vestnika in v prejšnjem poglavju obravnavanih revij Actageograp­hicaSlovenica,DelainGeografskiobzornik,šeGeografijavšoli.IzmednaštetihpajeleActageographica SlovenicavključenatudivnajpomembnejšosvetovnobazoSCIExpanded.KersitudipriGeografskem 
1,8 1,6 1,4 
0,8 0,6 0,4 0,2 0 

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 
Acta carsologica Dela Geografski vestnik Acta geographica Slovenica Geografski obzornik Hrvatski geografski glasnik 1,2 
1 
Slika4:PrimerjavaScopusovegakazalnika»številocitatovnačlanek«zaizbranegeografskerevije. 

2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  
Acta carsologica  Dela  Geografski vestnik  
Acta geographica Slovenica  Geografski obzornik  Hrvatski geografski glasnik  

Slika5:PrimerjavaScopusovegakazalnika»SNIP«zaizbranegeografskerevije. 
vestniku prizadevamo za vključitev v to bazo, naju je zanimala primerjava vsebine med obema revi-jam. Priprimerjavisvaseomejilanaobjavevzadnjemdesetletju. Primerjava zgoljznanstvenečlanke, saj revija ActageographicaSlovenica ne objavlja drugih prispevkov. 
Med letoma 2009 in 2018 je ActageographicaSlovenica objavila 191 člankov, kar je 19,1 članka na letnik oziroma tretjino več kot je bilo število člankov v Geografskem vestniku. Med članki so prevla­dovalihumanogeografski(44%),katerihdeležjebilskorajzadesetinovišjikotpriGeografskemvestniku. Obratnopa jeimela ActageographicaSlovenicaza dobre 4%nižjidelež zastopanostinaravnogeograf­skihčlankov(35,6%),aobvišjempovprečjutovrstnihčlankovnaletnik(slika7,levo).Višjopovprečno zastopanostštevilačlankovnaletnikopažamopri ActigeographiciSlovenici tudinaostalihvsebinskih področjih(slika7,desno),karjegledenavišjeskupnošteviločlankovrazumljivo.Vobehrevijahje bilo najmanjregionalnogeografskihčlankov,kinisodoseglinitidesetinskegadeleža,obtem,dajebilnjihov delež v Geografskem vestniku za sedmino višji (preglednica 2). 
Mednaravnogeografskimičlankipriobehrevijahprevladajogeomorfološkičlankiterčlankispo­dročjanaravnihnesrečinvarstvaokolja,kiimajoskupajpetinskidelež,obtemdaimaGeografskivestnik nekolikovišjideležčlankovspodročjanaravnihnesrečinvarstva okolja(14%), ActageographicaSlo­venica pa delež geomorfoloških člankov (desetina člankov). Med najmanj zastopanimi vsebinami so bili v Geografskem vestniku članki s področja biogeografije in pedogeografije (2,8%), v Actigeograp­hiciSlovenici pa s področja hidrogeografije in krasoslovja (3,14%). 
Pri humanogeografskih vsebinah imajo pri Geografskem vestniku najvišji delež članki s področja agrarnegeografije(desetinačlankov),priActigeographiciSlovenicipaspodročjaprometneinturistične geografije (osmina člankov). Največja razlika v deležu člankov je na področju regionalnega planira­nja. Teh je v ActigeographiciSlovenici slaba desetina, vGeografskem vestnikupazgolj 3,5%. Obratno jeopazitiprecejšnjorazlikovdeležučlankovzagrarnogeografskovsebino,kiso,kotsvaomenila,vGeo­grafskemvestnikunajboljzastopani,v ActigeographiciSlovencipajenjihovdeležza70%nižji. Vobeh 

2009  2010  2011  2012  2013  2014  2015  2016  2017  2018  
Acta carsologica  Dela  Geografski vestnik  
Acta geographica Slovenica  Geografski obzornik  Hrvatski geografski glasnik  

Slika6:PrimerjavaScopusovegakazalnika»deležsamocitatov«zaizbranegeografskerevije. 
45 
9 
10 

2 
5 
1 
povprečjenaletnik 
0 
0 

40 
8 
35 
7 
30 
6 
delež (%) 
25 
5 
20 
4 
15 
3 
Geografski vestnik Acta geographica Slovenica 
Slika7:Deležčlankovv GeografskemvestnikuinActigeographiciSloveniciv zadnjemdesetletjupo vsebinskihpodročjih(levo)terspreminjanjepovprečnegaštevilačlankovnaletnikv obehrevijahprav takopovsebinskihpodročjih(desno). 
revijah je bil najnižji delež člankov s področja politične geografije; 2,1% v Geografskem vestniku in zgolj odstotek (dva članka) v ActigeographiciSlovenici. Tako nizek delež v ActigeographiciSlovenici predstavljajotudičlankispodročjakartografijeingeografskihinformacijskihsistemov,kijihjevGeo­grafskemvestnikuskorajpetkrattoliko.Vobehrevijahjetudiskromnazastopanostčlankovspodročja šolske geografije (le en članek v desetih letih v Geografskem vestniku in štirje v ActigeographiciSlo­venici),karmordalahkopovežemostem,daimašolskageografijaspecializiranorevijozasvojepodročje. Precejšnjaje razlikaprizastopanostičlankovs področja geografsketeorije. Tehje bilo v Geografskem vestniku dobra desetina, v ActigeographiciSlovenici pa komaj slaba dvajsetina. Zastopanost člankov spodročjageografskegaimenoslovjainterminologijejebilapriobehrevijahpribližnovdvajsetinskem deležu, ob nekoliko višjem deležu pri ActigeographiciSlovenici. 
Večja razlika med revijama je bila v zadnjem desetletnem obdobju tudi v tem, da je Actageograp­hicaSlovenica odletnika51(2011)vokvirurednihštevilkizdajalatudiposeben,vsebinskozaokrožen sklop,imenovan»Posebnaizdaja«zvabljenimičlankiinuredniki,teravtorji,kisobilipogostotujci in negeografi. Pri Geografskem vestniku smov tem obdobju objavili le eno »posebno številko« (številka 84-1,2012)zapromocijoslovenskegeografijena32.svetovnemkongresuMednarodnegeografskezve­zevKölnu(Zorn,CigličinPerko2012).StakšnimkonceptomsopriActigeographiciSlovenicinedvomno našlinačin,kakoposameznoštevilkoboljpribližatidoločenemukrogubralcev,stempasogotovopo­večalitudicitiranostrevije(slika4).Zvabljenimičlankisopovečalitudideležčlankovnekaterihvsebinskih področij,kimordanebibilatolikozastopana. Gotovojeravnostempovezanvišjideležčlankovspo­dročja regionalnega planiranja (na primer posebni izdaji Nared, Razpotnik Visković in Komac 2015 terRazpotnikViskovićinKomac2018),agrarnegeografije (naprimerposebnaizdajaKladnik,Kruse in Komac 2017), geografskega imenoslovja (na primer posebna izdaja Perko, Jordan in Komac 2017) ali geomorfologije (na primer posebna izdaja Smrekar, Zorn in Komac 2016). Pri Geografskem vest-nikupase,čepravtopoglednonibiloposebneštevilke,vzadnjihnekajletnikihrednopojavljajosorodni hidrogeografski članki (na primer Kovačič 2016 ali Hrvatin in Zorn 2017). 
9 Vizija 
Geografski vestnikbotudiv prihodnje ohranjal večkotdevetdesetletnotradicijoinkot znanstve­narevijaZvezegeografovSlovenijeobjavljalznanstvenedosežkezvsehpodročijgeografijeinsorodnih ved, in to v dveh tiskanih številkah vsakega letnika ter na medmrežju. 
Vprvem,osrednjemdelurevijeboobjavljalčlanke,razporejenevštirisklopeoziromarubrike. To so Razprave z daljšimi, praviloma izvirnimi znanstvenimi članki, Razgledi z nekaj krajšimi, izvirnimi in preglednimiznanstvenimi članki,Metode s članki, izraziteje usmerjenimi v predstavitev znanstve­nih metod in tehnik ter Polemike s članki o pogledih na geografijo. 
V drugem delu revije bodo še naprej objavljeni informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost,Kronika,ZborovanjainPoročila. VrubrikiKnjiževnostsopredstavljenenajnovejšegeo-grafskepublikacije,vrubrikahKronikainZborovanjarazličnageografskasrečanja,vrubrikiPoročila pa delo slovenskih geografskih ustanov. 
Tudivtehničnemsmislubiradiohranilinajvišjokakovost,predvsemslikovnegainšeposebejkarto­grafskegagradiva,karpajepovezanopredvsemznašouspešnostjopripridobivanjufinančnisredstev in upoštevanju tehničnih zahtev pri pripravi kartografskega gradiva s strani avtorjev. 
DodatenkoraknaprejželimostoritipriuvrščanjuGeografskegavestnikavpomembnejšemedna­rodnebaze.RevijaježevrstoletvključenavScopuskottudivnajpomembnejšogeografskobazopublikacij, toje CurrentGeographicalPublications,kotomenjeno,paželimoprititudivnajpomembnejšosvetov­nobazo SCIExpanded insepridružiti ActigeographiciSlovenici in Acticarsologici,kijimajetouspelo leta2003in2007.Zaraditegaodletnika87(2015)objavljamotudiangleškeoziromadvojezične(zenako­vrednimangleškiminslovenskimbesedilom)članke,odletnika86(2014)paimajočlankiidentifikator digitalnega objekta DOI (DigitalObjectIdentifier). 
NatanačinbomozagotavljalimožnostizavečjoodmevnostGeografskegavestnikadomainnatujem, kar pa ni pomembno samo za avtorje objavljenih člankov, ampak tudi za našo revijo, saj je od citira­nosti člankov in s tem povezane razvrstitve revij v Scopusu odvisno tudi financiranje revije. Zaenkrat citiranost še ni na zadovoljivi ravni, deloma tudi zato, ker je večina člankov v slovenskem jeziku. Po podatkih Scopusa je od vseh 143 člankov, ki so izšli v Geografskem vestniku v zadnjem desetletju, in 191 člankov, ki so izšli v ActigeographiciSlovenici, citiranost naslednja: 10 ali več citatov ima 33 član-kovvActigeographiciSloveniciin0člankovvGeografskemvestniku,med5in9citatov51člankovvActi geographiciSlovenici in 3 članki v Geografskemvestniku, brez citatov pa je 15 člankov v Actigeograp­hiciSlovenici in 59 člankov v Geografskemvestniku. Za zadnjih pet let je od 66 člankov, objavljenih v Geografskem vestniku, in 105 člankov, objavljenih v ActigeographiciSlovenici, citiranost naslednja: 10 ali več citatov imajo 4 članki v ActigeographiciSlovenici (Mihai, Nistor in Simion 2015; Perko, Hr-vatin in Ciglič 2015; Reynard in Coratza 2016; Smrekar, Polajnar Horvat in Erhartič 2016) in noben članekv Geografskemvestniku,med5in9citatipa22člankovv ActigeographiciSlovenici inenčlanek v Geografskemvestniku (Guštin in Potočnik Slavič 2015). Kako hiter je odmev na posamezne članke pa kaže citiranost člankov iz zadnjih treh letnikov obeh revij. Od 39 člankov iz Geografskega vestni­ka ima en članek 4 citate (Kovačič 2016), en članek 3 citate (Perko in Zorn 2016), trije članki 2 citata (MikšainZorn2016;ZorninGašperič2016;HrvatininZorn2017)inosemčlankovpo1citat,od60 člankovizActegeographiceSlovenicepaimadvanajstčlankov5citatovaliveč(ReynardinCoratza2016;Smrekar, Polajnar Horvat in Erhartič 2016; Smrekar, Šmid Hribar in Erhartič 2016; Smrekar in sode­lavci 2016; Tiran 2016; Uršič 2016; Andlar, Šrajer in Trojanović 2017; Perko, Hrvatin in Ciglič 2017; PipaninKokalj2017;ŠmidHribarinsodelavci2017;Gavrilovinsodelavci2018;Markuszewska2018),petčlankov4citate(Ribeiro,SomodiinČarni2016;Crljenkoinsodelavci2017;Kladnik,ŠmidHribarinGeršič2017;Naredinsodelavci2017;Špulerováinsodelavci2017),devetčlankov3citate,osemčlan­kov 2 citata in petnajst člankov po 1 citat. Pomembno je tudi, da revija v tekočem letu izide čim prej, saj se tako poveča možnost citiranja v posameznem letu. 
Uspelo nam je digitalizirati vse letnike revije (Zorn in Ciglič 2014), ki so od leta 2015 v celoti do-stopninaspletnihstranehrevije(http://zgs.zrc-sazu.si/gv)kottudinaspletnihstranehDigitalneknjižnice Slovenije(https://www.dlib.si/).Pridigitalizacijisenismoodločilizaklasičnoskeniranje,pačpazaske­niranjeOCR(OpticalCharacterRecognition oziroma optično prepoznavoznakov),karpomeni,daso članki shranjeni kot besedilo in ne kot slika. Praktična prednost tega je na primer, da lahko zdaj po člankihz računalnikom iščemoposamezne besede inbesednezveze. Zdigitalizacijosmonaredili po­memben korak k ohranjanju »geografske dediščine« (prim. Zorn in Gašperič 2016), podobno kot so pred nami že naredili za reviji Geografskizbornik/Actageographica (digitalizirani članki so dostopni naspletnistrani:https://giam.zrc-sazu.si/sl/strani/acta-geographicageografski-zbornik)inGeographi­caSlovenica (https://giam.zrc-sazu.si/sl/strani/geographica-slovenica-0), za nami pa za revijo Dela (https://revije.ff.uni-lj.si/Dela/issue/archive);zletom2019najbitostorilitudizarevijoGeografskiobzornik. 
Glavna skrb pri urednikovanju bo še naprej namenjena kakovosti objavljenih del, kar pa ni toliko odvisnoodurednikov,uredniškegaodbora,recenzentovalirecenzentskegapostopka,temvečpredvsem od avtorjev. 
Vabljeni,dasenamssvojimidelipridružitetudivnaslednjemdesetletju,kigabomosklenilisstotim letnikom revije. 
Zahvala:PrispevektemeljinaraziskovalnemprogramuGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinan­ciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 
10 Viri in literatura 
Andlar, G.,Šrajer,F., Trojanović,A. 2017:Classifying themediterraneanterraced landscape:Thecase 
of adriatic Croatia. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4673 Bohinec, V. 1975: O rojstvu in prvih začetkih Geografskega vestnika. Geografski vestnik 47. Bohinec, V., Savnik, R. 1972: Kako je nastalo Geografsko društvo Slovenije. Geografski vestnik 44. Crljenko,I.,Kladnik,D.,Geršič,M.,ČilašŠimpraga,A.2017:AcomparisonofCroatianandSlovenian 
exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Gams, I. 1995: 70 let Geografskega vestnika. Geografski vestnik 67. Gavrilov,M. B.,Marković,S. B.,Janc,N.,Nikolić,M.,Valjarević,A.,Komac,B.,Zorn,M.,Punišić,M., 
Bačević,N. 2018:AssessingaverageannualairtemperaturetrendsusingtheMann-Kendalltestin 
Kosovo. Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1309 Guštin, Š., Potočnik Slavič, I. 2015: Prepoznavanje in prostorska razmestitev konfliktov na podeželju. 
Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87105Šmid Hribar, M., Geršič, M., Pipan, P., Repolusk, P., Tiran, J., Topole, M., Ciglič, R. 2017: Cultivated 
terraces in Slovenian landscapes. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/ 
AGS.4597 Hrvatin,M.,Zorn,M.2017:TrendipretokovrekvslovenskihAlpahmedletoma1961in2010.Geografski 
vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89201 Ilešič,S.1975:GlavneznačilnostipetdesetletnegarazvojaGeografskegavestnika.Geografskivestnik 47. Jansson,P.,Linderholm,H.W.2018:Editorial.GeografiskaAnnaler:SeriesA,PhysicalGeography100­
1. DOI: https://doi.org/10.1080/04353676.2018.1438234 
Kladnik,D.,Kruse,A.,Komac,B.2017:Terracedlandscapes:anincreasinglyprominentculturallandscape type. Acta geographica Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4770 Kladnik,D.,ŠmidHribar,M.,Geršič,M. 2017:Terracedlandscapesasprotectedculturalheritagesites. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4628 Kovačič, G. 2016: Trendi pretokov rek jadranskega povodja v Sloveniji brez Posočja. Geografski vest-nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201 Kretschmer,I.2008:150Jahre»Mitteilungen«–70JahreSelbstverlagderÖGG.MitteilungenderÖster­
reichischen Geographischen Gesellschaft 150. Kunaver, J. 1998: 70 let izhajanja Geografskega vestnika. Geografski vestnik 70. Kušar,S.2013:Geografskiobzornik:preteklih10let.Popularizacijageografijeodleta2003doleta2012. 
Geografski obzornik 60-3. Lisec, A. 2016: Vse najboljše, Geodetski vestnik! Geodetski vestnik 60-1. Lovrenčak, F. 1999: Spremna beseda. Bibliografija Geografskega vestnika 1925–1998. Ljubljana. Markuszewska, I. 2018: Conflicts between legal policy and rural area management in Poland. Acta 
geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1525 
Mihai, B., Nistor, C., Simion, G. 2015: Post-socialist urban growth of Bucharest, Romania – a change detection analysis on landsat imagery (1984–2010). Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.709 
Mikša, P., Zorn, M. 2016: The beginnings of the research of Slovenian Alps. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88206 
Nared, J.,Bole,D., Breg Valjavec, M., Ciglič, R., Goluža, M., Kozina, J., RazpotnikVisković, N.,Repo­lusk, P., Rus, P., Tiran, J., Černič Istenič, M. 2017: Central settlements in Slovenia in 2016. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4606 
Nared, J., Razpotnik Visković, N., Komac, B. 2015: Sustainable spatial development in the Alps. Acta 
geographica Slovenica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1969 Ob petdesetletnici Geografskega vestnika. 1975. Geografski vestnik 47. Opačić, V. T. 2018: Uvodnik. Hrvatski geografski glasnik 80-1. Perko, D. 1999: V osmo desetico Geografskega vestnika. Geografski vestnik 71. Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2015: A methodology for natural landscape typification of Slovenia. 
Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1938 Perko,D.,Hrvatin,M.,Ciglič,R.2017:DeterminationoflandscapehotspotsofSlovenia.Actageographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Perko,D.,Jordan,P.,Komac,B.2017:Exonymsandothergeographicalnames.ActageographicaSlove­
nica 55-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Zorn, M. 2008: Zgodovina Geografskega vestnika. Geografski vestnik 80-2. Perko, D., Zorn, M. 2016: Sedemdeset let raziskovanj na Geografskem inštitutu Antona Melika ZRC 
SAZU. Geografski vestnik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88207 Perko, F. 2012: 70 let Gozdarskega vestnika. Gozdarski vestnik 70-9. Pipan,P.,Kokalj,Ž.2017:TransformationoftheJeruzalemHillsculturallandscapewithmodernvineyard 
terraces. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4629 Preinfalk, M. 2012: Šest desetletij Kronike. Kronika 60-1. RazpotnikVisković,N.,Komac,B.2018:Agricultureinmodernlandscapes:Afactorhinderingorfaci­
litating development? Acta geographica Slovenica 58-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.5170 
Reynard, E., Coratza, P. 2016: The importance of mountain geomorphosites for environmental edu­cation:ExamplesfromtheItalianDolomitesandtheSwissAlps. ActageographicaSlovenica56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1684 
Ribeiro,D.,Somodi,I.,Čarni,A. 2016:Transferabilityofapredictive Robiniapseudacacia distribution modelinnortheastSlovenia.ActageographicaSlovenica56-1.DOI:https://doi.org/10.3986/AGS.772 
Seger,M. 2008:VorwortderSchriftleiterszum150.Bandder»Mitteilungen«.MitteilungenderÖster­reichischen Geographischen Gesellschaft 150. Smrekar, A., Polajnar Horvat, K., Erhartič, B. 2016: The beauty of landforms. Acta geographica Slo­venica 56-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.3039
Smrekar, A., Šmid Hribar, M., Erhartič, B. 2016: Stakeholder conflicts in the Tivoli, Rožnik Hill, andŠiškaHillprotectedlandscapearea.ActageographicaSlovenica56-2.DOI:https://doi.org/10.3986/ AGS.895 
Smrekar,A.,ŠmidHribar,M.,Tiran,J.,Erhartič,B.2016:Amethodologicalbasisforlandscapeinterpreta­tion: The case of the Ljubljana Marsh. Acta Geographica Slovenica 56-2. DOI: https://doi.org/ 10.3986/AGS.875 
Smrekar, A., Zorn, M., Komac, B. 2016: Heritage protection through a geomorphologist’s eyes: From recording to awareness raising. Acta geographica Slovenica 56-1. DOI: https://doi.org/10.3986/ AGS.3348 
Špulerová, J., Dobrovodská, M., Štefunková, D., Kenderessy, P., Izsóff, M. 2017: Terraced landscapes in Slovakia. Acta geographica Slovenica 57-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4674 Tiran,J. 2016:Measuringurbanqualityof life:Case studyof Ljubljana. ActageographicaSlovenica56-1. 
DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.828 Turk, J. (ur.) 1999: Bibliografija Geografskega vestnika 1925–1998. Ljubljana. Uršič,M.2016:CharacteristicsofspatialdistributionofcreativeindustriesinLjubljanaandtheLjubljana 
region. Acta geographica Slovenica 56-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.745 Vrišer, I. 1978: Ob petdesetem letniku Geografskega vestnika. Geografski vestnik 50. Zorn, M., Ciglič, R. 2014: Nekaj novosti…Geografski vestnik 86-2. Zorn,M.,Ciglič,R.,Perko,D.(ur.)2012:GeographicalTidbitsfromSlovenia:SpecialIssueontheOcca­
sion of the 32nd International Geographical Congress in Cologne. Geografski vestnik 84-1. Zorn,M.,Gašperič,P.2016:Geografskadediščina–sedemdesetletijZemljepisnegamuzeja.Geografski vestnik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88106 Zorn,M.,Komac,B. 2010:ThehistoryofActageographicaSlovenica. ActageographicaSlovenica50-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS50101 
11 Summary: The Historical overview of Geografski vestnik (Geographical Bulletin)
(translated by DEKS d. o. o.) 
Geografskivestnik (GeographicalBulletin)isajournalofgeographyandrelateddisciplinespublis­hedbytheAssociationofGeographicalSocietiesofSlovenia.ItistheoldestSloveniangeographyjournal and one of the oldest Slovenian journals in general. 
Thefirstissuewaspublishedin1925inCelje.In2015itcelebratedits90th anniversary,andin2018 its 90th anniversaryvolumewaspublished intwoissues. Thisdiscrepancy betweenyearsandvolumes arosebecauseduringSlovenia’sWWIIoccupation(1941–1945) Geografskivestnik respectedthecessa­tionofpublicationandotheractivitiesdeclaredinprotestbytheLiberationFrontandwasnotpublished from 1941 to 1944. 
Thejournal’sfirsteditorwasValterBohinec,whoeditedthreevolumescomprising494pagesfrom 1925to1927. Inthefirstandsecondyears,thecoeditorswereRomanSavnikandIvoRubić,whowere joined by Anton Melik in the third year. 
Valter Bohinec was succeeded by Anton Melik, who edited 26 volumes (4,990 pages); he was the longest-serving editor because he edited the journal for just over thirty years. 
In1959,editorshipwastakenoverbySvetozarIlešič,whoeditedatotalof14volumes(2,704pages). From1973to1978,IgorVrišereditedsixvolumes(1,382pages);DragoMezeeditedsixvolumes(1,098 pages)from1979to1984,andDarkoRadinjaalsoeditedsixvolumes(1,178pages)from1985to1990. 
ThefirsteditorinindependentSloveniawasAndrejKranjc,whoeditedthreevolumes(688pages) from 1991 to 1993. Between 1994 and 1998, he was succeeded by Franc Lovrenčak with five volumes (1,398 pages) and Drago Perko with twelve volumes (3,620 pages) from 1999 to 2010, since 2011 the editor has been Matija Zorn, who has edited eight volumes (2944 pages). 
Insomevolumes,theeditorswereassistedbyvariousassociates. Since1979, Geografskivestnikhas alsohadanadministrator,whoassiststheeditorandperformsorganizational,financial,secretarial,tech­nical, and other tasks. 
Theeditorialboardwasfirstcreatedin1954forvolume26;in1997theboardfirstacquiredmem­bersfromoutsideSloveniatopreparevolume69.Todate,36scholarsfromSloveniaand7scholarsfrom abroad have participated in the editorial board. Those that served for ten years or more include Ivan Gams(38years),VladimirKokole(31years),AndrejKranjcandSvetozarIlešič(30years),IgorVrišer (28 years), VladimirKlemenčič (26 years), Milan Natek, MatejGabrovec andDrago Perko (20 years),Milan Šifrer (19 years), Franc Lovrenčak and Darko Radinja (16 years), Matija Zorn (13 years), Vovk Korže and Jernej Zupančič (12 years), and Anton Melik (11 years). Among the board members from abroad Walter Zsilincsar served the longest – that is, 22 years. 
In all 90 volumes, Geografskivestnik published 989 research articles (11 articles per volume) and 2,560 other items (28.4 other contributions per volume). This added up to atotal of 3,549 bibliograp­hicalunits(39.4unitspervolume).Justovertwo-fifthsofthearticlesdealtwithhumangeography,agood third covered physical geography, and of these a fourth dealt with geomorphology. Articles on regio­nal geography accounted just less than five percent, and other articles on geography-related areas accounted for nearly one-fifth of all articles. 
Geografskivestnikwillcontinuetopreserveitsover90-yeartraditionandpublishscholarlyfindings inallareas of geography and related disciplines in twoprintedissuesof eachvolumeaswell as online. 
Inthe firstormain part,articleswillbepublished in four sections: Razprave (Discussions), which generally includes longer previously unpublished research articles; Razgledi (Views), which generally includes shorter researchand review articles; Metode (Methodology), which primarily includesartic­lespresentingresearchmethodsandtechniques,andPolemike(Polemics)witharticlesaboutviewpoint on geography. 
Thesecondpartofthejournalwillincludefoursections: Književnost (Literature), Kronika (Chro­nicle),Zborovanja (Conferences),and Poročila (Reports).LiteraturewillfirstpresentSlovenianbooks, followedbySlovenianjournals,andtheninternationalbooks and journals. Materialwillbepresented chronologicallyunderChronicleand Conferences.UnderReports,theworkofgeographicalinstitutions willbepresentedfirstinalphabeticalnameorder,followedbyotherreports. Thejournalwillconclude with guidelines and instructions for authors. 
The main emphasis will be on the quality of the contributions published. However, this depends lessontheeditors,editorialboard,reviewers,andreviewingprocedure,andmoreontheauthorsthem-selves. 
34 

RAZPRAVE 



MORFOMETRIČNI TIPI POKRAJINSKIH VROČIH IN MRZLIH TOČK V SLOVENIJI 
AVTORJA 
dr. Mauro Hrvatin 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntona Melika,Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija mauro@zrc-sazu.si 
dr. Drago Perko 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntona Melika,Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija drago@zrc-sazu.si 
DOI:10.3986/GV90202 UDK:911.52:528:004(497.4) COBISS:1.01 
IZVLEČEK 
Morfometrični tipi pokrajinskih vročih in mrzlih točk v Sloveniji 
Natemeljudigitalnihpodatkovo reliefu,kamninahinrastlinstvusmoz uporabogeografskegainforma­cijskegasistemaizračunalipokrajinskoraznolikostSlovenije.Območjazvisokopokrajinskoraznolikostjo sopokrajinskevročetočke,območjaznizkopokrajinskoraznolikostjopapokrajinskemrzletočke.Ciljra­ziskavejebilugotovitipredvsem:alizatakodoločenepokrajinskevročeinmrzletočkeveljajokakšneskupne značilnosti,alijihjegledenateznačilnostimogočerazvrstitivskupineinalisoposamezneskupineenot­ne,sestavljenesamoizvročitočkalisamoizmrzlihtočk,alipamešane,torejsestavljenehkratiizvročih inmrzlihtočk.Izbralismo20popovršininajvečjihpokrajinskihvročihtočkin20popovršininajvečjih pokrajinskihmrzlihtočkinjihspomočjoWardovemetoderazvrstilivsedemtipovgledenadvajsetmor­fometričnihkazalnikov.Od40pokrajinskihvročihinmrzlihtočkstasev nasprotnoskupinouvrstilile dve,karjekomaj5%. 
KLJUČNEBESEDE geografija,pokrajinskaraznolikost,pokrajinskavročatočka,pokrajinskamrzlatočka,morfometrični kazalnik,geografskiinformacijskisistem,Wardovametoda 
Morphometric types of landscape hotspots and coldspots in Slovenia 
Basedondigitaldataonrelief,rock,andvegetation,a geographicinformationsystemwasusedtocalcu­latelandscapediversityofSlovenia.Areaswithhighlandscapediversityarelandscapehotspots,whileareas withlowlandscapediversityarelandscapecoldspots.Theaimofthestudywastodetermineinparticu­lar,whetherornottherearesomecommoncharacteristicsforsuchlandscapehotspotsandcoldspots,whether theycanbeclassifiedintogroupsaccordingtothesecharacteristics,andwhethertheindividualgroupsare uniform,madeuponlyofhotspotsorcoldspots,ormixed,thatis,theyarecomposedsimultaneouslyfrom hotspotsandcoldspots. 
Weselectedthe20largestlandscapehotspotsandthe20largestlandscapecoldspotsandclassifiedthem intosevenmorphometrictypesusingtheWard’smethodintermsoftwentymorphometricindicators.Of the40landscapehotspotsandcoldpoints,onlytwowererankedintheoppositegroup,whichisbarely5%. 
KEYWORDS geography,landscapediversity,landscapehotspot,landscapecoldspot,morphometricindicator,geograp­hicinformationsystem,Ward’smethod 
Uredništvojeprispevekprejelo23.maja2018. 
1 Uvod 
Pokrajinsko najbolj raznolika območja v Evropi ležijo v južni Skandinaviji ter vzdolž Pirenejev in Alp. Tu leži tudi Slovenija, ki je po eni od naših študij povprečno celo najbolj raznolika evropska dr­žava (Ciglič in Perko 2013). Toda tudi znotraj Slovenije so razlike med pokrajinami. 
Pokrajinsko raznolikost Slovenije smo izračunali z geografskim informacijskim sistemom na te­meljudigitalnihpodatkovoreliefu,kamninahinrastlinstvu.Območjazvisokopokrajinskoraznolikostjo smoimenovalipokrajinskevročetočke,območjaznizkopokrajinskoraznolikostjopapokrajinskemrz­le točke (Perko, Ciglič in Hrvatin 2017). Kot vroče točke smo opredelili desetino Slovenije z najvišjo pokrajinskoraznolikostjo, kot mrzle točke pa desetino Slovenije z najnižjo pokrajinsko raznolikostjo. 
Cilj raziskave je bil ugotoviti, ali za tako določene pokrajinske vroče in mrzle točke veljajo kak­šne skupne značilnosti in ali jih je glede na te značilnosti mogoče razvrstiti v skupine. Ker je relief najpomembnejšasestavinanotranjesestaveinzunanjepodobevečineslovenskihpokrajin,smozaraz­vrščanjeizbralimorfološkekazalnike. Zanimalonasjetudi,alisebodovposamezneskupineuvrstile samo vroče točke alisamo mrzle točke, alipa bodo skupine mešane, torejsestavljene hkrati izvročih in mrzlih točk. 
Vprispevkuprikazujemorazvrščanje20prostorskonajvečjihpokrajinskihvročihtočkin20prostor­skonajvečjihpokrajinskihmrzlihtočkgledenadvajsetmorfometričnihkazalnikov,zatokončneskupine lahkoopredelimozamorfološkeskupineoziromamorfološketipepokrajinskihvročihinmrzlihtočk. 
Območja dvajsetih največjih vročih točk smo poimenovali po najbližjih naseljih (slika 4): 
• 
Trbovlje–Laško, 

• 
Tolmin (slika 1), 

• 
Podsreda, 

• 
Slovenske Konjice, 

• 
Medvode–Domžale, 

• 
Motnik, 



Slika1:RazgibanapokrajinaokrogMostanaSočijeprimerpokrajinskevročetočkeTolmininspada v skupinovročihtočkv alpskihhribovjihnastikuz alpskimiravninami,panonskimigričevjiindinar­skimiplanotami(v konkretnemprimeruvročetočkenastikualpskegahribovjaindinarskeplanote). 
• 
Štore, 

• 
Gornji Grad,

• 
Železniki, 

• 
Sevnica, 

• 
Velenje, 

• 
Mežica, 

• 
Komenda–Cerklje, 

• 
Stranje–Črna, 

• 
Polzela, 

• 
Mislinja, 

• 
Kamnik, 

• 
Ljubno ob Savinji, 

• 
Kranj, 

• 
Ajdovščina–Vipava. Podobnosmoobmočjadvajsetihnajvečjihmrzlihtočkpoimenovalipopokrajini,kjerležijo(slika4): 

• 
Kras, 

• 
Suha krajina, 

• 
Javorniki, 

• 
Nanos–Hrušica, 

• 
Ptujsko polje, 

• 
Kočevski rog, 

• 
Menišija, 

• 
Ljubljansko barje, 

• 
Loški potok, 

• 
Koprska brda, 

• 
Vremščica (slika 2), 



Slika2:EnoličnaplanotastapokrajinaokrogVremščicemedDivačoinPivkojeprimerpokrajinskemrzle točkeinspadav skupinomrzlihtočknadinarskihinsredozemskihplanotahterdinarskihpodoljihin ravnikih. 
• 
Bela krajina (Črnomelj), 

• 
Ljubljansko polje, 

• 
Brkini, 

• 
Janško hribovje, 

• 
Kranjsko polje, 

• 
Vipavska brda, 

• 
Dravinjske gorice, 

• 
Bela krajina (Metlika), 

• 
Ravensko. 



2 Metode dela 
ZarazvrščanjepokrajinskihtočkvskupinesmoizbraliWardovometodo(Ward1963).Ta,tudivslo­venski geografiji že večkrat uporabljena metoda (Hrvatin 1998; Perko 1998; 2009; Frantar in Hrvatin 2005;Petek2005;Komac2006;Bole2008),spadamedhierarhičnemetode,kinezahtevajovnaprejopre­deljenega končnega število skupin, postopno združevanje v skupine pa je možno zelo nazorno prikazatizdrevesomzdruževanja,dendrogramom(Ferligoj1989;slika3),kjerdrevesnilistipredstav­ljajostatistične enote,drevesne veje statistične skupine, točke, kjerse vejerazcepijooziroma združijo, pa raven združevanja skupin. 
Statistično razvrščanje v skupine vključuje naslednje korake (Ferligoj 1989): 
• 
izbiranje enot, 

• 
izbiranje spremenljivk, 

• 
računanje podobnosti med enotami, 

• 
izbiranje ustrezne metode razvrščanja enot v skupine, • ocenjevanje dobljenih skupin. Vnašemprimerusoenotepokrajinsketočke. Kotrečeno,smoizbrali20popovršininajvečjihpo­krajinskih vročih točk in 20 po površini največjih pokrajinskih mrzlih točk (slika 4). 


Med spremenljivkami smo izbrali povprečne vrednosti 20 morfometričnih kazalnikov (Hrvatin 2016) in jih zaradi raznovrstnih vrednosti standardizirali (Ferligoj 1989, 20). Uporabili smo običajni načinstandardizacije,prikateremsmoodaritmetičnesredineposameznegamorfometričnegakazalni­kapokrajinskevročealimrzletočkeodšteliaritmetičnosredinoustreznegakazalnikazaobmočjecele Slovenijeindelilisstandardnimodklonomistegakazalnikapravtakonaobmočjuceledržave(Ferligoj 1989, 21). 
V tuji literaturi obstaja več preglednih predstavitev morfometričnih kazalnikov (Moore, Grayson in Ladson 1991; Wilson in Gallant 2000; Shary, Sharaya in Mitusov 2002; Pike, Evans in Hengl 2009; Wilson 2012). Pri izboru naših morfometričnih kazalnikov, ki temeljijo na 25-meterskem digitalnem modelu višin, smo pazili, da kar najbolje zajemajo oziroma predstavljajo izoblikovanost površja in da se medsebojno ne podvajajo (Hrvatin in Perko 2016). Izbrani kazalniki so (številka v oklepaju pome­ni številko na x osi grafov na slikah od 5 do 11): 
• 
višina površja (1), 

• 
naklon površja (2), 

• 
ekspozicija površja (3), 

• 
ukrivljenost površja (4), 

• 
navpična ukrivljenost površja (5), 

• 
vodoravna ukrivljenost površja (6), 

• 
standardni odklon višine površja (7), 

• 
standardni odklon naklona površja (8), 

• 
standardni odklon ekspozicije površja (9), 



Slika3:Drevesnidiagramzdruževanjapokrajinskihvročihinmrzlihtočkgledenamorfometrične kazalnike. 
• 
standardni odklon ukrivljenosti površja (10), 

• 
standardni odklon navpične ukrivljenosti površja (11), 

• 
standardni odklon vodoravne ukrivljenosti površja (12), 

• 
skupni koeficient razgibanosti površja (13), 

• 
tekstura površja (14), 

• 
indeks ukrivljenosti površja (15), 

• 
višinsko razmerje površja (16), 

• 
topografski pozicijski indeks (17), 

• 
indeks vlažnosti (18), 

• 
indeks moči vodnega toka (19) in 

• 
indeks zmogljivosti prenosa usedlin (20). 


ZWardovometodosmopreverjalimorfometričnopodobnostimedpokrajinskimitočkamiinupra­vičenostuvrstitvenekepokrajinsketočkemedvročealimrzletočke. Najprejsmozavsakopokrajinsko točkougotovilipovprečnovrednostposameznihmorfometričnihkazalnikov,natopazevklidskimiraz­daljami ugotavljali sorodnost med pokrajinskimi točkami. 
Evklidskarazdaljajegeometričnarazdaljavvečrazsežnostnemprostoru. Meddvemapokrajinski­matočkamajoizračunamotako,daseštejemovsekvadriranerazlikemedistovrstnimapodatkomaobeh pokrajinskih točk, dobljeno vsoto pa korenimo. 
Manjša je evklidska razdalja med dvema pokrajinskima točkama, bolj podobne vrednosti morfo­metričnih kazalnikov imata. Če je evklidska razdalja med dvema pokrajinskima točkama 0, imata popolnomaenakevrednostimorfometričnihkazalnikov.Vmorfometričnemsmislustasitakipokrajin-ski točki enaki (Perko 1998). 
Pripoimenovanjuskupinpokrajinskihvročihinmrzlihtočksmosipomagalizimenidevetihpo-krajinskihtipovoziromaštirihskupinpokrajinskihtipovizpokrajinsketipizacijeSlovenije(Perko,Hrvatin in Ciglič 2015): 
• 
alpske pokrajine (alpska gorovja, alpska hribovja, alpske ravnine), 

• 
panonske pokrajine (panonska gričevja, panonske ravnine), 

• 
dinarske pokrajine (dinarske planote, dinarska podolja in ravniki), 

• 
sredozemske pokrajine (sredozemska gričevja, sredozemske planote). 



3 Morfometrični tipi pokrajinskih vročih in mrzlih točk 
Shierarhičnoklasifikacijosmodoločilisedemskupinpokrajinskihtočk(slika4).Vdvehskupinah so samo pokrajinske vroče točke, v treh pa samo pokrajinske mrzle točke. V dveh skupinah se skupaj pojavljajotakovročekottudimrzletočke:vskupinivročihtočkvalpskihhribovjihnastikuzalpskimi gorovji jeobsedmih vročih točkah še ena mrzla, v skupini mrzlih točkv sredozemskih gričevjihpa je ob treh mrzlih točkah še ena vroča. Največ pokrajinskih vročih točk je zbranih v skupini vročih točk v alpskih hribovjih na stiku z alpskimi ravninami, panonskimi gričevji in dinarskimi planotami (de­vet),največpokrajinskihmrzlihtočkpavskupinimrzlihtočknadinarskihinsredozemskihplanotah ter dinarskih podoljih in ravnikih (sedem). Imena skupin smo določili po legi pokrajinskih vročih in mrzlihtočkgledenapokrajinsketipe:alpskagorovja,alpskahribovja,alpskeravnine,panonskagričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja, sredozemske planote (Perko, Hrvatin in Ciglič 2015). 
Slika4:Lega20največjihpokrajinskihvročihtočk(rdeče)in20največjihpokrajinskihmrzlihtočk (modro).p str.42 
Ravensko Mežica Mislinja Ptujsko polje Ljubno ob Savinji Dravinjske gorice 
Komenda-Cerklje Stranje-ČrnaVelenje Slovenske Konjice 
Kranj Gornji Grad Polzela Štore 
Tolmin Kranjsko polje 
Trbovlje Laško
Železniki Motnik 
Kamnik Tipi vročih in mrzlih točk 
vroče točke v alpskih hribovjih na
Ljubljansko polje 
Medvode Domžale 
stiku z alpskimi gorovjivroče točke v alpskih hribovjih na
Janško hribovje 
stiku z alpskimi ravninami,
Podsreda 
panonskimi gričevji in dinarskimi
Sevnica Ajdovščina-Vipava Ljubljansko barje planotami
vroče točke na alpskih ravninah na
Vipavska brda Suha krajina 
stiku z alpskimi hribovji in gorovji
Menišija 
Nanos-Hrušica
mrzle točke v sredozemskihgričevjih
Kras 
Kočevski rog 
mrzle točke na dinarskih planotah
mrzle točke na dinarskih insredozemskih planotah ter
Javorniki Vremščica 
Loški potokdinarskih podoljih in ravnikihBela krajina - Metlika mrzle točke na panonskih in
Brkini 
alpskih ravninah ter dinarskihKoprska brda podoljih in ravnikih 
Bela krajina - Črnomelj 
0 10 20 30 40 50 km 
3.1 Vroče točke v alpskih hribovjih na stiku z alpskimi gorovji 
V prvo skupino so se uvrstile vroče točke Trbovlje-Laško, Motnik, Mislinja, Stranje-Črna, LjubnoobSavinji,MežicainŽeleznikitermrzlatočkaJanškohribovje.Gledenapokrajinsketipepripadavečina vročih in mrzlih točk alpskim hribovjem na stiku z alpskimi gorovji. Pri Ljubnem ob Savinji, Mežici, Stranjah-ČrniinMotnikudeležalpskegagorskegasvetacelopresegadeležalpskegahribovitegasveta. 
Glede na slovensko povprečje posameznih morfometričnih kazalnikov je kar osemnajst kazalni­kov v tej skupini nekoliko nad povprečjem. Rahlo pod povprečjem sta le višinsko razmerje površja in indeks vlažnosti (slika 5). 
Z višjimi vrednostmi posameznih kazalnikov, na primer standardnega odklona ukrivljenosti po­vršja, standardnega odklona vodoravne ukrivljenosti površja, teksture površja in višinskega razmerja površja,v skupinici najbolj odstopa Janško hribovje. Zaradivključitve Janškega hribovja jetaskupina najbolj heterogena. 
Samo enemu pokrajinskemu tipu pripadajo tri vroče in ena mrzla točka. Vroči pokrajinski točkiTrbovlje-LaškoinŽeleznikitermrzlapokrajinskatočkaJanškohribovjeobsegajosamoalpskahribov­ja, vroča pokrajinska točka Ljubno ob Savinji pa obsega samo alpsko gorovje. 
3.2 Vroče točke v alpskih hribovjih na stiku z alpskimi ravninami, panonskimi gričevji in dinarskimi planotami 
Vdrugo,največjoskupinososeuvrstilevročetočkeTolmin,Ajdovščina-Vipava,SlovenskeKonji­ce,Velenje,Kranj,Štore,Sevnica,GornjiGradinKamnik.Večinapokrajinskihvročihtočkpripadaalpskim hribovjem na stiku z alpskimi ravninami, panonskimi gričevji in dinarskimi planotami. 
standardniodklon 
2,0 
1,5 
1,0 
0,5 
0 –0,5 –1,0 –1,5 –2,0 

Trbovlje–Laško Mislinja Ljubno ob Savinji Železniki Motnik Stranje Črna Mežica Janško hribovje 
Slika5:Diagramvrednostimorfometričnihkazalnikovskupinevročihtočkalpskihhribovijnastiku z alpskimigorovji. 
Deležalpskihhribovijnipovsodnajvečji. PriTolminuinGornjemGradugapresegadeležalpskih gorovij,priSevniciinSlovenskihKonjicahdeležpanonskihgričevijinpriAjdovščini-Vipavideležsre­dozemskih gričevij. 
Gledenaslovenskerazmerejepetnajstmorfometričnihkazalnikovteskupinerahlonadpovprečjem, rahlo pod povprečjem pa so vrednosti za višino površja, vodoravno ukrivljenost površja, standardni odklon vodoravne ukrivljenosti površja, višinsko razmerje površja in indeks vlažnosti (slika 6). 
V tej razmeroma heterogeni in najštevilčnejši skupini pokrajinskih vročih točk lahko ločimo dve manjšipodskupini.PrvosestavljatavročitočkiTolmininAjdovščina-Vipava,drugopapreostalihsedem vročih točk. Zlasti vroča točka Tolmin izstopa z nadpovprečnimi vrednostmi naklona površja, stan­dardnega odklona višine površja in indeksa moči vodnega toka. 
Samoenemupokrajinskemutipu,alpskimhribovjem,pripadalepokrajinskavročatočkaVelenje. 
3.3 Mrzle točke v sredozemskih gričevjih 
V tretjo skupino so se uvrstile vroča točka Podsreda ter mrzle točke Vipavska brda, Koprska brda in Brkini. Gledenapokrajinske tipepripada vročatočka alpskimhribovjemin panonskimgričevjem, vse tri mrzle točke v skupini pa so tipični predstavniki sredozemskih gričevij (slika 7). 
Karosemnajstmorfometričnihkazalnikovteskupinejenekolikonadslovenskimpovprečjem,pod povprečjem sta le višina površja in indeks vlažnosti. Večje pozitivno odstopanje nad državnim pov­prečjem je opazno samo pri višinskem razmerju površja v Brkinih in Koprskih brdih, nekoliko večje negativno odstopanje pa pri višini površja v Koprskih in Vipavskih brdih. 
Vse tri mrzle točke pripadajo samo enemu pokrajinskemu tipu: Vipavska brda, Koprska brda in Brkini obsegajo samo sredozemska gričevja. 
3.4 Mrzle točke na dinarskih planotah 
V četrto skupino so se uvrstile mrzle točke Javorniki, Nanos-Hrušica, Kočevski rog in Loški po­tok. Njihovoozemlje pripadapredvsem dinarskim planotaminnekaterelevmanjši meri segajo še na območje dinarskih podolij in ravnikov. 
Skupinajehomogenainnobenaodpokrajinskihmrzlihtočkneizstopa. Vprimerjavisslovenski­mirazmeramisoskorajvsimorfometričnikazalnikiteskupinezeloblizupovprečja. Enajstkazalnikov je rahlo pod povprečjem, osem pa rahlo nad njim. Od povprečja izraziteje izstopajo samo večje vred­nosti za višino površja (slika 8). 
Samoenemupokrajinskemutipu,dinarskimplanotam,pripadatapokrajinskimrzlitočkiKočevski rog in Loški potok. 
3.5 Vroče točke na alpskih ravninah na stiku z alpskimi hribovji in gorovji 
Vpeto,najmanjšoskupinososeuvrstilevročetočkeMedvode-Domžale,PolzelainKomenda-Cer­klje. Največji delež ozemlja točk Medvode-Domžale in Komenda-Cerklje pripada alpskim ravninam, medtem ko sestavljajo območje točke Polzela predvsem alpska hribovja. 
Skupinajemedvseminajboljhomogenainodstopanjamedvročimitočkamisokomajopazna.Kar devetnajstmorfometričnihkazalnikovteskupinejenekolikopodslovenskimpovprečjem,mednega­tivnimivrednostmišenajboljizstopavišinskorazmerjepovršja.Nadpovprečnevrednostiimaleindeks vlažnosti (slika 9). 
Nobena od pokrajinskih vročih točk v tej skupini ne pripada samo enemu pokrajinskemu tipu. 

Slika6:Diagramvrednostimorfometričnihkazalnikovskupinevročihtočkalpskihhribovijnastiku z alpskimiravninami,panonskimigričevjiindinarskimiplanotami. 
2,0 1,5 1,0 
številčna oznaka morfometričnega kazalnika Podsreda Vipavska brda Koprska brda Brkini 
Slika7:Diagramvrednostimorfometričnihkazalnikovskupinemrzlihtočksredozemskihgričevij. 

standardniodklon 
0,5 
0 –0,5 –1,0 –1,5 –2,0 2,0 
1,5 
1,0 
številčna oznaka morfometričnega kazalnika Javorniki Nanos Hrušica Kočevski rog 
– Loški potok 
Slika8:Diagramvrednostimorfometričnihkazalnikovskupinemrzlihtočkdinarskihplanot. 

standardniodklon 
0,5 
0 –0,5 –1,0 –1,5 –2,0 

2,0 1,5 1,0 
standardniodklon 
0,5 
0 –0,5 –1,0 –1,5 –2,0 
3.6 Mrzle točke na dinarskih in sredozemskih planotah ter dinarskih podoljih in ravnikih 
VšestoskupinososeuvrstilemrzletočkeKras,Dravinjskegorice,Belakrajina(območjeČrnomlja), Bela krajina (območje Metlike), Suha krajina, Vremščica in Menišija. To je največja skupina, ki jo se­stavljajo izključno pokrajinske mrzle točke. 
Večina pokrajinskih mrzlih točk pripada dinarskim planotam ter dinarskim podoljem in ravni­kom,zravenpastauvrščenišetočki,kisplohneležitanadinarskemsvetu. Dravinjskegoricepripadajo panonskimgričevjem,Kraspaksredozemskimplanotam. Zaraditegaspadataskupinamednajbolj heterogene. 
Kar šestnajst morfometričnih kazalnikov te skupine je nekoliko podpovprečnih glede na sloven-ske razmere. Med njimi najbolj izstopajo naklon površja, standardni odklon višine površja in indeks zmogljivostiprenosa usedlin. Medštirimikazalniki,kisonad državnimpovprečjempa edinoizstopa standardni odklon ekspozicije površja (slika 10).
Štiri mrzle točke iz te skupine pripadajo samo enemu pokrajinskemu tipu: Dravinjske gorice panonskimgričevjem,Belakrajina (območjeČrnomlja)inBelakrajina(območje Metlike)dinarskim ravnikomterSuhakrajinadinarskimplanotam.Zogromnovečinoozemljaspadaksredozemskimpla­notamtudipokrajinskamrzlatočka Kras, kipa vendarle z zanemarljivim deležem (0,02%)segašena sredozemska gričevja. 
3.7 Mrzle točke na panonskih in alpskih ravninah ter dinarskih podoljih in ravnikih 
V sedmo skupino so se uvrstile mrzle točke Ptujsko polje, Ravensko, Ljubljansko barje, Kranjsko polje in Ljubljansko polje. V vseh primerih gre za območja ravninskega sveta, ki sicer spadajo k raz­ličnim skupinam pokrajinskih tipov: panonskim, dinarskim in alpskim pokrajinam. 
številčna oznaka morfometričnega kazalnika 
Kras Bela krajina–Črnomelj Suha krajina Menišija Dravinjske gorice Bela krajina–Metlika Vremščica 

Slika10:Diagramvrednostimorfometričnihkazalnikovskupinemrzlihtočkdinarskihinsredozemskih planotterdinarskihpodolijinravnikov. 

številčna oznaka morfometričnega kazalnika Ptujsko polje Ljubljansko barje Ljubljansko polje Ravensko Kranjsko polje 
Slika11:Diagramvrednostimorfometričnihkazalnikovskupinemrzlihtočkpanonskihinalpskih ravninterdinarskihpodolijinravnikov. 
Primerjavamorfometričnihkazalnikovspovprečnimislovenskimirazmeramikažedalečnajvečja odstopanja. Medtem kostakazalnikavišinskorazmerjepovršja in indeks vlažnostivisoko nad držav-nimpovprečjem,jevsehpreostalihosemnajstkazalnikovvečinomamočnopodpovprečnih(slika11). 
Vsehpetmrzlihtočkpripadasamoenemupokrajinskemutipu:PtujskopoljeinRavenskopanonskim ravninam,Ljubljanskobarjedinarskimpodoljem,KranjskoinLjubljanskopoljepaalpskimravninam. 

4 Sklep 
Vprispevku je predstavljena razvrstitev morfometričnih tipovpokrajinskih vročihinmrzlihtočk vSloveniji,kismojoopravilinatemeljudvajsetihmorfometričnihkazalnikov.Upoštevalismostandardi­ziranemorfometričnekazalnikeza20največjihpokrajinskihvročihtočkin20največjihpokrajinskihmrzlih točkterjihrazvrstilivskupinenaosnovievklidskihrazdaljinWardovehierarhičnemetoderazvrščanja. 
Rezultatstatističnegarazvrščanjavskupinejesedemmorfometričnihtipovpokrajinskihvročihin mrzlih točk: 
• 
vroče točke v alpskih hribovjih na stiku z alpskimi gorovji (poglavje 3.1), 

• 
vročetočkevalpskihhribovjihnastikuzalpskimiravninami,panonskimigričevjiindinarskimiplano­tami (poglavje 3.2), 

• 
mrzle točke v sredozemskih gričevjih (poglavje 3.3), 

• 
mrzle točke na dinarskih planotah (poglavje 3.4), 

• 
vroče točke na alpskih ravninah na stiku z alpskimi hribovji in gorovji (poglavje 3.5), • mrzletočkenadinarskihinsredozemskihplanotahterdinarskihpodoljihinravnikih(poglavje3.6), 

• 
mrzle točke na panonskih in alpskih ravninah ter dinarskih podoljih in ravnikih (poglavje 3.7). 


Vdvehskupinahsosamopokrajinskevročetočke,vtrehpasamopokrajinskemrzletočke. Največ pokrajinskihvročihtočk,kardevet,jezbranihvskupinivročihtočkvalpskihhribovjihnastikuzalp­skimiravninami,panonskimigričevjiindinarskimiplanotami,največpokrajinskihmrzlihtočk,sedem, pa v skupini mrzlih točk na dinarskih in sredozemskih planotah ter dinarskih podoljih in ravnikih. 
Skupine se razlikujejo tudi po homogenosti, to je na podlagi ravni združevanja, ki je razvidna iz drevesnega diagrama združevanja pokrajinskih vročih in mrzlih točk glede na morfometrične kazal­nike (slika 3). 
Medskupinamivročihpokrajinskihtočkjenajboljhomogenaskupinicatrehvročihtočknaalpskih ravninah na stiku z alpskimi hribovji in gorovji, najbolj heterogena pa skupina vročih točk v alpskih hribovjih na stiku z alpskimi gorovji, tudi zato, ker vključuje mrzlo točko. 
Medskupinamimrzlihpokrajinskihtočkjenajboljhomogenaskupinaštirihmrzlihtočkdinarskih planotah,najboljheterogenapaskupinamrzlihtočknadinarskihinsredozemskihplanotahterdinarskih podoljih in ravnikih. 
Vdvehskupinahseskupajpojavljajotakovročekottudimrzletočke. Vskupinovročihtočkvalp­skihhribovjihnastikuzalpskimigorovjisejeuvrstilašemrzlatočkaJanškohribovjepravtakoizalpskega hribovja, v skupino mrzlih točk v sredozemskih gričevjih pa še vroča točka Podsreda na stiku alpske­ga hribovja in panonskega gričevja. 
Od40pokrajinskihvročihinmrzlihtočkstavnasprotnoskupinouvrščeniledve,karjekomaj5%. Ker so bile pokrajinske vroče in mrzle točke določene na podlagi reliefnih, kamninskih in vegetacij­skihtipov,smopričakovalibistvenoboljpomešaneskupine.Visokdeležčistihmorfometričnihskupin torejkaže,dasomorfološkeprvinepokrajinedejanskozelopomembneprirazlikovanjuvročihoziro-ma mrzlih pokrajinskih točk. 
Na podoben način lahko pokrajinske vroče in mrzle točke uvrščamo v skupine tudi glede na dru­gepokrajinskeprvine,recimoraznolikostrabezemljišč,aligledenanjihovegeometričnelastnosti,recimo obliko in velikost. 
Zahvala:PrispevektemeljinaraziskovalnemprogramuGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinancira JavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije,inraziskovalnemprojektuPokrajinskarazno­likostinvročetočkeSlovenije(L6-6852),kistagasofinanciraliJavnaagencijazaraziskovalnodejavnost RepublikeSlovenijeterSlovenskaakademijaznanostiinumetnosti. 

5 Viri in literatura 
Bole, D: 2008: Ekonomska preobrazba slovenskih mest. Geografija Slovenije 19. Ljubljana. Ciglič,R.,Perko,D.2013:Europe’slandscapehotspots.ActageographicaSlovenica53-1.Ljubljana.DOI: 
https://doi.org/10.3986/AGS53106 Ferligoj, A. 1989: Razvrščanje v skupine. Metodološki zvezki 4. Ljubljana. Frantar,P.,Hrvatin,M. 2005:PretočnirežimivSlovenijimedletoma1971in2000. Geografskivestnik 
77-2. Hrvatin., M. 1998: Discharge regimes in Slovenia. Geografski zbornik 38. Hrvatin,M.2016:MorfometričneznačilnostipovršjanarazličnihkamninahvSloveniji.Doktorskodelo, 
Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. Hrvatin, M., Perko, D. 2016: Morfometrične razlike med pokrajinskimi vročimi in mrzlimi točkami. 
Digitalni podatki, GIS v Sloveniji 13. Ljubljana. Komac,B.2006:Doleckotznačilnareliefnaoblikadolomitnegapovršja.GeografijaSlovenije13.Ljubljana. Moore, I. D., Grayson, R. B., Ladson, A. R. 1991: Digital terrain modelling: A review of hydrological, 
geomorphological, and biological applications. Hydrological processes 5-1. DOI: https://doi.org/ 
10.1002/hyp.3360050103 
Perko, D. 1998: Regionalization of Slovenia. Geografski zbornik 38. Perko, D.2009:TipinaravnepokrajinekotdejavnikregionalnegarazvojainregionalnihrazlikvSloveniji. Razvojni izzivi Slovenije, Regionalni razvoj 2. Ljubljana. Perko,D.,Ciglič,R.,Hrvatin,M.2017:DeterminationoflandscapehotspotsofSlovenia.Actageographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4618 Perko, D., Hrvatin, M., Ciglič, R. 2015: A methodology for natural landscape typification of Slovenia. 
Acta geographica Slovenica 55-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.1938 Petek, F. 2005: Spremembe rabe tal v slovenskem alpskem svetu. Geografija Slovenije 11. Ljubljana. Pike, R. J., Evans, I. S.,Hengl, T. 2009: Geomorphometry: a briefguide. Geomorphometry: Concepts, 
Software, Applications. Amsterdam. DOI: https://doi.org/10.1016/S0166-2481(08)00001-9 Shary,P.A.,Sharaya,L.S.,Mitusov,A.V.2002:Fundamentalquantitativemethodsoflandsurfaceanalysis. Geoderma 107, 1–2. DOI: https://doi.org/10.1016/S0016-7061(01)00136-7 Ward,J.H.1963:Hierarchicalgroupingtooptimizeanobjectivefunction.AmericanStatisticalAssocia­tion Journal 58-301. DOI: https://doi.org/10.1080/01621459.1963.10500845 Wilson, J. P. 2012: Digital terrain modelling. Geomorphology 137-1. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.geomorph.2011.03.012 Wilson,J. P.,Gallant,J. C. 2000:Digitalterrainanalysis. TerrainAnalysis:PrinciplesandApplications. New York. 

6 Summary: Morphometric types of landscape hotspots and coldspotsin Slovenia 
(translated by Mauro Hrvatin and Drago Perko) 
Based ondigital dataonrelief, rock, andvegetation, a geographicinformationsystemwasusedto calculate landscape diversity of Slovenia. Areas with high landscape diversity are landscape hotspots, while areas with low landscape diversity are landscape coldspots. 
Theaimof the study was to determine in particular, whether or not there are somecommon cha­racteristicsforsuchlandscapehotspotsandcoldspots,whethertheycanbeclassifiedintogroupsaccording to these characteristics, and whether the individual groups are uniform, made up only of hotspots or coldspots, or mixed, that is, they are composed simultaneously from hotspots and coldspots. 
The paper presents the cluster analysis and the classification of morphometric types of landscape hotspots and coldspots in Slovenia, which was carried out on the basis of twenty morphometric indi­cators.Wetookintoaccountstandardizedmorphometricindicatorsforthe20largesthotspotsandthe 20largestcoldspotsandclusteredthemintogroupsbasedonEuclideandistancesandWard’shierarc­hical method. 
Theresultsofstatisticalclusteringaresevenmorphometrictypesoflandscapehotspotsandcolds­pots: 
• 
hotspots in Alpine hills on contact with Alpine mountains; 

• 
hotspots in Alpine hills on contact with Alpine plains, Pannonian low hills and Dinaric lowlands; 

• 
coldspots in the Mediterranean low hills; 

• 
coldspots on the Dinaric plateaus; 

• 
hotspots on the Alpine plains in contact with the Alpine hills and mountains; 

• 
coldspots on Dinaric and Mediterranean plateaus and Dinaric lowlands; 

• 
coldspots on the Pannonian, Alpine and Dinaric lowlands. 


Intwogroups there areonly landscapehotspots, andin three, onlylandscape coldspots. Thehigh­estnumberoflandscapehotspots(nine)iscollectedinthegroupofhotspotsintheAlpinehillsoncontact withAlpineplains,PannonianlowhillsandDinariclowlands.Mostofthelandscape’scoldspots(seven) iscollectedinthegroupofcoldspotsontheDinaricandMediterraneanplateausandDinariclowlands. 
Among the hotspots, the most homogeneous group includes three hotspots on the Alpine plains on contact with Alpine hills and mountains. The most heterogeneous group of hotspots includes se­ven hotspots and one coldspot in Alpine hills on contact with the Alpine mountains. 
Among the landscape coldspots, the most homogeneous group comprises four coldspots on Di-naric plateaus. The most heterogeneous group of coldspots includes seven coldspots on the Dinaric and Mediterranean plateaus and Dinaric lowlands. 
In two groups, both hotspots and coldspots appear together. The group of hotspots in the Alpine hills on the contact with the Alpine mountains comprises the coldspot of the Janče hills (Janškohri­bovje), while the group of coldspots in the Mediterranean low hills includes the hotspot of Podsreda on the contact of the Alpine hills and the Pannonian low hills. 
Ahigh proportion ofhomogeneousmorphometricgroupsshow thatthe morphological elements of the landscape are important in distinguishing landscape hotspots or coldspots. 
52 

RAZPRAVE 


PROSTORSKI VZOREC VKLJUČEVANJA SLOVENSKIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV V EKOLOŠKO KMETOVANJE 
AVTORJA 
dr. Tanja Travnikar 
KmetijskiinštitutSlovenije,Hacquetovaulica17,SI –1000Ljubljana,Slovenija tanja.travnikar@kis.si 
dr. Luka Juvančič 
Univerzav Ljubljani,Biotehniškafakulteta,Jamnikarjevaulica101,SI –1000Ljubljana,Slovenija luka.juvancic@bf.uni-lj.si 
DOI:10.3986/GV90203 UDK:911.3:631.147(497.4) COBISS:1.01 
IZVLEČEK 
Prostorski vzorec vključevanja slovenskih kmetijskih gospodarstev v ekološko kmetovanje
ŠtudijapreverjaobstojučinkovprostorskihprelitijvpovezavizodločanjemkmetijskihgospodarstevvSlo­venijizaekološkopridelavo.Vnjejpreverjamohipotezo,danaprehodvekološkopridelavonanekemobmočju vplivarazširjenostekološkegakmetijstvav soseščini.Hipotezosmopreveriliz uporaboprostorskeekono­metrije,kjerzregresijskimimetodamipreverjamovplivprenosainformacijizsosedstvaoziromaučinkov prostorskihprelitij.Rezultatiprostorskegaregresijskegamodela,v kateregajebilovključenih1976eko­loškihkmetijna28.088hektarjevkmetijskihzemljiščpotrjujejo,danaodločanjekmetijskihgospodarstev 
o (pre)usmeritviv ekološkopridelavovplivajotudiodločitvepridelovalcevv soseščiniinobratno. 
KLJUČNEBESEDE učinkiprostorskihprelitij,prostorskaekonometrija,ekološkokmetijstvo 
ABSTRACT 
Spatial pattern of the integration of farm holdings in Slovenia into organic farming 
Thestudyexaminestheexistenceofspatialspilloversinthedecision-makingprocessoftheconversionof agriculturalholdingsinSloveniatoorganicfarming.Wetestedthehypothesisthatthetransitiontoorga­nicagricultureatcertainlocationisinfluencedbythepatternsoftheimplementationoforganicfarming intheneighborhood.Thehypothesiswasverifiedbytheuseofspatialeconometrics,whichisaregression-basedmethodthatchecksfortheinfluenceofthetransmissionofinformationfromtheneighborhood,orthe existenceofspatialspillovers.Theresultsofthespatialregressionmodel,whichincluded1,976organicfarms on28,088hectaresofagriculturalland,confirmthatthedecisionofagriculturalholdingstoengageinor­ganicproductionisinfluencedbythedecisionsoftheneighboringagriculturalholdings,andviceversa. 
KEYWORDS spatialspillovereffects,spatialeconometrics,organicagriculturalproduction 
Uredništvojeprispevekprejelo3.maja2018. 
1 Uvod 
ZaslovenskokmetijstvokottudizakmetijstvoostalihdržavčlanicEvropskeUnijejeopazentrend pospešenegapreusmerjanjakmetijskeproizvodnjeizkonvencionalnihoblikkmetovanjavboljtrajnostno naravnane oblike, kamor prištevamo tudi ekološko kmetovanje. Ekološko kmetijstvo lahko opredeli­mozaokoljeinčlovekaboljprijaznooblikokmetovanja,kizasledujeciljevarovanjainohranjanjanaravnih virov, dobrega počutja živali, pridelave zdrave in bolj kakovostne hrane ter trajnostnega razvoja po­deželja(Bavecssodelavci2001;Podmenik2012).Narazširjenostekološkegakmetijstvapozitivnovplivajo tuditrendipovpraševanjapohraniekološkegaizvora,kibeležistalnorastinježepreseglastatusnišnega trga (Slabe 2015). Ekološko kmetijstvo je deležno tudi posebnih podpor iz naslova skupne kmetijske politikeEvropskeunije(EU),kjersejevaktualnemprogramskemobdobjuprogramarazvojapodeželja 2014–2020prvičzačeloizvajatishemoekološkepridelavekotsamostojniukrepinnevečkotdelkme­tijsko-okoljskihplačil(Moussis2010;Slabe2015).Ugodnetržnerazmereinspodbudnoinstitucionalno okolje(naprimerfinančnespodbude,ukrepizaščiteokolja,ozaveščanje,svetovanje)staprispevalakpo­večani rasti deleža kmetij in kmetijskih zemljišč, vključenih v ekološko kmetovanje. V Sloveniji se je naprimerleta2015izvajaloekološkokmetovanjena8,8%skupnihkmetijskihzemljiščvuporabi,kar je skoraj enkratveč kot leta2005 (4,6%). Podoben trend je značilentudina ravni državčlanic EU-28, kjer se je ekološko kmetovanje leta 2015 izvajalo na 6,2%, leta 2005 pa na 3,6% skupnih kmetijskih zemljiščih v uporabi (slika 1). 
Polegrastipovpraševanjainjavnofinančnihpodpornarastekološkegakmetovanjavplivašeširoka paleta drugih dejavnikov: strukturne spremembe v kmetijstvu (na primer zlasti starostna in izobraz­benastrukturapridelovalcev,življenjskislogpridelovalcev),socio-ekonomskikazalniki(naprimergostota 
delež (%) 
19 18 15 12 9 6 3 0 

MaltaIrskaRomunijaNizozemskaMadžarskaBolgarija Velika Britanija Lu ks emburgCiperPoljskaFrancijaHrvaškaBelgijaNemčijaDanskaPortugalskaLitva ŠpanijaGrčija 
Slovenija 
SlovaškaFinskaItalijaLatvija
Češka 
EstonijaŠvedskaAvstrijaEU-28 
2005 
2010 2015 
Slika1:Deležzemljiščz ekološkimkmetovanjemv EUgledenacelotnokmetijskozemljov uporabi v letih2005,2010in2015(Eurostat2016). 
naseljenosti,stopnjabrezposelnosti),geografskeznačilnosti(naprimerzavarovanaobmočja,območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko proizvodnjo, podnebje, oddaljenost od trgov itd.) in spreme­njenapričakovanjadružbe(polegpreferencpotrošnikovdohraneekološkegaizvoratudivečja splošna okoljska ozaveščenost in skrb za dobrobit živali) (Midmore s sodelavci 2001; Padel 2001; Pietola in Oude Lansink 2001; Koesling, Flaten in Lien 2008). Na temo dejavnikov izvajanja ekološkega kme­tijstvasobileizvedenetudinekatereslovenskeraziskave,kotnaprimerSlabessodelavci(2010)(predvsem vplivtrženjskihdejavnikov),Podmenik(2012)(pregleddejavnikovnapreusmeritevkmetijvekološko kmetovanje in stanje v Sloveniji), Slabe, Lampič in Juvančič (2011) (vpliv demografskih dejavnikov naekološkopridelavo,predvsemanalizastarostno-generacijskestrukturekmečkihgospodinjstev),Trav­nikar in Juvančič (2013) (vpliv različnih dejavnikov na preusmeritev v kmetijsko-okoljske ukrepe, s poudarkom na učinkih prostorskih prelitij), Bartolj s sodelavci (2015) (vpliv javnofinančnih pod-por na ekološko kmetovanje) ter Slabe (2015) (vpliv različnih notranjih in zunanjih dejavnikov na ekološko kmetovanje za tržno pridelavo). 
Dejavniki preusmeritve kmetijskih gospodarstev v ekološko pridelavo so pogostokrat predmet agrarnoekonomskihraziskav,pričemerpaseleredkeštudijeosredotočajonavlogososedskihučinkov oziromaučinkovprostorskihprelitij.Villano,FleminginMoss(2016)razlagajo,dasoučinkiprostorskih prelitijprisotni,kadarimajodejanjaenegapridelovalcavplivnadelovanjenjegovihsosednjihpridelo­valcev. Prav na slednje se osredotoča pričujoča raziskava, ki se omejuje predvsem na analizo učinkov prostorskih prelitij iz sosedstva. Zanimanje za to izhaja iz nekaterih študij, kjer avtorji ugotavljajo, da imajo učinki prenosa informacijiz sosedstva pomemben vpliv na odločitve pridelovalcevglede preu­smeritve v ekološko kmetovanje. To pomeni, da učinki prostorskih prelitij, ki so predvsem posledica sodelovanjainizmenjevanjaizkušenjmedpridelovalci,prispevajokvečjemuizvajanjuekološkegakme­tijstva(FrederikseninLanger2004;Bichlerssodelavci2005;Lewis,BarhaminRobinson2011;Schmidtner ssodelavci2012;BjorkhauginBlekesaune2013;WollniinAndersson2014;Boncinellissodelavci2015; Läppe in Kelley 2015).
Študije,kisoobravnavaleučinkeprostorskihprelitij,soizhajaleizteze,dakmetije,kisosigeograf­skoblizu,pogostorazvijejopodobnevzorceobnašanja(Case1992;Manski1993;Egri1999).Pridelovalci imajomožnostpovzemanjainosvajanjanovihznanjintehnologijodvrstnikovvsosedstvu,pričemer velja,dajeprenosvzorcevobnašanjavečjipritistihpridelovalcih,kisegeografskonahajajoblizu(Smit ssodelavci2015). Potemtakemjepovzemanjenovihznanjintehnologijhitrejševsosedstvuinmanjše 
Preglednica1:S prostorskoregresijopotrjeniučinkiprostorskihprelitijizsosedstvapripreusmeritvi v ekološkokmetovanje(*NUTS,NomenklaturastatističnihteritorialnihenotdržavčlanicEU; Uredba…2003). 
preučevana spremenljivka (y) vir prostorska aplikacija 
vključenostkmetijskihzemljiščv ekološko Bichler s sodelavci 2005 Nemčija, NUTS 3* kmetijstvoodvsehkmetijskihzemljišč v uporabi(%) Schmidtner s sodelavci 2012 Nemčija, NUTS 3 
vključenostkmetijv ekološkokmetijstvo Bjorkhaug in Blekesaune 2013 Norveška, občine odvsehkmetij(%) 
Boncinelli s sodelavci 2015 Toskana, LAU 2 (NUTS 5) 
številokmetij,kisosev obdobjudesetihlet Lewis, Barham in Robinson 2011 Wisconsin, okrožja preusmerilev ekološkokmetijstvo 
pripravljenostkmetijzapreusmeritevv ekološko Wollni in Andersson 2014 La Paz, kmetije kmetijstvo(da/ne;diskretnaspremenljivka) 
Läppe in Kelley 2015 Irska, kmetije 
tam,kjerjerazdaljamedkmetijamivečja,sajsezoddaljenostjozmanjšujenjihovapovezava.Napodlagi tetezejeoblikovanatudihipotezateraziskave,kipravi,daodločitvepridelovalcevnanekemobmočju glede preusmeritve v ekološko kmetovanje vzajemno vplivajo na odločitve pridelovalcev v soseščini. 
Avtorjivpreglednici1naštetihštudij,soseizzivovidentifikacijeučinkovprostorskihprelitijizso­sedstvalotevalizuporabometodeprostorskeregresije,kiomogočavpogledvprostorskorazporejanje podatkov, njihovo povezanost in s tem zaznavo vzorcev obnašanja. Metoda temelji na integraciji pro-storskih podatkov in ekonometričnih modelov, s čimer zazna morebitne vzorce skupnega vedenja, ki so lahko posledica prostorskih povezovanj. Modeli v študijah so bili uporabljeni na različnih admini­strativnihprostorskihravneh.Največkratjebilpredmetobravnavecelotnadržava,pričemersejeanalitična obravnavaosredotočalanamanjše prostorskeravni. Izbira administrativnih prostorskihenot(na pri­merobčine,statističneregijeitd.)jenajboljsmiselnazaradikakovostnejšegazajemarazličnihstatističnih podatkov, ki so pomembni z vidika dodatnih pojasnjevalnih informacij. Poleg tega je smotrno, da re-gresijske metode obravnavajo obsežnejše podatkovne zbirke. 
Namenidentifikacijeprostorskihvzorcevvsodelovanjukmetij(Lewis,BarhaminRobinson2011; Bjorkhaug in Blekesaune 2013; Wollni in Andersson 2014; Boncinelli s sodelavci 2015; Läppe in Kel­ley 2015) oziroma vključevanja kmetijskih zemljišč v ekološko pridelavo (Bichler s sodelavci 2005; Schmidtnerssodelavci2012),jebilpreveritidejavnike,kivplivajonaodločitvepridelovalcevgledepreu­smeritve v ekološko kmetovanje ter bolje spoznati dejavnike prostorskih in distribucijskih atributov izvajanja ekološkega kmetijstva. Rezultati navedenih študij so potrdili močan vpliv prostorskih preli­tij iz sosedstva, kar pomeni, da je razširjenost ekološkega kmetijstva na nekem območju pod vplivom razširjenostiekološkegakmetijstvanasosednjihobmočjihinobratno.Raziskovalcideltegaprelitjapri­pisujejo podobnim naravnogeografskih danostim, del pa tudi temu, da kmetije med seboj sodelujejo natrgu,alipazgoljizmenjujejosvojeizkušnjeinpričakovanja,sčimer se učinkigledeekonomskih in okoljskihkoristi,kisopovezanezekološkimkmetijstvom,prenašajopoprostoruoziromamedpride­lovalci (Lewis, Barham in Robinson 2011). 
Poleginformacijpotrebnihzaidentifikacijoučinkovprostorskih prelitij (z matrikamiprostorskih povezovanj), so bili v ekonometrične modele omenjenih raziskav vključeni še številni drugi relevant-ni dejavniki, pri čemer ni opaziti enotne tipologije dejavnikov, kar je lahko povezano tudi z razlikami vdostopnostipodatkov. Študijekažejo,dajeobmočje,kjersekmetijanahaja,pomembendejavnikpri odločitvi za preusmeritev v ekološko kmetijstvo. Za preusmeritev se pogosteje odločajo tisti pridelo­valci, ki imajo v bližini več pridelovalcev, ki se ukvarjajo z ekološkim kmetijstvom (Lewis, Barham in Robinson 2011; Schmidtner s sodelavci 2012; Bjorkhaug in Blekesaune 2013). Lewis, Barham in Ro­binson(2011)razlagajo,dasetipridelovalciprejpreusmerijo,sajhitrejezaznajoobetavnejšepriložnosti in koristi v prihodnje. Podobno razlagajo tudi druge študije, ki pravijo, da prepoznavanje pozitivnih učinkovekološkepridelave,razpoložljivatehničnainpravnaznanjavnekiregijipozitivnovplivajona povečevanje izvajanja ekološkega kmetijstva v sosednjih regijah (Padel 2001; Schmidtner s sodelavci 2012; Bjorkhaug in Blekesaune 2013). Nadalje pozitivno vpliva visok delež zavarovanih območij (na primer območja Natura 2000 in vodovarstvena območja), območja z omejenimi možnostmi za kme­tijsko dejavnost ter slabša kakovost tal (Bichler s sodelavci 2005; Schmidtner s sodelavci 2012; Slabe 2015).Razlagolahkonajdemovtem,dasovprimerihzavarovanihobmočijinslabšihpogojevzakme­tovanjemanjšemožnostizaintenziviranjekmetijskepridelave,sčimerjeprehodvekološkokmetijstvo bolj pričakovan. Pozitivno vpliva tudi bližina trga z ekološkimi proizvodi (ekološke trgovine in eko­loški predelovalci) in bližina urbanih središč, saj imajo pridelovalci v teh primerih večje možnosti za prodajoekološkopridelanihpridelkov(Koesling,FlateninLien2008;Lampičssodelavci2010;Lewis, Barham in Robinson 2011; Schmidtner s sodelavci 2012; Bjorkhaug in Blekesaune 2013). V raziska­vahBichlerja ssodelavci (2005), Koeslinga, Flatena in Liena (2008) ter Boncinellija ssodelavci (2015) ugotavljajo,danaodločitevpridelovalcevgledepreusmeritvepozitivnovplivajotudijavnofinančnitrans­ferji za spodbujanje ekološkega načina kmetovanja (višje podpore povečujejo izvajanje ekološkega kmetovanja). Različni socio-ekonomski kazalniki so običajno v modelih le mejno statistično značilni ali neznačilni (na primer družinski prihodki in gostota prebivalstva), kar pomeni, da imajo zanemar­ljiv vpliv na odločitve pridelovalcev glede preusmeritve v ekološko kmetovanje. Izjema je gostota prebivalstvavraziskaviBjorkhauginBlekesaune(2013),kipozitivnovplivanapreusmeritev,karjenaj­verjetneje posledica tega, da večja gostota prebivalstva nakazuje na večje možnosti prodaje ekoloških pridelkov (predvsem bližina urbanih središč). Wollni in Andersson (2014) ter Läppe in Kelley (2015) ugotavljajo, da imajo družbene norme najmočnejši vpliv na nastajanje podobnih vzorcev obnašanja, in sicer, da posamezni pridelovalec teži k temu, da se obnaša v skladu s pričakovanji njegove socialne skupine (pridelovalci in potrošniki v njegovi bližini). V kolikor se pričakovanja družbe glede odnosa dookolja,zdravja,hraneinpodobnegaspremenijo,potemsevskladustemipričakovanjizačnejospre­minjatitudiravnanjainodločitvepridelovalcev.Odstrukturnihpodatkovkmetijstvasepogostoizkaže, dakazalniki,kinakazujejovečjointenzivnostpridelave,vplivajonegativno(naprimervečjaintenziv­nost živinoreje, tržna usmerjenost in najeta delovna sila) ter obratno kazalniki, ki nakazujejo bolj ekstenzivnopridelavo(Schmidtnerssodelavci2012;BjorkhauginBlekesaune2013;WollniinAnders-son 2014; Läppe in Kelley 2015; Slabe 2015). V prvem primeru bi kmetije ob preusmeritvi v ekološko kmetovanje zaradi zahtev po zmanjšanju intenzivnosti pridelave poslabšale svoj ekonomski rezultat, v drugem primeru pa kmetijam ob preusmeritvi obstoječih kmetijskih praks ne bi bilo treba bistveno spreminjati, saj se ekstenzivno kmetovanje v veliki meri že ujema z ekološkimi zahtevami. Podobno ugotavljajotudiKoesling,FlateninLien(2008),kipravijo,dapredvsemzaradiekonomskihkoristivelik delež pridelovalcev razmišlja o preusmeritvi v ekološko kmetijstvo, vendar bi se v primeru ekonom­skih rezultatov, ki bi bili slabši od pričakovanih, odločili za opustitev ekološke pridelave. Fairweather (1999),Koesling,FlateninLien(2008)terLäppeinKelley(2015)razlagajo,dasezadolgoročnejšeohranja­nje ekoloških praks pogosteje odločajo tisti pridelovalci, ki zastopajo okoljske in zdravstvene koristi termanjekonomskekoristi,karjepovezanopredvsemsposameznikovimživljenjskimslogomteriden­titeto. Slednjepajevtesnipovezavizdružbenoskupnostjo,kjernaposameznikovoidentitetovplivajo obstoječe družbene norme in interesi. 
Zgoraj navedeni viri torej potrjujejo učinek prostorskega prelitja pri vključevanju kmetijskih gos-podarstevinzemljiščvekološkopridelavo,samkontekstprostorskepovezanostiindrugidejavniki,ki vplivajo na razširjenost ekološke pridelave, pa se od primera do primera razlikujejo. 
Natehugotovitvahgraditudipričujočaraziskava.Polegpreverjanja,alitudivprimeruekološkega kmetijstvavSlovenijilahkogovorimooučinkihprostorskihprelitij,naszanimatudikonteksttehučinkov ter preostali pomembni dejavniki odločanja kmetijskih gospodarstev za usmeritev v ekološko pride-lavo.Tegaizzivasepodobnokotsorodneštudijelotevamozuporaboprostorskeekonometrije. Metoda jeopisanavnaslednjempoglavju,kjerpredstavljamoosnovnateoretskaizhodišča,pripravopodatkov inmetodološkekorakeempiričneizvedbe.Sledipredstavitevrezultatovuporabljenegaekonometričnega modela, ki smo jih v poglavju Diskusija soočili z zastavljeno hipotezo ter z rezultati sorodnih študij. Ključne ugotovitve smo strnili v poglavju Sklep. 
2 Metodologija 
2.1 Splošni opis prostorske ekonometrije 
V raziskavi smo za identifikacijo učinkov prenosa informacij iz sosedstva glede odločitev kmetij 
o preusmeritviv ekološko kmetovanje uporabili metodo prostorske ekonometrije. Gre zanadgradnjo standardnegaekonometričnegapristopa,vkateremupoštevamošeprostorskeinterakcijeinstemiden­tificiramoobstojprostorskihvzorcev(Anselin1988;LeSageinPace2010).Natanačinlahkoprostorski modelizaznajoučinkeprenosainformacijizsosedstva,kijihvprostorskiekonometrijiimenujemoučinki prostorskihprelitij(ang.spatialspillovereffects).Navadneregresijskemodelenadgradimosprostorsko utežnomatriko,kivsebujeprostorskeinterakcijesosedstva.Prostorskostrukturososedstvazvrsticami(i) instolpci(j)terzelementiutežnematrike(wij)določimozavsakoposameznoopazovanje.Poznamo večvrstmatrik,kidoločajososedstvoporazličnihkriterijih(zavečinformacijpriporočamobranjeAn­selininSmirnov1996;Anselin2002terGetis2010),pričemersonajpogostejeuporabljenebinarne oblike.Vtemprimerutakoimenovanimsosedompriredimovrednost1,nesosedominopazovanjem samimssebojpavrednost0. 
S prostorskim modelom y=.W1y+Xß+u;u=.W2u+.,.~N(0,.2In) analiziramo preučevano spremenljivkoy,kijopojasnjujemoznaboromneodvisnimspremenljivkX,ßvektorjempripadajočih parametrovmodelaterprostorskomatrikoW.TasenavezujenaodvisnospremenljivkoWyinnanapa­komodelaWuterpredstavljaprostorskostrukturososedstva.Vektornapakupredstavljapovprečje0, konstantnostvarianceternormalnoporazdelitev;.~N(0,.2In).Rho(.)jekoeficientprostorskegaod­logainlambda(.)koeficientprostorskenapake,obakoeficientapapredstavljatastopnjoprostorske povezanostispremenljivk.Obrazličnihscenarijihprostorskihprelitijlahkoizzgornjespecifikacijeiz­luščimotrimodele: 
1) Linearnimodel (.=0;.=0):Čemodelnevsebujeprostorskihprelitij,nitiprostorskeavtokorela­cije(.)nitiprostorskeheterogenosti(.),potemzgornjaspecifikacijaprostorskegamodelapredstavlja navadenlinearnimodely=Xß+u.Vtemprimeruučinkiprostorskihprelitijnisopotrjeni,sčimer prenosainformacijizsosedstvanemorejopotrditi. 
2) Modelprostorskegaodloga(.=0):Pripreučevanjuprostorskegaučinkaavtokorelacije,kjerjeodvi­snaspremenljivkaenelokacijedelnopredvidenaizsosednjihlokacijinkadarjekoeficientprostorske napake.enak0,uporabimomodelprostorskegaodloga(ang.spatiallagmodel);y=.Wy+Xß+u, u~N(0,.2In).Vtemprimeruobstajaneposrednoprostorskoprelitjeprenosainformacijizsosedstva, torejizpreučevanespremenljivkeynanekilokacijinapreučevanespremenljivkeynasosednihlo­kacijah. 
3) Model prostorske napake (.=0):Vprimeru,komodelzaznaprostorskeučinke,vendarnemore potrditi,datiprihajajoizodvisnespremenljivkey,potemuporabimomodelprostorskenapake 
–
(ang.spatialerrormodel);y=Xß+[I–.W]1.,.~N(0,.2In).Modeluporabimo,kadarjekoeficient 
prostorskegaodloga.enak0insoprostorskiučinkiujetivnapakimodela. 
Edenodmetodološkihkorakovprostorskeekonometrijejeprostorskoraziskovanjepodatkovpo pristopuESDA(ang.ExploratorySpatialDataAnalysis),kjerpreučujemoprisotnostprostorskihvzor­cev(Anselin1995;2005).Preverjamo,aliprihajadosistematičnegarazporejanjavisokihalinizkih vrednostianaliziranihspremenljivkpoprostoru.Pritemnajpogostejeuporabljamokartoznačilnosti LISA(ang.LocalIndicatorsofSpatialAssociation)inMoranovoIstatistiko.LISArazkriva,aliima­mostatističnoznačilneprostorskevzorceopazovanespremenljivke.Razlikujemolahkomedskupi­namiregijzvisokimi(takoimenovanevročetočke)oziromaznizkimivrednostmi(takoimenovane mrzletočke).Polegnjijuopazujemošedvatipaprostorskihvzorcev,bodisiregijezvisokimivred-nostmiopazovanespremenljivketerobdanezregijaminizkihvrednostiinobratno,regijeznizki­mivrednostmiobdanezregijamivisokihvrednosti.MoranovaIstatistikavsebujetestprostorske avtokorelacije, s katerim odkrivamo stopnjo prostorske povezanosti preučevanih spremenljivk (Moran1948).KoeficientMoranIzavzemavrednostiod–1do+1,kjervrednostiokoli0predstav­ljajonaključnorazporejenevrednostipoprostoru(naključnorazporejanjevisokihinnizkihvred­nosti)inonastajanjuprostorskihvzorcevnemoremogovoriti.Vrednostiproti+1kažejonavisoko pozitivnoprostorskoavtokorelacijo(visokihalinizkihvrednosti),blizu–1pananegativnoprostorsko avtokorelacijo. 
VzadnjemkorakuuporabimodiagnostičneLagrangeoveLMteste(zavečinformacijpriporočamo branjeAnselinssodelavci1996terFlorax,VoortmaninBrouwer2002),kinampovedo,katerimodel najboljepojasnjujeodvisnospremenljivko,sčimerpretehtamosmotrnostuporabeposameznihmo­delovinizberemonajprimernejšimodel(standardniregresijskimodel,modelprostorskegaodlogaali modelprostorskenapake). 
2.2 Priprava podatkov 
Za prostorsko raven obravnave smo izbrali občine (LAU 2), čemur je sledila tudi celotna priprava inorganizacijapodatkov.Vanalizojebilovključenih1976kmetijsskupnopovršinokmetijskihzemljišč 
28.088hektarjev. Zajetesobilevsekmetije,kisoleta2009sodelovalevshemiekološkegakmetovanja, kisejeizvajalaznotrajkmetijsko-okoljskihukrepovizprogramskegaobdobjapolitikerazvojapodeželja 2007–2013. Ta vzorec predstavlja okoli 94% vseh kmetij, ki so bile v letu 2009 vključene v ekološko kontrolo. Pridobili smo individualne podatke na ravni posamezne kmetije, ki smo jih v naslednjem korakuagregiralinaravenobčin. PovzoruštudijBichlerjassodelavci(2005),Schmidtnerjassodelav­ci(2012),BjorkhaugainBlekesaunea(2013)inBoncinellijassodelavci(2015)smooblikovaliodločitveni model: 
y(kmetijskazemljiščavekološkemkmetovanjuodvsehkmetijskihzemljiščvuporabi,%) =ß0 +ß1 X1 (strukturnipodatkikmetijstva) +ß2 X2 (socio-ekonomskikazalniki) +ß3 X3 (geografskeznačilnosti) +ß4 X4 (podatkioizvajanjuekološkegakmetovanja) +., 
kjerkotpreučevanaspremenljivkavregresijskemmodelunastopadeležkmetijskihzemljiščveko­loškem kmetovanju od vseh kmetijskih zemljišč v uporabi. V skladu s prakso ekonometričnih preučevanjstrukturnihspremembvkmetijstvusmopojasnjevalnespremenljivkeizbiralimedrazličnimi strukturnimikazalnikikmetijstva,kotsostrukturneznačilnostikmetij(naprimerfizičnavelikost,eko­nomska velikost, mehanizacija), značilnosti kmetovalcev (starost, spol in izobrazba gospodarjev) in usmeritvekmetijskepridelave(naprimerrazličnerastlinskeinživinorejskeproizvodneusmeritve,kon­vencionalne oziroma druge bolj trajnostne oblike kmetovanja). Vključili smo še socio-ekonomske kazalnike(naprimergostotaposelitve,stopnjabrezposelnosti,izobrazbaprebivalstva),geografskeznačil­nosti(območjaNature2000,vodovarstvenaobmočjainobmočjazomejenimimožnostmizakmetijsko dejavnost)terpodatkeoizvajanjuekološkegakmetovanja(naprimerpovršine,plačilnepravice,višina finančnihpodpor).Pritemsobilipodatkioekološkemkmetovanjuinnekateristrukturnipodatkikme­tijstva pridobljeni naravni posamezne kmetije (primarni podatki iz zbirnih vlog za podporeekološki pridelavi za leto 2009, katerih zbiranje je v domeni Agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvojpodeželja).Zapotrebeprostorskeanalizesobiliindividualnipodatkiagregiraninaravenobčin. Ostalepotencialnepojasnjevalnespremenljivkesmopridobiliizsekundarnihstatistik(Statističniurad Republike Slovenije in Agencija Republike Slovenije za okolje), kjer so bili podatki že organizirani na ravni občin. Iz osnovnih podatkov smo oblikovali tudi nekatere sestavljene spremenljivke, na primer oblikovanjerazličnihvelikostnihrazredovkmetijskihgospodarstev.Zaizračunpreučevanespremenljiv­kenaravniobčinsmouporabiliprimarno(kmetijskazemljiščavekološkemkmetovanju)insekundarno statistiko (kmetijska zemljišča v uporabi). 
Pooblikovanemregresijskemmodelusmopodatkeprostorskopovezali,karsmonaredilisprostor­skoutežnomatriko(slika2). Stemsmovključiliprostorskeinterakcijesosedstva,kjernasjezanimalo, ali na preučevano spremenljivko vplivajo tudi učinki prostorskih prelitij. Za to študijo je bila izbrana binarnamatrika,kitemeljinakriterijuskupnemeje:česiobčinidelitaskupnomejo,stasosedi(wij =1), v nasprotnem primeru ne (wij =0). Matrika vsebuje 210×210 interakcij (leta 2009 je bilo 210 občin,od leta 2011 pa 212), kar pomeni skupaj 44.100 uteži. Število sosedov posameznih občin je različno, na primer občini Hodoš in Središče ob Dravi imata le enega soseda, Ljubljana pa največ, in sicer 14 sosedov. Matrika je bila pred vstopom v model vrstično standardizirana. 
Pripravapodatkov,izračuniosnovnihstatistikinkorelacijskihmatrik,razvojmodelov(neprostor­skih in prostorskih), testi preverjanja tehnične kakovosti modelov ter prostorska povezava podatkov zutežnomatrikosopotekalivstatističnemprogramuR.VprogramuGeoDapasmozmetodopreučeva­njaprisotnostiprostorskihvzorcevvpodatkih(predvsemLISAkartoprostorskihvzorcevinMoranovo 

Istatistiko)preučilirelevantnespremenljivkemodela(Y,X).Potrdilismoobstojprostorskegazgoščeva­nja, kar jepodkrepiloodločitev o vključitvi prostorskeutežnematrike v regresijski model. V zadnjem koraku smo uporabili še diagnostične Lagrangeove LM teste, s katerimi preverjamo smiselnost upo­rabeprostorskeregresijeinizbironajprimernejšegaprostorskegamodela(modelprostorskegaodloga ali model prostorske napake). 
3 Rezultati 
KartaprostorskihvzorcevLISA(slika3)nakazuje,danavključenostkmetijskihzemljiščvekološko kmetovanje v Sloveniji med drugim vplivajo tudi učinki prenosa informacij iz sosedstva. Kot je raz­vidnoizslike3,zaznavamointenzivnoprostorskozgoščevanjeodločanja(patudineodločanja)zaekološko pridelavo med posameznimi slovenskimi občinami, kar potrjuje tudi visoka vrednost Moranovega I koeficienta (0,53). Prikaz identificira območja, kjer se po načelu prenosa informacij iz sosedstva pri­delovalcivvečjem(rdečeobarvaneobčine)oziromavmanjšem(modroobarvaneobčine)obseguodločajo zapreusmeritevvekološkokmetovanje. Večjeprostorskeskupke,kjergrezanajvečjepozitivneučinke prostorskihprelitijizsosedstvasmoidentificiralipredvsemvvzpetemzahodnemdeluSlovenijeinkraškem južnemdelutervvzpetemsvetu občinKoroškeregije. Pritemdelprostorskegazgoščevanja lahkoza­gotovo pripišemo naravnogeografskim danostim, saj je ekološko kmetijstvo pogosteje zastopano na območjihekstenzivnegatravinja(predvsemkraškainvzpetaobmočja),manjpogostejepavnižinskih območjih, kjer naravne razmere omogočajo intenzivnejše kmetovanje. Slednje potrjujejo tudi modro obarvaneobčinevečinskegadelaPodravskeinPomurskeregije,kjersopogojizakmetijstvonajugodnejši in je kmetijstvo tudi splošno bolj zastopano. Na drugi strani pa del prostorskega zgoščevanja pripisu­jemo tudi sodelovanju in izmenjevanju izkušenj med pridelovalci. Glede na grafično ponazoritev so 

Slika3:KartaLISAprostorskihvzorcevvključenostikmetijskihzemljiščv ekološkokmetovanje. 
učinki prenosa informacij iz sosedstva najbolj izraziti v vzpetem zahodnem delu Slovenije, kraškem južnem delu ter v vzpetem svetu občin Koroške regije. Najmanj prisotni učinki prenosa informacij iz sosedstva sovprimerumodro obarvanihobmočijvečinskegadelaPodravskeinPomurskeregije,kjer lahkopričakujemo,dabotudivprihodnjeprenosučinkovinformacijizsosedstvapočasnejši.Določeno vlogoimanajverjetnejetudidelovanjekmetijskosvetovalnihslužb.Vkolikorkmetijskosvetovalnaslužba prepoznava pozitivne učinke ekološke pridelave, se lahko to odrazi v povečanem sodelovanju kmetij v tej shemi. Enako velja obratno; v kolikor kmetijska svetovalna služba nekega območja ne prepozna­va pozitivnih učinkov ekološkega kmetijstva, ga ne bo promovirala, kar bi se lahko odrazilo z manjšo vključenostjokmetijvtaukrep.Vendarpoudarjamo,dategapričujočaraziskavaempiričnone preučuje in gre zgolj za ugibanja. 
DiagnostičniLMtestisostatističnoznačilnopotrdili,danavključenostkmetijskihzemljiščveko­loškokmetovanjevplivajotudiučinkiprostorskihprelitij. Potemtakemvelja,dačejedeležekološkega kmetovanja v neki občini visok, bo obstajala večja verjetnost, da bo ta delež visok tudi v sosednjih občinahinobratno. Priobčinah,kinisoobarvanegrezanaključnorazporejanjepodatkovpoprosto­ru, kar pomeni, da se prostorski skupki ne tvorijo. Pri teh občinah potemtakem modeli niso zaznali učinkov prenosa informacij iz sosedstva, zato v teh primerih zastavljene hipoteze ne moremo potr­diti. Testi kažejo, da je model prostorskega odloga boljši od navadnega modela, saj lahko z dodatno spremenljivko (vpliv sosedstva) pojasnimo več variabilnosti modela. Smiselnost uporabe prostor­skeregresijepotrjujetudinižjavrednostAkaikejevegainformacijskegakriterija(AIC),karnamsku­pajsprejnaštetimdajezadostnerazloge,danavadenregresijskimodelnadgradimosspremenljivko prostora. 
Koeficientprostorskegaodloga(.)kaženasistematičnorazporejanjeizvajanjaekološkegakmeto­vanja med slovenskimi občinami, in sicer, če bi se delež kmetijskih zemljišč v ekološkem kmetovanju v eni občini povečal za 1%, bi se delež kmetijskih zemljišč v ekološkem kmetovanju sosednjih občin vpovprečjupovečalza0,28%.Stemprostorskimodelpotrjuje,daodločitvepridelovalcevnekegaobmočja glede preusmeritve v ekološko kmetovanje vplivajo na odločitve pridelovalcev v soseščini in obratno. 
Model hkrati razkriva še nekatere druge dejavnike, ki statistično značilno vplivajo na preusme­ritev v ekološko kmetovanje(preglednica2). Večinomagre za spremenljivke,kinakazujejo intenziv­nost kmetijske pridelave. Dve spremenljivki, ki opisujeta ekonomsko velikost kmetij nakazujeta, da deležekološkegakmetovanjavobčininaraščatam,kjerprevladujemanjintenzivnokmetijstvoinobrat-no v tistih občinah, kjer imajo kmetije večjo ekonomsko velikost. Če bi se ekonomska velikost kme­tijskihzemljiščoziromakmetijveniobčinipovečalaza1%,bipričakovalizmanjšanjekmetijskihzemljišč vekološkemkmetovanjuzapribližnoenakodstotnidelež(za1%oziromaza1,2%). Vstrukturieko­loškega kmetovanja v Sloveniji prevladujejo kmetije, ki se ukvarjajo z ekstenzivno živinorejo, kar se odražatudivmodelnihrezultatih. Večjikotbibildeležkmetijvobčini,usmerjenihvživinorejo,večja bi bila pokritost občin z ekološkim kmetovanjem. Nadalje, model ne potrjuje, da bi območja poseb­nega okoljskega pomena (Natura 2000 in območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost) statistično značilnovplivala na večjo zastopanostekološkega kmetovanjav občinah. Na podlagimo­delnih rezultatov bi lahko sklepali, da so ekonomski kazalniki pomembnejši od naravnogeografskih omejitev. Modelnaprimerkaže,dasespovečevanjemneposrednihplačilnahektar(vmodelujihpo­nazarjamo s podatkom o plačilnih pravicah) zmanjšuje vključenost kmetijskih zemljišč v ekološko kmetovanje. Povedano drugače, če bi kmetija prejela višja neposredna plačila, bi se interes po eko­loškipridelavizmanjšal. Dodatnotopotrjujespremenljivka,kiopisujeobsegizvajanjakmetijsko-okolj­skihukrepovnanjivskihzemljiščih.Večjanjivskazemljiščavobčinipomenijotudivečjiobsegplačilnih pravicinstemmanjšiinterespopreusmeritvivekološkokmetovanje. Hkrativečjiobsegnjiv vobčini pomeni tudi bolj intenzivno pridelavo in s tem manjše zanimanje za ekološko kmetovanje. Sorodna spremenljivkavmodelu(obsegizvajanjakmetijsko-okoljskihukrepovnatravinju)pravtakopotrjuje, 
Preglednica2:Rezultatimodeladejavnikovpreusmeritvev ekološkokmetovanje. 
vključenost kmetijskih zemljišč v ekološko standardni model prostorski model kmetovanje, log (y) 
koeficient p-vrednost koeficient p-vrednost 
ekonomska velikost, log (SO* v 1000 evrov/ha KZU**)  –0,996  0,000  –0,817  0,000  
ekonomska velikost, log (SO v evrov/kmetijo)  –1,220  0,000  –0,992  0,000  
delež kmetij, usmerjenih v živinorejo, log (%)  0,229  0,001  0,166  0,011  
delež območij Nature 2000 v občini, log (%)  0,039  0,274  0,046  0,164  
območja zomejenimi možnostmiza kmetijskodejavnost, log(%)  0,043  0,226  0,040  0,228  
višina prejetih plačilnih pravic na ha KZU, log (evrov/ha)  –2,775  0,000  –2,205  0,000  
povprečna velikost izvajanja neto njivskih ukrepov, log (ha)  –0,266  0,000  –0,198  0,002  
povprečna velikost izvajanja neto travniških ukrepov, log (ha)  0,247  0,012  0,181  0,049  
konstanta  15,029  0,000  11,726  0,000  
R2 (%)  58,01  61,25  
Rho(.)  0,279  0,000  
Breusch-Paganovtest(BP)  20,483  0,009  21,371  0,006  
Akaikejevinformacijskikriterij(AIC)  535,35  523,66  

* SO, standardniprihodek. Zavsakkmetijski proizvod(pridelekaliživina)obstaja koeficientSO,ki predstavlja povprečno denarno vrednost kmetijske bruto proizvodnje v evrih na hektar oziroma na glavo živine. Na podlagi tega izračunamo ekonomsko velikost kmetij, ki vsebuje vsoto posameznih SO vseh kmetijskih proizvodov na kmetiji. 
** KZU, kmetijska zemljišča v uporabi (ha). 
da večja travniška zemljišča označujejo bolj ekstenzivno kmetovanje, kar pozitivno vpliva na preu­smeritev v ekološko kmetovanje. 
Zgornji rezultatise nanašajo naoptimalni regresijski model,ki pa vključuje zgoljdel potencialnih dejavnikov, ki lahko vplivajo na preusmeritev pridelovalcev v ekološko kmetovanje. Za dodaten vpo­gled v dejavnike preusmeritve in za primerjavo z rezultati sorodnih študij, v preglednici 3 naštevamo šenekaterepovezavemedpreučevanospremenljivko(deležzemljiščvekološkipridelavi)inpotencial­nimi kandidati za pojasnjevalne spremenljivke (x). Ob tem poudarjamo, da so v preglednici podane zgolj parne korelacijske povezave, ne pa tudi povezave vzajemnega učinka med dejavniki, kar pome­ni, da obstoječa statistična značilnost v regresijskih modelih morebiti ne bi veljala več, zato je treba te povezave obravnavati z nekaj pridržka. 
Pregledinterakcijzačenjamozdejavniki,kjerpovezavanibilastatističnoznačilna. Mednjiminaj­demodejavnike,kotsoobsegrazpoložljivegadelanakmetiji,velikostkmečkedružineinstarostnjenih članov.Zanimivo,dapovezavanibilapotrjenaprivečjitržniusmerjenostikmetijinvečjifizičniveliko­stikmetij(obadejavnikanamrečnakazujetavečjointenzivnostpridelave).Nadrugistraniugotavljamo 
Preglednica3:Povezavemeddeležemzemljiščv ekološkipridelaviinizbranimispremenljivkami. 
povezava je pozitivna in statistično značilna  povezava je negativna in statistično značilna  povezava ni statistično značilna  
strukturni podatki kmetijstva  

• 
srednje velike kmetije • ekonomska velikost, • delovna moč na kmetiji, (5–10ha KZU), 

• 
živinorejskaproizvodnausmeritev, • manjšekmetije(0–5haKZU), • velikostdružinenakmetiji, 

• 
travniki in pašniki v občini • rastlinska proizvodna usmeritev, • starost družinskih članov kmetije, 


• njive v občini • tržna usmerjenost, 
• 
velikekmetije(.10haKZU), 

• 
trajni nasadi v občini 


socio-ekonomski kazalniki 
• 
starost prebivalstva, • gostota naseljenosti, • povprečna mesečna neto plača 

• 
višjastopnaizobrazbeprebivalstva • nižjastopnjaizobrazbeprebivalstva, 

• 
več samozaposlenih kmetov, 

• 
večja stopna brezposelnosti 




geografske značilnosti 
• območja z omejenimi možnostmi za kmetijstvo,  
• območja Nature 2000,  
• vodovarstvena območja  
podatki povezani z izvajanjem ekološkega kmetovanja  
• višina prejetih javnofinančnih • višina prejetih javnofinančnih • obseg izvajanja vseh kmetijsko­ 
transferjev (ekološko kmetovanje), transferjev (plačilne pravice), okoljskih ukrepov  
• obseg izvajanja kmetijsko-• obseg izvajanja kmetijsko­ 
okoljskih ukrepov na travinju okoljskih ukrepov na njivah  

statistično značilno pozitivno povezavo pri srednje velikih kmetijah in negativno pri majhnih kmeti­jah.Izhajajočiztegalahkosklepamo,daboverjetnostzapreusmeritevvekološkokmetovanjenajvečja pri srednje velikih kmetijah (od 5 do 10 hektarjev). Pričakovano, finančne podpore ekološki pridela-vi pozitivno vplivajo na preusmeritev. 
Negativna povezava med ekološko pridelavo in deležem samozaposlenih kmetov ni presenetljiva, saj ta podatek nakazuje na omejene možnosti kmetijskih zaposlitev, s tem pa večji pritisk na intenzi­viranje kmetijske pridelave v obravnavanem območju. Podobno bi lahko sklepali tudi iz negativne povezave med deležem zemljišč v ekološki pridelavi ter deležem depopulacije, večjo stopnjo brezpo­selnostiinposledičnosstaranjemprebivalstva.Podobnokotostaleštudijesmopotrdilipozitivnopovezavo med deležem zemljišč v ekološki pridelavi in deležem višje izobraženega prebivalstva, ki odraža večje povpraševanjepoekološkopridelanihrani.Korelacijskeanalizekažejopozitivnoinstatističnoznačilno povezavomedekološkopridelavonazavarovanihobmočjih(Natura2000invodovarstvenaobmočja) ter drugih območjih, ki ne omogočajo intenziviranja pridelave (območja z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost), vendar teh povezav regresijski model ne potrjuje. 

4 Diskusija 
Vliteraturinajdemoštevilneraziskavevpodporonosilcemodločanja,katerihnamenjebilprido­biti celovitejši vpogled v odločanje kmetijskih gospodarstev o preusmeritvi iz konvencionalnega vekološkokmetijstvo(Midmoressodelavci2001;Padel2001;PietolainOudeLansink2001;Koesling, FlateninLien2008;Läpple2010).Omogočilesokvantitativenvpogledvdejavnikepreusmeritve,manj pasoseposvečaleprostorskimvidikom.Nadaljesobileizvedenetudištudije,kirazkrivajoučinkepro­storskihprelitijizsosedstva,kiizhajajoizprostorskepovezanostipridelovalcev(FrederikseninLanger 2004;Bichlerssodelavci2005;Lewis,BarhaminRobinson2011;Schmidtnerssodelavci2012; Bjork­hauginBlekesaune2013;WollniinAndersson2014;Boncinellissodelavci2015;LäppeinKelley2015). Pričujočaštudijaseuvrščavtoskupinoindokazuje,dasoučinkiprostorskihprelitijprisotnipriproce­sihpreusmeritvevekološkopridelavotudinakmetijskihgospodarstvihvSloveniji.Rezultateprostorske ekonometričneanalizeprostorskaprelitjadelomapojasnjujemospodobniminaravnogeografskimida­nostmi,kiprispevajo,dasepridelovalcivnekiregijipodobnoodločajo(naprimernaobmočjih,kine omogočajo intenziviranja pridelave). Na odločanje o usmeritvi v ekološko pridelavo, sodeč po naših rezultatih,vplivatudikomunikacijamedpridelovalci,prenosizkušenj,pričakovanj,znanjintehnologij. S tem pozitivni učinki ekološkega kmetijstva, razpoložljiva tehnična, trženjska in organizacijska znanja v neki regiji pozitivno vplivajo na povečevanje ekološkega kmetijstva v sosedstvu (Padel 2001; Schmidtner s sodelavci 2012; Bjorkhaug in Blekesaune 2013). 
Rezultatinašeštudijesetorejskladajozrezultatisorodnihštudij,kiugotavljajo,darazširjenosteko­loškegakmetovanjavSlovenijininaključnorazporejenapoprostoru. Pozitiveninstatističnoznačilen prostorskikoeficientregresijskegamodelapotrjujeobstojučinkovprostorskihprelitijizsosedstva,kar kaženato,dasemožnostpreusmeritvevekološkokmetijstvopovečuje,čejevsosedstvuekološkokme­tijstvoževosnoviboljzastopano.Nadaljesevekološkokmetijstvopogostejevključujejokmetijezmanjšo intenzivnostjopridelaveinkaterihpreusmeritevvekološkopridelavoneterjavelikihtehnološkihpri­lagoditev. V tem elementu rezultati sovpadajo z rezultati sorodnih raziskav, opravljenih v različnih evropskih državah – od Norveške (Bjorkhaug in Blekesaune 2013), Nemčije (Schmidtner s sodelavci 2012)inIrske(LäppeinKelley2015);tertudivSloveniji(TravnikarinJuvančič2013;Slabe2015). Po­dobnobipričakovalipozitivnopovezanostmedekološkopridelavoterdeležemzavarovanihobmočij in drugih območij, ki ne omogočajo intenziviranja pridelave (območja Natura 2000 in območja z ome­jenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost), vendar regresijski model kljub predhodno ugotovljenim pozitivnimkorelacijamtehpovezavnipotrdil. RezultativtemprimeruodstopajoodugotovitevBich­lerjassodelavci(2005)terSchmidtnerjassodelavci(2012),davisokdeležzavarovanihobmočij,območja zomejenimimožnostmizakmetijskodejavnostterslabšakakovosttalpozitivnovplivajonavečjopokritost občin z ekološkim kmetovanjem. Razlago v primeru Slovenije lahko iščemo v dejstvu, da se ekološko kmetovanjevvečjemobsegupojavljatudiizventehobmočij. Rezultatikažejotudi,dajepreusmeritev mnogokratpovezanaznamenompovečanjaprihodkov,kjersezvečanjemplačilzaizvajanjeekološkega kmetovanjapovečujetudipripravljenostzapreusmeritev.Velikpomenekonomskihkoristi,povezanih zjavnofinančnimipodporamiekološkegakmetovanjapripreusmeritvi,ugotavljajotudivdrugihštudijah (Fairweather1999;Bichlerssodelavci2005;Koesling,FlateninLien2008;Bartoljssodelavci2015;Bon­cinelli s sodelavci 2015). 
Polegidentifikacijeučinkovprostorskihprelitij,jebilnamenraziskaveosvetlitiinboljespoznatide­javnike,kivplivajonaodločitveslovenskihpridelovalcevpripreusmeritvivekološkokmetovanje.Menimo, dasodobljenirezultatišeposebejzanimivizaoblikovalcepolitik,sajnakazujejonovepoti,kakopovečati deležkmetijskihpraks,povezanihzekološkimkmetovanjem.Vjavnemdiskurzuprevladujeprepričanje, dasojavnofinančnepodporepridelovalcemnajpomembnejšivzvodzadosegoželenihciljevnapodročju ekološkegakmetijstva,vendarraziskavekažejo,datemunitako.Javnofinančnespodbudesopomembne zgolj v primerih kratkoročnih preusmeritev, saj študije kažejo, da bi se pridelovalci ob manj ugodnih ekonomskihrezultatihinobprekinitvifinančnihspodbudodločilizaopustitevekološkegakmetovanja (Koesling, Flaten in Lien 2008). Na drugi strani avtorji poudarjajo, da je za dolgoročnejše ohranjanje trajnostnega načina kmetovanja ključen dejavnik povezovanje pridelovalcev ter vzpostavitev konku­renčnihverigvrednostiizproduktovekološkepridelave.Pozitivnokrazširjenostiekološkegakmetijstva vplivajotudipercepcijaokoljskihinzdravstvenihkoritiekološkegakmetijstva,takovpridelovalcihsa­mih, kot tudi družbe v celoti, ki s svojimi pričakovanji in interesi oblikujejo identiteto posameznih pridelovalcev. Predvsem Wollni in Andersson (2014) ter Läppe in Kelley (2015) ugotavljajo, da imajo družbenenormemočanvplivnarazširjenost ekološkepridelavenakmetijskih gospodarstvih. Vkoli­kor se pričakovanja družbe glede odnosa do okolja, hrane, živali in podobnega spremenijo, potem se v skladu s temi pričakovanji postopoma začnejo spreminjati tudi ravnanja in odločitve pridelovalcev. Tokaže,dabilahkobili javnofinančnimehanizmiučinkovitejši,čebidelovalinaoblikovanjedružbe­nih preferenc do posameznih oblik kmetovanja. Na primer s povečanim ozaveščanjem o pozitivnih učinkihtrajnostnegaupravljanjaznaravnimiviri,bilahkovplivalinaoblikovanjepreferencpotrošnikov, posledičnopabitovplivalonaodločitvepridelovalcev,kidelujejoinseprilagajajovskladuspričako­vanji pripadajoče socialne skupine. V tem vidimo tudi možnosti dodatnega preučevanja dejavnikov preusmeritve slovenskih pridelovalcev v prihodnje. Pri tem poudarjamo, da vključitev dodatnih de­javnikovlahkorazkrijenekatereslabostimetode.Vmislihimamopredvsemdostopnostpodatkov.Metoda jenamrečučinkovitalenadovoljmajhnihprostorskihenotah(naprimerobčinealikmetije),pričemer se z zmanjševanjem prostorske enote zmanjšuje tudi dostopnost podatkov. Težava večjih prostorskih enot(naprimerslovenskestatističneregije)ssicervečjimštevilompodatkovpajevtem,dasezmanjšuje­jo možnosti po identifikaciji učinkov prostorskega prelivanja in s tem smiselnost uporabe prostorske ekonometrije. Polegtega greza prostorsko agregiranepodatke, kjer jezaželenoimeti večje številopo­datkov;vnašemprimeruvelikoštevilokmetijnaobčino,sajbivnasprotnemprimeruagregacijapodatkov (združitev kmetij na raven občine) lahko privedla do zavajajočih rezultatov. Veliko prednost metode prostorske regresije pa vidimo v tem, da je primerna za vrednotenje različnih strukturnih in razvoj­nih programov (tudi politike razvoja podeželja; Travnikar 2017). Poleg tega je rezultate prostorske ekonometrije mogoče kombinirati z različnimi drugimi metodami, ki preučujejo analize učinkov. 
V kolikor priporočila oblikovalcem politik zaključimo s prostorsko povezanostjo pridelovalcev pri izvajanjuekološkegakmetijstva,kijebilaugotovljenavvsehobravnavanihštudijah,lahkorečemo,dabi bilijavnofinančnimehanizmiboljučinkovititudivprimeru,čebibiliusmerjeninaskupinoprideloval­cevinnetolikonaposameznegapridelovalca.VpomočbilahkobilirezultatiLISAkartevzorcev,kiraz­krivajo območja kjerse pridelovalci podobno odločajo. Rezultati kažejo na prisotnost velike prostorske povezanostiinstemučinkovprenosainformacijizsosedstva,sčimerugotavljamo,dalahkonavedenj­skevzorcelažjevplivamoskolektivnimusmerjanjemvečjeskupinepridelovalcev.Rezultatgovorivprid vzpostavitvi kolektivnih shem, kjer bi z usmerjevalnim (svetovalnim) delom večjega števila prideloval­cev(naprimerskupinskapredavanja,diskusijskeskupine,delavnice),strukturnimiukrepi(spodbujanje skupinskihnaložb)ekološkeproizvajalcespodbujalikvečjemuproizvodnemuintržnemupovezovanju. 

5 Sklep 
S prostorsko ekonometrijo smo potrdili zastavljeno hipotezo raziskave, da imajo odločitve pride­lovalcevnanekemobmočju,gledepreusmeritvevekološkokmetovanje,vplivnaodločitvepridelovalcev vsoseščiniinobratno.Prostorskikoeficientregresijskegamodelajepotrdilobstojučinkovprostorskih prelitij,insicer,čebisedeležkmetijskihzemljiščvekološkemkmetovanjuveniobčinipovečalza1%, bisedeležkmetijskihzemljiščvekološkemkmetovanjusosednjihobčinpovečalza0,28%. Tirezultati so v skladu s sorodnimi študijami iz tujine, ki so preučevale prostorsko povezanost med pridelovalci (Frederiksen in Langer 2004; Bichler s sodelavci 2005; Lewis, Barham in Robinson 2011; Schmidtner ssodelavci2012;BjorkhauginBlekesaune2013;WollniinAndersson2014;Boncinellissodelavci2015; Läppe in Kelley 2015). Rezultati prostorskega ekonometričnega modela nadalje razkrivajo (pre)veli­ko povezanost med dinamiko in razširjenostjo ekološke pridelave in javnofinančnimi podporami. To utemeljujemozrezultati,kikažejo,dasepripravljenostzapreusmeritevpoveča,česepovečatudivišina plačil za ekološko kmetovanje. Na drugi stani pa v kolikor bi se povečali izhodiščni zneski neposred­nih plačil v kmetijstvu, bi se pripravljenost kmetij za preusmeritev v ekološko kmetijstvo zmanjšala. Takokot drugeštudije (na primerSlabe2015),tudinaširezultatipotrjujejo, dase zaekološkokmeto­vanje pogosteje odločajo kmetije s prevladujočo rabo travinja, pri katerih preusmeritev v ekološko pridelavo ne bi terjala večjih tehnoloških prilagoditev. 
Oba rezultata razkrivata v Sloveniji veliko odvisnost ukvarjanja z ekološkim kmetijstvom od jav­nofinančnih podpor. Za dolgoročno in ekonomsko vzdržno ohranjanje ekološkega kmetijstva ter zadostitev naraščajočega povpraševanja domačih kupcev po domači hrani ekološkega izvora, bi bilo v prihodnje potrebno več napora vložiti v povezovanje ponudbe. To še posebej velja za povezovanje proizvajalcev (pretežno živinorejske) proizvodnje na trajnem travinju. Cilj tovrstnega povezovanja bi moral biti dodajanje vrednosti v procesu predelave in trženja ter ambicioznejši vstop v najbolj razšir­jene maloprodajne formate široke oskrbe z živili. Velika večina tovrstne primarne pridelave se danes namreč še vedno prodaja kot konvencionalna (Slabe 2015). 
Rezultati nudijo znanstveno utemeljeno podlago k strokovni razpravi o tem, kako oblikovati us­pešnejšeukrepezaizvajanjeboljtrajnostneganačinakmetovanjavprihodnje.Gledenaobstojučinkov prostorskih prelitij lahko nosilci odločanja s podporo prenosu znanja, mreženju in sodelovanju med različnimi deležniki v prehranski verigi vplivajo na povečanje izvajanja bolj trajnostnih oblik kmeto­vanja. Rezultati kažejo tudi, da ima izvajanje javnofinančnih podpor za izboljšanje okoljskih kazalcev veniregijipozitivneučinketudinasosednjeregije.Menimo,dajeenaodučinkovitejšihpotiozaveščanje javnostiooblikahkmetovanja,kizasledujejociljevarovanjainohranjanjanaravnihvirov,dobregapočutja živali, pridelave zdrave in bolj kakovostne hrane ter trajnostnega razvoja podeželja. Na spremenjene želje potrošnikov se sčasoma začnejo odzivati in prilagajati tudi pridelovalci. Poleg tega menimo, da je svetovalno delo boljše opravljati na večji skupini pridelovalcev, saj kot kažejo rezultati, ima komu­nikacija med pridelovalci pomembno vlogo; kjer se pozitivni učinki ekološkega kmetijstva širijo med pridelovalci, to vpliva na povečano izvajanje ekološkega kmetijstva. 
Sštudijoširimovsebinskiinmetodološkiokvirraziskovalnegadelanapodročjukmetijstva,pričemer lahkouporabljenemetodološkezasnovekoristijotudiraziskovalcemvokvirudrugihraziskav.Metoda jebilauporabljenanaprimeruekološkegakmetijstvanaravniobčin,breztežavpalahkotapristopupo­rabimotudipridrugihraziskovalnihvprašanjihindrugihprostorskihravneh.Zaprihodnjeraziskovalno delo menimo, da bi bilo raziskavo smiselno vsebinsko razširiti z dejavniki družbenih norm, interesov in pričakovanj glede načinov kmetovanja, ki jih v trenutno razvitem modelu nismo uporabili. 

6 Viri in literatura 
Anselin,L.1988:SpatialEconometrics:MethodsandModels.Dordrecht.DOI:https://doi.org/10.1007/ 978-94-015-7799-1 
Anselin, L. 1995: Local indicators of spatial association – LISA. Geographical Analysis 27-2. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1538-4632.1995.tb00338.x 
Anselin, L. 2002: Under the hood, issues in the specification and interpretation of spatial regression models. Agricultural Economics 27-3. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1574-0862.2002.tb00120.x 
Anselin,L.2005:Interactivetechniquesandexploratoryspatialdataanalysis.GeographicalInformation Systems: Principles, Techniques, Management and Applications. New Jersey. 
Anselin,L.,Bera,A.K.,Florax,R.J.G.M.,Yoon,M.J.1996:Simplediagnostictestsforspatialdependence. RegionalScienceandUrbanEconomics26-1. DOI:https://doi.org/10.1016/0166-0462(95)02111-6 
Anselin,L.,Smirnov,O.1996:Efficientalgorithmsforconstructingproperhigherorderspatiallagopera­tors. Journal of Regional Science 36-1. DOI: https://doi.org/10.1111/j.1467-9787.1996.tb01101.x 
Bartolj,T.,SlabeErker,R.,Koman,K.,Kavaš,D.,Cunder,T.,Bedrač,M.2015:Izdelavasprotnegavredno­tenja programa razvoja podeželja 2007–2013 v letu 2014, Vrednotenje vplivov plačil I. stebra SKP ininvesticijskihukrepovnauspešnostizvajanjaKOP(PRP2007–2013).KmetijskiinštitutSlovenije. Ljubljana. 
Bavec, M., Repič, P., Slabe, A., Poštrak, N., Miklavc, J. 2001: Ekološko kmetijstvo. Ljubljana. 
Bichler, B., Häring, A. M., Dabbert, S., Lippert, C. 2005: Determinants of spatial distribution of orga­nicfarminginGermany. ResearchingSustainableSystems:InternationalScientificConferenceon Organic Agriculture. Adelaide. Medmrežje: http://orgprints.org/6322/ (26.9.2016). 
Bjorkhaug,H.,Blekesaune,A. 2013:Development oforganic farminginNorway: astatistical analysis of neighbourhood effects. Geoforum 45. DOI: https://doi.org/10.1016/j.geoforum.2012.11.005 
Boncinelli,F.,Bartolini,F.,Brunori,G.,Casini,L.2015:Spatialanalysisoftheparticipationinagri-en­vironment measures for organic farming. Renewable Agriculture and Food Systems 31-4. DOI: https://doi.org/10.1017/s1742170515000307 
Case, A. 1992: Neighborhood influence and technological change. Regional Science and Urban Eco­nomics 22-3. DOI: https://doi.org/10.1016/0166-0462(92)90041-x 
Egri,C.1999:Attitudes,backgroundsandinformationpreferencesofCanadianfarmers:implication for organicfarmingadvocacyandextension.JournalofSustainableAgriculture13-3.DOI:https://doi.org/ 10.1300/j064v13n03_05 
Eurostat 2016: Podatki o površinah kmetijskih zemljišč z ekološkim kmetovanjem. Medmrežje: http://ec.europa.eu/eurostat/data/database (7. 10. 2016). 
Fairweather, J. R. 1999: Understanding how farmers choose between organic and conventional pro-duction:ResultsfromNewZealandandpolicyimplications. AgricultureandHumanValues16-1. DOI: https://doi.org/10.1023/A:1007522819471 
Florax,R.J.G.M.,Voortman,R.L.,Brouwer,J.2002:Spatialdimensionsofprecisionagriculture:aspa­tialeconometricanalysisofmilletyieldonSaheliancoversands.AgriculturalEconomics27-3.DOI: https://doi.org/10.1111/j.1574-0862.2002.tb00129.x 
Frederiksen, P., Langer, V. 2004: Localisation and concentration of organic farming in the 1990s -the Danishcase.TijdschriftvoorEconomischeenSocialeGeografie95-5.DOI:https://doi.org/10.1111/ j.0040-747x.2004.00338.x 
Getis, A. 2010: Spatial autocorrelation. Handbook of Applied Spatial Analysis. New York. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-642-03647-7_14 
Koesling,M.,Flaten,O.,Lien,G.2008:FactorsinfluencingtheconversiontoorganicfarminginNorway. InternationalJournalofAgriculturalResources,GovernanceandEcology7,1-2.DOI:https://doi.org/ 10.1504/ijarge.2008.016981 
Lampič,B.,Mrak,I.,PotočnikSlavič,I.,Bednář,P.,Žufan,P.,2010:Characteristicsoforganicfoodconsu­mersinurbanregionsofLjubljanaandOstrava.Dela34.DOI:https://doi.org/10.4312/dela.34.2.23-38 
Läppe,D.,Kelley,H.2015:SpatialdependenceintheadoptionoforganicdrystockfarminginIreland. European Review of Agricultural Economics 42-2. DOI: https://doi.org/10.1093/erae/jbu024 
Läpple, D. 2010: Adoption and abandonment of organic farming: an empirical investigation of the Irish drystocksector.JournalofAgriculturalEconomics61-3.DOI:https://doi.org/10.1111/j.1477­9552.2010.00260.x 
LeSage,J.P.,Pace,R.K.2010:Spatialeconometricmodels.HandbookofAppliedSpatialAnalysis.New York. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-642-03647-7_18 
Lewis, D. J., Barham, B. L., Robinson, B. 2011: Are there spatial spillovers in the adoption of clean technology?Thecaseoforganicdairyfarming.LandEconomics87-2.DOI:https://doi.org/10.3368/ le.87.2.250 
Manski, C. 1993: Identification of endogenous social effects: the reflection problem. The Review of Economic Studies 60-3. DOI: https://doi.org/10.2307/2298123 
Midmore, P., Padel, S., McCalman, H., Isherwood, J., Fowler, S., Lampkin, N. 2001: Attitudes towards conversiontoorganicproductionsystems:astudyoffarmersinEngland.Aberystwyth.Medmrežje: http://orgprints.org/10817/1/Attitude_survey.pdf (20. 4. 2017). 
Moran,P.A.P.1948:Theinterpretationofstatisticalmaps.JournaloftheRoyalStatisticalSocietyB 10. 
Moussis, N. 2010: Guide to European Policies. Rixensart. 
Padel, S. 2001: Conversion to organic farming: A typical example of the diffusion of an innovation? Sociologia Ruralis 41-1. DOI: https://doi.org/10.1111/1467-9523.00169 
Pietola,K.S.,OudeLansink,A.2001:Farmerresponsetopoliciespromotingorganicfarmingtechno­logiesinFinland.EuropeanReviewofAgriculturalEconomics28-1.DOI:https://doi.org/10.1093/ erae/28.1.1 
Podmenik,D.2012:TrendiinperspektiveekološkegakmetijstvaspoudarkomnaSlovenijiinSlovenski Istri. Ljubljana. 
Schmidtner,E.,Lippert,C.,Engler,B.,Häring,A.M.,Aurbacher,J.,Dabbert,S.2012:Spatialdistribution of organic farming in Germany: Does neighbourhood matter? European Review of Agricultural Economics 39-4. DOI: https://doi.org/10.1093/erae/jbr047 
Slabe,A.2015:RazvojnipotencialekološkegakmetijstvavSlovenijivpovezavizdoseganjemtrajnostne samooskrbe s hrano. Doktorsko delo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 
Slabe,A.,Kuhar,A.,Juvančič,L.,Tratar-Supan,A.-L.,Lampič,B.,Pohar,J.,Gorečan,M.,Kodelja,U.2010: AnalizastanjainpotencialovzarastponudbeekološkihproizvodovvlučidoseganjaciljevAkcijskega načrtazarazvojekološkegakmetijstvavSlovenijidoleta2015. Zaključnoporočilo,Inštitutzatrajnostni razvoj,BiotehniškafakultetaUniverzevLjubljani.Ljubljana.Medmrežje:https://www.dlib.si/stream/ URN:NBN:SI:DOC-HSZQEAJZ/d964ccac-95c6-42b0-b3f6-3f30ae50b45b/PDF (20. 8. 2018). 
Slabe,A.,Lampič,B.,Juvančič,L.2011:Potencialiekološkepridelavezatrajnostnolokalnooskrboshra­no v Sloveniji. Dela 36. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.36.93-109 
Smit, M. J., van Leeuwen, E. S., Florax, R. J. G. M., Groot, H. L. F. 2015: Rural development funding andagriculturallabourproductivity:aspatialanalysisoftheEuropeanUnionattheNUTS2level. Ecological Indicators 59. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolind.2015.05.061 
Travnikar,T.2017:Vrednotenjeukrepovpolitikerazvojapodeželjasprostorskoekonometrijo.Doktor­sko delo, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 
Travnikar,T.,Juvančič,L.2013:Uporabaprostorskeekonometrijeprivrednotenjuukrepovpolitikeraz­voja podeželja. Orodja za podporo odločanju v kmetijstvu in razvoju podeželja. Ljubljana. 
Uredba(ES)številka1059/2003Evropskegaparlamentainsvetazdne26. maja2003ooblikovanjuskupne klasifikacijestatističnihteritorialnihenot(NUTS).UradnilistEvropskeunijeL154/1.Medmrežje: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32003R1059&from=SL (14. 3. 2016). 
Villano,R.,Fleming,E.,Moss,J.2016:Spatialeconometricanalysis:Potentialcontributiontotheeconomic 
analysisofsmallholderdevelopment.CausalInferenceinEconometrics.Cham.DOI:https://doi.org/ 
10.1007/978-3-319-27284-9_3 Wollni,M.,Andersson,C.2014:Spatialpatternsoforganicagricultureadoption:evidencefromHonduras. 
Ecological Economics 97. DOI: https://doi.org/10.1016/j.ecolecon.2013.11.010 

7 Summary: Spatial pattern of the integration of farm holdings in Sloveniainto organic farming
(translated by Luka Juvančič) 
OrganicagricultureinSloveniaisexperiencingrapidgrowth,whichisatrendsimilartootherde­velopedeconomies.Intheperiodfrom2005to2015,theshareofutilisedagriculturalareaunderorganic productionalmostdoubled,from4.6to8.8percent.Growthofthearea(andthenumberoffarmsthe­reof) practicing organic production may be influenced by the steady growth of demand for organic food. Moreover, growth of the organic sector in the country has much to do also with stimulative po­licyenvironment,rewardingorganicproducerswithadditionalarea-basedpaymentsrangingcurrently (2015–2020)from600EUR/haforareasunderorganichorticultureto155haforpermanentgrassland. The measure has proven to be particularly stimulating for producers engaged in livestock production on absolute grassland, where the conversion to organic farming requires relative modest changes in theproductiontechnology.Consequently,about84percentofareaunderorganicproductionisperma­nent grassland. 
The paper investigates the factors influencing the conversion of farms into organic production in Slovenia,emphasisingthespatialpatternofthisphenomenon.Theresearchaddstotherecentresearch analysing spatial spillovers in the growth of organic sector (Frederiksen and Langer 2004; Bichler et al. 2005; Lewis, Barham and Robinson 2011; Schmidtner et al. 2012;Bjorkhaug andBlekesaune 2013; WollniandAndersson2014;Boncinellietal.2015;LäppeandKelley2015),whichallidentifyspatially explicit patterns, but the factors influencing this growth appear to be case-specific. 
Similarlythanstudieslistedabove,theresearchappliesspatialeconometricmethodstoidentifyspa­tial patterns and quantitatively assess various factors that may be influencing the growth of organic agriculture in Slovenia. In addition to checking for spatial spill-overs, we are interested in the context thatcharacterisesthisgrowth.Someoftheinfluencingfactorsmayindeedresultfromneighbourhood effects, such as acquiring new knowledge and technologies from neighbouring peers, quality and in­tensity of extension work. Other factors may be less spatially explicit and refer mainly to personal considerations and preferences developed by agriculture households. Factors, such as age, education and type of farming may indicate farms’ readiness for conversion to organic farming. 
Themethodisbasedontheintegrationofspatialdataandeconometricmodels,inordertodetect possible patterns of common behaviour, which may be due to spatial interconnections. The choice of administrativespatialunits(inthiscasemunicipalities,LAUlevel2)asbasisforspatialanalysisisuse­fulinordertocombinetheanalysisofprimarystatisticaldatawithrelevantsecondarystatisticaldata. Theanalysisincluded1,976farmswithtotalagriculturallandof28,088hectares,whichrepresentsthe totalpopulation offarms applyingfor public payments for organic farms in 2009, or 94 per cent of all organicfarmsinthecountryatthattime.Individualfarmdatawasobtainedfromadministrativesour­ces(AgencyforAgriculturalMarketsandRuralDevelopment)andaggregatedtothemunicipalitylevel. Similarlythanotherstudiesofthistype(Bichleretal.2005;Schmidtneretal. 2012;BjorkhaugandBle­kesaune 2013; Boncinelliet al. 2015),wehave formed adecision modelwherethedependent variable istheshareofagriculturallandinorganicproduction(asapercentageoftotalutilisedagriculturalarea): y(shareofagriculturallandinorganicproduction) =ß0 +ß1 X1 (agriculturalstructuraldata) 
+ß2 X2 (socio-economicvariables) +ß3 X3 (geographicalfeatures) +ß4 X4 (featuresrelatedtoorganicproduction) +.. 
Definition of the theoretical model was followed by adding the spatial weight matrix to the data­base, to test for possible spatial spill-overs of the dependant variable. The preliminary analysis (LISA mapofspatialpatternsandMoranIstatistics)confirmedtheexistenceofspatialconcentration.Results of the LM-diagnostic suggest that the spatial lag model performs better than its non-spatial counter­part. The spatial lag coefficient (.) reveals that a 1 per cent increase in the share of agricultural land inorganicfarminginonemunicipalityresultsinaspatialspill-overininneighbouringmunicipalities by0.28percent.Inaddition,themodelrevealssomeotherfactorsthatstatisticallysignificantlyinfluen­ce the conversion into organic farming. Two of them relate to the intensity of agricultural production. The coverage of municipalities with organic farming isincreasingwherefarmsare engaged in less in-tensiveagriculturalpractices(i.e.,grassland-basedlivestockproduction),whiletheconversiontoorganic farmingappearstobefasterinmunicipalitieswherefarmsaresmallerintermsoftheireconomicsize. The model does not confirm causal linkages between organic farming and areas of special environ­mental importance (Natura 2000 and less-favored areas for agricultural activity). On the other hand, increasedagriculturalincomesupport(i.e.,CAPPillarIdirectpayments)decreasetheinterestoffarms toconverttowardsorganicfarming.Theresultsthussuggestthatproductionintensityandpolicycon­siderations play the prominent roles in the farms decision-making about their transition to organic production. Organic farming is a popular alternative for smaller farms with a lower intensity of pro­duction, lower budgetary income support, whose conversion to organic production does not require major technological adjustments. With regard to the economic viability of this spatial (and sectoral) patternoforganicproduction,improvementswouldbeneededparticularlyinimprovedeconomicper­formanceofthesector.Thiswouldrequiredecreasingdependencefrompublicpayments,linkingsupply horizontally and vertically, resulting in competitive organic value chains. 

RAZGLEDI 



SPREMEMBE POKRITOSTI DNA Z MORSKIMI TRAVNIKI V SEMEDELSKEM ZALIVU V OBDOBJU 2009–2015 
AVTORICI 
dr. Mojca Poklar 
HarphaSea,d.o.o.Koper,Čevljarskaulica8,SI –6000koper,Slovenija; mojcap@harphasea.si 
dr. Valentina Brečko Grubar 
UniverzanaPrimorskem,Fakultetazahumanističneštudije,Titovtrg5,SI –6000koper,Slovenija valentina.brecko.grubar@fhs.upr.si 
DOI:10.3986/GV90204 UDK:551.468:581.526.323(497.472)"2009/2015" COBISS:1.01 
IZVLEČEK 
Spremembe pokritosti dna z morskimi travniki v Semedelskem zalivu v obdobju 2009–2015 
Prispevekpredstavljarezultatevečletnegapreučevanjarazširjenostiinspreminjanjapovršinemorskih travnikovinzaplatmorskihtravv Semedelskemzalivu.V preteklostijepreučevanjemorskihtravni­kovzahtevalouporabozamudnihmetodindaloleokvirnepodatke,uporabasodobnihnačinovzaje­manjapodatkovinGIS-orodijpaomogočaobsežnejšeraziskaveinnatančnejšepodatke.S sonarskim snemanjeminfotografiranjemizzrakasmopridobilipodatke,kismojihs pomočjogeografskihinfor­macijskihsistemovanaliziraliinugotovili,dasepovršinadnav Semedelskemzalivupokritegaz mor­skimitravnikipovečuje,karkaženaizboljšanjekakovostnegastanjaobalnegamorja,zlastinamanjšo motnostvodeinmanjšidotokhranilskopnega.Obsegvečjihmorskihtravnikovsejevobdobju2009–2015 povečalza8,6haterdanespokrivajože45,6%dna.Morskitravnikisosevnajvečjimeripovečalispo­mikomspodnjemejev globljedelezalivainz razraščanjemposameznihzaplatv izlivnemobmočju Badaševice. 
KLJUČNEBESEDE morsketrave,morskitravnik,ekološkostanje,GIS,Badaševica,Semedelskizaliv 
ABSTRACT 
The changes of seagrass meadows on the Semedela Bay seabed in the period 2009–2015 
Thepaperpresentstheresultsofa several-yearlongresearchoftherangeandchangesintheextentof marinemeadowsandpatchesofseagrassintheSemedelaBay(Slovenia).Inthepast,suchinvestiga­tionrequiredtheuseoftime-consumingmethodsandresultedonlyinrawdata,whereastheuseof modernmethodsofcollectingdataandtheGIStoolsenablemoreextensiveresearchandgivemore accuratedata.Sonarmappingandairphotographyprovidedinformationwhichweanalysedbymeans ofGeographicInformationSystems.Wehaveestablishedthattheextentofthemarinemeadowsinthe SemedelaBayhasbeenincreasing,whichindicatesthatthequalityofthecoastalseawaterhasimpro­ved;particularlyitscloudinesshasdecreasedandsohastheinflowofnutrientmatterfromtheland. Theextentoflargermarinemeadowsincreasedinthe2009–2015periodby8.6ha,sothatnowadays theycoverasmuchas45.6%oftheseabed.Theymostlyhavebeenenlargedbymovingthelower 
border intodeeperpartsoftheSemedelaBayandbygrowingindividualpatchesinthemouthareaof theriverBadaševica. 
KEYWORDS seagrasses,marinemeadow,ecologicalstate,GIS,Badaševica,SemedelaBay 
Uredništvojeprispevekprejelo7.februarja2018. 
1 Uvod 
Veliko obalnih ekosistemov na Zemlji v zadnjih desetletjih doživlja krčenje razširjenosti morskih travnikovalicelonjihovoizginotje.Vzroki,kinisonatančnopreučeni,sotakonaravnegakotantropogene­gaizvora.Človekvečinomaprispevahkrčenjupovršinmorskihtravnikovspovečanimobremenjevanjem okolja v povodjih ali z neposrednim obremenjevanjem morja. Rast gospodarskih dejavnosti vodi do povečanih vnosov hranil inpovečanemotnosti vode(Lathrops sodelavci2001). Krčenje in izginjanje morskihtravnikovje še tolikobolj zaskrbljujočezaradipomembneekološke vloge, ki joimajo vobal­nihekosistemih.Gledenadobrineinekosistemskestoritve,kijihomogočajo,somorskitravnikinamreč eden najpomembnejših morskih ekosistemov (Telesca s sodelavci 2015). Poleg tega so morske trave tudi dober pokazatelj ekološkega stanja, saj odražajo součinkovanje vplivov človeka na okolje ter po­sledicenjegovihnegativnihvplivovvpreteklosti.Soodličenindikator,nakateregaselahkooprejookoljski monitoringiinstrategijeupravljanjaobalnegamorjapovsemsvetu(Peterlin2013).Stanjeterrazširjenost morskih travnikov torej odražata kakovost obalnega vodnega okolja in spremembe njihove porazde­litve opozarjajo na spremembe kakovosti vode. S tem nam tudi omogočijo učinkovito ukrepanje za doseganje zmanjšanja onesnaženosti obalnihekosistemovin zagotavljanje trajnostne rasti(Dennison s sodelavci 1993; Krause-Jensen s sodelavci 2004). 
Zaradi ekološke vrednosti morskih travnikov je bilo na njihovih območjih opravljenih že mnogo raziskav,kljubtemupasoprocesiinspremembeslabopoznaniterjetežkoocenitiobsegnjihoviheko-sistemskihstoritev.Poglavitnirazlogjevpomanjkljivihpodatkihonjihovipovršiniinstanju(naprimer gostotizarasti). Kartiranjemorskihtravnikov,kotvečinaprostorskihštudij,jebilonamrečvpreteklo­sti omejeno tako z upravljanjem toka zbiranja podatkov kot tudi z načini njihovega shranjevanja in obdelave. Prostorskivzorcisobiliobičajnointerpoliraniiznekajprostorskoozkoomejenihtočk. Kar­tiranje morskih travnikov so večinoma izvajali le s potapljaškimi opazovalnimi metodami, ko so na določenihlinijskih presekihpopisalivse habitatne tipe,natopasopridobljene prostorske podatkein­terpolirali oziroma posplošili na celotno območje. Čeprav so podrobne raziskave manjših območij (vzorčnihmest)morskegadnaspomočjovzorčenjainpotapljanjavsekakornujnezapridobivanjeno­vegaznanjaterspremljanjestanjamorskihekosistemov,sovečinomaprostorskoinčasovnopomanjkljive (Finklin Makowski 2014). Omejitve preučevanjapasosev velikimerizmanjšalez razvojem geograf­skihinformacijskihsistemov(GIS-ov)intudizrazvojemtehnikdaljinskegazaznavanja(Robbins1996). GIS-isopostalinajpomembnejšeorodjekvantitativnegeografije,sajponujajomožnostizapridobiva­nje in analiziranje prostorsko razporejenih podatkov ter lahko odgovorijo na vprašanja, povezana zneenakomernoporazdelitvijoorganizmovinnjihovihvirov,vpovezavisprocesi,kivplivajonarazpore­ditevtakočasovnokotprostorsko(Johnston1990).PrimerpraktičneuporabeGIS-ovjetudiodkrivanje časovnih sprememb habitatov, uporabljeno tudi pri morskih travnikih (Remillard in Welch 1992). So namrečzelouporabnizakoličinskoocenohabitatovmorskihtravvplitvihestuarijihinobalnihobmočjih ter za preučevanje časovnih sprememb površine morskih travnikov. Postali so pomembno orodje za kartiranje,obdelavoininterpretacijookoljskihpodatkovoobalnihobmočjih,povodjihinizlivnihob­močjih rek. V navedenih okoljih je namreč veliko biokemijskih lastnosti vodnih teles medsebojno povezanih in v mnogih primerih kažejo prostorsko odvisnost (Robbins 1996). 
Namen raziskaveje bilo odkrivanječasovnih sprememb pokritosti dna zmorskimi travami v Se-medelskemzalivu. Območjejevpreteklostiveljalozaokoljskozeloobremenjenozaradineposrednih izpustov neprečiščenih odpadnih voda v morjeter onesnažil in sedimentov, ki jih jev zaliv prinašala Badaševica. Pogoji za rast morskih trav so bilizaradi navedenega omejeni in spreminjanje pokritosti dna z morskimi travami je odražalo ekološke pogoje v zalivu. Zanimalo nas je, kakšne so spremem­bemedletoma2009in2015,potemkosejeodvajanjeodpadnihvodavMestniobčiniKoperizboljšalo zaradi priključitve na komunalno čistilno napravo, in ali se kaže vpliv izliva Badaševice, ki po obil­nejšihpadavinahpritekazelomotna,njenevodepaso zaraditokovanjaodrinjeneprotiseverniobali zaliva. 

2 Me to de 
2.1 Ob močje preučeva nja 
Ra zi ska va je ob se ga la ob močje Se me del ske ga za li va kot skraj ne ga ju govz hod ne ga dela Ko pr ske gaza li va, ki leži med Žus ter no in sta rim mest nim je drom Ko pra. Je pli tev za liv, s pov prečno glo bi no 6m (Di gi tal ni…2008) in po vršino 0,43km2, če ga ome ji mo z izo ba to 6 m, od Žus ter ne do ko pr ske ga ribi -škega po mo la (sli ka 1). Nje go va oba la ima, kljub an tro po ge nim spre mem bam, značil no sti aku mu la cij ske ga tipa oba le, ki ga je ob li ko va la reka Ba daševi ca in dno za li va de be lo pre kri la s se di men ti (mulj). Ba daševi ­ca za ra di svo je ga ero zij sko sla bo od por ne ga flišnega za led ja pri naša obili co drob ne ga gra di va, ki se od la ga v mor ju (Ma lačič 1994; Orožen Ada mič 2002). Njen vpliv se kaže tudi v fi zi kal no-ke mij skih last no -stih mor ske vode v za li vu, ki so po ve za ne z di na mi ko pre to ka in last no sti vode Ba daševi ce. Na gi ba nje in last no sti vodnih mas v za li vu pa vpli va jo tako vre men ske kot tudi ocea no graf ske raz me re (Steinman s so de lav ci 2004). Se me del ski za liv zato pred stav lja svo je vrst no živ ljenj sko oko lje, ki se po na rav nih značil no stih loči od osred nje ga dela Ko pr ske ga za li va in ga je smiselno obrav na va ti ločeno. Mešanje mor ske in slad ke vode se med le tom močno spre mi nja, s tem se spre mi nja jo eko loški po go ji in ob močje je zato pri mer no tudi za preučeva nje vpli va spre men lji vih last no sti vode na po ra slost dna za li va z mor ­ski mi tra va mi. V Seme del skem za li vu je raz šir je na združba s ko lenčasto ci mo do ce jo (Cymodoceanodosa), ki po rašča zgor nji del in fra li to ra la,v glo bin skem raz po nu od 2 do 10m, za ka te re ga so značilne šibke hi dro di na mične raz me re. V za li vu je pri sot na tudi združba s pra vo mor sko tra vo (Zosteramarina), ki se po jav lja v ob li ki mor ske ga trav ni ka. Trav nik je lepo raz vit, v osred njem delu pa je tudi zelo gost (Lipej, Turk in Ma ko vec 2006). 
Legenda 
´ 
globine (m) 
0–1 1–2 2–3 3–4 4–5 5–6 6–7 
0100 200 m Avtorica vsebine in karte: Mojca Poklar Kartografska podlaga: Harpha Sea 2014 
Slika1:Globineobmočjapreučevanjav Semedelskemzalivu.Ločljivostglobinje0,5m×0,5m. 
2.2 Operativna opredelitev morskega travnika in kartiranje 
Za določanje površine morskega travnika je pomembno, da ga pravilno omejimo. Tu se pogosto pojavljajo težave, saj meja morskega travnika ni enostavno določljiva (Virnstein, Avery in Johansson 2000).Vtejraziskavijebilazatouporabljenaoperativnaopredelitevmorskihtravnikov(Virnstein,Avery inJohansson2000)innajmanjšaenotakartiranjamorskihtravnikovvelikosti0,01ha. Dabizoprede­litvijo morskega travnika zajeli tako gosto porasla območja z morsko travo kot nesklenjena območja z morsko travo, smo po metodi operativne opredelitve opravili klasifikacijo morskega dna v tri tipe: 
• sklenjenmorskitravnik(površinamorskegatravnikajevečjaalienaka0,01ha), • območjenesklenjenegapojavljanjamorsketrave(večmanjšihzaplatmorsketrave,manjšihod0,01ha), • območje neporaslega dna oziroma mulj. 
Opredelitvimorskihtravnikovstasledilakartiranjeinizdelavakartografskihprikazov,kijeslone­lana podatkih razširjenostimorskih trav, pridobljenih z dvemametodamadaljinskega zaznavanja, to stasonarskosnemanjeinzračnofotografiranje.Zvečsnopnimsonarjemsobileizvedenepodrobnebati­metričnemeritveSemedelskegazaliva,izkaterihsmonatosestavilidigitalnibatimetričnimodel(Moškon,Žibert in Kavšek 2015). Ta je služil kot podlaga za kartiranjemorskih travnikov. S pomočjo fotografi­ranjaizzrakasmodobilifotografije,kisobilesprogramskoopremoAutoPanoGigazdruženevskupno fotografijo celotnega območja preučevanja. Skupna zračna fotografija je bila nato georeferencirana v programskem okolju ArcGIS, iz slednje pa smo nato digitalizirali morske travnike. Digitalizacija je potekalaz nadzorovanoklasifikacijo zračne fotografije,v kombinacijiznjeno vizualnointerpretacijo. Uporabilismometodonajvečjeverjetnosti,sajjenajboljnatančna,kljubtemu,dajeračunalniškozah­tevna(Oštir2006). Kakovostklasifikacijejebilaizboljšanazvizualnointerpretacijocelotnefotografije, kjersmozovrednotenjemosnovnihelementovvizualneinterpretacijefotografij(naprimerton,oblika, velikost,vzorec,tekstura,sence)ročnopopravilimejemorskihtravnikov,karjenajboljsubjektivnidel metode. 
Obemetodidaljinskegazaznavanjastabilipreverjenizmetodolinijskihpresekovinsrediščnihtočk morskihtravnikov,kjerjebilospomočjopodvodnihfotografij,pridobljenihizvideoposnetka,mogoče preveriti stanje morskih travnikov na posameznem linijskem preseku oziroma središčni točki. Ker je metoda sonarskega snemanja bolj zanesljiva (93,3% zanesljivost) od metode zračnega fotografiranja (63,3%) (Poklar 2015), so bili za izdelavo podatkovnih slojev morskih travnikov v 70–75% primerov upoštevaniizmerjenisonarskipodatki,naobmočjih,kjersotravnikiredkejšiinjihjessonarjemtežko ločiti od mulja, pa smo jih dopolnili s podatki zračne fotografije. 
Iz podatkov, pridobljenih s sonarskim snemanjem, zračnimi fotografijami in podvodnim snema­njem,smoizdelaliprikazetipovmorskegadnavSemedelskemzalivu.Morskodnosmorazčlenilivzgoraj omenjene tri tipe: morski travnik, območje nesklenjenega pojavljanja zaplat morske trave in nepora­slodnooziromamulj.Vprimerjalnianalizi,opisanivnadaljevanju,smoupoštevalileprvega,tosomorski travniki. 
2.3 Primerjalna analiza poraslosti dna z morskimi travniki 
Zaradisvetovnegatrendazmanjševanja površinmorskih travnikov(Duarte2002) smo želeliugo­toviti,kajsedogajavSemedelskemzalivuinizvedliprostorsko-časovnoanalizospreminjanjapokritosti morskega dna z morskimi travniki. Primerjalna analiza obsega šestletno obdobje 2009–2015, a smo zanjouporabilizgoljfotografije,posnetevpomladansko-poletnemčasu.Rastmorsketravesekaževletni dinamiki, ki je v veliki meri odvisna od letnih časov in spremljajočih sprememb okoljskih pokazate­ljev,kotstanaprimertemperaturainosvetljenost.ČepravjeprivsehvrstahtravvSemedelskemzalivu podzemni del med letom precej stalen, pa se število in velikost listov pri nekaterih vrstah med letom boljspreminjata kot pri drugih. Te spremembe so očitne predvsem pri cimodoceji (Cymodoceanodo­sa), ki predstavlja večino v pokritosti dna z morskimi travami tudi v Semedelskem zalivu. Povprečno število poganjkov, povprečno število listov na poganjku ter povprečna velikost listov (dolžina in širi­na) so pozimi precej manjši kot poleti (Cancemi, Buia in Mazzella 2002). Iz slike 2 je razvidno, da je vpoletnemčasukolenčastacimodocejav »polnemrazcvetu«,medtemkojepozimitežkoopaznakljub njeni prisotnosti. Za primerjalno analizo smo zato upoštevali le snemanja, ki smo jih opravili v pom­ladansko-poletnemčasuindobiliboljzanesljivepodatkeorazširjenostimorskihtrav.Zračnefotografije morskihtravnikovsobileposnete:22.6.2009,22.6.2010,19.5.2011,18.5.2012,24.5.2013,21.5.2014 in 29.5.2015. 
ZGIS-orodjem(ESRIArcGIS) smonatozavsakoletoposebejizdelalipodatkovnislojpoligonske­gatipainzavsakslojizračunalipovršino(vha).Izpodatkovnihslojevsmozmetodoprekrivanjaizdelali 

Slika2:Razlikav razrastitrav(številupoganjkov,številulistovnapoganjkutervelikostilistov)pozimi (zgoraj;19.2.2015)inpoleti(spodaj;6.7.2014). 
zemljevideskladnosti,insicerzaobdobja2009–2011,2011–2013in2013–2015.Razlikevrazširjenosti morskihtravnikovvizbranihobdobjihsmougotavljalispomočjonaslednjegapostopka(Barsantissode­lavci 2007): 
1) delež morskega travnika, prisotnega le v letu X: A 
×100; 
(A+B+C) 
2) delež morskega travnika, prisotnega le v letu Y: B 
×100; 
(A+B+C) 
3) delež morskega travnika, prisotnega v obeh letih: 
C 
×100. 
(A+B+C) 
X in Y sta obravnavani leti, A je površina travnika (v ha), ugotovljena v letu X in ne v letu Y, B je po­vršina travnika (v ha), ugotovljena v letu Y in ne v letu X; C pa je skupna površina travnika (v ha), ugotovljena v letih X in Y. Na podlagi izračunov smo naredili primerjavo razširjenosti morskih trav­nikov in interpretirali razlike v površini, ki smo jih ugotovili v preučevanem obdobju. 

3 Rezultati in razprava 
3.1 Pokritost dna z morskimi travami v Semedelskem zalivu leta 2015 
Velikdelmorskegadnapredstavljaneporaslodnooziromamulj,kimupripada16,90haali39,1% dnaSemedelskegazaliva.NjegovizvorsorečnenaplavineBadaševicetererodiraneflišnekamninezobale. Neporaslodnooziromamuljjevidenneposrednoobobali,predvsemodizlivnegaobmočjaBadaševiceproti Žusterni, v koprskem mandraču ter na dnu, globljem od 5,5m, kjer svetlobne razmere ne omo­gočajorastimorsketrave.Plitvejšemuljastodnopokrivajomanjšezaplatemorsketrave,kismojihuvrstili v tip nesklenjenega pojavljanja morske trave. Ta je leta 2015 pokrival 6,66ha ali 15,4% dna Semedel­skegazaliva.Ponekodzaplatemorsketravežeoblikujejomanjšemorsketravnike,kipašenepresegajo velikosti 0,01ha. 
VSemedelskemzalivustadvavečjamorskatravnikatervelikomanjših.Večjimorskitravnik(MT 1) je na sliki 3 viden na vzhodni strani, kjer se od Semedelske ceste širi proti severozahodu. Leta 2015 je segalodglobine0,3mpriobalidoglobine5,26m;merilje12,2hainjebilširšiobobali,kjerjevnajširšem delu meril 500m, njegova največja dolžina pa je bila 470m. Morski travnik oblikujeta prava morska trava(Zosteramarina)inkolenčastacimodoceja(Cymodoceanodosa).Drugivečjimorskitravnik(MT2) oblikujekolenčastacimodoceja(Cymodoceanodosa)inserazprostiravzahodnemdelu,kjerseširivzdolž IstrskecesteodŽusterneprotiizlivuBadaševice.Morskitravnikjevečkotpolmanjšiodmešanegamor­skegatravnikavvzhodnemdeluzaliva,sajjebilanjegovapovršinaocenjenana5,98ha.Največjaizmerjena širina v smeri od obale je bila okoli 180m in najmanjša 35m. Najgloblje, do 5m, sega v skrajnem se­verozahodnem delu. Na sliki 3 je vidnih tudi več manjših morskih travnikov, katerih površine so od 0,01 do 0,25ha in jih oblikuje prav tako kolenčasta cimodoceja. 
3.2 Analiza sprememb pokritosti dna z morskimi travniki v obdobju 2009–2015 
Površina dna Semedelskega zaliva, pokritega z morskimi travniki, se je v obdobju 2009–2015 po-večevala. Leta2009 so morski travniki poraščaliskupaj11,08ha,leta 2010 je njihovapovršina narasla za skoraj 1 ha in presegla 12ha. Zelo malo se je povečala leta 2011, ko smo izmerili 12,19ha skupne površine.Leta2012sejepovršinadna,pokritegazmorskimitravniki,povečalana13,37hainleta2013 


MT 1 
MT 2 

Legenda 
Tipmorskegadna 
´ 
morski travnik mulj območje pojavljanja morske trave 
0 100 200 m 
Avtoricavsebine in karte:Mojca Poklar 
Kartografskapodlaga:HarphaSea2014 
Slika3:Razširjenosttipovmorskegadnav Semedelskemzalivumaja2015. 
površina (ha) 
24 20 16 12 8 4 0 

2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 
Slika4:Površinamorskihtravnikovv Semedelskemzalivuv obdobju2009–2015. 
na 14,47ha. V zadnjih dveh letih obravnavanega obdobja so se morski travniki najbolj povečali. Leta 2014 je bila skupna površina že 16,54ha, leta 2015 pa kar 19,65ha. Površina morskih travnikov se je tako od začetka do konca obravnavanega obdobja povečala za 8,57ha ali za 44%. 
Da smo lahko pojasnili spreminjanje prostorske razporeditve pokritosti dna z morskimi travniki, smozaobdobja2009–2011,2011–2013in2013–2015izvedlianalizoskladnosti,rezultatekatereprikazu­jejoslike5,6in7.Nasliki5jevidnalemalopovečanapovršinamorskegatravnikakolenčastecimodoceje (MT2)vobdobju2009–2011. Povečalasejepredvsemsklenjenostporaščenostivnotranjostimorske­gatravnika,medtemkojenaglobinskospodnjimejitravnikaopazitiizginjanjenekaterihmanjšihzaplat. Manjšimešanimorskitravnik(MT1)sejerazširilzlastivjugozahodnismeri,medtemkosejenjegova zgornjamejapriobalipoglobilaz 1,1 na 1,3m. To bilahkobilaposledicaprenove semedelskeprome­nade leta 2010, ko so poglobili tudi pas morskega dna vzdolž nje. Globinska spodnja meja morskega travnikasejevsevernemoziromaseverozahodnemdelupremaknilavplitvejševode. Razlikavglobi­ni je na nekaterih delih dosegla tudi 1m. Delež skupne površine morskih travnikov, prisotnih v letih 2009 in 2011, je zajemal 73%, povečan del leta 2011 18%, medtem ko je krčenje predstavljalo 9%. 
Morska travnika sta se v obdobju 2011–2013 razširila za 2,3ha. Na sliki 6 je vidna razširitev tako morskegatravnikaMT2kotmorskegatravnikaMT1.Prvisejerazširilvsmeriglobljegadnainglobin­skaspodnjamejajedoseglacelo5,4m. MešanimorskitravnikMT1pasejerazširilvsmeriprotiizlivu Badaševicetervsmeriodobale,sčimersejetuditupoglobilanjegovaspodnjamejapod 5mglobine. Na širjenjetravnikov naglobljednobilahko vplivalamanjša motnostvode, kar omogoča lažje prodi­ranjesvetlobedomorskegadnatudivvečjihglobinah.Zgornjiglobinskimejiobehtravnikovstavečinoma ostalienaki,lemorskitravnikMT2sejevsrednjemdelupoglobil. Mejasejepremaknilaznajmanjše globine1,45mnaglobino2,9m.Skupnapovršinamorskihtravnikov,prisotnavobehletih,jebila78%, povečan del 19%, krčenje pa je bilo zanemarljivo (3%). 

Slika5:Prikazskladnostimorskihtravnikovv obdobju2009–2011. 

V zadnjem opazovanem obdobju 2013–2015 je opazna največja sprememba v razširjenosti mor­skihtravnikov,sajsejenjihovapovršinapovečalazakar5,2ha.Nasliki7jevidnarazširitevobehvečjih, prav tako pa so se razrasli tudi manjši morski travniki, predvsem v izlivnem območju Badaševice. Pri morskem travniku MT 2 je v njegovem severozahodnem delu vidna bolj sklenjena poraščenost v no-tranjostimorskegatravnika,večjaspremembapajeopaznavnjegovemjugovzhodnemdelu,kjerseje razširil proti obali in se je spremenila zgornja globinska meja, ter v vzhodnem delu, kjer se razrašča proti izlivu Badaševice. Povečanje je prav tako opazno pri mešanem morskem travniku MT 1, kjer se je njegovjugozahodnidelzdružil zmanjšimimorskimitravniki, prisotnimi že leta2013. Naobmočju obizlivuBadaševicepajeopaznihvečmanjšihmorskihtravnikov,karkaženato,daBadaševicanima več negativnega vpliva na rast morske trave in na ekološko stanje Semedelskega zaliva. To je pokaza-la že prostorska analiza sprememb pokazateljev lastnosti vode (Poklar 2015). Pri mešanem morskem travnikuMT1jeopazitimanjšorazrastvnajglobljemdelumorskegatravnikatervečjovnjegovem naj­plitvejšemobmočju.Zgornjamejamorskegatravnikasejepremaknilaizglobinenad1mcelodoglobine 0,2m. Krčenje, sicer majhno (4%), je opazno pri spodnji meji morskega travnika ob koprskem man-draču,kjersejetapomaknilavsmeriprotiobali. Skupnapovršinamorskihtravnikov,prisotnavobeh letih, je predstavljala 67%, povečan del pa 29%. 

4 Sklep 
S pomočjo sonarskega snemanja in fotografiranja iz zraka smo dobili dovolj kakovostne podatke, ki smo jih še dodatno preverili s podvodno fotografijo ter izvedli kartiranje razširjenosti rastišč mor­

Slika 7:Prikazskladnostimorskihtravnikovv obdobju2013–2015. 
skih trav v Semedelskem zalivu. Prvi prikaz tipov pokritosti morskega dna z morskimi travami je bil izdelan za leto 2009, postopek zajema in obdelave podatkov pa smo ponovili še v letih 2011, 2013 in 2015. V prispevku je prikazano stanje leta 2015, ko je bilo 39,1% dna neporaslega, 15,4% pokritega znesklenjenimizaplatamimorskihtrav,manjšimiod0,1ha,ostalopasopokrivalimorskitravniki.Zana­lizo stanj v posameznih letih smo dobili vpogled v časovno-prostorske spremembe pokritosti dna zmorskimitravnikivobdobju2009–2015. Skupnapovršinamorskihtravnikovsejevpreučenemob­dobju povečala za 8,57ha ali za 44%, kar je zelo pozitivno v smislu preprečevanja svetovnega trenda krčenjamorskihtravnikov. Leta2009jebildeleždnaSemedelskegazaliva,pokritegazmorskimitrav­niki, 25,7%; do leta 2013 se je delež povečal na 33,5% in do leta 2015 na 45,5%. 
VSemedelskemzalivuserazprostiratadvavečjasklenjenamorskatravnika.Manjšega(5,98ha)gradi predvsemkolenčastacimodoceja(Cymodoceanodosa),večjega(12,2ha)papolegkolenčastecimodo­ceje še prava morska trava (Zosteramarina). 
Spomočjoanalizeskladnostismougotovili,zakolikoinkamstaserazširilatravnikaoziromakam sosepomaknilezunanjemeje. Ugotovilismo,dasosespodnjeglobinskemejeobehtravnikovznižale inleta2015segajoopaznoglobljekakorleta2009. Kerstaobeprevladujočivrstimorsketrave(Cymo­doceanodosa in Zosteramarina)občutljivipredvsemnapovečanomotnostmorskevode,kijevveliki meri kriva za njihovo krčenje v svetovnem merilu, bi lahko širjenje morskih travnikov na globlje dno kazalonamanjšomotnostvodevSemedelskemzalivu. Razlogezaslednjobilahkoiskalivstabilizaciji sedimenta in manjši vzvalovanosti kot glavnemvzroku dviganja sedimenta terv manjšem transportu sedimentovzvodamiBadaševice.Spodnjaglobinskamejasejezvišalaleprimešanemmorskemtravniku prikoprskemmandraču,karbilahkopripisaliposegomvmorskodno,insicerumetnemupoglabljanju in sidranju manjših plovil na tem območju. 
Posebej zanimivo pa je širjenje morskih travnikov vzdolž obale in proti izlivu Badaševice. V pre­teklosti je reka Badaševica v zaliv prinašala onesnažene in predvsem s hranili bogate vode, kar naj bi prispevalokizrednoosiromašenemurastjunanjenemizlivnemobmočju. Takokolenčastacimodoce­jakot pravamorskatravastanamrečobčutljivinapovišanevsebnostihranilvvodnemstolpcu(Lipej, Turk in Makovec 2006; Orfanidis, Papathanasiou in Gounaris 2007). Širjenje morskih travnikov proti izlivu Badaševice, ki je izrazito predvsem v zadnjem opazovanem obdobju (2013–2015), pa kaže rav­nonasprotno.Žeprostorskaanalizaspremembpokazateljevlastnostivode,meddrugimitudimotnosti, je v hidrološkem letu 2012–1013 pokazala, da so vplivi dotoka Badaševice na fizikalno-kemijske last-nostimorjavzalivuzeloomejeni(Poklar2015).ProstorskevpliveBadaševiceinRižanenatemperaturo in slanost v Koprskem zalivu so obravnavali Soczka Mandac in sodelavci (2014) ter ugotovili, da lah­ko v določenih pogojih predvsem reka Rižana vpliva na Semedelski zaliv. Soczka Mandac in Faganeli (2015)staocenilaposedanjesuspendiranihdelcev,kijihrekevnašajovKoprskizalivinpovprečnokoncen­tracijo celotne suspendirane snovi (TSS) v površinskem sloju (0,5m) na 4mg/l. Avtorja sta povečano koncentracijoTSSvSemedelskemzalivupovezalazvplivomvetrainvalovanja,vmanjšimeripazvpli­vomrek.ZBadaševicopritekajovSemedelskizalivnamrečrazmeromaskromnekoličinesladkevode. Srednjiletnipretokjebilvobdobju1994–20130,24m3/s;povprečninajmanjšijulija(0,07m3/s)inpov­prečninajvečjidecembra(0,39m3/s).Izjemnostanjespretokom0m3/sjebilonaBadaševicizabeleženo večkrat,največjipretok10,3m3/spaseptembra2010(Kovačič,KolegainBrečkoGrubar2016). Majh­navodnatostBadaševicekaže,takokotdrugerekejadranskegapovodjavSloveniji,negativnitrendoziroma zmanjševanje. Vdvajsetletnemopazovanemobdobjusesrednjiletnipretokzmanjšujeza80l/snade­setletje in povprečni letni veliki pretok za 10l/s na desetletje, vendar trenda nista statistično značilna. Statističnoznačilenpajepadajočitrendpovprečnihletnihmalihpretokovza40l/snadesetletje(Kovačič 2016). Predvidevamolahko,dasebovprihodnjevplivBadaševicezdotokomsladkevodeinsedimen­tov na lastnosti vode v Semedelskem zalivu še zmanjševal. 
RazrastmorskihtravinširjenjetravnikovpabibillahkopokazateljmanjšeobremenjenostiBadaševi­cezonesnažili,predvsemshranili.Vpreteklostijebilanamrečzeloobremenjena,karsopokazalirezultati monitoringovkakovosti. »…Visokevrednostinitratainortofosfata,celokupnegadušikainfosforjasmo beležiliv rekiBadaševici,RižaniinDrnici.Povišanevrednostidetergentovsobileizmerjenev rekiBa­daševiciinDrnici.Spodnjitokrek,kiseizlivajovmorjejetudifekalnoonesnažen,karpotrjujejorezultati visokihkoncentracijkoliformnihbakterijfekalnegaizvora(>11.000/100ml)vpoletnihmesecihvrekiRižani, DragonjiinBadaševici…« (Turk s sodelavci 2010, 22). Med razlogi za takšno stanje sta bila izpostav­ljena poselitev in kmetijstvo. 
VporečjuBadaševicejeleta2011živelo9900prebivalcev,gostotaposelitvejebila251prebivalcev/km2, na kanalizacijsko omrežje, povezano s čistilno napravo, pa je bilo priključenih 70% objektov. Vanga­nelsko polje in prisojna pobočja na desnem delu porečja so kmetijsko intenzivno izrabljena, kar je bil prav tako ugotovljen vir hranil. Kmetijska raba tal je obsegala nad polovico porečja in na kmetijskih zemljiščihsos 60%prevladovalivinogradi,intenzivnisadovnjaki,njiveinoljčniki,kisoprispevali89% obremenitevizkmetijstva(PoklarinBrečkoGrubar2013).Vpreteklihletihsejeobremenjevanjezod­padnimi vodami precej zmanjšalo, saj je bilo razširjeno kanalizacijsko omrežje in priključenih večina objektov(Podatki…2017).Kmetijskoobremenjevanjeokoljapasenibistvenospremenilo,čepravsmo tudi na tem območju priča zaraščanju. Zaradi tega se je zelo verjetno zmanjšala intenzivnost erozije in odnašanje gradiva iz porečja v morje. 
Vsekakor pa je obdobje spremljanja razširjenosti morskih travnikov prekratko, da bi z gotovostjo potrdilivpliveposameznihdejavnikov.Opredelitevprocesovinpojasnjevanječasovnihspremembpro­storskeporazdelitvemorskihtravnikovvpreučevanemprostoruponašimetodologijitakošenimogoče. Zakartiranjerazširjenostimorskihtravnikovjenamrečenosnemanjedovolj,medtemkomorabitiza ugotavljanjespremembzagotovljenadoločenaporazdelitevizvajanjameritevinkartiranjaterprimerno dolgočasovnoobdobje. Ustreznostle-tepajeodvisnaodvsakokratnihpotencialnihvplivovnaekosi­steminnjegovokakovostnostanje.VSemedelskemzalivu,kijevpreteklostiveljalzavisokoobremenjen 
ekosistem, bi bilo smiselno kartiranje morskih travnikov opraviti vsaj dvakrat letno in to iz več razlo-gov. Pozimisezaradirazredčenihpoganjkovinlistovcimodocejelahkoodličnospremljaporazdelitev leščurjev(Pinnanobilis),kiso,pravtakokotmorsketrave,indikatorskiorganizmizadeskriptorjeMor­skedirektive(Direktiva…2008).Pozimijenalistihcimodocejedobrovidnatudiobraščenostzepifiti, katerihmočnarazrast(predvsemvprimerucianobakterij)jeposledicaobremenjenostivodeshranil­nimisnovmioziromaorganskegaonesnaženja.Poletijezaradirazrasticimodocejebistvenolažjeoceniti površine travnikov oziroma nesklenjenih zaplat morske trave. Kolenčasta cimodoceja je izbran indi­katorskiorganizemzadeskriptorjeMorskedirektivepriocenahbiotskeraznovrstnosti,neoporečnosti morskega dna, evtrofikaciji… (Direktiva…2008). Poleti jebistvenolažjeocenititudiprisotnost dru­gih vrst morske trave, kot sta Zosteramarinain Zosteranoltii, ter kartirati površine, ki jih poraščajo. 
Kljubtemu,dajemožnihvečrazširitevoziromanadgraditevraziskave,predvsemzdaljšimčasov­nimnizomspremljanjainspogostejšimkartiranjemmorskihtravnikov,menimo,dajeraziskavapokazala, dauporabasodobnihtehnologijomogočanoveinzarazličnestrokeuporabneizsledke.Tipaomogočajo boljšerazumevanjeprocesov,poznavanjestanjavprostoruinnjegovihlastnosti.Zavedamosenamreč, da sta dobro poznavanje stanja in razumevanje procesov v prostoru, še posebej v občutljivih okoljih, temelj in hkrati prvi korak k njegovemu ohranjanju. 

5 Viri in literatura 
Barsanti,M.,Delbono,I.,Ferretti,O.,Peirano,A.,BianchiC. N.,Morri,C. 2007:Measuringchangeof Mediterraneancoastalbiodiversity:diachronicmappingofthemeadowoftheseagrassCymodocea nodosa (Ucria)AschersonintheGulfofTigullio(LigurianSea,NWMediterranean). Hydrobiolo­gia 580-1. DOI: https://doi.org/10.1007/s10750-006-0467-7 
Cancemi,G.,Buia,M.C.,Mazzella,L.2002:StructureandgrowthdynamicsofCymodoceanodosamea­dows. Scientia Marina 66-4. DOI: https://doi.org/10.3989/scimar.2002.66n4365 Dennison,W.C.,Orth,R.J.,Moore,K.A.,Stevenson,J.C.,Carter,V.,Kollar,S.,Bergstrom,P.W.,Batiuk, 
R. A. 1993: Assessing water quality with submersed aquatic vegetation. BioScience 43-2. DOI: https://doi.org/10.2307/1311969 Duarte, C. M. 2002: The future of seagrass meadows. Environmental Conservation 29-2. DOI: https://doi.org/10.1017/S0376892902000127 
Direktiva2008/56/ESEvropskegaparlamentainSvetazdne17.junija2008odoločitviokvirazaukrepe Skupnosti na področju politike morskega okolja (Okvirna direktiva o morski strategiji). Uradni list Evropske unije L 164. Luksemburg. Medmeržje: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/ SL/TXT/PDF/?uri=CELEX:32008L0056&from=SL (1.2.2018). 
Finkl,C.W.,Makowski,C.2014:RemotesensingandModeling:AdvancesinCoastalandMarineResour­ces. Cham. DOI: https://doi.org/10.1007/978-3-319-06326-3 Johnston, C. A. 1990: GIS: more than just a pretty face. Landscape Ecology 4-1. DOI: https://doi.org/ 10.1007/BF02573946 
Krause-Jensen, D., Queresma A. L., Cunha, A. H., Greve, T. M. 2004: How are seagrass distribution andabundancemonitored.EuropeanSeagrasses:AnIntroductiontoMonitoringandManagement. Medmrežje: http://www.seagrasses.org/handbook/european_seagrasses_high.pdf (1.2.2018). 
Kovačič, G., Brečko Grubar, V., Kolega, N. 2016: Vpliv podnebnih sprememb na količine vode in po­plave morja v slovenski Istri. Geografski vestnik 88-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88102 Kovačič, G. 2016: Trendi pretokov rek jadranskega povodja v Sloveniji brez Posočja. Geografski vest-
nik 88-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV88201 
Lathrop, R. G., Styles, R. M., Seitzinger, S. P., Bognar, J. A. 2001: Use of GIS mapping and modeling approachestoexaminethespatialdistributionofseagrassesinBarnegatBay,NewJersey.Estuaries 24-6A. DOI: https://doi.org/10.2307/1353181 
Lipej, L., Turk, R., Makovec, T. 2006: Ogrožene vrste in habitatni tipi v slovenskem morju. Ljubljana. 
Malačič,V.1994:RazvojniprojektobčineKoper2020:varstvomorjainpriobalnegapasu.Raziskovalno poročilo, Morska biološka postaja Inštituta za biologijo. Piran. 
Moškon,S.,Žibert,J.,Kavšek,B.2015:Kartiranjemorskihtravnikovspodatkimnogosnopnegasonarja. Geografski vestnik 87-1. DOI: https://doi.org/10.3986/GV87106 
Orfanidis,S.,Papathanasiou,V.,Gounaris,S.2007:BodysizedescriptorofCymodoceanodosaindicates anthropogenic stress in coastal ecosystem. Transitional Waters Bulletin 1-2. DOI: https://doi.org/ 10.1285/i1825229Xv1n2p1 
Orožen Adamič, M. 2002: Geomorfološke značilnosti Tržaškega zaliva in obrobja. Dela 18. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.18.143-155 
Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. 
Peterlin,M.(ur.)2013:Načrtupravljanjamorskegaokolja:Začetnapresojamorskihvodavpristojnosti Republike Slovenije, Bistvene lastnosti in značilnosti morskih voda. Inštitut za vode Republike Slovenije. Ljubljana. 
Digitalni model globin. Harpha sea, d.o.o. Koper. Koper, 2008. 
Podatki o priključenosti objektov na kanalizacijski sistem v Mestni občini Koper. Marjetica Koper. Koper, 2017. 
Poklar,M.,BrečkoGrubar,V.2013:GeografskapresojavplivovkmetijstvainposelitvevporečjuBadaševice na kakovost morja v Semedelskem zalivu. Geografski vestnik 85-2. 
Poklar, M. 2015: Metodologija geografskega raziskovanja stika sladkovodnega in morskega okolja na primeruSemedelskegazaliva.Doktorskodelo,FakultetazahumanističneštudijeUniverzenaPrimor­skem. Koper. 
Remillard,M.M.,Welch,R.A.1992:GIStechnologiesforaquaticmacrophytestudies:I.Databasedeve­lopment and changes in the aquatic environment. Landscape Ecology 7-3. DOI: https://doi.org/ 10.1007/BF00133307 
Robbins,B. D. 1996:Quantifyingtemporalchangeinseagrassarealcoverage:TheuseofGISandlowre­solutionaerialphotography.AquaticBotany58,3-4.DOI:https://doi.org/10.1016/S0304-3770(97)00039-9
Soczka Mandac, R., Bogunović, B., Žagar, D., Faganeli, J. 2014: Riverine impact on the thermohaline properties,turbidity andsuspendedsolids in a shallowbay (Bay of Koper,northern AdriaticSea). Acta Adriatica 55-2. 
SoczkaMandac,R.,Faganeli,J. 2015:Depositionofriverinesuspendedsolidsinashallowbay(Bayof Koper, Gulf of Trieste, northern Adriatic Sea). Journal of Soils and Sediments 15-12. DOI: https://doi.org/10.1007/s11368-015-1146-y 
Steinman, F., Gosar, L., Rajar, R., Kompare, B., Banovec, P., Pogačnik, N. 2004: Strokovne podlage za lokacijskinačrt»Marinainkomunalniprivezi«vKopru:maritimnaštudija.Končnoporočilo,Fakul­teta za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 
Telesca,L.,Belluscio,A.,Criscoli,A.,Ardizzone,G.,Apostolaki,E.T.,Fraschetti,S.,Gristina,M.,Knittweis, L., Martin, C. S., Pergent, G., Alagna, A., Badalamenti, F., Garofalo, G., Gerakaris, V., Pace, M. L., Pergent-Martini, C., Salomidi, M. 2015: Seagrass meadows (Posidoniaoceanica) distribution and trajectories of change. Scientific Reports 5. DOI: https://doi.org/10.1038/srep12505
Turk,V.,Bajt,I.,Mozetič,P.,Poje,M.,Ramšak,A.,Šiško,M.,Malej,A.2010:Programspremljanjakako­vostimorjainvnosovonesnaženjaskopnegavskladuzBarcelonskokonvencijovletu2010.Agencija RepublikeSlovenijezaokolje.Ljubljana.Medmrežje:http://www.arso.gov.si/vode/morje/Barcelon­ska_2010.pdf (1.2.2018). 
Virnstein, R., Avery, W. M., Johansson, R. O. 2000: On defining the »edge« of a seagrass bed. Reports 145. Medmrežje: https://scholarcommons.usf.edu/basgp_report/145 (1.2.2018). 

6 Summary: The changes of seagrass meadows on the Semedela Bay seabedin period 2009-2015
(translated by Branka Klemenc) 
Thepaperpresentstheresultsoftheresearchinordertoestablishchronologicalchangesinthesea­grass cover of the Semedela Bay seabed. The research focused on the 0.43km2 large area of the KoperBay between Žusterna and the old city core, where the river Badaševica flows into the sea. The shal­lowsiltseabediscoveredwiththeplantfamiliesoftheso-calledlittleNeptunegrass(Cymodoceanodosa) and common eelgrass (Zosteramarina). In the past, the area was regarded as environmentally badly burdened due to discharges of untreated waste waters into the sea and because of polluters and sedi­mentsbroughttotheBaybytheBadaševica. Conditionsforseagrass growthwerelimited becausethe seawater was cloudy and polluted. We tried to find out the changes that took place in the recent years after the draining off and treatment of waste waters in the Municipality of Koper had been ameliora­ted, and to what extent the impact of the Badaševica outfall was still evident. 
With regard to the thickness and extent of the seagrass cover, we defined three types of seabed in theSemedelaBay:barrenseabed,patchesofseagrassoflessthan0.1ha,andmarinemeadowswithmore than0.1haofcontinuousvegetation.Thenfollowedthemappinganddrawingofcartographicpresen­tationsoftherangeofseagrasses. Thedatawereacquiredbymeansoftwomethodsofremotesensing, thatisbysonarmappingandaerialphotography.Withthehelpofmultibeamechosounderprecisebathy­metricmeasurements ofthe SemedelaBaywerealso performed,whichserved for theconstructionof a digital bathymetric model. The latter then served as a basis for mapping sea meadows. Aerial pho­tographyprovidedimageswhichwerefirstjoinedintoanoverallphotographoftheentireresearcharea, and then it was orthorectified and georeferenced. This ortophotograph was then used for digitalizing themarinemeadows. Bothmethodsofremotesensingwereverifiedbythemethodoflineartransects and central points of marine meadows when we checked their state by means of underwater photo­graphy along individual transects or at central points, respectively. 
Thefirstpresentationofthetypesofseagrassbedwasmadefortheyear2009;theprocedureofac-quiring and processing the data was repeated for the years 2011, 2013 and 2015. The paper presents thesituationintheyear2015,when39.1% of theseabedwasbarren, 15.4%wascoveredwithdiscon­tinuous patches of seagrass, and the remaining parts were covered with marine meadows. There are two major marine meadows in the Semedela Bay as well as a number of minor ones. One of the two major meadows is situated on the eastern side where it spreads from the Semedelska cesta street to-wardsthenorth-west. Itreachesfromthedepthof0.3mbythecoasttothedepthof5.26mfurtheron and extends over 12.20ha. It consists of common eelgrass (Zosteramarina) and little Neptune grass (Cymodoceanodosa). Thesecondlargermarinemeadowconsistsof Cymodoceanodosa andliesinthe westernpartwhereitspreadsalongtheIstrskacestastreetfromŽusternatowardstheoutfalloftheBa­daševica. Itisabout5.89halarge,andreachesthedeepestpointat5minthenorth-westernmostpart. By analysing the situation in individual years, we got an insight into the chronological-spatial chan­gesofmarinemeadowscoveringtheseabedinthe2009–2015period. Intheyear2009,thepercentage of seabed that was covered with marine meadows amounted to 25.7%, by the year 2013 it increased to33.5%,andbytheyear2015to45.5%. Thetotalareaofmarinemeadowsinthestudiedperiodthus increasedby8.57haorby44%;thegreatestincreaseoccurredinthefinal,i.e.2013–2015,periodwhen it increased as much as by 5.20ha. 
Ouranalysisalsoshowedthedegreeanddirectionofthespreadorreductionofthetwomeadows, or where their outer borders moved. The results show that the lower borders of both meadows sunk andreachednoticeablydeeperin2015thanin2009.Sincebothtypesoftheprevailingseagrasses(Cymo­doceanodosaand Zosteramarina)aresensitivetotheincreasedcloudinessofseawater,whichisgreatly responsiblefortheirshrinkingonaglobalscale,thespreadofmarinemeadowstoadeeperseabedcould indicatelessercloudinessofwaterintheSemedelaBay. Thereasonsforthelatterissuecouldbefound in the stabilizing, or connectedness, of the sediment and in the lesser undulation as the main reason of raising the sediment. The reason may also lie in decreased transport of sediments by the waters of theBadaševicariver. Inthepast,theBadaševicasuppliedpollutedwatersrichinnutrientmattertothe Bay, which was the possible reason of the extremely impoverished vegetation at its mouth area. The two types of seagrass, the little Neptune grass and the common eelgrass, are both sensitive also to in-creasednutrientcontent. ThespreadofmarinemeadowstowardstheoutfalloftheBadaševica,which is strongly expressed mainly in the latest period of monitoring, i.e. 2013–2015, proves just the oppo­site: that the Badaševica no longer exerts a negative impact on the growth of seagrass and the ecological state of the Semedela Bay. This had also been shown by spatial analysis of monitored indi­catorsofwaterpropertiesinapriorresearch(Poklar2015).ItisalsonecessarytoknowthattheBadaševica brings relatively small amounts of fresh water into the Semedela Bay (the average annual flow in the 1994–2013 period amounted to 0.24m3/s), and they have been even decreasing in the recent period. 
The period of monitoring the change in extent of marine meadows is certainly too short to enable reliable conclusions on the impacts of individual factors. It is still not possible to define the processes and explain chronological changes in spatial distribution of marine meadows in the researched area bymeansofourmethodology.Asinglemappingissufficienttogetamapoftheextentofmarinemea­dows, whereas to establish the changes requires a certain sequence of performed measurements and mappings. The accuracy of these actually depends on the possible impacts on the ecosystem and its state of quality. It would be reasonable to carry out the mapping of marine meadows in the Semedela Bayatleasttwiceayearforseveralreasons. Thankstothinnershootsandleavesofthe Cymodoceano­dosainwintertime,itispossibletoexcellentlymonitorthedistributionofNoblepenshell(Pinnanobilis), whichare,likeseagrass,indicatororganismsforthedescriptorsoftheEUMarineStrategyFramework Directive (2008). In wintertime it is also well visible how the leaves of the Cymodoceaare overgrown withepiphyteswhoselushgrowth(especiallyinthecaseofcyanobacteria)resultsfromtheburdening of water with nutrient matter or organic pollution. Thanks to the abundant growth of the Cymodocea in summertime, it is by far easier to assess the area of marine meadows or discontinuous patches of seagrass and establish the presence of other sorts of seagrass, such as Zosteramarinaand Zosteranol­tii, and map the areas overgrown with them. Even though we are aware that the present research can beextended,orupgraded,inseveralaspects,webelievethattheresultshaveshownthattheuseofmo­dern technologies paves the way for new findings, useful for different disciplines. These findings will render possible better understanding of processes and better spatial knowledge. It is clear to us that good knowledge and understanding of spatial processes, especially in sensitive environments, is the basis of and the first step to its conservation. 

REVIEWS/RAZGLEDI 
CHALLENGES IN THE TRANSFORMATION OF SLOVENE GEOGRAPHICAL NAMES INTO ARABIC 


IZZIVI PREVEDBE SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN V ARABŠČINO 
AUTHORS/AVTORJI 
dr. Bogusław R. Zagórski 
UniversityofWarsaw,FacultyofOrientalStudies,DepartmentofArabicandIslamicStudies,Krakowskie Przedmieście26/28,PL–00-927Warszawa,Poland boguslaw.zagorski@transmontana.pl 
dr. Matjaž Geršič 
ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Gosposka ulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenia mgersic@zrc-sazu.si 
dr. Drago Kladnik 
ResearchCentreoftheSlovenianAcademyofSciencesandArts,AntonMelikGeographicalInstitute,Gosposka ulica13,SI–1000Ljubljana,Slovenia drago.kladnik@zrc-sazu.si 
DOI:10.3986/GV90205 UDC/UDK:811.163.6’373.21=411.21 COBISS:1.02 
ABSTRACT 
Challenges in the transformation of Slovene geographical names into Arabic 
Theauthorstriedtoinvestigatethepossibilityofcreatingacomprehensive,easilyapplicableandreadable systemfortranscribingSlovenegeographicalnamesintoArabic.Theypreparedalistofaround200impor­tantgeographicalnamesinSloveniaandamapwhichincludessomeofthosenamesinArabicmanuscript form.InthefirstchaptertheyoutlinedsomebasiccharacteristicsofArabicandSlovenelanguageandsome proceduresoftransformationsofnon-Romanscriptsandinversely. 
KEYWORDS linguistics,geography,geographicalnames,writing,transcription,transliteration,Romanization,Arabic, Slovene 
IZVLEČEK 
Izzivi prevedbe slovenskih zemljepisnih imen v arabščino 
Avtorjisoraziskalimožnostpripraverazumljivega,lahkouporabnegainberljivegasistematranskripci­jeslovenskihzemljepisnihimenv arabščino.Zatanamensopripravilipreglednicoz nekajvečkot200 pomembnimizemljepisnimiimeniinzemljevid,nakateregasovnesliarabskezapisenajpomembnejših med njimi. V uvodnem delu so predstavljene tudi poglavitne značilnosti arabskega in slovenskega jezika ter postopki prevedbe nelatiničnih pisav v latinične in obratno. 
KLJUČNE BESEDE jezikoslovje, geografija, zemljepisna imena, pisava, transkripcija, transliteracija, latinizacija, arabščina, slovenščina 
The article was submitted for publication on October 17, 2018. Uredništvo je prispevek prejelo 17. oktobra 2018. 
1 Introduction 
When we think about translating Slovene toponyms into Arabic, we should recognize and com­pare the characteristics and situation of the two languages and their respective writing systems. 
1.1 The Arabic language 
TheArabic language(al-carabiyyat -
)(forthetransliterationofArabicwordsinthearticlewe usetheISOsystem(ISO2018))isoneoftheSemiticlanguages. Otherlivinglanguagesinthisgroupare Aramaic,Amharic,Tigrinya,HebrewandMaltese.TheMalteselanguageisinfactavarietyoftheArabic language,distinguishedbytheformaluseofalocalgrammarandnon-Arabic(Latin)script;togetherwith Slovenian it is also one of 26 official and working languages of the European Union. Semitic languages belongtotheAfro-Asiaticlanguagefamily,whichusedtobecalled inthepast»Hamito-Semitic«;how­ever,thatobsoletenamestilloccasionallybemetwithuntiltoday(Comrie,MatthewsandPolinsky1999). 
The Arabic language is an official language in 26 countries (13 in Africa and 13 in Asia) and is also spread over some other areas of the two continents, with an overall number of more than 250 million speakers(Brustad,Al-BatalandAl-Tonsi1995).ItisoneofsixofficiallanguagesintheUnitedNations Organization as well as in the League of Arab States. 
Arabic is classified as a macrolanguage, a conglomerate comprising app. 30 modern varieties, usu-
allylabeledasdialects(
cammiyyat 
darigat 
, lahgat 
).Thesevarietiesalsoincludeitsstandard (literaryoral-fu..á 
)form,calledModernStandardArabic(MSA),whichhasitsrootsinClassical 
Arabic.NeitherClassicalArabicnorModernStandardArabichaseverplayedtheroleofamothertongue in any specific group of people at any given time. Mother tongues were exclusively Arabic local vari­etiesoftheArabianPeninsula,ofwhichmoderndialects,extendingoverlargeareasintwocontinents, are a direct continuation. Some of them differ so much from each other that they are mutually unin­telligible.HowthehighlyprestigiousstandardArabiclanguage,commonforallArabtribes,historically emerged in the early Middle Ages, is still a matter of several diverging hypotheses. 
1.2 Comparison of Arabic and Slovenian 
The Slovene language (slovenščina), or Slovenian, belongs to a group of Slavic languages, within a total number of 18 officially recognized standard forms (Toporišič 1998). Slavic languages diverge among themselves similarly to Arabic dialects, but have never created one formal entity comparable toal-fu..á inArabic.TheyformapartoftheIndo-Europeanfamily,distinctfromAfro-Asiatic.Inspite of this, it is interesting to observe that there is one rare grammatical characteristic common for Arabic and Slovene: namely the use of a dual form in parts of speech (verbs, nouns and adjectives). 
SlovenianiswrittenwithanadjustedLatinalphabet;itisspokenbyapp.2.1millionpeopleinSlovenia andapp.400,000peopleoutsidethecountry.Itisoneof26officialandworkinglanguagesoftheEuropean Union (just like Maltese). 
ThecodifiedwritingsystemfortheArabiclanguageisitsownArabicscript.Itsharesthesamehis­torical roots with Aramaic, Hebrew, Phoenician and Safaitic scripts (the latter two are now extinct). The basic Arabic alphabet contains 28 letters and is accompanied by 14 graphic symbols that function as short vowels and pronunciation markers, or markers of certain grammatical functions. The Arabic alphabetandwritingsystemhavefivemajorcharacteristicsthatdistinguishthemfromtheirEuropean (Latin-originating) counterparts: 
1. 
Arabic is written from right to left; 

2. 
Letters are connected in both print and handwriting, unlike those of the Latin alphabet, which are connectedonlyinhandwriting(asaresultthereisnobasicdifferencebetweenhandwrittenandprint­ed texts in Arabic); 

3. 
Letters have slightly different shapes depending on where they occur in a word (beginning, inter­nal, final or separate); 

4. 
Letters have neither upper-case (capital) nor lower-case variants (like Latin »S« and »s« etc.); they remain the same even at the beginning of a sentence and of a proper name; 5. Arabicscriptsplitsintotwoseparatelevelsofwriting(Brustad,Al-BatalandAl-Tonsi1995;Arabic2018). 


The basic graphic structure of a text is made up of the consonants and long vowels (some conso­nantshaveanadditionalfunctionofrepresentinglongvowels).Thesecondlevelconsistsofshortvowels andothergrammaticalsymbolsanditisnormallyomittedinwriting,exceptinsomespecialcases(sacral, educational and occasionally some other texts). The reader is normally obliged to recognize written words without it (Brustad, Al-Batal and Al-Tonsi 1995). It may result, and frequently does, in variable readings of the same text following the linguistic competences of a reader and his own personal usages (mainly under the dialectal influences). 
Due to an important role of Arabic culture starting from the Middle Ages and down to our times, severalotherlanguagesadoptedandstillusetheArabicalphabetwithcertainadjustments(Urdu,Persian, Kurdish,Uyghuretc.;alsoOttomanTurkish,nowextinct)(Brustad,Al-BatalandAl-Tonsi1995;Comrie, Matthews and Polinsky 1999). 
1.3 Transcription and transliteration 
Writtenconversionoftoponymsfromonealphabettoanothermaybeprocessedintwoways:tran­scription and transliteration (Kadmon 2000). Simple transcription is the written conversion of the endonymicformofageographicalnamefromonelanguagetoanotherusingthetargetlanguagescript and without resorting to additional letters, letter combinations, diacritics or other devices. The new graphicformisonlybasedontheoriginalpronunciationwhichinanewlinguisticenvironmentisimi­tatedasexactlyaspossible,butsimplified.WeuseitinadaptingSlovenegeographicalnamesintoArabic in this article. Its main advantage is that, when reading a specific name in the target language, the user can pronounce it relatively correctly. 
An accurate conversion of one script to another and back, should the need arise, is called translit­eration. This entails a procedure for converting names between different scripts, whereby every letter of the original script is replaced by a corresponding letter of the target script. However, because the letters of various scripts are also used to represent sounds, a specific letter or letter combination in the original script may be replaced or represented not only by a single character (usually a single letter), butalsoacombinationofseveralletters,occasionallyaddingdiacriticsthatindicatetherealsoundvalue oftheoriginalgraphiccharacter.Thisprocedure,however,createsinthetargetlanguagewrittenforms that are very difficult to read for unprepared users. 
TheSlovenianNormativeGuide(Slovenskipravopis2001)containsinstructionsfortransliteration, as well as for transcription from non-Roman scripts, but certain special features related to geograph­ical names are left without clarification. 
Such linguistic challenges exceed the scope of the national level or bilateral relations and are ulti­mately dealt with by a specialized Working Group on Romanization Systems, which operates as part of the United Nations Group of Experts on Geographical Names (UNGEGN). 
The transformation of geographical names from Arabic into Latin-based writing systems con­tinues to represent a special problem. Since the Arabic-speaking countries have failed to agree on a uniform Romanization system, the Francophone Arabic-speaking countries on the one hand and theAnglophoneArabic-speakingcountriesontheotherhaveusedsignificantlydifferentRomanization systems,andstillanothersystemhasbeenestablishedfortransliteratingArabicgeographicalnames in Egypt. Even those existing systems are in practice very often neglected, which creates a notably wide array of written varieties of names in common use, producing a clear impediment to proper communication. 
In2018,theWorkingGrouponRomanizationSystemspublishedafifthversionoftheRomanization system. Special challenges in relation to Arabic are also discussed in the most recent Report of the UNGEGNWorkingGrouponRomanizationSystems(Arabic2018).Severalstudiesonthistopichave been published, especially by Herman Bell (e.g. Bell 2000), Bogusław R. Zagórski (e.g., Zagórski 2010; 2012a; 2012b; 2014; 2018) and Peeter Päll (e.g., Päll 2014). 
SomedifferentarticleshavebeenpublishedrecentlyinSlovenejournalsinwhichSloveneexonyms have been analyzed (Kladnik 2007; 2009; Kladnik et al. 2017; Perko, Jordan and Komac 2017). They only emphasize the exonymization in the Slovene language. 
The present article can be treated as a methodological discussion on the possibility of converting Slovene geographical names into versions noted down in Arabic, one of the most important languages that use non-Roman scripts. Resulting variant names, written with Arabic letters, as long as they fol-lowtheruleofjustifiedtransformation,areexographendonyms.ThequestionofpossibleArabicexonyms for features in Slovenia will be left for another occasion. 
The authors hope that (trans)formation of the most important Slovene geographical names into Arabic script will contribute to their better understanding and facilitate their proper use, which is vital forrespectfulandresponsiblerelationsbetweenpeoplesandcountries–includingtoponomasticcom­munication in this case. 

Figure 1: Slovenia and her surroundings from an Arabic atlas (Brawer, Bisharah and Iraqi 2005, 79). 
We observe in it the use of the non-standard Arabic sign 
for representing the Latin letter »v«; this may lead to confusion in reading since the same non-standard letter in some Maghrebian contexts rep­resents hard »g«. Another non-standard letter is »p« ( ) which does not exist in Arabic but belongs to 
the standard alphabets of Persian, Urdu e.a. Besides that, we can notice a non-standard usage of final »h« ( ) for rendering final »a« or »e« of the original names without distinguishing the articulation of 
these two vowels. 

2 Methodology 
We selected about 200 of the most important Slovene geographical names, reflecting diverse geo­graphicalfeaturesofthecountryandthemostconventionalfeaturetypes:thecountryname(shortand long),thecapitalcity,citiesandtowns,formertowns,presentandhistoricchoronyms,oronyms(moun­tains, hills and peaks), hydronyms (rivers, waterfalls, natural lakes, artificial lakes), mareonyms, karst caves (shafts), and protected areas. Only the most important examples were selected for each feature type. 
Theselectionofsettlementswasaspecialchallenge.Itwascarriedoutaccordingtostatisticalsources, based on four criteria for determining urban settlements of Slovenia (Pavlin et al. 2003, 43–44). We combined this professional statistical literature with lists made by Vrišer and Kladnik (1993, 89), Fridl et al. (2008, 112), and Internet 1 (2018) as additional sources. 
After the comparison of data from those sources we selected 97 settlements with an urban char­acter and 7 former settlements. Later we divided them into two groups; the first group comprises settlements which received city rights in the Middle Ages (like Kostanjevica na Krki, as early as in the year1215)oratthebeginningoftheEarlyModernPeriod,butwhichlosttheirimportanceintheperi­odofindustrializationandurbanization.Thesesettlementsareretainedasbeingveryimportantinpeople’s mindsandstillpreservingsomeurbanelementsintheirarchitecture.ThesecondgroupconsistsofGornji Grad and Radeče – these two settlements received city rights at the beginning of the last century, but they lost them after a few years. 
We included 207 geographical names in the attached list. Only a limited number of them could be shown on the small size map inthe article (Figure 2). We added also names of four neighboring coun­tries to the map. 
As was stated above, the authors decided to use the Arabic transcription and not the translitera­tion, with the purpose of avoiding additional signs and making reading of the names not excessively complicated. It is important at this point to remember that the same letters of the Latin alphabet, as used in various European languages, often have different phonetic values. It is therefore not possible totreatthenamesfromallthosesourcelanguagesinthesameway;everylanguageshouldhaveitsown particular system of transcription into Arabic in order to reflect, even if only in an approximate mode, its real pronunciation. 
Table 1 shows the real pronunciation of Slovenian phonemes, explained with the use of the signs from the International Phonetic Alphabet (IPA). 
The exact rendering of the true pronunciation of Slovene names in Arabic could only be possible byintroducingnumerousadditionalletterswithnewlyproduceddiacritics,makingactualreadingdif­ficult. 
ThesyllabicstructuresofSlovenianandArabicwordsactuallydiffergreatly. ForthetableofSlovene­Arabictransformation(Table3)wethereforedecidedtouseamuchmoresimplifiedsystemoftranscription. TheRomanizationofthattranscriptionshowstowhatdegreethenamesareadaptedtotheregularArabic word structure. The Beirut system of Romanization (Arabic 2018) is applied here for indicative pur­poses only and all upper-case letters only follow the spelling rules of the Slovenian originals. 
Table 1: International Phonetic Alphabet for Slovenian letters. 
Letter  Phoneme  Word as example  Word pronunciation  
A a  /a./  dan »day«  /'dá.n/  
/a/  abeceda »alphabet«  /ab.'tsé.da/  
B b  /b/  beseda »word«  /b.'sé.da/  
C c  /t.s/  cvet »bloom«  /'ts.é.t/  
Č č  /t../  časopis »newspaper«  /t.as.'pí.s/  
D d  /d/  danes »today«  /'da.n.s/  
E e  /e./  sedem »seven«  /'se.d.m/  
/../  reči »to say«  /'r.`.t.i/  
/./  medved »bear«  /'m.`.d..t/  
/./  sem »I am«  /'s.´m/  
F f  /f/  fant »boy«  /'fánt/  
G g  /g/  grad »castle«  /'grá.t/  
H h  /x/  hiša »house«  /'xi..a/  
I i  /i./  biti »to be«  /'bi.ti/  
/i/  imeti »to have«  /i'me.ti/  
J j  /j/  jabolko »apple«  /'ja.b.wk./  
K k  /k/  kmet »peasant«  /'km.´t/  
L l  /l/  letalo »airplane«  /l.'ta.l./  
/w/  zrel »mature«  /'zr.´w/  
M m  /m/  misliti »to think«  /'mi.sliti/  
N n  /n/  novice »news«  /n.'.i.ts./  
O o  /o./  opica »monkey«  /'ó.pitsa/  
/../  okno »window«  /'.`.kn./  
/./  gospa »lady«  /g.'spa./  
P p  /p/  pomoč »help«  /p.'mó.t./  
R r  /r/  riž »rice«  /'rí../  
/.r/ between  trg »square«  /'t.´rk/  
two consonants  
S s  /s/  svet »world«  /'s.é.t/  
Š š  /./  šola »school«  /'.ó.la/  
T t  /t/  tip »type«  /'tí.p/  
U u  /u./  ulica »street«  /'u.litsa/  
/u/  mamut »mammoth«  /'má.mut/  
V v  /./  voda »water«  /'..`.da/  
/w/  lev »lion«  /'l.´w/  
Z z  /z/  zima »winter«  /'zi.ma/  
Ž ž  /./  življenje »life«  /.iw'lj.`.nj./  


3 Results 
The adopted rules of transcription of Slovene names into Arabic include the graphic equivalences shown in Table 2. 
Inseveralinstances,tripleandquadrupleconsonantclustersweredisconnectedandseparatedwith avowel»a«or»i«tomakethepronunciationeasier.Doubleconsonantclustersatthebeginningofnames were not disconnected – even if they were not permitted in Standard Arabic, they too often appeared in customary dialectal speeches. Two sukuns in a row, or a sukun over the first letter of a word, were not put in the Arabic text, being too contrary to Arabic good usage. 
Hungarian and Italian dual names, added here because of their official status in Slovenia, are given in their original form; they are not Romanized via the Slovene equivalences table. 
Table 2: Slovenian-Arabic graphic equivalences. 
»a« › »a«, »b« › »b«, »c« › »t+s«, »č« › »t+sh«, »d« › »d«, »dj« › »dy«, »e« › »i«, »f« › «f«, »fj« › »f+y«, »g« › »gh«, »h« › ».«, »i« › »i«, »ij« › »i«, »j« › »y«, »ji« › »y+i«, except after »l« and »n«, »k« › »k«,»l« and »lj« › »l«, 
»m« › »m«, »n« and »nj« › »n«, »o« › »u«, »p« › »b«, »r« › »r«, »r« › »i+r« between two consonants, »rj« › »r+y«, »s« › »s«, »š« › »sh«, »t« › »t«, »tj« › »t+y«, »u« › »u«, »v« › «f«, »z« › »z«, »ž« › »j«. 
Table 3: Arabicised names of selected Slovenian topographical objects. 





Figure 2: Map of Slovenia in Arabic, with names from Table 3. p 
.........
 .........

......... .. 

.... .......

..............
....... ...........

. ..... 

...........
...
 ............

. ... ... .. 

...............

 
..... . 

......

.....

......

.. ... .. 

...... ....

..
........
 ......

. ......... .. ...........

...........

......
 ..........

........... . 

......
 . ..... 
...

........... . 

.............

Choronyms/horonimi 
..

 . 

.

.

.

.
........... . 

Legend/legenda
City/naseljePeak/vrh
Neighbouring country/sosednja država 
Mountains and hills/gorovja in hribovja 
Rivers and sea/reke in morje 
Content by/avtorja vsebine: Bogusław R. Zagórski, Drago KladnikMap by/avtor zemljevida: Matjaž GeršičSource/vir: Javne informacije ... 2015© 2018, ZRC SAZU, Anton Melik Geographical Institute/ZRC SAZU, Geografski inštitut Antona Melika © 2018, Univesity of Warsaw, Faculty of Oriental Studies,Department of Arabic and Islamic Studies/Univerza v Varšavi,Fakulteta za orientalske študije, Oddelek za arabske in islamske vede 
.
.... ....
 \ .............. .... .........
 \ . ........


4 Conclusion 
The proposals for systematically converting Slovene geographical names from their natural Latin script of the source language into the Arabic script of the target language are designed for all general use in all Arabic countries, for textual and/or cartographic applications. Problems of names transla­tions and exonyms will be dealt with on another occasion. Our proposals bring about a number of questions.IstheSlovenianwordstructureadequatelyreproducedintheArabictargetlanguage?Ifnot, howcanthesystemofequivalencesbeimproved?DidwefindthebestsolutionsforrenderingSlovenian pronunciation with Arabic letters? How could it be perceived by natural users of Arabic as a mother tongue – especially if we remember that an average Arabic speaker is not used to observing the exact spellings indicated by the short vowels (which among many in the popular perception are complicat­ing the process of reading)? Is there any better solution of how to render the Slovenian pronunciation withArabicletters,rememberingthat–inprinciple–weshouldavoidusingnon-standardwritingmodes? 
The authors hope to open the discussion on the raised matters with the participation of Arab and non-Arab name experts alike. 
Acknowledgement:TheauthorsexpressourgratitudetoMr.PaulWoodmanforproofreadingtheEnglish text. The authors acknowledge the financial support from the Slovenian Research Agency research core funding Geography of Slovenia (P6-0101). 

5 References 
Arabic 2018. Internet: http://www.eki.ee/wgrs/rom1_ar.pdf (16.11.2018). Bell,H.2000:ArabicorthographyandAfricanplace-namesintheSudan.Canaconflictbetweendiverse solutions be resolved? Onoma, Journal of the International Council of Onomastic Sciences 35. Brawer, M., Bisharah, Y., Iraqi, K. 2005: Comprehensive Atlas for Arab schools. London. 

[Muših Bravir; Yusuf Bišarat; .akam cIraqi: A.las .abi ci, siyasi wa-iqti.adi. Bi-muwafaqat Wizarat al-Macarif. Dar an-Našr »aš-Šams ad_-_Dahabiyyat«, Landan] 
Brustad,K.,Al-Batal,M.,Al-Tonsi,A.1995:Alifbaa:introductiontoArabiclettersandsounds.Washington. Comrie, B., Matthews, S., Polinsky, M. (eds.) 1999: Atlas jezikov: izvor in razvoj jezikov. Ljubljana. Fridl, J., Kladnik, D., Orožen Adamič, M., Pavšek, M., Perko, D., Repolusk, P., Urbanc, M. (eds.) 2008: 
Slovenia in Focus. Ljubljana. Internet 1: https://sl.wikipedia.org/wiki/Seznam_mest_v_Sloveniji (25.9.2018). ISO 2018. Internet: https://en.wikipedia.org/wiki/ISO_233 (16.11.2018). Kadmon, N. 2000: Toponomy: The Lore, Laws and Language of Geographical Names. New York. Kladnik, D. 2007: Characteristics of exonym use in selected European languages. Acta geographica 
Slovenica 42-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS47203 Kladnik,D.2009:Odprtedilemepomenskerazmejitveizrazovendonimineksonim.Geografskivestnik81-1.Kladnik,D.,Crljenko,I.,ČilašŠimpraga,A.,Geršič,M. 2017:AcomparisonofCroatianandSlovenian 
exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Päll,P.2014:Exonyms:Thespecialcaseofcountrieswithnon-Romanscripts.TheQuestforDefinitions: Proceedings of the 14th UNGEGN Working Group on Exonyms Meeting. Hamburg. Pavlin, B., Milenkovič, A., Klasinc, S., Grm, B. 2003: Mestna naselja v Republiki Sloveniji. Ljubljana. Internet: https://www.stat.si/doc/pub/mestna_naselja_slo_03.pdf (25.9.2018). Perko,D.,Jordan,P.,Komac,B.2017:Exonymsandothergeographicalnames.ActageographicaSlovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 
Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001. 
Toporišič, J. 1998: Slovenski jezik. Enciklopedija Slovenije 12. Ljubljana. 
Vrišer,I.,Kladnik,D. 1993:NaseljazmestnimznačajemvSloveniji,Tematskizemljevid.Enciklopedija Slovenije 7. Ljubljana. 
Zagórski, B. R. 2010: A case study in standardization with a list of names of Arab countries and their majorcities.TrendsinExonymUse:Proceedingsofthe10th UNGEGNWorkingGrouponExonyms Meeting. Hamburg. 
Zagórski, B. R. 2012a: 

[Risalat.awl.ab.al-laf.al-cArabili-l-asma’al-Bulandiyyatfial-kitab. cAli,Mu.ammadDawudal-.Tagribat Bulandat. Ar. tawrat Lih Fawinsa al-qaliqat wa-al-muta.awwilat. Mušahadat wa-in.ibacat .u.ufi cArabi za’ir li-Bulandat fi zaman ar-rabic al-cArabi. Bayrut: Ad-Dar al-cArabiyyat li-l-cUlum Naširun, 1433 h.-2012 m.] 
Zagórski,B.R.2012b:PolishexonymsfortheArabworld:Howtheycomeandgo;whatappearstostay. TheGreatToponymicDivide:ReflectionsontheDefinitionandUsageofEndonymsandExonyms. Warsaw. 
Zagórski,B.R.2014:SomeproblemsofexonymuseinArabic:ThecaseofArabicizedPolishtoponyms. TheQuestforDefinitions:Proceedingsofthe14th UNGEGNWorkingGrouponExonymsMeeting. Hamburg. 
Zagórski, B. R. 2018:Arabic geographical names in international use: Remarks on the standardization and Romanization. UNGEGN Information Bulletin 54. 


IZZIVI PREVEDBE SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN V ARABŠČINO 
1 Uvod 
Pri prevajanju slovenskih zemljepisnih imen v arabski jezik moramo upoštevati in primerjati značilnosti in položaj obeh jezikov in njunih pisav. 
1.1 Arabski jezik 
Arabski jezik (al-carabiyyat -
) (za transliteracijo arabskih imen v članku smo uporabili ISO standard (ISO 2018)) je eden izmed semitskih jezikov. Ostali živi jeziki te skupine so aramejščina, amharščina,tigrinjščina,hebrejščinainmalteščina.Malteškijezikjedejanskorazličicaarabskegajezika, kiserazlikujevslovniciinrabinearabske,latiničnepisave;skupajsslovenščinojeedenizmed26uradnih jezikovEvropskeunije.Semitskijezikispadajovafro-azijskojezikovnodružino,kisojonekdajimenovali tudi hamitsko-semitska. Čeprav je to ime zastarelo, se tudi v sodobnosti včasih še pojavlja v literaturi (Comrie, Matthews in Polinsky 1999). 
Arabščinajeuradnijezikv26-ihdržavah(13jihjevAfrikiin13vAziji),razširjenapajetudivdrugih državah na obeh omenjenih celinah. Uporablja jo več kot 250 milijonov govorcev (Brustad, Al-Batal in Al-Tonsi 1995). Je eden od šestih uradnih jezikov v Organizaciji združenih narodov ter uradni jezik Arabske lige. 
, lahgat ). Med različice je vključena tudi standardna (knjižna ali al-fu..á 
Arabščina je klasificirana kot makrojezik, skupek okrog 30-ih sodobnih različic, ki so pogosto 


označene kot narečja (cammiyyat darigat 
, tudi fusha/fuša) oblika, imenovana sodobna standardna arabščina (MSA), ki ima izvor v klasični arabščini. Ne klasična ne sodobna arabščina nista bili nikoli maternijezikkaterekoliskupineprebivalstva.Maternijezikisobiliizključnokrajevnerazličicearabščine na Arabskem polotoku, od koder izhajajo sodobne različice, razširjene na obeh celinah. Posamezne različicearabščinesositakorazlične,dasegovorcimedsebojlestežkarazumejo.KakojevsemArabcem skupnastandardnaarabščinanastalavzgodnjemsrednjemveku,ješevednopredmetrazličnihhipotez. 
1.2 Primerjava arabščine in slovenščine 
Slovenščina pripada skupini slovanskih jezikov, ki združuje 18 uradno priznanih knjižnih jezikov (Toporišič1998).Slovanskijezikisemedsebojrazlikujejopodobnokotarabskanarečja,vendarznotraj njihninikoliprišlodooblikovanjaskupnegaknjižnegajezika,kotsejevprimerufušezgodilovarabščini. Slovanskijezikisodelindoevropskejezikovnedružine,vnasprotjuodarabščine,kipripadaafro-azijski družini jezikov. Kljub temu je zanimivo, da je tako arabščini kot slovenščini skupna redka slovnična lastnost – to je raba dvojine pri nekaterih besednih vrstah (glagoli, samostalniki in pridevniki). 
Slovenščina je zapisana v prilagojeni latinični abecedi. Uporablja jo okrog 2,1 milijona govorcev v Sloveniji in okrog 400.000 zunaj države. Podobno kot malteščina je eden od 26-ih uradnih jezikov Evropske unije. 
Pisni sistem arabskega jezika je arabska pisava. Njen izvor je soroden aramejščini in hebrejščini ter izumrlimafeničanščiniinsafaitščini.Osnovnaarabskaabecedavsebuje28črkter14grafičnihsimbolov, ki delujejo kot kratki samoglasniki in izgovorna znamenja ali označujejo določene slovnične lastnosti. Arabskaabecedainsistempisanjaseodevropskihpisav,kiizhajajoizlatinščine,razlikujetavpetihlastnostih: 
1. 
arabščina se piše od desne proti levi; 

2. 
črke se povezujejo tako v tiskani kot tudi pisani različici, v nasprotju od latinice, kje se povezujejo le pisane črke (zato ni razlike med pisano in tiskano različico besedil v arabščini); 

3. 
črkeimajosvojskooblikogledenanjihovomestovbesedi(nazačetku,vsredini,nakoncualiposamič); 

4. 
pri črkah ne prihaja do razlikovanja med veliko in malo začetnico (kot na primer pri latinskih »S« in »s«), ne glede na to, ali je črka na začetku povedi ali lastnega imena; 

5. 
arabska pisava je zapisana v dveh ločenih ravneh; osnovna raven je namenjena zapisu soglasnikov indolgihsamoglasnikov(nekaterisoglasnikisepojavljajotudivvlogidolgihsamoglasnikov)(Brustad, Al-Batal in Al-Tonsi 1995; Arabic 2018). 


Dodatna raven je namenjena zapisu kratih samoglasnikov in ostalim grafičnim simbolom, ki jih pri pisanju običajno opuščamo, razen v posebnih okoliščinah (verska, izobraževalna in priložnostno nekatera druga besedila). Bralci pomen besedila običajno prepoznajo že brez teh simbolov (Brustad, Al-Batal in Al-Tonsi 1995). To se zaradi različnih sposobnosti posameznega bralca navadno zrcali v glasoslovnih različicah posamezne besede, običajno pod vplivi narečja. 
Zaradi velikega pomena arabske kulture od srednjega veka dalje so arabsko pisavo s posameznimi prilagoditvami prevzeli tudi nekateri drugi jeziki, na primer urdujščina, perzijščina, kurdščina, ujgurščina,tudižeizumrlaotomanskaturščina(Brustad,Al-BatalinAl-Tonsi1995;Comrie,Matthews in Polinsky 1999). 
1.3 Transkripcija in transliteracija 
Prevedba zemljepisnega imena iz ene pisavo v drugo lahko poteka na dva načina: kot transkripcija ali transliteracija (Kadmon 2000). Preprostejša transkripcija je pisna pretvorba endonimske oblike zemljepisnegaimenaizpisaveizvornegajezikavpisavociljnegajezikabrezuporabedodatnihčrk,črkovnih kombinacij,diakritičnihznamenjinpodobno.Novazapisanapodobatemeljinaizgovarjavi,kijevnovem jezikovnem okolju kar se da podobna izvorni, vendar poenostavljena. Takšen način pretvorbe zemlje ­pisnihimenuporabljamovpričujočemčlankupripretvorbislovenskihzemljepisnihimenvarabščino. Najpomembnejšalastnostteganačinaprevedbeje,dauporabnikciljnegajezikazemljepisnoimeizgovori čim bolj pravilno oziroma podobno kot se glasi v izvornem jeziku. 
Natančnejšaprevedbaimenaizenepisavevdrugo,tervobratnismeri,čejetakopotrebno,seimenuje transliteracija ali prečrkovanje. Ta vključuje postopek prevedbe imena med različnima pisavama, kjer je vsaka črka v izvirni pisavi nadomeščena s pripadajočo črko v ciljni pisavi. Glede na to, da črke v po­sameznipisavipredstavljajorazličneglasove,lahkoposameznočrkovizvornipisavizamenjaenaaliveč črkvciljni pisavi, običajnozdodanimidiakritičnimiznamenji, ki nakazujejotočnoglasovnovrednost izvornečrke.Beseda,nastalastransliteracijo,jevciljnemjezikuzaobičajneuporabnikeprecejtežkoberljiva. 
Slovenskipravopis(2001)vsebujenavodilatakozatransliteracijokottuditranskripcijonelatiničnih pisav, vendar so posamezne posebnosti, povezane z zemljepisnimi imeni, nepojasnjene. 
Takšnijezikovniizzivipresegajonacionalnoravenalimeddržavneravni,zatojihobravnavaDelov­na skupina za romanizacijo (Working Group on Romanization Systems), ki deluje kot del Skupine izvedencevZdruženihnarodovzazemljepisnaimena(UnitedNationsGroupofExpertsonGeographical Names oziroma UNGEGN). 
Prevedba zemljepisnih imen iz arabščine v jezike, ki uporabljajo latinično pisavo, je poseben izziv. Odkarsedržavezarabščinokoturadnimjezikomnisouspeledogovoritizaenotenlatinizacijskisistem, frankofonskousmerjeneuporabljajodrugačenlatinizacijskisistemkotanglosaškousmerjene,poseben sistem pa se je uveljavil za prečrkovanje arabskih zemljepisnih imen v Egiptu. Vendarsetudi obstoječi sistemiprevedbevpraksipogostoneuporabljajo,karpovzročanastanekimenskihrazličiczaposamezen topografski objekt in je precejšnja ovira pri ustrezni medsebojni komunikaciji. 
Leta2018jeDelovnaskupinazaromanizacijoobjavilapetorazličicolatinizacijskegasistema.Njeno najnovejšeporočiloobravnavatudiposebneizzive,povezanezarabščino,UNGEGN-oveDelovneskupine zaromanizacijo(Arabic2018).Doslejsobileobjavljeneštevilneštudijeotejtemi,zlastiHermanaBella (npr.Bell2000),BogusławaR.Zagórskega(naprimerZagórski2010;2012a;2012b;2014;2018)inPeetra Pälla (na primer Päll 2014). 
V zadnjem času so bili v Sloveniji objavljeni različni članki, ki obravnavajo slovenske eksonime (Kladnik2007;2009;Kladnikssodelavci2017;Perko,JordaninKomac2017).Pravvvsehjepoudarjena eksonimizacija v slovenskem jeziku. 
Pričujoči članek je metodološka razprava o možnostih prevedbe slovenskih zemljepisnih imen varabščino,enegaodnajpomembnejšihjezikov,kineuporabljalatiničnepisave.Varabskipisavizapisane imenske različice, ki sledijo pravilom uporabljene prevedbe, so v svojem bistvu eksografski endonimi. Problematikomorebitniharabskiheksonimovza topografskeobjektevSlovenijibomoobravnavaliob naslednji priložnosti. 
Avtorji upamo, da bo prevedba najpomembnejših slovenskih zemljepisnih imen v arabsko pisavo prispevala k boljšemu razumevanju ter ustreznejši rabi, ki je ključnega pomena za spoštljive odnose med ljudmi in državami – v našem primeru vključno z zemljepisnimi imeni. 
Slika 1: Slovenijassosedstvomvarabskem atlasu (Brawer,Bisharah inIraqi 2005, 79). 
Vnapisihlahko opazimo rabo nestandardne arabske črke 
, ki predstavlja latinični »v«; to lahko povzroča zmedo v branju, saj identična črka v magrebskem kontekstu predstavlja trdi »g«. Drug takšen primer je črka 

predstavlja značilen končni »a« ali »e«. 
Glej angleški del prispevka. 

2 Metodologija 
Izbrali smo okrog 200 najpomembnejših slovenskih zemljepisnih imen, ki zrcalijo geografsko raznolikostSlovenijeinzastopajoglavnepomensketipeimen:imedržave(kratkoinpolno),imeglavnega mesta, imena mest in mestnih naselij, imena naselij, ki so nekdaj imela mestne pravice, imena zgodo -vinskih in sodobnih pokrajin, oronime ali gorska imena (imena gorovij, hribovij in vrhov), hidronime ali vodna imena (imena rek, slapov, naravnih in umetnih jezer), mareonime ali morska imena, imena kraških jam in brezen ter imena zavarovanih območij. Iz vsakega pomenskega tipa, razen imen mest in mestnih naselij, ki so vključena v celoti, smo izbrali le najpomembnejše primere. 
Izbor imen naselij je predstavljal poseben izziv. Pripravili smo ga na podlagi statističnih virov, ki temeljijo na štirih kriterijih določanja mestnih naselij v Sloveniji (Pavlin s sodelavci 2003, 43–44). Ta statistični vir smo primerjali s seznami, ki so jih pripravili Vrišer in Kladnik (1993, 89) ter Fridlova s sodelavci (2008, 112), pa tudi z najnovejšim spletnim virom (Internet 1). 
Napodlagitehvirovsmoizbrali97obstoječihnaselijzmestnimznačajemin7naselij,kisomestne pravice imela v preteklosti. Slednja so dveh tipov. Prvega sestavljajo mesta, ki so mestne pravice dobila vsrednjemveku(KostanjevicanaKrkinaprimerželeta1215)aliprvihdesetletjihnovegaveka,vendar sopozneje,vobdobjusplošneindustrializacijeinpospešeneurbanizacijieizgubapomen.Vzavestiljudi seohranjajokotnadpovprečnopomembnanaselja,nanjihovonekdanjovlogopašespominjajonekatere urbane arhitekturne prvine. Drug tip sestavljata naselji Gornji Grad in Radeče, ki sta mestne pravice dobila konec dvajsetih let prejšnjega stoletja, a so jima bile že po vsega nekaj letih odvzete. 
Vpriloženiseznam(preglednica3)jevključenihskupno207zemljepisnihimen,nazemljevidu(slika2) pasozapisanalepomembnejšamednjimi.Zapotrebeizdelavezemljevidasmododalitudiimenaštirih sosednjih držav. 
Kot smo že omenili, smo se avtorji odločili za uporabo transkripcije in ne transliteracije. Tako smo seizognilidodatnimdiakritičnimznamenjeminmočnooteženemubranjuzemljepisnihimen.Natemmestu moramopoudariti,daimalahkoistačrkalatiničneabecedevrazličnihevropskihjezikihrazličnoglasovno podobo.Zatovsehjezikovnimogočeobravnavatinaenaknačin;vsakjezikbimoralimetiprilagojensistem prevedbe imenv arabščino, dabisevnjemlahkokar najboljezrcaliladejanska glasovnapodoba. 
Preglednica 1: Mednarodna fonetična abeceda za slovenske črke. 
črka  glas  primer besede  izgovor besede  
A a  /a./  dan  /'dá.n/  
/a/  abeceda  /ab.'tsé.da/  
B b  /b/  beseda  /b.'sé.da/  
C c  /t.s/  cvet  /'ts.é.t/  
Č č  /t../  časopis  /t.as.'pí.s/  
D d  /d/  danes  /'da.n.s/  
E e  /e./  sedem  /'se.d.m/  
/../  reči  /'r.`.t.i/  
/./  medved  /'m.`.d..t/  
/./  sem  /'s.´m/  
F f  /f/  fant  /'fánt/  
G g  /g/  grad  /'grá.t/  
H h  /x/  hiša  /'xi..a/  
I i  /i./  biti  /'bi.ti/  
/i/  imeti  /i'me.ti/  
J j  /j/  jabolko  /'ja.b.wk./  
K k  /k/  kmet  /'km.´t/  
L l  /l/  letalo  /l.'ta.l./  
/w/  zrel  /'zr.´w/  
M m  /m/  misliti  /'mi.sliti/  
N n  /n/  novice  /n.'.i.ts./  
O o  /o./  opica  /'ó.pitsa/  
/../  okno  /'.`.kn./  
/./  gospa  /g.'spa./  
P p  /p/  pomoč  /p.'mó.t./  
R r  /r/  riž  /'rí../  
/.r/ med dvema  trg  /'t.´rk/  
samoglasnikoma  
S s  /s/  svet  /'s.é.t/  
Š š  /./  šola  /'.ó.la/  
T t  /t/  tip  /'tí.p/  
U u  /u./  ulica  /'u.litsa/  
/u/  mamut  /'má.mut/  
V v  /./  voda  /'..`.da/  
/w/  lev  /'l.´w/  
Z z  /z/  zima  /'zi.ma/  
Ž ž  /./  življenje  /.iw'lj.`.nj./  

Preglednica 1 prikazuje izgovor slovenskih glasov, pojasnjenih z rabo znakov Mednarodne fone -tične abecede (International Phonetic Alphabet – IPA). 
Natančenzapisustrezneizgovorjaveslovenskihimenvarabščinibibilmogočlesštevilnimidodatnimi črkami, opremljenimi z raznovrstnimi diakritičnimi znamenji, kar bi močno otežilo branje. 
Zlogovna struktura slovenskih in arabskih besed se namreč močno razlikuje. V preglednici 3, ki prikazuje slovensko-arabske pretvorbe imen, smo se zato odločili uporabiti kar najbolj preprost način transkripcije.Latinizacijatovrstnetranskripcijekaže,vkakšnimerisoimenaprilagojenaobičajnibesedni strukturi arabščine. Uporabljeni bejrutski sistem latinizacije (Arabic 2018) prikazuje zgolj osnovne značilnosti, medtem ko velike in male začetnice sledijo pravilom slovenskega izvirnika. 

3 Rezultati 
Uporabljena pravila transkripcije slovenskih zemljepisnih imen v arabščino vključujejo črkovne ustreznice, predstavljene v preglednici 2. 
Preglednica 2: Slovensko-arabske črkovne ustreznice. 
»a« › »a«, »b« › »b«, »c« › »t+s«, »č« › »t+sh«, »d« › »d«, »dj« › »dy«, »e« › »i«, »f« › «f«, »fj« › »f+y«, »g« › »gh«, »h« › ».«, »i« › »i«, »ij« › »i«, »j« › »y«, »ji« › »y+i«, razen za črkama »l« in »n«, »k« › »k«,»l« and »lj« › »l«, 
»m« › »m«, »n« and »nj« › »n«, »o« › »u«, »p« › »b«, »r« › »r«, »r« › »i+r« med dvema soglasnikoma, »rj« › »r+y«, »s« › »s«, »š« › »sh«, »t« › »t«, »tj« › »t+y«, »u« › »u«, »v« › «f«, »z« › »z«, »ž« › »j«. 
V več primerih, ko si trije ali štirje soglasniki sledijo eden za drugim, so ločeni s samoglasnikom »a« ali »i«, da je izgovarjava lažja. V primeru sosledja dveh soglasnikov na začetku imen le teh nismo razdružili-četuditakšnakombinacijavstandardniarabščininidovoljena,sepogostopojavljavnareč­
jegrafičnisimbolvarabskipisavi,kisimboliziranemi .Vprimerudvehsukunov(sukunnihrazličicah.
vokal) v isti vrsti, ali sukuna nad prvo črko besede, tega nismo zapisali v arabski obliki, saj je v preve -likem nasprotju s pravili ustrezne rabe standardne arabščine. 
Madžarska in italijanska dvojezična zemljepisna imena, dodali smo jih zaradi uradnega statusa, ki ga imata madžarščina in italijanščina na določenih območjih Slovenije, so podana v njihovih izvirnih oblikah in niso latinizirana skladno s slovenskimi ustreznicami v preglednici 2. 
Preglednica 3: Izbrana slovenska zemljepisna imena v arabščini. 

Nakazana je le struktura preglednice, za vsebino glej angleški del prispevka. 
Slika 2: Zemljevid Slovenije v arabščini, z nekaterimi imeni iz preglednice 3. 
Glej angleški del prispevka. 

4 Sklep 
Predlogizasistematičnoprevedboslovenskihzemljepisnihimen iz izvorno latinične pisave v ciljno arabsko pisavo, ki smo jih predstavili v članku, so namenjeni splošni uporabi v vseh arabskih državah, takozarabovbesedilihkotnazemljevidih.Težavepriprevajanjuimeninrabeeksonimovbomoobravnavali obnaslednjipriložnosti.Našipredlogivprispevkuodpirajoštevilnavprašanja.Alisestrukturaizvornega slovenskegajezikalahko ustreznoreproducira v ciljnemarabskemjeziku? Če ne, kakoselahkoizboljša sistemčrkovnihustreznic?Alismonašlinajboljšerešitvezaglasovnoupodobitevslovenskihzemljepisnih imenzarabskimičrkami?Kakobigazaznaligovorciarabščinekotmaternegajezika,šeposebejobpred­postavki,dapovprečnigovorecarabščinenivajenustreznerabekratkihsamoglasnikov(karvečiniobičajnih uporabnikovmočnootežujebranje)?Aliobstajakakšnaboljšarešitev,kakonajbiizrazilislovenskoizgo­varjavozarabskimičrkami,obopombi,danačelomanebismeliuporabljatinestandardnihnačinovpisanja? 
Avtorjiupamo,dabomosprispevkomodprlirazpravootovrstnihvprašanjihtakomedstrokovnjaki za arabski jezik kot tudi med drugimi strokovnjaki. 
Zahvala: Avtorji se zahvaljujemo gospodu Paulu Woodmanu za skrben jezikovni pregled angleškega besedilačlanka.PrispevektemeljinaraziskovalnemprogramuGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije. 
5 Viri in literatura 
Glej angleški del prispevka. 
108 

RAZGLEDI 


DOSTOPNOST DO JAVNEGA POTNIŠKEGA PROMETA KOT POGOJ ZA SOCIALNO VKLJUČENOST DIJAKOV 
AVTORJA 
dr. Matej Gabrovec 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija matej@zrc-sazu.si 
dr. Nika Razpotnik Visković 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika, Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija nika.razpotnik@zrc-sazu.si 
DOI:10.3986/GV90206 UDK:911.3:656.025.2(497.451) COBISS:1.01 
IZVLEČEK 
Dostopnost do javnega potniškega prometa kot pogoj za socialno vključenost dijakov 
NaobmočjuLjubljanskeurbaneregijesmoanalizirali,kakšendeleždijakovimaustrezendostopdojav­negapotniškegaprometa.Izračunisobilinarejeninaravniposameznihstavboziromahišnihštevilk.Med posameznimiobčinamisoobčutnerazlike,nanekaterihhribovitihobmočjihobstajatveganjesocialneiz­ključenostimladostnikovzaradiprostorskenedostopnosti. 
KLJUČNEBESEDE geografija,javnipotniškipromet,dostopnost,trajnostnamobilnost,Ljubljanskaurbanaregija,Slovenija 
ABSTRACT 
Accessibility to public transport as a condition for schoolchildren’s social inclusion 
Thisstudyanalyzestheshareofsecondary-schoolchildrenwithappropriateaccessibilitytopublictrans­portintheLjubljanaurbanregion.Calculationsweremadeatthelevelofindividualbuildings.Thereare noticeabledifferencesbetweentheindividualmunicipalitiesintheregion,andinsomehillyareasyoung peoplefacetheriskofsocialexclusionduetospatialinaccessibility. 
KEYWORDS geography,publictransport,accessibility,sustainablemobility,Ljubljanaurbanregion,Slovenia 
Uredništvojeprispevekprejelo26.junija2018. 
1 Uvod 
Socialnaizključenostzaradiprostorskenedostopnostistoritevjenajboljperečapriranljivejšihsku­pinah prebivalcev, predvsem pri mlajših in starejših. V Sloveniji je zaradi razpršene poselitve problematikanedostopnostišetolikoboljpereča,sajnaštevilnihpodeželskihobmočjihnimogočeor­ganiziratiučinkovitegajavnegapotniškegaprometaalipajenjegovaorganizacijapovezanaznesorazmerno visokimistroški.VLjubljanskiurbaniregijiživinatakihobmočjih,kjerjegostotaprebivalcevpod200 nakm2,14%prebivalcev(GabrovecinRazpotnikVisković2012),poposameznihobčinahpajetadelež šeprecejvišji(glejpreglednico1). Včlankuobravnavamodijake. Tipovečinizaradisvojenepolnolet­nostinemorejosamostojnopotovatikotvoznikiosebnihvozil,zatosonegledenasvojsocialnipoložaj odvisniodjavnegaprometaalipajihmorajoprevažatistarši,drugisorodnikializnanci. Nanekaterih območjih zaradi slabe ponudbe javnega prevoza ne morejo dnevno potovati v šolo, zato morajo bivati v dijaških domovih in se lahko vračajo domov le ob vikendih. Marsikje javni promet sicer omogoča prevozvšolo,vendarpanjegovaponudbaneomogočaudeležbeprirazličnihpopoldanskihobšolskih dejavnostih,karspetlahkopovzročidelnosocialnoizključenost.Pravpritehdejavnostihsodijakibolj odvisni od odraslih, ki jih vozijo z osebnim avtomobilom, kar je pokazala tudi raziskava v Avstriji in Nemčiji, narejena na podlagi potovalnih dnevnikov dijakov (Stark s sodelavci 2018). 
Polegvprašanjasocialneizključenostimladostnikovpanatemmestuopozarjamonašeen,dolgo­ročnividikurejanjadostopnostidojavnegapotniškegaprometa.Kotkažejoizsledkiraziskavspodročja vedenjskepsihologije,nakatereseopirajotudištudijespodbujanjatrajnostnemobilnosti,naposamez­nikovoizbiroprevoznegasredstvaoziromanačinapotovanjamočnovplivajonjegovevsakodnevnenavade. Negledenato,alile-terazumemokotavtomatizirana(OrbellinVerplanken2010;Matthies,Klöckner in Preißner 2006) ali pa vsakokrat premišljena dejanja (Carlisle 2010),velja opozoriti,da je ravno ob-dobje odraščanja pomemben mejnik, ki določa naše navade v dobi odraslosti ter proces spreminjanja le-teh. V dobi odraslosti se namreč lažje vračamo k osebnim navadam, ki smo jih razvili že v mlado­sti,čepravsmojihvvmesnemobdobjuzačasnoopustili(Schwanen,BanisterinAnable2012).Karzadeva vsakodnevnipotniškipromet,topomeni,dasemorapolitikaspodbujanjatrajnostnemobilnostiosre­dotočititudinamlade,sajjetoključnegapomenazaoblikovanjenjihovihkasnejšihpotovalnihnavad. Pomembnojeozaveščanje(poudarjanjeprednostitrajnostnihoblikpotovanjanaprimeručineknazdrav-je,stroškovnividik,večjaneodvisnosti),kipagajetrebavzporednopodpretitudiskonkretnimiukrepi, med njimi z zagotavljanjem dostopnega javnega prometa (Broberg in Sarjala 2015). 
Prevoz osnovnošolskih otrok je v Sloveniji dobro urejen. V skladu z zakonom o osnovni šoli ima­joučencipravicodobrezplačnegaprevoza,čejenjihovoprebivališčeoddaljenovečkotštirikilometre od osnovne šole, poleg tega imajo učenci 1. razreda pravico do brezplačnega prevoza ne glede na od­daljenostsvojegaprebivališčaodosnovnešole,vostalihrazredihpatudi,čepristojniorganzapreventivo vcestnemprometuugotovi,dajeogroženavarnostučencanapotivšolo(Zakonoosnovnišoli1996). Učencisrednjihšolimajosicerpravicodosubvencioniranihvozovnicnarelacijimedbivališčeminšolo (Zakon o prevozih…2006), vendar pa pogosto v bližini njihovega doma ni postajališča javnega pro-meta oziroma s tega postajališča ni povezav ob ustreznem času. 
ProstorskidostopnostijavnegapotniškegaprometanadržavnialiregionalniravnijebiloSloveniji posvečenihžekarnekajrazprav (Gabrovec,PavlininSluga2000;GabrovecinBole2006;Gabrovecin RazpotnikVisković2012;Naredssodelavci2012). Vnavedenihprimerihsobiliprebivalstvenipodat­ki zbrani na ravni posameznih hišnih številk, pri analizi javnega potniškega prometa pa je bila poleg lokacij postajališč upoštevana tudi frekvenca voženj. Podobno metodologijo uporablja tudi Evropska komisija (Poelman in Dijkstra 2015), vendar je le-ta namenjena preučevanju dostopnosti do javnega potniškaprometavmestihinprimerjavimedevropskimimesti.Vtejrazpravismometodologijopred­hodnihštudijustreznonadgradili,sajsmovnjejupoštevaliledijake,nepavsehprebivalcev.Dostopnost dojavnegapotniškegaprometajeprikazanapoobčinah. Natejravnistavrednotilajavnipotniškipro­metOgrininDovečar(2014),vendarpasta seosredotočila predvsemnamestneobčine, zavrednote­nje pa sta uporabljala drugačne kazalce. 
V analizi ne obravnavamo socialne izključenosti zaradi dohodkovne neenakosti, niti ne morebit­ne prostorske segregacije revnejših ali bogatejših slojev prebivalstva na različno dostopnih lokacijah, kar je predmet številnih razprav (na primer Glaeser, Kahn in Rappaport 2008). Dijaki lahko, ne glede na svoj socialni položaj, samostojno potujejo le v primeru, da je v primerni oddaljenosti od njihove­gabivališčaustreznaponudbajavnegaprevoza(vprimerubogatejšihslojevprebivalstvajesevedatudi možna uporaba taksi prevozov, vendar ocenjujemo, da je delež dijakov, ki bi si lahko na podeželskih območjih redno privoščili uporabo te storitve zanemarljivo majhen). Menimo, da je pri načrtovanju omrežjajavnegapotniškegaprometatreba upoštevati načelosocialne pravičnosti(NazariAdliinDo­novan 2018) in vsem prebivalcem omogočiti ustrezno dostopnost do javnega potniškega prometa, še posebejtoveljazadijakeinstarejše. Sevedajepritemtrebaupoštevatiomejitvepriorganizacijijavne­ga potniškega prometa, ki ga ni mogoče stroškovno učinkovito organizirati na redko poseljenih ob-močjih. 
Namenčlankajespomočjoanalizeponudbejavnegapotniškegaprometaprikazatiobmočja,vka­terihdijakinimajomožnostidostopadosrednješolezjavnimprometom,ugotovitiključnerazlogeslabe dostopnosti ter na podlagi analiz dobrih praks nakazati možnosti izboljšanja dostopnosti. 

2 Metode 
Vsiizračunivanalizahsopripravljeninaravniposameznihstavboziromahišnihštevilk.Virprebi­valstvenihpodatkovjeCentralniregisterprebivalstva(2017).Kotdijakesmoobravnavalivseprebivalce v starosti med 16 in 19 let oziroma z letnico rojstva med 1999 in 2002. Ocenjujemo, da je delež prebi­valcevvtejstarostniskupini,kineobiskujesrednješole,zanemarljiv.Priizračunavanjuprikazagostote poselitvesmouporabilimetodologijo,kismojorazvilileta2012(GabrovecinRazpotnikVisković2012). Gostota jeizračunana na ravnivsake stavbe shišnoštevilko tako,dajije pripisanoštevilo prebivalcev v krogu, ki ima središče v tej stavbi in površino 1 km2. 
Analizo oddaljenosti bivališč dijakov od postajališč javnega potniškega prometa smo naredili na dva načina. Pri prvem smo upoštevali vsa aktivna postajališča v Ljubljanski urbani regiji, pri drugem pasmoupoštevaliletista,nakaterihjeponudbajavnegaprometazadovoljiva,topomeni,davoznired omogočapravočasenjutranjiprihodvljubljanskesrednješoleinustrezenpopoldanskiodhod.Kotkri­terij smo postavili vsaj en prihod v Ljubljano pred 7. uro zjutraj in vsaj en odhod ob 15.30 ali kasneje ter vsaj pet parov voženj dnevno. Postavljen kriterij predstavlja res minimalno število, ki še omogoča socialnovključenost dijakov, nikakor pa ne predstavlja dobrepovezave, kibi spodbujala uporabo jav­nega potniškega prometa. Zavedamo se, da je za socialno vključenost zelo pomembna tudi možnost udeležbe na popoldanskih in večernih interesnih dejavnostih, zato bi bilo smiselno k minimalnemu kriterijudodatišepopoldanskeinvečernevožnje.Vendarpasmoželeliizpostaviti,davnekaterihobčinah velikdeleždijakovnimaustreznepovezavezjavnimprometomnitizaobiskovanjerednegapouka. Če bi kriterij zaostrili z zahtevo po popoldanskih in večernih vožnjah, se delež dijakov z zadovoljivo do-stopnostjonebibistvenozmanjšal,kajtinavečinipostajališč,kiustrezajopostavljenimkriterijem,obstajajo tudi večerne povezave. Izpolnjevanje navedenih kriterijev smo preverili v voznih redih, ki so veljali 1.1.2018,insicervmedkrajevnih(AVRIS2018)inmestnih(Ljubljanski…2018;ObčinaLogatec2018) avtobusnihterželezniških(Slovenskeželeznice2018).Podatkeolokacijahpostajališč(stanjemajaleta 2017)smopridobilinaMinistrstvuzainfrastrukturo.Koordinatemanjkajočihpostajališčzaradinanovo uvedenihprogpomajuleta2017vobčinahLjubljana,MedvodeinLitijasmodoločilispomočjoorto­foto posnetkov. 

3 Rezultati 
IzračungostoteprebivalcevkaženaprecejšnjerazlikemedobčinamivLjubljanskiurbaniregiji.Med kazalci izpostavljamo delež dijakov, ki živijo na območjih z gostoto, večjo od 250 prebivalcev na km2. Območjatakšnegostoteomogočajoorganizacijokakovostnegajavnegapotniškegaprometa(Heußner s sodelavci 2001; Gabrovec in Razpotnik Visković 2012). Razpon tega deleža je med občinami Ljub­ljanskeurbaneregijezelovelik.VobčinahLjubljana,Trzin,KomendainLog-Dragomerjetadeležvečji od 95%, kar pomeni, da je v teh občinah glede na poselitev večini prebivalcem možno omogočiti do­stopdokakovostnegajavnegapotniškegaprometa.NadrugistranilestvicejeobčinaŠmartnopriLitiji, kjer zgolj 23% dijakov živi na območjih z gostoto več kot 250 prebivalcev na km2, v občinah Ivančna Gorica, Lukovica, Moravče in Velike Lašče pa je ta delež manjši od 40% (preglednica 1). 
Zanimiva je primerjava gostote poselitve s ponudbo javnega potniška prometa. Ob predpostavki, da upravljavec javnega potniška prometa v vseh občinah uporablja enake standarde dostopnosti ozi-roma,daimajoenakovelikanaseljapovsodpribližnoenakoponudbojavnegapotniškegaprometa,bi občinezmanjšogostotoprebivalcevimelemanjšideležprebivalcevzustreznodostopnostjodoposta­jališč javnega potniškega promet in obratno. Občine smo razvrstili po deležu dijakov na redko poseljenih območjih (pod 250 prebivalcev na km2)in deležu dijakov, ki živijo več kot 1km od posta­jališča (slika 1), ter jih primerjali po rangu. V zgornjem in spodnjem delu lestvice ni bistvenih razlik. Vendarlepalahkoizdvojimonekatereobčine,kjerjeponudbajavnegapotniškegaprometanad-alipod­povprečna.MedprveseuvrščajoŠkofljica,Vodice,GrosupljeinIg,meddrugepaMedvode,Komenda in Borovnica. Te razlike lahko razložimo z različno aktivnim urejanjem javnega potniškega prometa po posameznih občinah, kar bomo opisali v naslednjem poglavju. 
Razdaljo do enega kilometra navadno ocenjujemo kot največjo, ki so jo ljudje še pripravljeni dnev­noprepešačitidopostajališčajavnegaprometa(naprimerGabrovec,PavlininSluga2000). Izslike2pa jerazvidno,davštevilnihobčinahLjubljanskeurbaneregijevelikdeleždijakovživivhišah,kisoodnajb­ližjegapostajališčaoddaljenevečkot2km. Topa ježerazdalja,kišeposebejobneugodnihvremenskih razmerahpomeniresnoovirozavsakodnevnepotiinjeposledičnolahkovzrokzasocialnoizključenost. 
Podrobneje nam oddaljenost bivališč dijakov od najbližjega postajališča prikazuje slika 3, kjer so z znaki različnih barv prikazana bivališča vseh dijakov. V Ljubljanski urbani regiji je kar nekaj večjih sklenjenih območij brez ustrezne povezave z javnim potniškim prometom, gre predvsem za hribovi­ta območja. VPosavskemhribovju sole-ta namejimedobčinama Kamnik in Lukovica ter Šmartnim priLitijiinIvančnoGoricoternavzhodnemobmočjuobčineLitija. NajuguizstopataVelikolaščanska pokrajinainStrugevobčiniDobrepolje. Ponudbajavnegapotniškegaprometavslednjisicer omogoča dijakom pravočasen prihod v šolo, vendar pa so bila zaradi slabe frekvence (4 pari dnevno) postaja­liščavStrugahizločenaiznaboraustreznih.VseverozahodnemdeluLjubljanskeurbaneregijesodijaki brez povezav z javnimprometom v delu Polhograjskega inRovtarskegahribovja vobčinahMedvode, Dobrova-Polhov Gradec in Logatec. 

4 Razprava 
Dijakezobmočij,kinimajoustreznepovezavezjavnimprometom,donajbližjegapostajališčaalitudi dokrajašolanjapravilomavozijostaršialidrugisorodnikiinznanci,terstemiprevozipreprečujejoso­cialnoizključenost.Vendarlepamenimo,dabimoralabitiponudbajavnegaprometatakšna,dabivsem prebivalcem omogočala dostop do šolanja, dela in drugih dejavnosti, ne da bi bili odvisni od svojih so-rodnikovinprijateljev.Dostopdopostajališčjezlastizvidikanačeltrajnostnemobilnostismiselnospodbujati tudi s kolesi. V primeru slabo dostopnih območij v Ljubljanski urbani regiji gre praviloma za hribovita območja,kjerbi bila rešitev lahkouporaba električnih koles. Vendar pabibilo vtemprimerupotrebno ureditiustreznovarovanekolesarnice,polegtegapajetakšenprevozproblematičenvzimskihrazmerah. 
Preglednica 1: Delež dijakov na redko poseljenih območij in tistih, katerih bivališče je od najbližjega postajališča javnega prometa z zadovoljivim številomvoženj oddaljeno več kot 1km.
občina število dijakov število dijakov na delež dijakov na rang glede delež dijakov, ki živijo rang glede naobmočjih gostote pod območjih gostote pod na gostoto od postajališča oddaljenost 250prebivalcev/km2 250prebivalcev/km2 večkot1km(%)(%) 
Borovnica 149 40 27 14 22 19 Brezovica 503 49 10 7 6 8 Dobrepolje 164 98 60 21 34 22 Dobrova-Polhov Gradec 365 204 56 20 20 18 Dol pri Ljubljani 255 56 22 11 17 15 Domžale 1438 83 6 5 7 10 Grosuplje 889 244 7 16 5 7 Horjul 127 50 39 18 18 16 Ig 256 94 37 17 6 9 Ivančna Gorica 643 391 61 22 33 21 Kamnik 1114 262 24 12 15 13 Komenda 277 5 2 2 12 11 Litija 553 223 40 19 24 20 Ljubljana 8769 217 2 4 1 2 Logatec 568 155 27 15 15 14 Log-Dragomer 145 2 1 1 3 5 Lukovica 246 150 61 23 44 25 Medvode 618 99 16 8 18 17 Mengeš 307 25 8 6 4 6 Moravče 263 179 68 24 38 23 Škofljica 433 84 19 10 2 3 Šmartno pri Litiji 232 179 77 26 59 26 Trzin 164 3 23 0 1 Velike Lašče 168 123 73 25 42 24 Vodice 218 54 25 13 3 4 
Vrhnika 628 118 19 9 15 12 

Slika1:Deleždijakovv Ljubljanskiurbaniregiji,katerihbivališčejeodnajbližjegapostajališčajavnega prometaz zadovoljivimštevilomvoženjoddaljenovečkot1km. 

Slika2:Deleždijakovv Ljubljanskiurbaniregiji,katerihbivališčejeodnajbližjegapostajališčajavnega prometaz zadovoljivimštevilomvoženjoddaljenovečkot2km. 
Ma tej Ga bro vec, Nika Raz pot nik Vi sko vi ć Do stop nost do jav ne ga pot niškega pro me ta kot po goj… 
## 
# # # 

###
# 
#
#
#
##
! ####! # #
# ##
# #
# # 
# #
## 
!#
#
! !#
# 
## 
! 
##! #!! 
# 
## 
# #### #
# # 
#
!#
# # 
###
#
! # ## #
## ## 

## # 
# ## 
## # #
# 
#
# ## 
#####
## 
## # # 
# ##
##!##
## #
##
#
! #
!#
##!## ##
# # 

#!!###
# 
#
! # 
##
# 

##
## ### ### 
#
#
# 
!#
#
# # 
###
## !## 
# !!! #
! #
## #
# 
#!
!!#
! ##
! ## !#!! 
#
#
##!#
## #
#
!!# 
! ### ## 
!!!### 

# #
# 
##
## 
## !#
! #
# 
# 
##
! ###
!#
# #
#### 
# 
#
#!#
!# 
#
###
! !!# 
### # ## # 
#
!# 
!#
###
# 
# 
#
#
# #
###
# 

#
### 
!## ## 
!# #
### 
# 
##
#
!!# 
!#
#
# 
# 
# # # # #### 
# ##
## #
## ## !##

# 
!!## 
# 
##
# !#
#
## ### 
# #
! !! # ##
# 
##!#
!#
#
#### 
##
# ## # 

# 
##
! !#
#
#
# # ## # #! ##!# 
#
# !###
#
! ! # #
##
##
### #
# #
!!### !##
### 
#
## #
# 
#
## 
##
#
! ! #
## 
# 
#
## 
!!# 
!!#
! #
##
#
# # 
# ## 
#
!##
#!##
# #
!### # 
###
#
#
!#
## # 
# 
#
!!#
# 

!#!!# 

# #!# 
! #
# 
#
### ##
## 
#
# ! ##!# 
## 
!!!!#!!# # 
#!#
! # #
#
!##
!# 
# #!!#

!! !# #
##
!#
# 
#
# 
##
#
!# 
#
!## # 
!#
!#
# # 
# # ##
## 
#
##
# #
#
!# ## 
# 
##
! # #
#
!#### #
# 
# # 
#
#
!# #
!# 
#! #
##!#
#
#
# ##
!# 
# 
#
# # # 

# 
# 
### 

# #####
#
#### 
## 
###
###
#
! #
# 
!#
!##
!!!!#
!#
#
# 
# # # 
!# 
#
##
### #!#
##
!#
# !#
## 
#
## # # #
#
!#
!# 
# 
!### #!#
##
###
!# 
##
# 
# # #
!#! 
#
##
!# 
!#
# 
! #
!#
## #### 

!! # #
# 
# ## 
####
!#
!!#
####
##
!#
# 
# # ##
# 
##
##
!# # 
##
# 
! # 
! ## !#
# 

# #
!#
#
!# 
## ##
!##
# # ###! #! 
!!# #
# ### 
!
!#
!# # 
#
##
# 
#
! 
# # #
#
### #
!!!#
! # 
!# 
###
# # 
# ##
! # 
##
! #
!#
#
# # 
##
## 
# # 
# ##
!#
!#
! # 
#! 
## 
#
## 
#
!# 
# 
#
###
## 
!#
!## 
!#
# #!#
#
####
# # #
# 
##
! # #
!#
# # #
## #
!#
# ##
# 
## 
#
## # 
####
!#
!## 
!#! ## 
### 
# ### 

# ##
!!# 
# ##
## #
# #
# 
## 
!# 

#!# 
### 

# #
!#
#
! ! ##
! ##
# # 
# !#
# #
!#
# 
#
#### !! 
# # !!# 
!#
#
# # 
##
##
#
## # ## 
# ##
!! # ## ## #
!!!#!#
## 
#
# 
## 
# 
# 
# 
###
#
!# 
!#
# 
# #
!## #
! ## 

## 
!!#
#!#
!# #
##
## 
#
### ## !#
!##
##
#
!##
# #
! # 
# 
!!! ## !# #
## 
##
#
# 
!#
#
## 
# # ## !##
##
#
#

### ## 
#!#
! #
!# 
##
#!# 
# ##
# # # # !##
!!! #
#
# #
#### #
#!! 
# 
! !#
!!#!##
! ##!!! # 
#
!# 
! 
!!##
!!# 

! !# 
!#
#!##
#
##
##
# # 
### ##
! !# 
# # #
!!#
# ##
# 

#!!!##
!! # # # !!#
!#
! 
# # ##
#
!#
#!# 
# #
!###!# 

## # 
# # #
!#
!!#
#!!#
!!!# 
# # 
### 
#
# 
!# ! ! ! !#!!# ###
#
!!!#
#
!#
! #
#
##
# # ##
## # ###
# # #
##
# ###
##
#
! ! #
#
!!! #
# 
# 
# #
#
! 
!!! #
!
!!!#
# # # # #
## 
# 
!#
!#
!##
#
!#
! ## 
!##
#### # # 
### #!#
!! # # 
!! 

# !# 
# #
!!#
! ##
!#
# 
!# 
! !#
##!!!##
! 
! ## 

#
# #
!!#
# ###
!#
!!#
##
!!##
!
! # 
## 
# #
! # 
# 

!!! !!# 
!!
# ! # #
##
!!!!!!!#
!# 
# ##
## 
# !!!! # 
#
## 
# 
!! 
## ###
##!!##! # #
!#
!!!#
!!!!!!## 
## 
##
!#

# 
# #!#
#
#!# #
# 
## 
#
# # #
!!!#
#
!##
! ! !
! ##
!# 
# # #
#
# 
#
!### 
# # 

!!## #
#
!!!!#
!##!!# 
! # #
#
! # 
# 
## !#
! ! 
### !# 
##
#!## #
#
! # 
### 
# ##
!!##
!!### 
!#
# ## 
# # # 
# 
!
!#
!!#
!!!# # 
# 
## 
!#
#
## 
!!##
#!!
## 
!!!!!!#
#
!!#
#
! !# 
! # 

# 
#
#! !#
!!
!!#!# ## 

# 
# # ## !#
!!## 
!#
!!!#
!!!!
!#!#
! ## 
##
# 
####
!# 
# # 
# # #
!# # 
!##
##
!# # 
# ##
! # !!!# 
## 
# !# 
!!#
###
!#
##!## # 
!## 
## 
## ### 
# 

# ##
! # 
## 

!!!#
# ## #
#
## 
!!#
###
!!!# #
!# 
# 
# 
## #
# 
# 
# # 
!!!!##
!#
## 
! # #
! #
####
! #
# #
#!!#
!#
!! # 
# 
!!
# !##
# #
!!# #
!##
##
#
## 
#
# #
# 
# ## ! !## 
# # # ! #! 
!!# 
#
!!!!#
# !#
!##
#
# # 
# #
## 
!## 

!# ! !#
!#
!!!! # !# ## !# 
!!#!#
!!#
! ! #
##
###!## # 
## ##
# #
#
! #! #!!# ## 
## ### ##
# #
! !####
###
#
!#
! # #
!#
## 
!# !# # 
# ##
# 
! # ## 
# ### ## !#
!##
!!#
#! ! #
# # 
# 

# 
#
#
### # 
# #
! ##
!!# 
!##
!#
!# #
# ## # !!!!#
# 
##
#
!# 
## 
# ### ### # # 
## ## 
#
# # 
# 
!#
!##
#
!## 
###! # 
##
### # 
## #
#!##
!!# # 
##
#!# 
## 
##
# # #
##
#! ## #### 
# 
!#
!# 
#
!# 
#!!#! #
# ##
# 
# ###
#
! #
!# 
#
!# 
# 

# !#
! ## 
#
!##
#
# #
##
!! ## ##
#
! # 
### ## # # # 
### 
!# # #
!#
!!!! ###
!##! ## # # # # ##
# 
! #
#
# ##
# 
#
!# 
# # !#
# #
## #
#### # ##
!#
!# #
# # # #
!#
#!##
##
#
# 
#!#
!#
#
! #!## # 
# 
# ## # 
### 
# ## #
# #
### 
##
## 
# #!####! 
!# #
##
# 
!#
#!! ## ## # ### ##
##
#
### 
#
!! ## 
! ### # # ! #
### 
# 
## 
# !# 
# ##
##!#

## #! #
#
!###
##
! #!!##
! # #
!#
# 
# # 
#
##
! ## 
#
!## ##
!#
#
#
! # 
!# ## # ### # ! 
#### #
### # 
# ## 
##
#! ! !#
## #
## # 
## 
#### 
# ##
# ##
## ##
## !!# # # #
#
##
##
## ####! #! # #
# 
###
! # ##
!!#
#
# 
#
!## #### 
!! ##! # # 
# # 
## ### 
##
# ##
! ##
## 
!!##
#
#
##
!# # 
# # # 

# 
!! 
#
! ##### #
! ##
##!#
!!# # #
## # 
####
!#
## ## 
# #!# 
## 
!##
# 
# ##
#!## 
## #
# # # ##
!#
#
#
# #
#! #
#
!# # 
# ## 
# 

##### !##! ## ##
# ## 
# ## #
###
##
#
# ##
!# 
# # 
##!## 
#! !# 
# #
### 
# 
# ## ##
! #
# !#
##
# #
! !#
#
#!#
##
# #
!!#
##
!# # # ! # ###
#
#
!## 
!!# #
!# 
!##
# ## 
###!#
# # #
# # # # #
# #!# #######
#
!# 
#! !#
# # #!# # # 
##
# ##
!# 
!!#
# 
# 
###
# 

!!# 
# 
## 
#
#!#
## ! #
!#
# #!#
#!! !#
# ## # ##
#!##
## 
#
! ## #
!!#
# 
## # 
# 
## 
##
## #
# ##
# ##
!!## 

!# 
#
!#
#
#
!#
# 
! !## 
# #
## #
## 

#!!! 
#
!#
!!#
# 
#
## #
## ##
# 
!#
!# # 
!
!# 
##
###
#!# # # # # 
!####!#
##

###
#
#### # 
#
#!!# #
! 
!# # 
#
## # 
#!# 
####!##
#
##
## 
# # ## 
!!# 
# 
!##
# 
# #
###
!!# 
#
!# 
# 
###### 
## #
#!#

# 
##! !!##
#
# #
!!## 

# #!# 
## 

! !!## # # #
#!!!! 
#
!!# ! #
!### 
# #!! ##
! 

## !##
# #
#
!# 
## # #
##
# 
#!#
#
!# 
!# # 
# 
###!
# #
#
#
## ! 

# !!# 
#

##
# #
!#
! 

#!! 
# # 
! #### 
#!# 
## !###
#!! ## 

#
## !# 
## !#
###
!!#
# 
# ## # !!#
# 
!## #
#!# 
!# 
!#
##
! ## # 
##!#
!# 

# 
! #
## 
#
! #
###
#
## # 
#!#
# ## 
#!# 
###
## #
#
! # 
# 
!## 
#### #
#
## 

# 
#
## # 
#! ##!# #### 
#!# 

#
# ##
## 
!#
# #
##
## 
!#
! # 
##
## # 
! #
#
# # # #
!##
!# 
! #
##
##!###
#!# 
!
!# #
# !### 
## 
#
#
! #
#### 
##
# 
#
# ###
#
!# 
# ###
# 
#
## #
!# 
###

# 
##
# #
##
# ## 
#
#!! ## #
!# 
!##
##
! # 

# 
## 
! !#
#! ##!##
! ##
# ## 
###
# ### 
# !# #
# # #
#
## 

#
# 
# #!### ## 
# #
###
#
#
! 
#! # 
##
!## #
!#
##
!### #
# #
#
# # # ### 
## # 
!###! # ###

! 
## # 

#
# #
##
#! # !# 

# 
!#

### # 

#! ### ### 

#!#
#
!## # 

# # #
#! 
## 
#
##
!! # ###
! 
# # #
!# 
# ## 

# 
# 
# # ##!!###
#
# 
# ## 
# ## 

# # ## #
!# 
!##
!#!!# 
# # 
!## 
## 
# #
! ## 

#### #!
#
# # ### 
#!#
# 
### 
# #
! 
## 

## 
# # #
!##
# 
## 

### 
! 
## 

##!# 
# 

# ###
! !#
!# 
# 
### 

# 
#!# ##
! ## # 

# # #
# #
!# 
#
!!#!## #

#
# ##
# # ####
## # 
# #
#
#
! # 
##
# # 

#
#! #
# 

# # ##

# ## 
##
# 

# # 
## 
#
# 
Oddaljenost bivališč dijakov od najbližjega postajališča 
#do 1 km 
#nad 1 do 2 km 
#nad 2 do 4 km 0 5 10 15 20km 
#nad 4 km 
!
postajališča z zadovoljivo frekvenco Avtorja vsebine: Matej Gabrovec, Nika Razpotnik Visković Avtorica zemljevida: Nika Razpotnik Visković linije javnega potniškega prometa Vir: Geodetska uprava Republike Slovenije, Ministrstvo za notranje zadeve, Ministrstvo za infrastrukturo meje občin © 2018, Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Slika3:Stalnabivališčadijakovv Ljubljanskiurbaniregijiinnjihovaoddaljenostdopostajališčjavnega prometaz zadovoljivimštevilomvoženj. 
4.1 Primeri dobrih in slabših praks v regiji 
Avtobusnimedkrajevnijavnipotniškiprometjevskladusslovenskozakonodajovdržavnipristoj­nosti (Zakon o prevozih…2006), v občinski pristojnosti je le mestni promet. Ne glede na ta določila pasovLjubljanskiurbaniregijipobudezaizboljšaveprihajaletudizregijskeinobčinskeravni. Nare­gijski ravni so bile pripravljene strokovne podlage urejanje javnega prometa (Pelko 2010). Leta 2011 sejeobčinaGrosupljedogovorilazMestnoobčinoLjubljanoinLjubljanskimpotniškimprometomkot prevoznikom o združevanju mestnih in medkrajevnih linij oziroma uvedbi tako imenovane integri-ranelinije.Uvedenajebilatuditarifnaintegracija,vzpostavljenjebilenotnitarifniconskisistem(Prinčič 2016). Vanj sobilevključene tudilokalnelinijeznotrajobčineGrosuplje. V šolskemletu2012/2013 je občina Grosuplje začelatudi zzdruževanjem rednega inšolskega prevozavGrosupljemnasedmih li­nijah. ŠolskiprevozisobilivdogovorumedobčinoinMinistrstvomzainfrastrukturoregistriranikot redne linije, hkrati paso bile uvedene še dodatne vožnje, ki so bileprilagojenetudi potrebam dijakov, študentov in drugih uporabnikov (Otrin 2016). Zgledu Grosupljega so v naslednjih letih sledile tudiobčineŠkofljica,Ig,VodiceinDobrova-PolhovGradec.Teobčineimajozatoboljšodostopnostdojav­nega potniškega prometa kot bi jo pričakovali na podlagi gostote prebivalcev. Mestne linije so bile iz LjubljanepodaljšanetudivobčiniBrezovicainMedvode;stemukrepomsosebistvenoizboljšalepo­vezavevečjihnaselijvtehobčinahzLjubljano. Kerpavtehobčinahšolskiprevozniintegriranvjavni potniški promet; na primer v Medvodah prebivalci zahodnega, hribovitega dela občine nimajo pove­zavezjavnimprometom. Vnekaterihobčinah,kotstanaprimerIvančnaGoricainVrhnika,sošolske prevozesicerregistriralikotrednelinije,vendarpavnasprotjuzzgorajomenjenimiobčinaminisouvedli dodatnihvoženj. Zaradiprepoznih oziromaprezgodnjihodhodovtelinijenisouporabneza dijakeza potv šolo, vendarlepa vsaj starejšim prebivalcem,ki nimajo možnostiuporabe osebnega avtomobila, omogočajoosnovnomobilnost.ZanimivjeprimerobčineBorovnica,kiimasicerčasovnokonkurenčno železniško povezavo z Ljubljano, od katere pa je nekaj vasi v južnem delu občine oddaljenih več kot 2km in brez povezave z javnim prometom. 
Vsi navedeni primeri kažejo, da je za preprečitev socialne izključenosti dijakov, zaradi prostorske nedostopnostina območjihz nizkogostotoprebivalcev,najučinkovitejši ukrep združevanje rednih in šolskih linij. S takšnim združevanjem lahko dosežemo boljšo izkoriščenost vozil javnega potniškega prometainstemnižjocenonakilometer.Takšnozdruževanjesicerzahtevavečjeorganizacijskenapo-re,kajtišolskiprevozisovpristojnostiobčin,rednemedkrajevnelinijepavpristojnostidržave.Potreben je torej ustrezen sporazum med lokalno skupnostjo, ministrstvom,pristojnim za promet in prevozni­kom. Žal marsikatere lokalne skupnosti v Sloveniji problematiko šolskih prevozov rešujejo parcialno. Kerstroškišolskihprevozovpredstavljajovelikstrošekvobčinskemproračunu,skušajostroškele-teh čim boljoptimiziratizboljšoorganizacijo tehprevozov(Dragan,Kramberger inLipičnik2011). Ven­darpajeskupnorazmerjemedstroškiinkoristmivečjezintegracijošolskihprevozovvjavnipotniški promet,kajtivtemprimeruzlenekajvišjimistroškiizboljšamodostopnosttudidrugimskupinampre­bivalcev.Izzivzaprihodnostševednoostajapovezavašolskihprevozovzalternativnimioblikamijavnega prevoza, kot so razne oblike prevozov na klic. S takšnimi bolj fleksibilnimi oblikami lahko v prihod­nosti dosežemo še boljšo povezanost podeželskih območij z nižjimi stroški. 

5 Sklep 
Analiza dostopnosti do postajališč javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji je po­kazala precejšnje razlike med občinami, ki so v veliki meri posledica poselitvene sestave. Na območju Ljubljanskeurbaneregijekotceloteživi90%vsehdijakovvoddaljenostimanjod1km odnajbližjega postajališča z ustrezno frekvenco voženj, kar97%pa v razdalji manjkot 2km. Ta skupen podatek pa zakrivaneprimernodostopnostvposameznihobčinah,kotnaprimervobčiniVelikeLašče,kjerje dostopnost najslabša, saj kar 30% dijakov živi v oddaljenosti več kot 2km od najbližjega postajališča. Primeridobrihpraksvregijikažejo,dasedostopnostnajučinkovitejeizboljšasskupnimnačrtovanjem in združevanjem šolskih prevozov z rednimi avtobusnimi linijami. 
Zahvala:DelojebilofinanciranovokviruprojektaSMART-MR(programInterregEurope),kigafinan­ciraEvropskiskladzaregionalnirazvoj,tervokviruraziskovalnegaprogramaGeografijaSlovenije(P6-0101), kigafinanciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 

6 Viri in literatura 
AVRIS (Avtobusnivoznoredni informacijski sistem). Register gospodarskejavne službe, januar2018. Ministrstvo za infrastrukturo. Ljubljana, 2018. Medmrežje: ftp.drsc.si (10. 2. 2018). 
Broberg, A., Sarjala, S. 2015: School travel mode choice and the characteristics of the urban built en­vironment: The case of Helsinki, Finland. Transport Policy 37. DOI: https://doi.org/10.1016/ j.tranpol.2014.10.011 
Carlisle,C.2010:Betweenfreedomandnecessity:FélixRavaissononhabitandthemorallife.Inquiry 
53-2. DOI: https://doi.org/10.1080/00201741003612146 Centralniregisterprebivalstva,stanjedecembra2017.Ministrstvozanotranjezadeve.Ljubljana,2017. Dragan,D.,Kramberger,T.,Lipičnik,M.2011:Montecarlosimulation-basedapproachtooptimalbus 
stops allocation in the Municipality of Laško. Promet – Traffic&Transportation 23-4. Gabrovec, M., Bole, D. 2006: Dostopnost do avtobusnih postajališč. Geografski vestnik 78-2. Gabrovec,M.,Pavlin,B.,Sluga,G.2000:DostopnostdojavnegapotniškegaprometavLjubljankiurbani 
regiji. Ljubljana: Geografija mesta. Ljubljana. Gabrovec, M., Razpotnik Visković, N. 2012: Ustreznost omrežja javnega potniškega prometa v Ljub­ljanski urbani regiji z vidika razpršenosti poselitve. Geografski vestnik 84-2. Glaeser,E.L.,Kahn,M.E.,Rappaport,J.2008:Whydothepoorliveincities?Theroleofpublictrans­portation. Journal of Urban Economics 63-1. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jue.2006.12.004 
Heußner, J., Kirchhoff, H.-H., Lapp, U., Meier, W., Meyer, L., Nickel, B. E., Roß, J., von Rumohr, V.,Strünkmann, W. 2001: Verkehrserschließung und Verkehrsangebot im ÖPNV. VDV Schriften 4. Köln. 
Ljubljanskipotniškipromet,Vozniredi. Mestnipotniškipromet. Ljubjana,2018. Medmrežje:http://www.lpp.si/ javni-prevoz/vozni-redi (11. 2. 2018). 
Matthies,E.A.,Klöckner,C.A.,Preißner,C.L.2006:Applyingamodifiedmoraldecisionmakingmo­del tochange habitual car use: howcancommitmentbeeffective?AppliedPsychology55-1.DOI: https://doi.org/10.1111/j.1464-0597.2006.00237.x 
Nared,J.,Bole,D.,Gabrovec,M.,Geršič,M.,Goluža,M.,RazpotnikVisković,N.,Rus,P.2012:Celost-no načrtovanje javnega potniškega prometa v Ljubljanski urbani regiji. Georitem 20. Ljubljana. Nazari Adli, S., Donovan, S. 2018: Right to the city: Applying justice tests to public transport invest­
ments. Transport Policy 66. DOI: https://doi.org/10.1016/j.tranpol.2018.03.005 
ObčinaLogatec,Logaškilokalniprevoz. Logatec,2017. Medmrežje:https://www.gslogatec.si/documents/ gslogatec/obrazci/Vozni-red-avtobusov-v-logaski-obcini_od-1-9-2017-dalje.pdf (12. 2. 2018). Ogrin, M., Dovečar, M. 2014: Vrednotenje sistemov javnega potniškega prometa v izbranih občinah 
Slovenije. Dela 42. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.42.6.115-127 Orbell, S., Verplanken, B. 2010: The automatic component of habit in health behavior: habit as cue-contingent automaticity. Health Psychology 29-4. DOI: https://doi.org/10.1037/a0019596 Otrin, K. 2016: Združevanje linij rednega in šolskega avtobusnega prevoza v Grosupljem. Trajnostna mobilnost v praksi: zbornik dobrih praks. Ljubljana. Pelko, N. (ur.) 2010: Javni promet v Ljubljanski urbani regiji. Ljubljana. 
Poelman, H., Dijkstra, L. 2015: Measuring Access to Public Transport in European Cities. European 
Commission Working Papers 01/2015. Medmrežje: http://ec.europa.eu/regional_policy/sources/ 
docgener/work/2015_01_publ_transp.pdf (11. 2. 2018). Prinčič,P.2016:Podaljšanjeavtobusnihlinijvprimestnanaselja. Trajnostnamobilnostvpraksi:zbornik dobrih praks. Ljubljana. Schwanen, T., Banister, D., Anable, J. 2012: Rethinking habits and their role in behaviour change: the 
caseoflow-carbonmobility.JournalofTransportGeography24.DOI:https://doi.org/10.1016/j.jtran­
geo.2012.06.003 Slovenskeželeznice,Potniškipromet:Voznirediporelacijah. Ljubljana,2017. Medmrežje:http://www.slo­zeleznice.si/sl/potniki/vozni-redi/osnutki-voznih-redov-po-relacijah-2016-2017 (11. 2. 2018). Stark, J., Beyer Bartana, I., Fritz, A., Unbehaun, W., Hössinger, R. 2018: The influence of external fac­
torsonchildren’stravelmode:Acomparisonofschooltripsandnon-schooltrips. JournalofTransport 
Geography 68. DOI: https://doi.org/10.1016/j.jtrangeo.2018.02.012 Zakon o osnovni šoli. Uradni list Republike Slovenije 12/1996. Ljubljana. Zakon o prevozih v cestnem prometu. Uradni list Republike Slovenije 131/2006. Ljubljana. 

7 Summary: Accessibility to public transport as a condition forschoolchildren’s social inclusion 
(translated by DEKS d. o. o.) 
Socialexclusionduetospatialinaccessibilityofservicesismostpressingforvulnerablepopulation groups, and especially among young people and the elderly. Due to dispersed settlement, in Slovenia the problem of inaccessibility is all the more pressing because in many rural areas it is not possible to set up effective public transport, or doing so would be disproportionately expensive. This article exa­mines the situation for secondary-school children. Because they are minors, they are generally not permitted todrivealone, and soregardlessof their socialposition theydepend on public transportor must be driven by their parents, other relatives, or acquaintances. In some areas, the poor availability of public transport means that they cannot commute to school, and so they must stay in school dor­mitories and can travel home only on the weekends. In many places, they can use public transport to gettoschool,butitisinsufficienttoallowthemtoparticipateinvariousafternoonextracurricularac­tivities,whichcanalsocausesomedegreeofsocialisolation.Inadditiontotheissueofyoungpeople’s social exclusion, this article also draws attention to the long-term aspect of making public transport accessible.Asindicatedbythefindingsofstudiesinbehavioralpsychology,whicharealsousedbystu-dies of sustainable mobility promotion, an individual’s choice of transport mode of travel can also be greatlyinfluencedbyeverydayhabits.Regardlessofwhethertheseareunderstoodasautomatized(Or-bell and Verplanken 2010; Matthies, Klöckner and Preißner 2006) or as deliberate actions each time (Carlisle 2010), it should be pointed out that the period of growing up is an important milestone that defines one’s habitsinadulthoodand theprocess of changing them.Duringadulthood, onecan more easily return to personal habits that were already developed in childhood, even if they were tempora­rilyabandonedintheinterveningperiod(Schwanen,BanisterandAnable2012).Regardingeveryday publictransport,thismeansthatthepolicyofpromotingsustainablemobilitymustalsofocusonyoung people because this is of key importance for shaping their later transportation habits. It is important toraisetheirawareness,andthismustbesupportedinparallelwithconcretemeasures,includingpro­viding access to public transport (Broberg and Sarjala 2015). 
This analysis does not deal with social exclusion as a result of income inequality, nor possible spa-tialsegregationofpoorerandwealthierpopulationstratainlocationsofvaryingaccessibility,whichhas been addressed by various studies (e.g., Glaeser, Kahn and Rappaport 2008). Regardless of their social position, secondary-school children can travel independently only if there is suitable public transport availableinappropriateproximitytotheirresidences. Inplanningapublictransportnetwork,itisne­cessarytotakeintoaccounttheprincipleofsocialjustice(NazariAdliandDonovan2018)andtoprovide suitable access to public transport for all residents, and especially for secondary-school children and the elderly. 
All ofthe calculationsin the analyseswerepreparedatthe level ofindividualbuildings. The sour-ceforresidencedatawastheCentralPopulationRegister(December2017). Incalculatingpopulation density,amethodwasusedthattheauthorsdevelopedin2012(GabrovecandRazpotnikVisković2012). Densityiscalculatedforeachbuildingwithahousenumbersuchthatthenumberofresidentsinacirc­le centered on that building with an area of 1km2 is ascribed to it. 
Thecalculationofpopulationdensityindicatesconsiderabledifferencesamongthemunicipalities in the Ljubljana urban region. Among the indicators, the share of secondary-school children that live inareaswithadensitygreaterthan250inhabitantsperkm2standsout. Areaswithsuchadensitymake itpossibletosetupqualitypublictransport(Heußneretal.2001;GabrovecandRazpotnikVisković2012). 
Itisinterestingtocomparepopulationdensitywithpublictransportavailability.Assumingthatpub­lic transport providers used the same accessibility standards in all municipalities or that settlements of equal size will have roughly the same public transport availability, municipalities with a lower po­pulationdensityshouldhaveasmallershareofresidentswithsuitableaccesstopublictransportstops and vice versa. However, some municipalities can be singled out where the available public transport is above or below average. These differences are the result of different transport policies. 
A distanceof upto one kilometer is usually assessed asthefarthest that people arewillingtowalk to apublic transport stop on a daily basis (e.g.,Gabrovec, Pavlin and Sluga 2000). Figure2 shows that in many municipalities in the Ljubljana urban region a large share of secondary-school children live inhouseswherethenearestpublictransportstopisovertwokilometersaway.Especiallyinpoorweat-her, such a distance represents a serious obstacle to a daily route and consequently may cause social exclusion. 
In line with Slovenian legislation, regional and local public bustransport falls under national aut­hority(RoadTransportAct;Zakonoprevozih…2006),andmunicipalauthoritycoversonlytrafficin towns. Regardless of these provisions, in the Ljubljana urban region initiatives for improvement have alsocomefromtheregionalandmunicipallevels. Attheregionallevel,expertbaseshavebeenprepa­redformanagingpublictransport(Pelko2010).In2011,theMunicipalityofGrosupljemadeanagreement with the City of Ljubljana and the Ljubljana Public Transport (LPP) company as a transport operator onmergingcityandregionalbusroutes,andintroducing»integrated«routes. Fareintegrationwasin­troducedandanintegratedfarezonesystemwasestablished(Prinčič2016).Italsoincludedlocalroutes within the Municipalityof Grosuplje. During the 2012/2013 school year, the Municipality ofGrosup­ljealsostartedcombiningregularandschooltransportinGrosupljeonsevenroutes. Schooltransport was registered as regular routes in an agreement between the municipality and the Ministry of Infra­structure, and at the same time additional routes were introduced that were also adapted to the needs ofsecondary-schoolchildren,universitystudents,andotherusers(Otrin2016).Grosuplje’smodelwas alsofollowedbycertainothermunicipalitiesinsubsequentyears.Thisexampleshowsthatcombining regular and school routes is the most effective measure for preventing social exclusion of secondary-school children due to spatial inaccessibility in areas with low population density. Such a merger can result in better use of public transport vehicles and thus lower costs per kilometer. It requires greater organizational efforts because school transport is the responsibility of the municipalities and schedu­ledbusroutesareanationalresponsibility.Itisthereforenecessarytohaveasuitableagreementbetween the local community and the ministry responsible for transport. The challengefor the future remains connecting school transport with alternative forms of public transport, such as various forms of call-and-ride services. With more flexible forms like this, it is possible to achieve even better connections for rural areas at lower costs in the future. 

POLEMIKE 


VELIKA IN MALA ZAČETNICA TER DRUGI PROBLEMI ZAPISOVANJA SLOVENSKIH ZEMLJEPISNIH IMEN 
AVTORJA 
dr. Drago Kladnik 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntona Melika,Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija drago.kladnik@zrc-sazu.si 
dr. Drago Perko 
ZnanstvenoraziskovalnicenterSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntona Melika,Gosposkaulica13,SI –1000Ljubljana,Slovenija drago@zrc-sazu.si 
DOI:10.3986/GV90207 UDK:811.163.6’373.21 COBISS:1.02 
IZVLEČEK 
Velika in mala začetnica ter drugi problemi zapisovanja slovenskih zemljepisnih imen 
Tokratno,drugorazpravooboljzapletenihvidikihinprimerihrabeslovenskihzemljepisnihimenname­njamopredvsemrabivelikeinmalezačetnicev večbesednihslovenskihzemljepisnihimenih,slovenjenju večbesednihtujihzemljepisnihimen,večbesednimimenomdelovnaselij(mestinvasi)terrabivelikein malezačetniceprivzdevkihoziromanadomestnihimenih(naprimerčrnacelina,deželatisočerihjezer). Nakoncupredstavljamopoenostavitvepripisanjuzemljepisnihimen,kotjihpredvidevanastajajočinovi slovenskipravopis. 
KLJUČNEBESEDE geografija,jezikoslovje,zemljepisnaimena,spornaimena,standardizacija,velikainmalazačetnica,pravopis, slovenščina,Slovenija 
ABSTRACT 
Capitalization and other issues in writing Slovenian geographical names 
ThisseconddiscussiononmorecomplexaspectsandexamplesofusingSloveniangeographicalnamesis primarilydedicatedtocapitalizationinmultiwordSloveniangeographicalnames,Slovenianizingmulti­wordforeigngeographicalnames,multiwordnamesofpartsoftownsandvillages,andcapitalizationof nicknamesorotherdescriptivenames(e.g.,DarkContinent,landofa thousandlakes).Itconcludesby presentingsimplificationsinhowgeographicalnamesshouldbewrittenasdefinedinthenewSlovenian normativeguidebeingprepared. 
KEYWORDS geography,linguistics,geographicalnames,disputednames,standardization,capitalization,orthography, Slovene,Slovenia 
Uredništvojeprispevekprejelo10.oktobra2018. 
1 Uvod 
Prispevekjenadaljevanječlankaiz89.letnikaGeografskegavestnika(KladnikinPerko2017),vkate­remjebilapredstavljenapredvemproblematikaslovenskihimendržavindrugihslovenskiheksonimov. 
Rabazemljepisnihimenjevslovenskemjezikuvseboljenotna(Preglednicaeksonimov2014),po­gledi nanjo pa vse bolj usklajeni (Kladnik 2007). Kljub temu imamo zaradi nestrokovnega ali vsaj ne najboljposrečenegaslovenjenjatujihzemljepisnihimen,nedorečenihpravopisnihpravil,nepoznava­njaprocesastandardizacijezemljepisnihimen,patudisplošneganepoznavanjaobravnavanetematike na tem področju še številne probleme (Kladnik 2006; Kladnik in Perko 2007; 2013; 2015; Kladnik in Bole 2012; Kladnik s sodelavci 2013; 2017; Klinar in Geršič 2014; Geršič 2017; Perko, Jordan in Ko-mac 2017; Perko in Kladnik 2017). 
Tudimednarodnastandardizacijskapriporočila,kislonijonaresolucijahSkupineizvedencevZdru­ženihnarodovzazemljepisnaimena‘UnitedNationsGroupofExpertsonGeographicalNames’(UNGEGN), ki jo pri nas zastopa Komisija za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije (KSZI VRS),sovečkratvnasprotjuzjezikoslovnopraksoinzakonitostmijezika(DobrovoljcinJakop2012). Problemovpanimogočerazreševatilevozkihjezikoslovnihkrogih,ampakjevsesprejemljiverešitve treba iskati v širši strokovni javnosti (Dobrovoljc in Jakop 2011). 
Nekaj izboljšav predlagava tudi avtorja, ki sva o različnih problemih ustrezne rabe zemjepisnih imenpisalaskupaj,posamičalissodelavciževštevilnihčlankihinmonografijah. Kersvatesnovpe­ta tudi v proces standardizacije zemljepisnih imen pri KSZI VRS in v delo Pravopisne komisije pri pripravi novega slovenskega pravopisa, upava, da bodo nakazane rešitve sestavni del nastajajočega posodobljenegapravopisa,predvsemkotponazorilokposameznimpravilomvnjegovemslovarskem delu. 

2 Metodologija 
NačinpreučevanjazemljepisnihimenjeopisanvlanskemGeografskemvestniku(KladnikinPer­ko 2017), zato samo na kratko ponovimo, da smo za kvantifikacijo obravnavane tematike analizirali pogostnostpojavljanjaobravnavanihzemljepisnihimenternjihovihrazličicvjezikovnemkorpusuGi­gafida,elektronskizbirkiavtentičnihbesedil,nastalipovnaprejdoločenihmerilihinopremljenizorodji, kiomogočajovečplastnoiskanjejezikovnihpodatkov.Korpus Gigafidavsebujeskoraj1,2milijardebe­sedizobsežnezbirkaslovenskihbesedilnajrazličnejšihzvrsti,oddnevnihčasopisovinrevijdoknjižnih publikacijvsehvrstzbirk(leposlovje,učbeniki,stvarnaliteratura),spletnihbesedil,prepisovparlamen­tarnihgovorovinpodobno(Gigafida2017).PregledalismotudizapisevJezikovnisvetovalniciInštituta zaslovenskijezikFranaRamovšaZRCSAZUintamnašliprimereizobravnavanetematikevtematskih področjihbesedotvorje,etimologija,oblikoslovje,pravopis,kamorspadatatudimalainvelikazačetnica, ter skladnja (Jezikovna svetovalnica 2017). Ti zapisi so izjemen pregled težav, s katerimi se srečujejo običajniljudje pripisanju zemljepisnihimen. Za analizo sopomembni tudi podatki o zastopanosti in načinuzapisaslovenskihzemljepinsihimenvnajpomebnejšihslovenskihatlasihsveta(Preglednicaek­sonimov 2014). 

3 Velika in mala začetnica 
VtokratnemnadaljevanjuvsebinečlankaizlanskegaGeografskegavestnika(KladnikinPerko2017) predstavljamopoglavitnetežave,dilemeterpomenskerazločkeprirabivelikeinmalezačetnicevvečbe­sednihdomačihintujihzemljepisnihimenih,patudiprizapisovanjuvzdevkovoziromanadomestnih zemljepisnih imen. 
3.1 Večbesedna imena z uveljavljeno enobesedno imensko različico 
Rabavelikeinmalezačetniceprivečbesednihzemljepisnihimenih,kjerjeizrazitouveljavljenotudi krajše,enobesednoime,jeneenotna.Takonaenistraniskladnozveljavnimipravopisnimipravili(Sloven-ski pravopis 2001) pišemo Goriškabrda ali Brda(slika 1), Ljubljanskobarje ali Barje, Notranjskareka ali Reka(znanojetudiimeVelikavoda),KočevskirogaliRoginSuhakrajinaaliKrajina,vendarnadru­gistraniMatičniKraszacelotnopokrajinoKrasterKomenskiKras,DivaškiKras,SežanskiKras,Mirenski Kras in TržaškiKras za njene sestavne dele, BistriškoPohorje, LovrenškoPohorje, MariborskoPohorje, RibniškoPohorje,SlovenjgraškoPohorjeinZreškoPohorjezasestavnedeleprostranegapogorjaPohorje, pa tudi JulijskeAlpe, KarnijskeAlpe, BavarskeAlpe, BernskeAlpe in SavojskeAlpe za sestavne dele Alp terVisokeTure inNizkeTurezasestavnadelaTur.VtoskupinolahkovključimotudieksonimHrvaško Zagorje, katerega endonimska oblika je Hrvatskozagorje in je torej zapisana z malo začetnico. 
Iz navedenega sledi, da se takrat, ko sta kratko in daljše ime alonima, torej alternativni imeni, pri daljšem poimenovanju občnoimenska sestavina piše z malo začetnico, kadar pa gre za sestavne dele večje pokrajinske enote, se vse besede pišejo z veliko začetnico. Pravilo je sicer na videz jasno, vendar njegova izvedba v praksi povzroča opazne težave. Problematično je tudi dejstvo, da se v večbesednih imenihzuveljavljenoenobesednoimenskorazličicoobčnoimenskasestavinarazumeizključnokottakšna, v krajši obliki pa ne tudi kot lastno ime, čemur pritrjuje zapis izpred nekaj let v Jezikovni svetovalnici (Bizjak Končar, Dobrovoljc in Weiss 2014): »PriimenuGoriška brda respogostozasledimozapisdru­gesestavinezvelikozačetnico,sajimepišemotudiokrajšano,tj.samostojnokotBrda.ImenaGoriškabrda, Ljubljanskobarje,kijihnaštevaSP2001včlenu37,vokrajšanioblikineuradnopišemozvelikozačetnico. Česodelvečbesedneganenaselbinskegaimena,papopravopisu(člen73)pišemoneprvesestavinezmalo, čežesamenisolastnoime.Brda nisolastnoime,kardokazujetazemljepisniimeniPrimorska brda in Šavrinska brda…«. 

Slika1:SlikovitavasicaŠmartnojeedenodnajboljprepoznavnihsimbolovGoriškihbrd. 
Trditev, da Brda niso lastno ime, je najmanj za tamkajšnje prebivalce, torej Brike in Brice, zagoto­vonesprejemljiva.Resje,daimaizrazbrdatakokotgoricetudiobčnoimenskokonotacijoinsenarečno uporabljazagričevje,vendarobtemzrabomalezačetnicezamujamopriložnostpotrditvekrajšegaime­na kot lastnega in tudi razlikovalne vloge med pokrajinami, v katerih imenih se pojavlja ta izraz. Ob Goriških brdih sta najbolj znani Vipavskabrda in Koprskabrda, prej bolj znana kot Šavrinska brda. 
3.2 »Slovenska Istra« ali »slovenska Istra« 
Trdorehjetudirabavelikeoziromamalezačetnicepripokrajinskemimenu SlovenskaIstra oziro-ma slovenskaIstra (slika 2) ali celo IstrskaSlovenija (podobno kot Beneška Slovenija). Različen zapis namreč napeljujenadvarazličnapojma,ki jujezikovnoslabše podkovaniuporabnikimedseboj sicer razlikujejo, vendar ju ne znajo ustrezno utemeljiti. 
Raba velike začetnice namreč opredeljuje ime, ki se čedalje pogosteje uporablja za celotno pokra­jino v skrajnem jugozahodnem delu Slovenije in zajema območje vzdolž slovenskega dela jadranske obaleinnjeneganeposrednegagričevnategazaledja.Kljubnekaterimpomislekombitoimelahkosčaso-ma postalo ustrezen nadomestek neenotnih poimenovanj tega dela države, za katerega se ob njem pojavljajo še imena Šavrini,Šavrinskabrda oziroma Šavrinskogričevje, Koprsko oziroma Koprščina (Vodopivec2000),KoprskoPrimorje,Obala(Gams1990)inkotnajnovejšeKoprskabrda(Kladnik1996; Repolusk1998). Čebiseodločiliza»SlovenskoIstro«,torejzavelikozačetnico,sepostavljavprašanje, ali potem z veliko začetnico zapisati tudi podobna imena: SlovenskeAlpe, AvstrijskaŠtajerska, Sloven­skaKoroška, Slovensko Porabje, SlovenskoPrimorje. Zaenkrat je večina jezikoslovnih in zemljepisnih argumentov za pisanje z malo začetnico. 
Omeniti velja še avstrijske dežele Avstro-Ogrske, ki so v zavesti Slovencev med vsemi ozemeljski­midelitvamiSloveniješevednonajboljživeinzakoreninjene,čepravsoleostanekadministrativnedelitve 

Slika2:PanoramskipoglednadelslovenskeIstrez vasjoPomjanv ospredjuinKopromv ozadju. 
že100letmrtvedržave.ObzačetkuprvesvetovnevojnesonaozemljedanašnjeSlovenijesegale4avstrij­skedežele:Štajerska(nem. Steiermark),Koroška(nem. Kärnten),Kranjska(nem. Krain)inPrimorska (nem. Küstenland). Kljub temu pa se namesto Primorska pogosto uporablja tudi Avstrijska/avstrijska Primorska in iz tega izpeljana izraza Slovenska/slovenskaPrimorska oziroma Slovensko/slovenskoPri­morje.Tudivtemprimerunirazlogazapisanjezvelikozačetnico,sajjebiluradninazivdežele»samo« Primorska oziroma Primorsko (slika 3), s pridevnikom slovenska/avstrijska pasamo krajevno oprede­ljujemo, za kateri del ozemlja blizu morja gre in ga ločimo od, recimo, hrvaškega ali italijanskega. 
Z malo začetnico zapisana besedna zveza slovenskaIstra se zagotovo nanaša le na del polotoka Is-tre, ki pripada Republiki Sloveniji in ga skupaj z njim sestavljata še hrvaška Istra v Republiki Hrvaški in italijanska Istra v Republiki Italiji. V tem primeru prva beseda sploh (še) ni del zemljepisnega ime­na, temveč ga zgolj natančneje določa, podobno kot je v primeru avstrijske Koroške. 
Na Jezikovno svetovalnico je bilo v zvezi z obravnavano dilemo naslovljeno vprašanje, na katere­gajebilpodannaslednjiodgovor(Jakop2017):»Vnormativnihpriročnikihjedoslejbiloinješekodificirano zemljepisnolastnoimeIstra,pričemerpridevnikslovenski/hrvaškinidellastnegaimena.Tooblikoime­naizpričujejotudinekaterileksikoniinenciklopedije.Zagovornikirabevelikezačetnicepridevnikaizhajajo izprepričanja,dajeimegeografskeenotevresniciSlovenska/HrvaškaIstra.Komisijazastandardizacijo 

Slika3:Zemljepisniatlaszaljudskešoles slovenskimjezikomizleta1904potrjuje,dajebiloslovensko imezaavstrijskodeželoobmorjuPrimorsko,nepaPrimorje,SlovenskoPrimorskoaliSlovenskoPrimorje. 
zemljepisnihimenzaenkratnedajenovihpriporočil,kibiupravičevalaspremembokodifikacije,vendar biv prihodnjeargumentistroke(zlastigeografske)lahkovplivalinaspremembov imenutezemljepisne danosti…«. 
3.3 Označevanje lege znotraj celin 
Tudizageografejepomembnadilema,kijojeodprlonaJezikovnosvetovalniconaslovljenovprašanje, zakaj se pri pojmu SevernaAmerika obe besedi pišeta z veliko začetnico, pri pojmu jugovzhodnaAzi­ja pa ne (Dobrovoljc 2014). Še bolj podrobno je bilo poizvedovanje, kako se pišejo Vzhodna/vzhodna Evropa,Zahodna/zahodnaEvropa,Srednja/srednjaEvropainJugovzhodna/jugovzhodnaEvropa.Včaso­pisju naj bi povsem prevladoval zapis navedenih poimenovanj z malo začetnico, z malo so zapisana tudivLeksikonuSovaizleta2006.TorejsoobravnavanakotobčnavsmisluvzhodnaEvropakotvzhod­nidel Evrope.Vprašanjesesklicujetudinamonografijo Slovenskieksonimi(Kladnikssodelavci2013), kjersovsataimenazapisanazvelikozačetnicoinsokottakšnazemljepisnaimena,kiseskladnospra­vopisnimi pravili pišejo z veliko začetnico. 
Vodgovoru(Kladnik2014b)je najprejnavedeno,daseobzgorajnaštetihevropskihzemljepisnih imenihpojavljajošeJužnaEvropa,SevernaEvropa,JugozahodnaEvropainSeverozahodnaEvropa.Ugo­tovljeno je tudi, da so jezikovni uporabniki lahko resnično v zadregi, saj se pojavlja prekrivnost s poimenovanji, ki označujejo lego znotraj celine, torej Vzhodna/vzhodnaEvropa. 
AnalognočlenitviEvropesepojavljajotudidelitvenekaterihdrugihcelin,naprimerAfrikeinAzije (SrednjaaliCentralnaAfrika,Srednja aliCentralnaali NotranjaAzija,VzhodnaAfrika,VzhodnaAzija, ZahodnaAfrika),Amerike(kjerimeniSevernaAmerikainJužnaAmerikaoznačujetaceliniznotrajenotne zemljine Amerike, pojavljajo pa se še izrazi Srednja ali Centralna Amerika,MedmorskaAmerika, Ka­ribskaAmerika, LatinskaAmerika, Angloamerika),intudiAvstralije,kjerimeni ZahodnaAvstralija in JužnaAvstralija označujeta dve od osmih upravnih enot (držav in ozemelj) znotraj države Avstralije. 
Kot zemljepisna imena, ki zahtevajo rabo velike začetnice, se torej pojavljajo poimenovanja regij, kiso posledica členitve posameznih celin nageografsko zaokrožene enote z natančnodoločenim pri­padajočim ozemljem in s tem natančno opredeljenim obsegom. Tak pristop je še posebej uveljavljen v šolski geografiji, kjer je, ob poenostavljanju zaradi lažjega poučevanja, raba velikih začetnic za oz-načevanje posameznih delov celin tako rekoč »zapovedana«. 
Zadevapaniravnopreprosta,sajseževsamigeografijipojavljajorazličnečlenitve,kiimajozaposledi­cooblikovanjerazličnoobsežnih,vendarenakopoimenovanihregij,šeboljpasezaplete,čeupoštevamo (raznovrstne) členitve, ki jih uporabljajonekateredruge strokein mednarodna telesa, kakršni sta Or-ganizacija združenih narodov ali na primer Južnoafriška razvojna skupnost (SouthernAfrican DevelopmentCommunity, kratko SADC). 
V praksi se torej politično oblikovane in naravnogeografske regije praviloma ne ujemajo, zato je po našem mnenju bolj na mestu raba male začetnice, s katero okvirno le nakazujemo del celine glede na lego znotraj nje in ob tem njegovega obsega natančneje ne opredeljujemo. Zato tudi raziskovalno usmerjeni geografi v vsakdanji »znanstvenoraziskovalni« praksi pri označevanju delov celin pravilo-ma uporabljamo male začetnice. 
Čepovedanoponazorimozdobroznanimpojmom Srednja/srednjaEvropa,lahkokajhitropride­modospoznanja,dajetoobmočjekotregijaprecejnedorečeno,sajsigamnogirazlagajovsakposvoje, zatojetežkogovoritioozemeljskopoenoteniregiji,katerepoimenovanjebiimeloznačajlastnegaime­na in zahtevalo rabo velike začetnice. 
3.4 Večbesedna gorska imena 
Sorodnarazmerjaglederabevelikeinmalezačetnicesepojavljajotudiprivečbesednihgorskihime­nihalioronimih.Posebejpogostasovprimerihprostranihgorovij,kiselahkorazprostirajoprekozemelj 
več držav. V Jezikovni svetovalnici sta se pojavili vprašanji glede Karpatov in Alp. Prvo se je glasilo: »Pripisanjustrokovnegačlankaizgeografijesemiporajavprašanje,kakozapisatizemljepisnaimenakot sonpr.Zahodni Karpati aliFrancoske Alpe?Torej,obojez velikozačetnicoaline?«, drugo pa: »Kako pišemozvezoVzhodne/vzhodneAlpe?Vem,dapišemoobojez velikoprizvezahJulijske Alpe inKam­niške Alpe…«. 
Odgovornaprvovprašanje(Dobrovoljc2013b)sporoča,dajebesednazvezaZahodniKarpatizem­ljepisno lastno ime, ki označuje zahodni del gorovja Karpati in je kot tako živo tako v domači kot mednarodni rabi. Zveza francoskeAlpe pa ni lastnoimenska, saj ne glede na to, da poznamo različne Alpe (izrazježesamposebilastnoime),naprimer Karnijske, Julijske, Bernske inpodobno,mednjimi ni francoskih. Lahko bi rekli, da gre za del Alp, ki se razrostira v Franciji. Tudi v Sloveniji imamo na primer slovenskeAlpe, kijih sestavljajo JulijskeAlpe, Kamniško-SavinjskeAlpe,Karavanke…Odgovor na drugo vprašanje (Kladnik 2014a) dilemo rabe velike ali male začetnice še dodatno osvetli. Najprej je navedeno, da obe sestavini imena VzhodneAlpe pišemo z veliko začetnico, saj gre za zemljepisno ime. Alpesenamrečponajboljgrobi členitvidelijona VzhodneAlpe vzhodnood črteBodenskojeze-ro–dolinaRena–Splügenpass–dolinarekeLiro–Comskojezero(LagodiComo)inZahodneAlpezahodno odtečrte.Mejajepovsemnatančnoopredeljena,sčimerjenatančnodoločentudiobsegobehglavnih sestavnih delov Alp. Razmejitev je tradicionalna in dobro zakoreninjena. 
3.5 Podomačena večbesedna naselbinska imena 
NaJezikovnosvetovalnicojeprispelotudinekolikomanjzahtevnovprašanje,alisevneprvisestavini, kinimesto,vas,trg,seloalinaselje,vvečbesednemnaselbinskemimenu,kijeprevedenovslovenščino, uporabljavelikaalimalazačetnica?Kothipotetičenprimersenavajamesto,kibiseimenovaloKorintska Vrata/Korintskavrata. 

Slika4:VAtlantu,prvematlasusvetavslovenskemjeziku,jeMatejCigaleNewYorkzapisalkotNoviJork. 
V odgovoru (Dobrovoljc 2013a) je najprej navedeno, da se tuja naselbinska imena v slovenščino prevajajo le izjemoma. Iz zgledov v pravopisnih pravilih (člen 205: NižjiNovgorod, FrankfurtobMaj­ni/Odri,DunajskoNovomesto,ČeškeBudjejovice,ŠpindlerjevMlin)jerazvidno,dastaprivečbesednih imenihprevedenaleobčnoimenskasestavinainpredlog,lastnoimenskasestavinapajeprilagojenaslo­venskemu pisnemu sistemu. To potrjujejo tudi imena, ki jih v pravilih ni, na primer ruski Rostovob Donu,češka KutnaGora,nemški ZahodniBerlin…Natojepojasnjeno,dasetudiprevedenanaselbin-skaimenapišejopopravilihzaslovenskaimena(člen69),torejbisezgorajnavedenhipotetičenprimer zapisal v obliki KorintskaVrata. Sledi še opozorilo, da merila za podomačevanje oziroma prevajanje naselbinskih imen niso natančno določena, zato so v rabi pogosta neskladja, kot na primer NewYork proti NoviAmsterdam. 
Dodamolahko,dazadnjinavedeniprimerninajboljposrečen,sajvbistvunegrezaimenskodvoj­nico,ampakrazličniimeniisteganaselja,odkateregasejestarejše(NieuwAmsterdam/NewAmsterdam) pogosto prevajalo, novejše NewYork, do preimenovanja je prišlo leta 1664, pa v obliki NoviJork/Novi York (slika 4) znatno redkeje. Boljša primera prevedenih večbesednih imen sta Novi Orleans in Sveti Frančišek za NewOrleans oziroma SanFrancisco, ki ju najdemo v Atlantu, prvem slovenskem atlasu sveta (Atlant 1869–1877), za katerega je imena priredil Matej Cigale in je v snopičih izhajal v letih 1869–1877 (Urbanc s sodelavci 2006). Nasploh je bila praksa v zgodnjem obdobju prevzemanja zem­ljepisnih imen v slovenščino prevajanju precej bolj naklonjena. 
Gledeprevajanjazemljepisnihimenjetrebaopozoriti, da resolucijeZdruženih narodovnadaljnje nekritično prevajanje naselbinskih in tudi nenaselbinskih imen ter s tem povečevanje števila eksoni­mov odločno odsvetujejo (Kladnik 2007). 
3.6 Vzdevki oziroma nadomestna imena 
Pri večbesednih zemljepisnih imenih se nakazuje težnja po rabi velike začetnice v vseh imen­skih sestavinah, povsem drugačno smer pa je mogoče zaznati pri nadomestnih imenih oziroma vzdevkih. V zvezi z njimi je bila dolgo prisotna dilema ustreznega pisanja, denimo Črnacelina ali črnacelina za Afriko, Novisvet ali novisvet za Ameriko, Deželatisočerihjezer ali deželatisočerih jezer za Finsko (slika 5), DeželavzhajajočegaSonca ali deželavzhajajočegaSonca za Japonsko, Švica Bližnjegavzhoda ali švicaBližnjegavzhoda za Libanon ter StričekSam/stričekSam-Deželapogum­nih/deželapogumnih-Obljubljenadežela/obljubljenadežela-Velikisatan/velikisatan zaZdruženedržave Amerike. Vzdevki se ne pojavljajo le za imena celin in držav, ampak tudi druge zemljepisne poja­ve, zlasti mesta, na primer Večnomesto/večnomesto za Rim in SeverneBenetke/severneBenetke za Stockholm. 
Na drugi strani na primer Svetisedež ni nadomestno ime za Vatikan, ampak njegovo alternativno ime,kiimaskupajzimenskorazličico Vatikanskamestnadržava statusuradnegakratkegain uradne­ga polnega imena (Kladnik in Perko 2013). 
Jezikoslovci ugotavljajo, da se je pri nadomestnih imenih, podobno kot pri nekaterih nekoč uve­ljavljenih lastnih imenih, pisanje z veliko začetnico že umaknilo zapisu z malo začetnico, na primer starisvet za Evropo, Azijo in Afriko skupaj, novisvet za Ameriko in Avstralijo, staracelina za Evropo, kar potrjujejo tudi poimenovanja iz novejšega časa, na primer belacelina za Antarktiko. Ta težnja se nadaljuje,kardokazujejopoimenovanja,kisovveljavnemSlovenskempravopisu(2001)zapisanazve­liko začetnico, njihova dejanska raba pa že izkazuje drugačno normo (Dobrovoljc in Jakop 2011). 
Ob tem je treba opozoriti na neupravičeno izenačevanje poljudnih poimenovanj z nadomestnimi inskrajšanimiimeni,kivdosedanjihpravopisnihpriročnikihšenisobilarazlikovalnodefinirana.Čeprav med »poljudna poimenovanja« uvrščamo splošno razširjena poimenovanja, ki so pogosto (a ne ved-no) krajša, med jezikovnimi uporabniki razširjena in se navadno razlikujejo od uradnih imen, jih ne moremoenačitisskrajšanimialinadomestnimiimeni,kiohranjajostatuslastnihimen,naprimerBar­je za Ljubljanskobarje, Otok za VelikoBritanijo (Dobrovoljc in Jakop 2011). 

Slika5:Zaradiskoraj188.000tamkajšnjihjezer,večjihod500m2 (medmrežje1),ničudno,daseje Finskeoprijelvzdevekdeželatisočerihjezer. 
3.7 Imena delov mestnih naselij in imena zaselkov 
Kotzadnjotežavnotematiko vzveziz ustreznorabo velikeinmalezačetnice izpostavljamonjuno neenotno rabo pri večbesednih imenih zaselkov in delov mestnih naselij. Na eni strani se za zaselke uporabljapraviloopisanjunaselbinskihimen,torejsezizjemoobčnoimenskihsestavinmesto,trg,vas, vesca, selo, sela, selce, naselje, vse imenske sestavine pišejo z veliko začetnico (na primer DoljnjeNe­kovo, HrastniškaGrapa, KravjaDolina, NaŽupi, ŽilavčevBreg, vendar Jetrnoselo, Podjetniškonaselje Kočevje in Pasjavas),nadrugipazadelemestnihnaselijpovsemnelogičnopraviloopisanjunenasel­binskihimen,kjerserazenuvodnebesedevsedrugeimenskesestavine,čenegrezalastnoime,pišejo z malo začetnico (na primer Zelenajama, Rožnadolina, NovePoljane/Novepoljane, Mariborskame­tropola).Meddelekrajevspadajotudimestnečetrti(naprimerTabor,Koroškavrata,Novavas)inmestni parki (naprimer Tivoli, Mestnipark, Miklošičevpark) ter imenastanovanjskih sosesk (na primer Bra­tovževaploščad, Viškasončava). 
Nejasnostisezavedajotudijezikoslovci,karpotrjujenaslednjizapis(Dobrovoljc2012b,54): »Kon­kretnavprašanjajezikovnihuporabnikovrazkrivajo,dajemnogimtežavnonedvoumnodefiniratipojma naselbinskooziromanenaselbinskoime.Gledenato,dajepodefinicijiv SSKJbesedanaselbinav pome­nu‘naselje,zaselek’zastarela,karnačelomapomeni,dajokotživosrečujemolev strokovnemjeziku,jepraktičnorazlikovanjenaravninaselbina.nenaselbinapogostotežavno.Šezlasti,kerpotejkategori­zacijispadajomednenaselbinskaimenatudidelinaselbininsevopozicijopostavljajopoimenovanjaZali Log (naseljevpovirjuSelškeSore)inMestnilog (delLjubljane)oziromaRožnaDolina (naseljepriNovi Gorici)inRožna dolina (delLjubljane)…«. 
Predvidomabodovnovempravopisutovrstnaneskladjaodpravljena.Skladnoznovimipravilinaj bisevsesestavinenaselbinskihimen,kibodonanovoopredeljena,pravilomapisalezvelikozačetnico. 

4 Sklep 
Pričakovati je, da bo z novim slovenskim pravopisom raba zemljepisnih imen za splošno javnost olajšana, kar velja še posebej zaradi načrtovanih sprememb pravil prirabi velike in male začetnice. Ta odpravljajo izjeme pri rabi velike začetnice v večbesednih naselbinskih imenih z občnoimenskimi se­stavinamimesto,vas,selo,trginnaselje,kisenajbiponovem,takokotvvečinievropskihjezikov,pisala zvelikozačetnico. Pravtakonajbisezvelikozačetnicopisalavečbesednazemljepisnaimenamestnih delov,vobehprimerihpabodoševnaprejizjemelemorebitnineprvioziromavmesnipredlogi(napri-mer NovaVaspriPtuju). Privečbesednihnenaselbinskihimenihbozvelikozačetnicovselejzapisana prva imenska sestavina, začetnica drugih sestavin pa se bo ravnala po tem, ali ima ta občni značaj ali je lastno ime. V prvem primeru bo zapisana z malo začetnico, v drugem pa z veliko. 
Razširitev velike začetnice na vse sestavine nenaselbinskih imen bi pomenila precejšen obrat oddosedanje klasifikacije (Šmarna gora > Šmarna Gora, Goriška brda > Goriška Brda, Ljubljansko bar-je>LjubljanskoBarje,Belakrajina>BelaKrajina),hkratipabistemuzakonilinačinpisanja,kijevpraksi ustaljen v več jezikih, zanj pa se zavzema tudi vse več slovenskih jezikoslovcev in geografov. Vendar obnavdušenjunadpoenostavitvijonesmemoprezretidejstva,dasojezikoslovcitakozapisovalnonačelo v preteklosti že udejanili, a je bilo zaradi obsežnosti in neuspešnosti zavrnjeno (Dobrovoljc in Jakop 2011; Dobrovoljc 2012b). 
Mednarodnimpriporočilombodovvečjimeriprilagojenatudi pravilaoprevzemanjutujihbesed vslovenščino, kar pomeni,da bo skladno z upoštevanjempravil mednarodnih latiničnih prečrkovanj v manjši meri predvideno zdaj skoraj zapovedano domačenje lastnih imen, v izvirni obliki zapisanih v nelatiničnih pisavah ali ideogramih. 
Nekatera lastna imena, zemljepisnaniso nikakršna izjema (tako se je na primer po pokrajini Kras mednarodno uveljavil pojem kras oziroma karst za pokrajine iz karbonatnih kamnin ter z značilnimi površinskimi in podzemeljskimi pojavi), z apelativizacijo izgubijo značilno identifikacijsko oziroma individualizacijsko vlogo, kar vpliva na njihov zapis z malo začetnico, pogosto jih tudi pisno prilago­dimo slovenščini (Dobrovoljc 2012a). 
Izzapisanegalahkosklenemo,dajeustreznarabazemljepisnihimenrazmeromazapletenainzah­teva usklajenost jezikoslovcev, geografov, kartografov in drugih vpletenih strokovnjakov. Pomemben prispevekkpoenotenjurabeinstemmanjšizmedijestandardizacijazemljepisnihimen,pričemersmo vSlovenijizaradipomanjkanjasredstevzatanamenzazdajnaredilileskromnekorake. Predstandar­dizacijo je namreč potreben temeljit jezikovni in pomenski pretres posameznih imen. 
Ker razen za imenadržav(Slovenskistandard…2016), naselijna ozemlju RepublikeSlovenije ter pomembnejšihslovenskihpokrajin,gorovij,vrhov,vodotokovinjezerstandardizacijašenibilaoprav­ljena(Furlanssodelavci2008),jeobsnovanjunovegaslovenskegapravopisatrebaposkrbetizaustrezen naborpojmovzanjegovslovarskidel,patudizaustrezneponazoritveneprimerevpravilih. Vključena najbibilavsaimenaneodvisnihdržavinnajpomembnejšihodvisnihozemeljtervsaglavnamestavključno zimeninjihovihprebivalcev,največjamesta,sistematiziranaimenaupravnihenot,največjajezera,naj­daljšereke,najvišjiinnajmogočnejšislapovi,največjapogorjainnajvišjivrhovi,največjiotokiinglavni polotoki, denimo po deset v svetovnem merilu za vsak pojav in vsa bolj znana pri nas. 
Ob njih naj bi bila zabeležena tudi imena, ki so pridobila občnoimenski značaj, na primer Angora (iz tega imena izhajajo angora volna ter angora mačka in zajec; zdaj Ankara), Florenca (iz tega imena sta izpeljana samostalnik florentinec in pridevnik florentinski, ki označuje vrsto zrezka, omake, poso­deinšečesa;zdaj Firence), Jersey (vpodomačeniobliki džersi,vrstamehke,pogostoelastičnetkanine, spletene iz volne, bombaža, svile ali sintetičnih vlaken), Shetlantskiotoki (iz tega imena sta izpeljana samostalnik šetland, ki označuje bodisi gladko volno angleških ovc bodisi tkanino, ter pridevnik šet­landski,kioznačujevrstipsainkonja;originalno ShetlandIslands)in Solnograd (iz njega staizpeljana arhaični eksonim za avstrijsko pokrajino Solnograško oziroma Solnograška, pa tudi pridevnik solno­graški, na katerega se navezujejo znameniti žličniki; zdaj Salzburg). 
Zahvala:PrispevektemeljinaraziskovalnemprogramuGeografijaSlovenije(P6-0101),kigafinan­ciraJavnaagencijazaraziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije. 

5 Viri in literatura 
Atlant. Slovenska matica. Ljubljana, 1869–1877. 
Bizjak Končar, A., Dobrovoljc H., Weiss, P. 2014; »Goriška Brda« in »Brda« ter »Sončevi« in »sončni« žarki.Jezikovnasvetovalnica.Medmrežje:https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/515/goriška-brda­in-brda-ter-sončevi-in-sončni-žarki (28. 11. 2017). 
Dobrovoljc, H. 2012a: Pisanje imen izdelkov in znamk. Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. 
Dobrovoljc,H. 2012b:Pisanjezačetnicevpredložnihlastnihimenih. Pravopisnastikanja:razpraveopravo­pisnih vprašanjih. Ljubljana. 
Dobrovoljc,H. 2013a:Prevedenavečbesednanaselbinskaimenainrabazačetnice. Jezikovnasvetovalnica. Medmrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/prevedena-vecbesedna-naselbinska-imena-in­raba-zacetnice#v (28. 11. 2017). 
Dobrovoljc, H. 2013b: Raba začetnice v imenih »Zahodni Karpati« in »francoske« Alpe«. Jezikovna svetovalnica. Medmrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/raba-zacetnice-v-imenih-zahod-ni-karpati-in-francoske-alpe#v (18. 11. 2017). 
Dobrovoljc,H.2014:Pisanjevečbesednihzemljepisnihimen:»SevernaAmerika«,»JugovzhodnaAzija«. Jezikovna svetovalnica. Medmrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/pisanje-vecbesednih­zemljepisnih-imen-severna-amerika-jugovzhodna-azija#v (28. 11. 2017). 
Dobrovoljc, H., Jakop, N. 2011: Sodobni pravopisni priročnik med normo in predpisom. Ljubljana. 
Dobrovoljc, H., Jakop, N. (ur.) 2012: V iskanju soglasja. Pravopisna stikanja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana.
Furlan,M.,Gložančev,A.,Kladnik,D.,Perko,D.,Šivic-Dular,A. 2008:ImenikzemljepisnihimenDržavne preglednekarteRepublikeSlovenijevmerilu1:250.000.DržavnapreglednakartaRepublikeSlove­nije 1:250.000: standardizirana slovenska zemljepisna imena. Ljubljana. 
Gams, I. 1990: O imenu obalne regije. Geografski vestnik 62. 
Geršič, M. 2017:Changing denotations ofselectedSlovenian choronyms. ActageographicaSlovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4600 
Gigafida 2017. Medmrežje: http://www.gigafida.net/ (20. 10. 2017). 
Jakop, N. 2017: Pisanje zemljepisnega imena »slovenska Istra«. Jezikovna svetovalnica. Medmrežje: http://isjfr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/pisanje-zemljepisnega-imena-slovenska-istra#v(29. 11. 2017). 
Jezikovna svetovalnica. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Ljubljana, 2017. Med-mrežje: https://svetovalnica.zrc-sazu.si/ (15. 10. 2017). 
Kladnik, D. 1996: Naravnogeografske členitve Slovenije. Geografski vestnik 68. 
Kladnik, D. 2006: Tuja zemljepisna imena v slovenskem jeziku; razvojni vidiki in problematika njihove rabe. Doktorsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 
Kladnik, D. 2007: Pogledi na podomačevanje tujih zemljepisnih imen. Georitem 2. Ljubljana. 
Kladnik,D.2014a:Kakopišemozvezo»VzhodneAlpe«?Jezikovnasvetovalnica.Medmrežje:http://isj-fr.zrc-sazu.si/sl/svetovalnica/kako-pisemo-zvezo-vzhodne-alpe#v (18. 11. 2017). 
Kladnik,D. 2014b:Zemljepisnaimenapokrajininoznačevanjelegeznotrajcelin. Jezikovnasvetovalnica. Medmrežje:https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/582/zemljepisna-imena-pokrajin-in-ozna%C4% 8Devanje-lege-znotraj-celin (24. 10. 2018). 
Kladnik,D.,Bole,D. 2012:ThelifeofSlovenianexonymsandtheirfamiliarityintheprofessionalcommu­nity. Acta geographica Slovenica 52-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS52204 
Kladnik,D.,Ciglič,R.,Hrvatin,M.,Perko,D.,Repolusk,P.,VolkBahun,M.2013:Slovenskieksonimi. Geografija Slovenije 24. Ljubljana.Kladnik,D.,Crljenko,I.,ČilašŠimpraga,A.,Geršič,M.2017:AcomparisonofCroatianandSlovenian 
exonyms. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4653 Kladnik,D.,Perko,D.2007: Problematičnaimenadržavvslovenskemjeziku.Geografski vestnik 79-2. Kladnik, D., Perko, D. 2013: Slovenska imena držav. Geografija Slovenije 25. Ljubljana. Kladnik, D., Perko, D. 2015: Problematika poimenovanja držav in odvisnih ozemelj. Pravopisna raz­
potja: razprave o pravopisnih vprašanjih. Ljubljana. Kladnik, D., Perko, D. 2017: Ustreznejša raba slovenskih zemljepisnih imen. Geografski vestnik 89-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV89205 Klinar,K.,Geršič,M.2014:Traditionalhousenamesaspartofculturalheritage.ActageographicaSlo­
venica 54-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS54409 Leksikon Sova. Ljubljana, 2006. Medmrežje1:https://www.worldatlas.com/articles/which-country-has-the-most-lakes.html(19. 10. 2018). Perko, D., Jordan, P., Komac, B. 2017: Exonyms and other geographical names. Acta geographica Slo­
venica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.4891 Perko, D., Kladnik, D. 2017: Slovenian exonyms in North America. Acta geographica Slovenica 57-1. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS.47777 Preglednica eksonimov 2014: Medmrežje: http://giam.zrc-sazu.si/sl/zbirka/zemljepisna-imena#v 
(15. 10. 2017). Repolusk, P. 1998: Koprska brda. Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. Slovenski pravopis. Ljubljana, 2001. SlovenskistandardSISTISO3166-2.Kodezapredstavljanjeimendržavinnjihovihpodrejenihenot ­
2. del: Kode podrejenih enot države. Slovenski inštitut za standardizacijo. Ljubljana, 2016. Med­mrežje:http://ecommerce.sist.si/catalog/project.aspx?id=449fe421-2d64-4b81-8322-b719b7fad341 (18. 10. 2018). 
Urbanc,M.,Fridl,J.,Kladnik,D.,Perko,D. 2006:Atlantandslovenenationalconsciousnessinthesecond halfofthe19th century.ActageographicaSlovenica46-2.DOI:https://doi.org/10.3986/AGS46204 Vodopivec,F. 2000:RevijaIstrsketeme,ocenaletnikov1998in1999. Medmrežje:http://www.istra-nasa.si/ dr-franc-vodopivec-o-listu-istrske-teme/ (19. 10. 2017). 

6 Summary: Capitalization and other issues in writing Sloveniangeographical names
(translated by Drago Perko) 
Thearticleisacontinuationofthearticle,publishedinGeografskivestnik89-2in2017.Itwasde­votedtomorecomplexaspectsandexamplesoftheuseofSloveniangeographicalnames,mostlyexonyms. This second discussion is primarily dedicated to capitalization in multiword Slovenian geographical names,Slovenianizingmultiwordforeigngeographicalnames,multiwordnamesofpartsoftownsand villages,andcapitalizationofnicknamesorotherdescriptivenames(e.g.,DarkContinent,landofathou-sandlakes).Theproperuseoftheupper-caseandthelower-caseisquiteexactinginthevalidSlovenian normative guide (Slovenian Ortography). 
Ingeneral,theproperhandlingofgeographicalnamesiscomplicated,althoughmanyfeelthatthey can easily handle this topic. This is also why in practice there are countless examples of non-systematic andinconsistentuse.Nevertheless,theuseofgeographicalnamesinSlovenianisbecomingincreasingly uniform. Unification of the use of domestic and foreign geographical names in accordance with the resolutionsand recommendations of the United NationsGroup ofExperts on GeographicalNames – represented in Slovenia by the Commission for the Standardization of Geographical Names of the Government of the Republic of Slovenia – is one of the most pressing issues for the modern language norm.Internationalstandardizationrecommendationsforwritinggeographicalnamesareofteninconf-lictwithlinguisticpracticeandcontrarytotheprinciplesofalanguage,whichiscompletelyunacceptable. 
This article draws attention to some open issues in the use of currently inconsistent or disputed geographicalnamesinordertocontributetofurtherimprovementofthesituationinthisarea.Wehave encountered disputed and inconsistent names for many years when preparing atlases and maps, edi­tingpublications,andparticipatinginshapingtherulesfortheemergingnewSloveniannormativeguide. 
In order to quantify the subject, we analyzed the frequency of occurrences of geographical names andtheirvariantsintheGigafidalanguagecorpus,anelectroniccollectionofauthenticSloveniantexts containing almost 1.2 billion words. We also examined the records in the Language Advisory Service oftheZRCSAZUFranRamovšSlovenianLanguageInstituteandfoundmanydetailedrecordsonthis topic. The way individual exonyms are represented and recorded in Slovenian reference atlases of the world is presented in a exhaustive table of exonyms. 
ItisexpectedthatthenewSloveniannormativeguidewillfacilitatetheuseofgeographicalnames forthegeneralpublic,especiallybecauseofchangedrulesonusingcapitalizationandinternationalre­commendations in more customized rules on the use of foreign lexemes in Slovenian. The names of themost important geographical phenomena are expected tobemore systematicallypresented in the dictionarypartoftheguide. Thematerialsdiscussedwillalsobeagoodsourceforthenecessarystan­dardization of the bulk of Slovenian geographical names that are still not standardized. 
134 

KNJIŽEVNOST 
Rok Ciglič, Matjaž Geršič, Drago Perko, Matija Zorn (uredniki): Pokrajina v visoki ločljivosti GIS v Sloveniji 14 
Ljubljana 2018: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 200 strani, ISBN 978-961-05-0112-1 (tiskana različica), ISBN 978-961-254-930-5 (elektronski vir) 

Septembra 2018 je potekal že 14. simpozij Geografski informaciji sistemi v Sloveniji, ki na vsaki dve leti združuje raziskovalce, strokovnjake, pedagoge, uporabnike in proizvajalce geografskih infor­macijskih sistemov (od tod krajšava GIS) iz cele Slovenije. Tudi ta simpozij je pospremila izdaja monografske publikacije,kisodivzbirko GISvSloveniji inpredstavljapresekdveletnega znanstvene­ga,strokovnegainpedagoškegadelanapodročjurazvojainuporabegeografskihinformacijskihsistemov. V tokratni izdaji z naslovom Pokrajinav visokiločljivosti so avtorji iz različnih strok pripravili kar 16 prispevkov. 
Prispevke bi lahko razdelili na tiste, ki obravnavajo bolj družbenogeografske tematike in tiste, ki se posvečajo bolj naravnogeografskim temam, veliko pa je takšnih, ki združujejo obe veji geografije. En prispevek je arheološki in predstavlja enega izmed mnogih primerov uporabe GIS-ov izven geografskestroke. Vnjemavtorprikazujemožnostuporabelidarskihpodatkovpriprepoznavanjuar­heoloških sledov v močno spremenjenih pokrajinah in ugotavlja, da ta tehnologija omogoča tudi prepoznavanjepokopaniharheološkihsledov.Prispevki,vkaterihjepredstavljenauporabaGIS-ovpri obravnavi družbenogeografskih tem, obsegajo ugotavljanje neupravičene rabe trajnih travnikov, ob-močij delovne mobilnosti, potovalnih vzorcev uporabnikov Ljubljanskega potniškega prometa ter povezanosti med pokrajinsko in zemljepisnoimensko raznolikostjo. 
ZelojepriljubljenauporabaGIS-ovprireševanjunaravnogeografskihzagat,karodsevajotudipris­pevki v tej monografiji. Izsledki raziskav odstirajo na primer možnosti uporabe te tehnologije pri ugotavljanju povezanosti med kamninsko zgradbo in izoblikovanostjo površja ter način spremljanja masne bilance ledenikov in s tem napovedovanje njihove obstojnosti v prihodnosti. 
Prispevki,kizdružujejotakonaravno-kotdružbenogegrafsketematike,sonajštevilčnejši.Obravna­vajo:povezanostmedgostotogeodediščineinpokrajinskoraznolikostjo,določanjelegjam,samodejno razpoznavanjezaraščajočihzemljišč,stanjenaopuščenihodlagališčihterogroženostposelitvenavršajih zaradi drobirskih tokov. Zanimiv je tudi prispevek, v katerem avtorja poskušata ugotoviti ali obstaja prostorsko značilna razporeditev prometnih nesreč zaradi vremenskih razmer. 
Prispevki v monografiji prinašajo pomembne novosti na področju GIS znanosti in kažejo, da slo­venskastrokapriuporabitetehnologijepravničnezaostajazasvetovnimitrendi.Izprispevkovrazberemo, dagre razvojGIS-ov vse bolj v smer njihoveuporabe v praksiin tako kažejo na številnemožnosti po­vezovanja raziskovalcev s praktiki. 
Peter Kumer 
David Bole, Rok Ciglič, Manca Volk Bahun (uredniki): Atlas of Industry and Industrial Towns in Europe 
Ljubljana 2018: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 30 zemljevidov, ISBN 978-961-05-0069-8 (elektronki vir) 

SpletniatlasoindustrijiinindustrijskihmestihvEvropijekartografskoorodje,razvitovokvirumed­narodnegaprojektaSvetlaprihodnostzačrnamesta:malaindustrijskamestavEvropiinnjihovosoočanje sprevladujočimipost-industrijskimidiskurzi,kinaslavljadružbeneininstitucionalnenovostimalihindu­
strijskih mest. Temeljna predpostavka projekta je, da industrijska mesta niso nujno težavna in obso­jenanapropadanje,temvečimajosvojeprednosti,kilahkopostanejogonilosodobnegaurbanegarazvoja. 
SpletniatlasvsebujetemeljnepodatkeoindustrijiingospodarskemrazvojunaravniEvrope,med­tem ko so ti podatki podrobneje obdelani na primeru Finske, Nizozemske, Romunije, Slovenije in Združenegakraljestvakotpartnerskihdržavprojekta. Naevropskiravniželijoavtorjipredstavititemelj­neznačilnostiindustrijskegarazvojavpovezavizurbanimiinrazvojnimitipologijami,naravnipartnerskih državpakonceptinrazličnetipologije»malihinsrednjevelikihindustrijskihmest«.Kartografskogra­divoponujainteraktiven,uporabnikuprijazengeografskipregledrazličnihrazsežnostiindustrijevEvropi, še posebej različne nacionalne tipologije malih in srednje velikih mest. 
Spletni atlas je namenjen informiranju in izobraževanju, zlasti študentom in učiteljem urbane in ekonomskegeografije,prostorskiminregionalnimnačrtovalcemterostalistrokovniinsplošnijavno-sti.Njegov cilj je tudi spodbujati pomen izvajanja družbenihin kulturnih raziskav industrijskih mest, da bi bolje razumeli njihov razvoj in primerno načrtovali prihodnost. Spletni atlas je še posebej zani­mivzvidikaSlovenije,sajvobdobjuokrepljenegospodarskerastiinnovonastalihrazpravorazvojnem konceptu»industrija4.0«ponujapoglobljenvpogledvteritorialnezmogljivostislovenskegaekonom­skega prostora. Geoinformacijsko orodje je inovativno, strokovno in vizualno privlačno ter je brezplačno dostopno na spletni povezavi: http://brightfuture.zrc-sazu.si. 
Jani Kozina 
Peter Kumer, Mateja Šmid Hribar, Nika Razpotnik Visković (uredniki): CatalogueofGoodPracticesofSustainableCulinaryHeritageExperiencesinMediterraneanArea 
Ljubljana2018:GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU,ZaložbaZRC,116strani,47fotografij, ISBN 978-961-05-0070-4 (elektronski vir) 

Katalog dobrih praks trajnostnih kulinaričnih doživetij v Sredozemlju ponuja podrobne opise 18kulinaričnih doživetij iz osmih držav: Portugalske, Španije, Francije, Italije, Cipra, Grčije, Hrvaške in Slovenije. Nastal je v okviru projekta MEDFEST (https://medfest.interreg-med.eu/), ki naj bi na pod­lagikulinaričnedediščinevzpostaviltrajnostneturističnedestinacijeinpovezalglavnaobalnaturistična središča s podeželskim zaledjem. 
IzidkatalogajesofinanciralEvropskiregionalnirazvojnisklad,uredilipasogaPeterKumer,Mate­jaŠmidHribarinNikaRazpotnikVisković.Prispevkejenapisalo14avtorjevizomenjenihosmihdržav. 
Katalog pojasnjuje, kako kulinarične prakse delujejo, kdo je zaslužen zanje in kakšni so pogoji za uspeh. Vsaka kulinarična izkušnja je opisana z zgodbo, ki nudi dragocene podatke o vključenosti lo-kalnih območij, o njihovih odnosih do dediščine, o organizacijskih in upravljavskih vidikih, odnosih do trenutnih politik in strategij, trajnostnosti, inovativnosti, pa tudi o pogledih obiskovalcev na opi-sane kulinarične dogodke. 
Dobreprakse,kisoizbraneizmed92preučenihprimerov,izstopajopovsebini,inovativnosti,orga­nizaciji,načinuimplementacijeinvplivnostinaokolje,strategijeinpolitike.Razdeljenesovpetskupin. 
V prvo skupino sodijo dobre prakse, ki so del poti, tur oziroma tvorijo mreže turističnih ciljev inseposvečajohranialikulinaričnimproizvodom.Mednjimiso:FestivalBrkinskesadneceste(Slove­nija),kizdružujepridelovalcesadja,tiste,kisozaslužnizaprenostradicionalnihznanjonjegovipredelavi, pa tudi turistične delavce, Festival umbrijskih mest (Festivol, Italija), ki promovira olivno olje in turi­zem okoliških vaških naselij, Pot castelnaudary-jskega raguja (CastelnaudaryCassoulet, jugozahodna Francija), ki vodi med pridelovalci sestavin in restavracijami oziroma ponudniki te znane jedi, Nara-vapovsod(Wherevernature,Portugalska),kisledinačelomekoturizmainzagotavljapristenstikznaravno inkulturnodediščino,vključnostradicionalnogastronomijoinznjopovezanimizgodbami,Gastronom­skatura(EatingAlgarveFoodTour)papromoviraportugalskoregijoAlgarveinnudipristnokulinarično izkušnjo, združeno s pripovedovanjem zgodb o kulinarični dediščini regije in njeni zgodovini. 
Drugaskupinazdružujeprakse,kinudijostoritve,povezanesprehrambnimiizdelki.Tusopred­stavljeni: Domačija Belajevih (Kačiče-Pared, Slovenija), stičišče naravne in kulturne dediščine, promotorkakraškegašetrajainregijenastikuKrasainBrkinov,Didaktičnigastronomskicenter(Gor­tanovBrijeg,Hrvaška),kipromoviratradicionalnoistrskokuhinjoinzgodovinoterznanjeprekdelavnic prenaša turističnim obiskovalcem, Xatheri, restavracija v goratem delu Krete (Grčija), ki neguje kret­skokulinaričnodediščinoinjozdružujeznekaterimioblikamialternativnegaturizmainšeenagrška dobra praksa, Kretska čudežna dieta in kuhinja (CretanMiracleDietandCuisine), ki s tradicionalno kretskokulinaričnolekcijozapolnjujeprazninovponudbizaledjasicerturističnozelooblegane občine Hersonissos. 
V okviru tretje skupine je poudareknaprofesionalni dejavnosti,povezanishrano. Predstavlje­na sta primera kmetije Butul (Manžan, Slovenija), ki nudi tradicionalne istrske jedi, a postrežene na inovativen in moderen način, in španski primer Benvingutsa Pages, ki želi prek vključenih kmečkih turizmov obiskovalcu približati krajevne avtentične jedi oziroma katalonsko podeželsko kuhinjo. 
Četrto skupino predstavljajo vsakoletnitematski eno-ali večdnevnikulinaričnidogodki. To so takoimenovanifestivali,praznikioziromatematskidnevi. Predstavljenisoštirje. Festivalčebule(Ente FestaCipolla)ježeodleta1981organiziranvpokrajiniCannara(Italija).Vdvehtednihgaobiščeokrog 100.000obiskovalcev,kipreizkušajonajrazličnejšejediizčebuleinspoznavajotamkajšnjokulturo.Ob­seg dogodka je pomembno vplival na socialno-ekonomski položaj regije in krepitev njene identitete. Vsakoletni oktobrski dogodek pa je FiradeSantErmengol, ki je eden najstarejših v Španiji in temelji na sirarski tradiciji. Tu so organizirane najrazličnejše delavnice, razstave in kulturne prireditve, glav­ninamenpraznikapajepromoviratikrajSeud’Urgellkotsrediščepirenejskegasirarstva.Vorganizaciji IstrskegaturističnegadruštvasovsakoletovBuzetu(Hrvaška)organiziraniDnevitartufovvIstri.Eden najstarejših istrskih festivalov ima pomembno vlogo krepitve turizma v hrvaški podeželski pokrajini. Tojepriložnostzapredstavitevregionalnegastronomije,patudiostalekulturnedediščine,kakortudi zapromocijoBuzetakotsrediščaobmočjatartufov.NagrškiKretipaŽenskodruštvovasiEpiskopivsa­
ko leto avgusta priredi Festival pite z delavnicami in poizkušanjem jedi, ki ima več ciljev: prenos zna­nja s starejših na mlajše generacije, promocija kulinarične dediščine oziroma iznajdljivosti žena vpreteklosti,kososeobpomanjkanjusurovinmoraleznajtikotsovedeleinznale,polegvsegapapri­tegnitev turistov iz močno turistične obalne občine Hersonissos v zaledje. 
Zadnjo, peto skupino povezujejo posebni turistični cilji; dobre prakse so posvečene specifični hrani in kulinaričnim proizvodom kot na primer aromatičnim in zdravilnim rastlinam. 
Tu je najprej predstavljen Epicurium, muzej v francoskem Avignonu, ki je posvečen sadju in zele­njavi,pridobivanjusemeninpripravijedinatejpodlagi. Obiskovalcem,šezlastiotrokom,nudizanimivo izkušnjo. Na ogled so različne tematske razstave, možni so: vodenja po sadovnjakih, rastlinjakih, og­led čebelnjakov, vrtov zeliščnih, aromatičnih in zdravilnih rastlin, izobraževalne dejavnosti za šole in splošno javnost (kuharski tečaji, konference, občasne razstave). V muzejski trgovini so na prodaj pri­delkizmuzejskihvrtovinizdelkiiznjih.Obiskovaleclahkovključivsačutila –okuša,sedotika,vonja in ogleduje. Drug primer jeZgodovinski muzej Commandaria na Cipru(Zoopigi), ki predstavlja pri­delavosladkegadesertnegavinajantarnebarve.PridobivajogavregijiCommandariainizviraizčasov vitezovtempljarjev.Medpobudnikisovinarjiiz13vasi.Vmesecuvinaturistevabijonaoznačenovin­sko pot, kjer nudijo najrazličnejše jedi in inovativne izdelke na podlagi omenjenega vina. Pomembno vlogovpredstavljanjuciprskegastronomijeimatudikonferencaoaromatičnihinzdravilnihrastlinah, združena z razstavo in tržnico, kjer obiskovalci najdejo različne tradicionalne ciprske jedi in izdelke iz zelišč, čaje, začimbe in zdravilna zelišča, poskrbljeno pa je tudi za prenos starih znanj in receptov. Dogodek je organiziran vsako leto junija, poudarek pa je vedno na drugi temi. Soorganizatorji so Tu­ristično društvo Troodos, občina Platres in troodoška mreža tematskih centrov. 
Katalog dobrih praks služi izobraževalnim in nekomercialnim namenom. Odigral naj bi ključno vlogo pri širjenju dobrih praks in oblikovanju novih trajnostnih turističnih proizvodov. Pripomogel naj bi k podaljšanju turistične sezone krajev v zaledju obmorskih turističnih naselij, k razbremenitvi najbolj obremenjenih turističnih točk, predvsem pa k zaščiti in ohranjanju bogate sredozemske kul­turne dediščine ter izboljšanju socialno-ekonomskih življenjskih razmer prebivalstva v zaledju. 
Publikacija je brezplačno dostopna na spletnem naslovu: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/ catalogue-of-good-practices-of-sustainable-culinary-heritage-experiences-in#v. Maja Topole 
Mateja Šmid Hribar, Saša Poljak Istenič, Jani Kozina, Peter Kumer (uredniki): The Good Practices Catalogue of Participatory Urban Agriculture 
Ljubljana 2018: Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, Založba ZRC, 210 strani, ISBN 978-961-05-0118-3 (elektronski vir) 
Še nekaj desetletij nazaj bi bila medsebojna povezava besed »urbano« in »kmetijstvo« neobičajna. A mesta niso zgolj potrošniki hrane in kmetijskih proizvodov, temveč jih v določeni meri tudi proizvajajo. Motivi za pridelavo hrane se v mestih resda razlikujejo in vključujejo tudi vidike rekrea­cije,medsebojnegadruženjainpodobno. Tapojavjevvečinimestizrazitinvreden(urbano)geografskega preučevanja.Urbanokmetijstvojenamrečpovezanozdružbenoekonomskopreobrazbotakomestkot podeželjainjetudiposledica spremembevrednot mestnegaprebivalstva. Le toželi vsebolj»lokalno« hrano, se zaveda okoljskih in zdravstvenih vidikov pridelave hrane ter si hkrati želi interakcije z osta­limi »urbanimi kmetovalci«, biti član te skupnosti, se družiti, rekreirati ter izobraževati. 
Katalogdobrihpraksparticipativnegaurbanegakmetijstva jeizdelekvokviruprojekta AgriGo4Cities (Interreg Podonavje), ki na bralcu zanimiv način predstavi konkretne izkušnje z razvijanjem partici­pativnega urbanega kmetijstva. Avtorji publikacije nazorno prikažejo, kako lahko urbano kmetijstvo, če je usmerjeno na vključujoč in participativen način, vpliva na izboljšanje javnih storitev, spodbuja aktivnejšedržavljanstvo,krepisodelovanjejavnostiinprispevaktrajnostnemurazvojumest.Vprvem delujepredstavljenkonceptparticipativnegaurbanegakmetijstva,kijezaavtorjemetoda,skaterokre­pijotrajnostniurbanirazvoj,zlastivsmisluvključevanjaranljivihdružbenoekonomskihskupin. Nadalje jepredstavljenupravno-političenokvir,znotrajkateregaseurbanokmetijstvonačrtuje.Grezaobsežen pregledvsehnadnacionalnihstrategij,zakonovinpredpisov,kinatonačrtovanjevplivajotudinamest­niravni.Sledipregledevropskihprogramovinprojektov,kirazvijajourbanokmetijstvoinseposvečajo enakimciljemkotprojekt AgriGo4Cities.Najobširnejšideltegadelazavzemaopisdobrihpraks.Enaind­vajset opisov je razdeljenih v štiri kategorije: skupnostni, terapevtski, socialni in izobraževalni vrtovi. OpisisovečinomaiznambližnjihdržavinSlovenije(državePodonavja),patudiizKanade,Združenih držav Amerike in Mehike. Opisi so pripravljeni na način, da nudijo vse pomembne informacije tudi tistim,kibiželelidoločenodobropraksouveljavitivsvojiokolici.Polegfotografije,vsakadobraprak­saopisujetudiglavnedeležnike,prvekorakenastankadobreprakse,vključenostdeležnikov,dejavnike, ki so pripomogli k njenemu uspehu, pa tudi napotke za morebiten prenos dobre prakse v druga me-sta. S tem je katalog dosegel dvojen namen: ima povsem uporabno vrednost za organizacije, društva, posameznikeininstitucije,kiželijovzpostavitiobmočjaurbanegakmetijstvaternaparticipativennačin vključitipredvsemboljranljiveskupine(naprimerstarostnike,brezposelne,pripadnikerazličnihmanjšin). Hkratijezelosistematičenpreglednačinovurbanegakmetijstvainpozitivnihposledicnamestnopre­bivalstvo,karjezanimivopredvsemzaraziskovalceinnačrtovalceurbanihprostorov.Dodanavrednost predstavljenega dela ni zgolj aktualnost, temveč tudi pestra sestava opisov, raznovrstnost avtorjev in privlačna grafična zasnova. 

Publikacija je brezplačno dostopna na spletnem naslovu: https://giam.zrc-sazu.si/sl/publikacije/ the-good-practices-catalogue-of-participatory-urban-agriculture#v. David Bole 

KRONIKA 
Raziskovalne igralnice na ZRC SAZU 
Ljubljana, 3. in 10.7.2018 
PoletisobilenaZnanstvenoraziskovalnemcentruSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti(ZRC SAZU)organiziraneteruspešnoizvedeneštirinajsteraziskovalneigralniceznaslovomIgrajmosezna­nost.Vpreteklihletihsejepotrdiladomneva,daseželijootrociskoziigropredvsemsprostiti,medsebojno spoznavatiindružiti,vsekakorpatudikajnovegavidetiinsenaučiti. Zatojebilotudivletošnjemletu organiziranihvečtematskoraznovrstnihigralnic,kisojihvodiličlaniposameznihraziskovalnihinšti­tutovZRCSAZU,kakortudiuveljavljenizunanjisodelavci. Ževsaletadoslejjihoblikujeinkoordinira CenterzapredstavitvenedejavnostiZRCSAZUpodvodstvomBredeČebuljSajko.Delavnicesopote-kale tri tedne in so bilerazdeljene napoljudno-znanstvenevsebine ter namenjeneotrokom starim od7 do 14 let. Vsak teden je bil oblikovan za eno skupino. Število otrok je bilo različno; v prvem tednu 12,vdrugem13,vtretjempa14otrok.Sodelujočiinštitutiinostalizunanjiizvajalcisoorganiziralisvoj tematskidan.SrediščeigralniškegadogajanjajebiladvoranaZemljepisnegamuzejaGeografskegainšti­tutaAntonaMelikaZRCSAZU,gledenatemoinprogrampasootrociuporabljaliterobiskališedruge prostore in kraje. 
VletošnjemletusmogeografiizvedliigralniciskupajsCentromIRIS(Centerzaizobraževanje,reha­bilitacijo,inkluzijoinsvetovanjezaslepeinslabovidne).SodelovalismoPrimožGašperičzGeografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU in profesorica geografije Marija Kocman Repe iz Centra IRIS ter sodelavke Centra za predstavitvene dejavnosti ZRC SAZU Ajda Martinčič (v času celotnih igralnic), Manca Suhadolnik, Urša Kunstelj in Teja Cimperman (izmenično po en teden). Tema letošnjih igral­nic je bila,kako slepi in slabovidniotroci spoznavajo in osvajajo znanje ter prostor okoli sebe in širše. Igralnici smo zato poimenovali »Učenje nekoliko drugače«. Zasnovani sta bili tako, da so otroci sko­zi raziskovalne igrice spoznali problem slepote in slabega vida, se seznanili s pravilnim pristopom do slepega ter s pomočjo posebnih učnih pripomočkov in aktivnosti na terenu spoznavali njihov način učenja, spoznavanja okolice in igranja. 
Prvo igralnico smo začeli v Prešernovi dvorani SAZU, kjer smo se zbrali in predstavil potek geo­grafskega dne. Za tem smo se peš odpravili do Centra, kjer smo že med potjo iskali oznake, ki slepim olajšajo orientacijo. Našli smo talne oznake na pločnikih ter zvočne na semaforjih pred križišči, po­grešalipasmozapisevbrajicinaavtobusnipostaji. Pozornismobilitudinatežave,kislepimotežujejo samostojnohojo(zaraščenipločniki,smetnjaki,nepravilnoparkiraniavtomobiliindrugo). Predvho­domvzgradboCentrasmoopaziliživopobarvanerobovestopnicinograjetertipneoznakenastopniščih in hodnikih v sami zgradbi. Tam nas je sprejela Marija Kocman Repe in nas povabila na tako imeno-van Vrt čutil. Gre za učni poligon, namenjen učenju ter usposabljanju slepih in slabovidnih. Njegova posebnost je, da ga obiskovalci lahko doživljajo z zavezanimi očmi, a z vsemi preostalimi čutili, pred­vsem tistimi, ki jih običajno ne uporabljajo. Vrt čutil sestavlja poligon za orientacijo, zvočni kotiček, učilnice za tip, vonj in spoznavanje lastnosti vode ter otroško igrišče. 
Posedli smo se na vrtne klopi, poslušali uvodne napotke za delo s slepimi in slabovidnimi ter se seznanili z delom Centra. Po krajših pripravah smo se razporedili pred poligon za orientacijo. Otroci so se razdelili v dvojice, pri čemer si je prvi prevezal oči s trakomter v rokidržal belopalico, drugi pa je bil njegov vodnik (slika 1). Pari so počasi, drug za drugim prehodili poligon in se vsaj delno vživeli v svet vrstnikov, ki ne vidijo. Pot je zasnovana tako, da ponazarja hojo slepega po različnih naravnih inurbanihpoteh. Hojapo trdi/mehki/kockasti/peščeni podlagi, gibanje po zaprtem prostoru, tipanje s »podaljšano roko«, ki jo predstavlja bela palica, vzpenjanje ter spuščanje po stopnicah in klančini. Pritempasesrečujejotudizrazličnimitalnimiinvišinskimiovirami.Višinskeoviresobileponazorje­ne s trakovi. Ko so vsi pari prehodili krožno pot, smo se pogovorili o občutkih in morebitnih težavah medpotjo.Izkazaloseje,kakopomembnajevlogaspremljevalca,kiimavmnogihtrenutkihpopolnoma 
drugačnopredstavoooviriinsezatolahkonapačnoodzove.Natososevlogezamenjaleinsmosešeenkrat sprehodili skozi poligon. 
Pokončanem»urjenju«smosezopetposedlinavrtneklopiterpregledaliučbenikezaslepeinsla­bovidneterugotavljali,zakajsekljubenakivsebinitakozelorazlikujejoodobičajnih.Najtanjšijeklasičen učbeniksčrno-belopisavo,posejansštevilnimislikami,nekolikodebelejšijeučbenikspovečanočrno­belopisavo inslikami,kigauporabljajoslabovidni. Presenetilanasjenjihova debelina,velikostčrkin slik.Vkarpetihdebelihknjigah,vezanihvspiralopajeberilozbrajico,kijenamenjenučencemzzelo slabimvidomoziromaslepim.Kersovučbenikihklasičneslikenepotrebne,sozaboljšopredstavonuj­ne še priloge s tipnimi slikami, zemljevidi in maketami, kar še poveča velikost posameznega šolskega gradiva. 
Za tem so otroci dobili liste z Braillovo pisavo oziroma brajico, ki slepim omogoča branje in pisa­nje.GospaKocmanRepejimjerazložilaosnovetepisaveinponekajminutahsootrociposkušaličrkovati svoje ime ter ugotavljali simbole za številke. Otrokom je predstavila uporabo pisalnega stroja za zapis brajice, pri katerem je potrebna poleg znanja tudi moč v prstih, da se preko vzvodov v stroju odtisne­jo tipni znaki brajice. Sledil je čas za malico (slika 2). 
Po okrepčilu smo odšli v učilnico za zemljepis, med hojo po stopnišču pa spoznavali tako imeno­vano tipanko, »stensko« slikanico za slepe in slabovidne. Na stenah stopnišča so v naravni velikosti predstavljeneštevilnepodobeizvsakdanjegaživljenja(oblečenadečekindeklica,pesnapovodcu,vrtna ograjaskljukoinključavnicoterdrugo). Vučilnicismogeografskezanimivostispoznavalispomočjo tipnih modelov, maket, tipnih slik in posebnih učil. Za uvod si je vsak udeleženec zavezal oči ali za­mižalinposkušaluganiti,kateripredmetimavrokah.Poboljalimanjuspešnemugotavljanju,jegospa Kocman Repe otrokom predstavila otipu prilagojene makete in modele: tipni prerez kraškega sveta zznačilnimikraškimipojavi,maketokraškejamesprimeripravihkapnikov,maketoVinUdolineter pomenledenikaprinastankudolininjezer,tipnikompastertipnezemljevideSlovenijeinEvrope(slika3). 

Slika1:Hojav parihv Vrtučutil. 


Slika2:»Nevidna«,a okusnamalica. 
Slika3:Branjetipnihzemljevidov. 
Po predstavitvi so otroci z zaprtimi očmi na posameznih pripomočkih preizkusili, kako se je učiti »le s prsti in ušesi«. 
Kerjeostalošenekajčasa,smoodšlivdrugidelzgradbe,kjersmoserazporediliokolimizezana­mizni tenis za slepe (angleško Showdown). Gre za dvodelno gladko površino z visokimi robovi, ki jo ločiširokainprozornaplastična»mrežica«,kiskrbizavarnost.Obaigralca,kistojitavsaknasvojistra­nimize,dobitaposebenlesenlopar,rokavicoterzatemnjenaočalaaliprevezo,daimajovsiigralcienako možnost (ne)vida. Zmaga tisti, ki nasprotniku zabije največ golov s posebno žogico, ki mora končati vnasprotnikoviluknji. Otrocisohitrosprejelikratkainjedrnatanavodila,kljubrazigranostipasobili mnogiigralcizelonežniinpreudarnipriudarjanjuglasnežogice. Zeloverjetnobibiloponekajpreiz­kusih bistveno drugače! 
Tovrstnaigralnicapredstavljaposebnoizkušnjotakozaotrokekotorganizatorje.Temeljilajenapred­stavitviteme,kijepovezanastakopomembnimčutilom,kotjevid.Todaspoznavanježivljenjainnačina učenja slepih in slabovidnih je bil le del naše »naloge«. Otrokom smo v teoriji, predvsem pa z njiho­vimsodelovanjemna»terenu«,želeliprebuditispoznanjeopomenuvsehpetihčutil,kijihimačlovek. 
Drugo igralnico smo izvedli dva tedna kasneje. Tema in obseg sta bila enaka, delno je odstopal le vrstni red aktivnosti. Primož Gašperič 
Sestanek in terensko delo v okviru bilateralnega sodelovanja med Slovenijo in Združenimi državami Amerike 
Knoxville, Tennessee, Združene države Amerike, 22.8.–6.9.2018 
Bilateralno sodelovanje med Slovenijo in Združenimi državami Amerike poteka v okviru projek­ta Raziskovanje in izkoriščanje kraških območij (Explorationandexploitationofkarstregions), kjer sodelujeta Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU ter Oddelek za zemeljske in planetarne štu­dije Univerze v Tennesseeju (DepartmentofEarthandPlanetaryScience,UniversityofTennessee). 
Raziskavepodzemnihkraškihoblik,jaminjamskihsedimentov,imajovSlovenijižedolgotradi­cijoin sonavisokiznanstveniravni. Velikizzivpa jeprenosznanjaizznanstvenihsfervupravljanje s prostorom in pretvorba podatkov v obliko, ki bi bila kar najbolj uporabna za gospodarstvo (turi­zem,zdravstvo, farmacija). Geografi iz zveznedržave Tennesseeimajo bogate izkušnje na področju povezovanja znanstvenihustanovingospodarskihsubjektov,sajrednoizvajajociljnousmerjenera­ziskave, katerihrezultati souporabnizapodjetjain prostorskonačrtovanje (naprimerizdelava pri­poročilgledekoličinskihomejitevuporabeposameznihkemijskihsnovi,priporočilagradbenihposegov zazmanjševanjeposledicnaravnihnesreč). Raziskovalnipotenciali,kijihomogočajo kraškaobmočja zaradisvojihspecifičnihznačilnosti(odsotnostpovršinskevodeinspiranjesnovineposrednovpod­zemlje, akumulacija sedimentov v podzemlju), pa v Tennesseeju še niso v celoti definirani in upo­rabljeni. 
ObkonculetošnjegapoletjasosesodelavciGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZUod­pravilinasrečanjezameriškimikolegivTennessee,kjersonapovabilopredstojnikasodelujočegaoddelka imeli tudi vabljena predavanja; Matej Lipar je predaval o splošnih geografskih značilnostih Slovenije (GeographyofSlovenia),MatejaFerkjepredavalaokrasuinjamahvSloveniji(KarstandCavesinSlo­venia),BlažKomacpajepredavaloznačilnostihnaravnihnesrečvSloveniji(NaturalHazardsinSlovenia). KolegisosetekomobiskasrečalizmnogimipriznanimistrokovnjakizUniverzevTennesseejuinraz­pravljalioaktualnihznanstvenoraziskovalnihizzivihspodročjageografije.Izmenjalisoizkušnjezvidika sodelovanjastrokeingospodarstvaterrazpravljaliosodobnihtrendihvrazvojugeografskeznanstve­ne discipline. 
DelobiskavZDAjebilnamenjenterenskemudeluinspoznavanjutamkajšnjihrazličnihtipovkrasa (slike1–3;naprimer goli kras, prekriti kras, kontaktni kras). Tekomterenskegadela jebila prepozna­navrstaznanstvenihizzivov,kisoprimerljivisSlovenijo.Pravtako,pajezaradirazličnestarostikamnin 


Slika1:SpoznavanjesedimentološkihfaciesovnakraškiplanotiCumberland. 
Slika2:GlavniizvirrekeSequatchiev istoimenskidolini. 

Slika3:VrtačenaplanotastipokrajinivokoliciClarksvillasosufozijskeganastanka.Nekateresoprirejene zagospodarskoraboinbijihlahkoopredelilikotdelanevrtače. 
inkraškihoblikmedobmočjivTennesseejuinSloveniji,možnozizmenjavoznanjainizkušenjdoseči napredek v razumevanju nekaterih geomorfoloških procesov. Obe strani si obetata tvorno sodelova­nje tudi v prihodnje. 
Mateja Ferk 
21. srečanje Delovne skupine za eksonime 
Riga, Latvija, 24.–26.9.2018 
Konec septembra je bilo v latvijski prestolnici organizirano 21. srečanje Delovne skupine za ekso­nime(WorkinggrouponExonyms)priUNGEGN-u(UnitedNationsGroupofExpertsonGeographical Names, slovensko Skupina izvedencev Združenih narodov za zemljepisna imena). Gostitelja srečanja sta bila Latvijska geoinformacijska agencija (LatvijasGeotelpiskasinformacijasagentura) ter Latvijski jezikoslovniinštitutUniverzevLatviji(LatviešuvalodasinstitutaLatvijasUniversitates).Srečanjejeprvi dan potekalo na Latvijski akademiji znanosti (LatvijasZinatnuakademija), drugi dan pa v prostorih Latvijskegavojaškegamuzeja(LatvijasKaramuzejs). Tokratnosrečanjejebiloprvo,kigajevodilnovi sklicatelj, Japonec Kohei Watanabe, ki je na tem mestu zamenjal dozdajšnjega sklicatelja Petra Jorda­na.Osrednjatematika,okaterijerazpravljalo26predstavnikoviz16držav,jebilakategorizacijaeksonimov. Pouvodnihpozdravnihnagovorihsosledilapredavanjaudeležencev.ČlanaGeografskegainštitutaAn­tona Melika ZRC SAZU ter Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen vlade Republike Slovenije DragoKladnikinMatjažGeršič(slika1)stavprispevkuCategorizationSchemesforSlovenianExonyms predstavila možne tipizacije, ki so uporabljene pri analizi slovenskih eksonimov. Sledile so še nekate­repredstavitvepovezanezosrednjotematiko.Vdrugemdeluprvegadneterdrugdanzasedanjaso bile predstavljene razprave o eksonimih, ki pa se niso dotikale izključno osrednje tematike. 


Slika1:Slovenskapredstavnikaskupajs slovaškodelegatkoDarinoPorubčanovo(levo). 
Slika2:Skupinskafotografijaudeležencevzasedanja. 
Na koncu je sledila obširna razprava o zelo različnih vprašanjih, povezanih z eksonimi. Med dru­gimjerazpravateklatudionovempoimenovanjujužnoafriškekraljevine,kismojovslovenskemjeziku doslej imenovali Svazi (starejša oblika imena je bila Svaziland). Ob 50-ti obletnici samostojnost se je namrečsvazijskikralj Msvati III. odločildržavo preimenovati. Novoime državevsvazijščini je eSwatini. Različne države so se glede novega imena različno odzvale, nekatere standardiziranega in uveljavlje­nega imena v svojem jeziku niso spreminjale, druge pa. Vsekakor pa v večini evropskih jezikov zapis, ki izhaja iz svazijščine, predvsem zaradi rabe velike in male začetnice ni ustrezen. Slovenska Komisija zastandardizacijozemljepisnihimenVladeRepublikeSlovenijejegradivoospremembiimenažeobrav­navala, dokončno odločitev pa bo predvidoma sprejela do konca leta. 
Zadnji dan jebil namenjen strokovni ekskurziji v severovzhodnidel Latvije (slika 2). Najprej smo obiskaliobmočjekoliščarskenaselbineAraišu,slediljeogledsrednjeveškegamestaCesisterpodeželskega fevdalnegaposestvaUngurmuižaiz18.stoletjazlepoohranjenimbaročnimdvorcemterpripadajočimi objekti (Ungurmuižaskungumaja). 
Matjaž Geršič 
Peti sestanek za projekt MEDFEST 
Toulouse, Francija, 11.–12.12.2018 

V prvi polovici decembra je v Toulousu potekal peti sestanek projekta MEDFEST – Mediteranian Culinaryheritageexperiences:howtocreatesustainabletouristdestinations (Sredozemska kulinarično dediščinska izkušnja: kako ustvariti trajnostno turistično destinacijo). Gostiteljica tokratnega sestan­ka je bila Inženirska šola PURPAN (Ecoled’IngénieursdePURPAN), ki v projektu sodeluje kot eden izmed sedmih partnerjev. 

Slika1:Udeležencisestanka. 


Slika2:Prisilnohranjenjegosiinraczaprirejofoiegras. 
Slika3:Notranjidelsrednjeveškeutrdbev mestuCarcassonne. 
Sestanek je potekal dva dni. Prvi dan je bil namenjen predstavitvi poteka dela na projektu, pred­vsem v okviru delovnega paketa 1 (vodenje projekta, finance) ter delovnega paketa 2 (komunikacija) terporočilompartnerjev o aktivnostih naposameznih pilotnih območjih. Partnerjismo se dogovorili tudi glede nekaterih prihajajočih aktivnosti, predvsem zaključne konference na Portugalskem ter iz­delavezaključnepublikacije.SestankasejeudeležiltudigospodNicolasGarnier,predstavnikSkupnega sekretariata programa Interreg Mediteran. 
DrugidanjebilnamenjenterenskemuogledudobrihpraksvzaledjuToulousa.Najprejsmoobiskali kmetijo v Mézervillu, katere glavna dejavnost je vzreja gosi in rac, ki jih prekomerno krmijo z name-nomprirejezamaščenihjeter(fr.foiegras),kiveljajozafrancoskokulinaričnoposebnost(slika2).Tovrstna tehnikahranjenja,kisojoprakticiraliževstaremEgiptu,vsodobnostipajezaradinehumanegaravna­njazživalmimarsikjeprepovedana,jevFrancijizaščitenakotdelkulturneingastronomskedediščine. DrugakulinaričnaposebnosttegadelaFrancijejecassoulet,jedizfižolavzrnjuterrazličnihvrstmesa, skaterosonasgostiteljipogostilizakosilo. PotsmonadaljevalissprehodompomestuCastelnaudary, skozikateregajespeljan CanalduMidi,240kmdolgvodnikanal,kipovezujeAtlantiksSredozemskim morjem. NakoncusmosiogledališeCarcassonne,mestozimpozantnosrednjeveškoutrdbo(slika3), ki je od leta 1997 vpisano na UNESCO-v seznam svetovne dediščine. 
Matjaž Geršič 

ZBOROVANJA 
48. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf (Modinci) 
Radgona, Avstrija, 3.–6.7.2018 
Julija 2018 se je odvijal že 48. mednarodni kulturnozgodovinski simpozij Mogersdorf (Modinci). SimpozijnosiimepoistoimenskivasicipovsemnajuguavstrijskezveznedeželeBurgenland(Gradiščan­ska),lenekajkilometrovnadslovensko-avstrijskomejo,kjerjebilleta1969izvedenprvič.Uradnijezik simpozija je nemščina, kar denarno poenostavi izvedbo, čeprav so bili tradicionalno jeziki referentov na simpoziju štirje: ob nemščini še madžarščina, hrvaščina in slovenščina, in so referente simultano prevajali. Tokratni štiridnevni simpozij je potekal v avstrijski Radgoni (Bad Radkersburg; slika 1) in jebilposvečengozdukotživljenjskemuingospodarskemuprostoru,gozdarstvu,intudilovuvPanon-ski nižini ter v sosednjih regijah Avstrije, Slovenije in Hrvaške. Referente (skupno 13) so predstavljaliudeleženci iz šestih, na simpozijih stalno udeleženih dežel in držav: avstrijski zvezni deželi Štajerska in Gradiščanska, dve županiji iz Madžarske ter Hrvaška in Slovenija. 
Nasimpozijusostrokovnjakispodročjazgodovine,umetnostnezgodovine,geografijeingozdarstva predstavilipodatkeorabigozdavrazličnihpokrajinah,zgodovinogospodarjenjazgozdom,spremem-be v gozdni površini v zadnjih stoletjih, posamezne ustanove in ljudi, ki so bili v ne tako oddaljeni preteklostipovezanizlovomingozdarstvom.Govorajebilotudiolovuinnjegovemrazvojuskozizgo­dovino. 
Ob odprtju simpozija je predsednik Zavoda dežele Štajerske za gozdarstvo predstavil referat z na­slovom GozdkotživljenjskiingospodarskiprostornaŠtajerskem. 
SlovenskiprispevekPetraKumrainMatijeZorna(obaGeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU) je obravnavalspremembe v načinih gospodarjenja z gozdom v Slovenijimed19. in sredino20. stolet­ja. V prispevku je bilo poudarjeno, da je zgodnje vpeljevanje trajnostnega gospodarjenja in ustrezno 

Slika1:TokratnisimpozijModincijepotekalv avstrijskiRadgoni,mejnemmestuobMuri. 
uveljavljanje gozdnih predpisov odločilno vplivalo na današnje ohranjene gozdne sestoje v Sloveniji. Gledetetematikeje referent dalizjavo tudiza radio Agora,kijenamenjenpredvsem slovenskogovo­rečimprebivalcemnaavstrijskemKoroškeminŠtajerskem.Drugaslovenskareferentka,BarbaraRezar GrilcizTehniškegamuzejaSlovenije,pajepredstavilazačetnoobdobjeorganiziranegalovstvanaSlo­venskem. 
Drugi predavatelji so predstavili teme: požigalništvo na avstrijskem Štajerskem kot oblika gospo­darjenjazgozdom;razvoj,izziviinperspektivegospodarjenjazgozdomnaGradiščanskem,vširšiokolici hrvaškegaĐakovainmadžarskegamesta Nagykanizsa;spreminjanjegozdnihzemljiščvKarpatskemba­zenuv19.invzgodnjem20.stoletju;izobraževanjehrvaškihgozdarjevvBrnunaMoravskemv19.stoletju; lovv loviščihreprezentančnihdvorcevknezov Esterházy; predstavitev razširjenosti divjačine in lova na Madžarskemvdobidualizma(1867–1918),teršeportretmadžarskegaaristokrata,politikainlovcagro-fa Béle Telekija (1896–1969). 
Pokončanihpredstavitvahjebilavokvirusimpozijaorganiziranatudiekskurzijavgozdovenale­vem bregu Mure. Udeleženci so lahko spoznali uničujoč vpliv invazivnih vrst na tamkajšnje naravne sestoje.ObiskalisokulturnidomštajerskihSlovencevvLaafeldu(Potrni)intradicionalnovstopilitudi vvinskoklet.Vvečernihurahjevprijetnihpoletnihtemperaturahpotekalodruženjevzavetjulepo ob-novljenega starega mesta Radgona. 
Leta 2019 bo simpozij potekal v izvornem kraju, v Modincih. 
Peter Kumer, Andrej Hozjan 
Druga svetovna konferenca mednarodnega Združenja za preučevanje obmejnih območij 
Dunaj, Avstrija, Budimpešta, Madžarska, 10.–14. 7. 2018 
V prvi polovici julija 2018 je na Univerzi na Dunaju (prva dva dni) ter Srednjeevropski univerzi v Budimpešti (zadnja dva dni; vmes je bila strokovna ekskurzija, ki je udeležence prepeljala iz enega mesta v drugega) potekala Druga svetovna konferenca Združenja za preučevanje obmejnih območij (AssociationforBorderlandsStudies2nd WorldConference2018)znaslovom Border-MakinganditsCon­sequences:InterpretingEvidencefromthe»Post-Colonial«and»Post-Imperial«20th Century. 
Združenjezapreučevanjeobmejnihobmočij(https://absborderlands.org/)jebiloustanovljenoleta 1976inževečkotštiridesetletjaprispevaknapredkupreučevanjobmejnihobmočij,predvsemkrazu­mevanjudružbenedinamike,kijihpovzročajomejeoziromaoblikovanjemeja. Včlanjenihjeprekpetdeset držav, katerih raziskovalce druži interdisciplinarno preučevanje teorij, metod, politik in podobnega, povezanihz (ob)mejnimivprašanji. Združenjeorganizira letnasrečanja,svetovnekonference, ima pa tudi svojo revijo JournalofBorderlandsStudies (https://absborderlands.org/journal/). 
Konferenca je bila organizirana v času, ko se po vsem svetu postavljajo nove »meje«, pa naj bodo te povezane z ekonomijo držav (na primer »trgovinska vojna« med Kitajsko in Združenimi državami Amerike),migracijami(naprimertežnjepogradnjizidumedMehikoinZdruženimidržavamiAme­rike, ponovna vzpostavitev notranjih meja v Evropskih uniji) ali pritiska sosednih držav. 
Na konferenci se je se zbralo prek 400 udeležencev iz blizu petdesetih držav, predavanja pa so po­tekalav večvzporednihsekcijah.Osrednjatemakongresa jebilo vprašanjepostkolonialnegaoziroma postimperialnegaobdobjav20.stoletju,kisprožaštevilnavprašanjapovezanaz mejami,identitetami, državljanstvominmigracijami.Globalnosokonfliktipovezanispostkolonialnimimejaminekaj»običaj­nega«,sajsole-teignoriralenacionalneinzgodovinskemeje. Kljubtemupadržavneelitevpostkolonialnih državah močno nasprotujejo spremembam teh meja. 
Izbor mest, kjer je potekala konferenca ni bilo naključje, saj je pred natanko sto leti razpadla Av-stro-Ogrska,DunajinBudimpešta,pastabiliosrednjimestidualističnedržave. Avstro-Ogrskojenasledilo šest držav, to število pa se je kasneje podvojilo. Prav zato je bilo več vsebin povezanih tudi s Slovenijo in njeno soseščino, saj so bila obravnavana vprašanja razpadanja večetničnih držav začenši z Avstro-Ogrsko in Otomansko državo ter s tem povezanimi vprašanji nacionalizma. Poudarek je bil tudi na 
MATIJAZORN MATIJAZORN 
»rešitvi«evropskih meja po prvi svetovni vojniin katastrofalnih posledicah teh »rešitev« v naslednjih desetletjih. 
Podpisani sem skupaj s še štirimi referenti sodeloval v sekciji z naslovom Border-Makingandits Consequences:PerspectivesfromSlovenia,kijojevodilMarkoZajc(Inštitutzanovejšozgodovino).Sku­paj s Petrom Mikšo (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) sem predstavil referat z naslovom TheRapalloBorderbetweenItalyandYugoslaviaaftertheFirstWorldWar:From aNationalBordertoaPhantomBorder.MedostalimireferentivsekcijinajizpostavimpredavanjeAntona Snoja (Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani), ki je predstavil govore v slovenskih osnovnih šolah 


Slika2:Srednjeevropskouniverzov Budimpešti jeustanovilfilantropGeorgeSorosinobtem napisalto posvetilo.Zaradinesoglasijmed ustanoviteljemintrenutnomadžarskovlado, so letosjeseninapovedali,dasebouniverza, kijebilaustanovljenapodemokratičnihspre­membahv vzhodniEvropileta1991,prihodnje letopreselilanaDunaj. 

Slika3:Budimpešta –v ospredjuDonava,zadajpaRibiškatrdnjava(Halászbástya)zgrajenavneoro­mantičnemsloguleta1901.Imejedobilaimepocehuribičev,kisovsrednjemvekubranilitamstoječe mestnoobzidjeterpobližnjiribjitržnici. 
včasuKraljevineJugoslavije,vkaterihsoGosposvetskopoljenaavstrijskemKoroškemizpostavljalikot »slovensko Kosovo polje«. 
Čeprav je bilo na konferenci večinoma govora o konfliktih, pa končajmo z vizionarsko mislijoor­ganizatorjev kongresa, da bi meje oziroma obmejna območja postala mesta srečevanja in pluralizma v luči multikulturalizma. 
Več o kongresu si lahko preberete v konferenčnem zborniku: https://www.abs2018world.com/ fileadmin/user_upload/k_abs2018/abs_booklet_2018web.pdf. Matija Zorn 
5. globalna konferenca ekonomske geografije 
Köln, Nemčija, 24.–28. 7. 2018 
Vdrugipolovicijulija(24.–28.)jenaUniverzivKölnu(slika1)vNemčijipotekala5.globalnakon­ferenca ekonomske geografije (5th GlobalConferenceonEconomicGeography). Globalna konferencaekonomskegeografijejenajvečjimednarodnidogodekposvečenekonomskigeografiji.Željapodruženju ekonomskih geografov je dozorela leta 2000, ko je bilo v Singapurju prvo tovrstno srečanje. Nadalj­nje tri konference so bile z manjšim začetnim predahom organizirane vsaka štiri leta (Peking, 2007; Seul, 2011, Oxford, 2015), naslednje pa zaradi velikih potreb in želje po srečevanju ter izmenjavi znanja na področjuteizjemnodinamičneinširoke(geografske)disciplinevsakatrileta(Köln,2018; Dublin, 2021). 
Tokratnega srečanja se je udeležilo več kot 700 geografov, ekonomistov in drugih strokovnjakov spodročjaregionalneznanosti,družbenihznanostiinmenedžmentaizvečkot50državinizvsehce­lin. Predstavitveinrazpravesopotekalev179sekcijah. Poskrbljenojebilotudizaboljsproščenodruženje 

Slika1:Formalnoodprtjekonferencev dvoraninasedežuUniverzev Kölnu. 
(uvodnisprejemudeležencev,»icebreaker«zabava,konferenčnavečerja,zaključnisprejem)inšportne dejavnosti, organizirane pa so bile tudi poldnevne ekskurzije ter štiri celodnevne strokovne ekskurzi­jeobkoncukongresa(dolinarekeWupper,Porurje,Duisburg,Dortmund),kisopoudarileindustrijsko dediščino Porurja, pa tudi procese transformacije v post-industrijsko družbo in pokrajino. 
Iz Slovenije sta se kongresa udeležila David Bole (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU) inSimonKušar(OddelekzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani).SimonKušarjevsvoji predstavitvi povezal čas nastanka funkcionalno degradiranih območij (evidenca Ministrstva za gos-podarski razvoj in tehnologijo – rezultat CRP Celovita metodologija za popis in analizo degradiranih območij, izvedba popisa in vzpostavitev ažurnega registra; nosilka Barbara Lampič, Oddelek za geografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani)sfazogospodarskegaciklavSlovenijiintudivsta­tističnihregijah.ZuporabostatističnihmetodjezaSlovenijougotovil,dajelepojavopuščenihgradbišč (prehodnaraba,nedokončanastanovanjskaobmočja)povezanzgospodarskimciklom,medtemkoso do oblikovanja ostalih tipov funkcionalno degradiranih območij vodili še drugi dejavniki, zlasti pro-cesi transformacijepovezani z deindustrializacijo,denacionalizacijo,delovanjem tržnih mehanizmov in politik države od začetka devetdesetih let 20. stoletja dalje. 
David Bole je skupaj z Marcom Bontjem (Univerza v Amsterdamu) organiziral sekcijo z naslo­vom:(Post)industrijskaekonomskageografija:oddeindustrializacijeprotireindustrializaciji?Vsek­ciji, ki je deloma rezultat evropskega raziskovalnega projekta BRIGHTFUTURE (JPIUrbanEurope, koordinator Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), je bilo šest zanimivih predstavitev na temo vloge industrije v evropskih mestih in regijah. Marco Bontje je predstavil prve kvantitativne analize industrije in družbenoekonomskega razvoja v evropskih regijah in ugotovil, da so starejše industrijske regije bolj prožne od neindustrijskih, imajo manjšo brezposelnost, a jih pestijo demo-grafski problemi. David Bole je predstavil, kako se industrija izkazuje v notranji in zunanji identi­tetiVelenja. Zmešanokvantitativno-kvalitativnoanalizojeugotovil,dastaindustrijskainsocialistična dediščinavVelenjupovezani inse odražataskozimaterialne(naprimerspomeniki,arhitektura) ter nematerialne (naprimer solidarnost, inovativnost)elemente, ki pa jih uradne razvojnestrategije ne upoštevajo. 
StrokovnaekskurzijavdolinorekeWuppersejeosredotočalanazgodnjoindustrializacijoizprve polovice 19. stoletja, to je precej pred Porurjem. Glavna industrijska panoga je bila tekstilna indu­strija,kijetemeljilanalokalnopridelanemlanu,kasnejepanauvozubombaža. Proizvodnjatekstila jespodbudilarazvojtudinekaterihdrugihpanog,predvsemkemičneindustrijeinstrojegradnje. In-dustrijski razvoj je izhajal iz obrtniške tradicije predelave železa. Najbolj znani industrialci na tem območju so bili bratje Mannesmann, ki so razvili brezšivne valjane jeklene cevi, nujne za varno in učinkovitodelovanjeparnihstrojev. Strokovnaekskurzija,kijojevodilHelmutSchneider,sejeskle­nila v mestu Wuppertal z vožnjo z edinstveno visečo železnico in obiskom rojstne hiše Friedricha Engelsa. 
Zanimanjesošeposebejpritegnilaplenarnapredavanja.PrvoplenarnopredavanjeznaslovomThe GeographicalRootsofInequalityandtheFutureoftheLiberalInternationalOrder je bilo zelo zanimi-vo,sajsoudeleženciskušalikritičnopovezati(geo)političnedejavnikezrastočoneenakostjo,zlastivZDA delomapatudivEvropi.Udeleženci(Cramer,Ingelhart,KaltwasserinRodden)sotakogovoriliovzro­kih za rast levičarskih in desničarskih populističnih gibanj in jih bolj kot z dohodkovno neenakostjo povezovali z odporom proti globalnim procesom in nezadovoljstvom proti etablirani politični srenji. Tudiostalaplenarnapredavanjasozdokajposrečenimizboromgovorcev,neleizznanstvenorazisko­valnihkrogovtemvečtudiširše,nudilazanimivevpogledevtežnje,dejavnikeinukrepezaborboproti revščini ter neenakosti. Povsem na koncu zborovanja je bila še plenarna delavnica, kjer so avtoritete spodročjaekonomskegeografijezavzeleprecejkritičenpoglednarazvojtedisciplinevzadnjihdeset­letjih, ki je usmerjena vsepreveč angloameriško,dane daje dovoljpriložnosti mlajšim in ženskam ter je posledično postala preveč zaprta za nova teoretska in metodološka dognanja. 
Konferenca je bila nedvomno zelo zanimiva in je ponudila vpogled v najnovejše ekonomskogeo­grafskeraziskaveindalapriložnostmreženjainspoznavanjamedsvetovnimiraziskovalci.Organizatorji, kiso bilivečinomaizUniverzevKölnu, sosvoje delo opravili zodliko. Naslednja Globalnakonferen­caekonomskegeografije,šestapovrsti,seboustavilavDublinunaIrskem.Veljasizapisatiterminmed 
22. in 25. junijem 2021, ko se bodo svetovni ekonomski geografi ponovno zbrali. Morda si tam lahko 
obetamo še večjo udeležbo slovenskih raziskovalk in raziskovalcev? David Bole, Simon Kušar 
Regionalna konferenca Mednarodne geografske zveze 
Quebec, Kanada, 5.–10.8.2018 
VzačetkuavgustaletošnjegaletajevQuebecu(slika1)potekalaregionalnakonferencaMednarod­ne geografske zveze (IGU), ki je tokrat potekala skupaj z letno konferenco Kanadske zveze geografov inameriškegaNacionalnegasvetazageografskoizobraževanje.KonferencosoorganiziraligeografizUni­versitéLaval,osrednjatemapaje bila spoštovanje različnosti (AppreciatingDifference). Dogodkaseje udeležilo okrog 1500 delegatov. Raziskovalci so svoje delo predstavili v obliki posterjev, predavanj ter različnih delavnic. Prevladovala so predavanja (okrog 1200), ki so bila razdeljena v različne vzpored­ne sekcije. Deset predavateljev je imelo priložnost svoje delo in razmišljanja predstaviti na plenarnih predavanjih. Predstavljenih je bilo tudi 82 posterjev. 
Slovencismobilinakongresuzastopanisštirimiudeleženci. MatejGabrovecinakademikAndrej Kranjc sta imela prispevek v okviru Komisije za preučevanje sprememb rabe in pokrovnosti zemljišč, Matjaž GeršičvokviruKomisijezatoponime,KristjanNemacpavokviruKomisijezamarginalizaci­jo, globalizacijo ter regionalne in lokalne odzive. Organizatorji so organizirali tudi deset ekskurzij. 
Na konferenci je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb v izvršnem odboru Mednarodne geo­grafskezveze.DolgoletnitajnikinfinančnikJužnoafričanMichaelMeadowsjesvojeposlepredalIndijcu Bhanwarju Vishavendraju Raju Singhu. 


Slika1:Quebecjesrediščeistoimenskekanadskeprovinceinveljazaenonajstarejšihmestv Severni Ameriki. 
Slika2:SodelavcaGeografskegainštitutaAntonaMelikaZRCSAZUMatjažGeršičinMatejGabrovec skupajs predsednikomMednarodnegeografskezvezeYukiomHimiyamo. 
NasrečanjupredsednikovkomisijinpredstavnikovnacionalnihkomitejevjeMatejGabrovecpred­stavil tematsko konferenco z naslovom Preobrazbatradicionalnihkulturnihpokrajin, ki bo septembra 2019vKopru. ČlanizvršnegaodboraIGUBarbarosGönençgilpajepredstavilnaslednjikongresIGU, ki bo leta 2020 v Carigradu. 
Pred konferenco je potekala 15. Mednarodna geografska olimpijada, na kateri so sodelovali tudi slovenski srednješolci. Job Stopar iz Gimnazije Kranj je prejel bronasto odličje. Matjaž Geršič, Matej Gabrovec 
Četrto zborovanje slovenskih geomorfologov 
Pliskovica, 7.–9.9.2018 
V začetku septembra letošnjega leta je potekalo 4. zborovanje slovenskih geomorfologov, ki so ga organizirali člani izvršnega odbora Geomorfološkega društva Slovenije. Osrednja vsebina tokratnega zborovanjajebilaposvečenaobalnigeomorfologijiterprocesominpojavom,kioblikujejozaledjesloven­skeobale.Tridnevnosrečanje,kisegajeudeležilo27udeležencev,jeobsegaloenajststrokovnihpredavanj, enovabljenopredavanje,enoslavnostnopredavanje,dvepotopisnipredavanjiindvestrokovniekskurziji. 
PredavanjaindružabnidelsrečanjasopotekalivHostluKrasvPliskovici,kjerjebilaorganizirana tudi nočitev za udeležence. Za osvetlitev geomorfoloških vsebin z različnih zornih kotov, so poskrbeli predavatelji iz več ustanov: predstavniki več fakultet Univerze v Ljubljani, Univerze na Primorskem, več inštitutov Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti, Zavoda RepublikeSlovenijezavarstvonarave,Centrašolskihinobšolskihdejavnostiterpredstavnikigospodars­tva. Osrednje vabljeno predavanje z naslovom Geomorfološkeznačilnostislovenskeobale je pripravila NatašaKolegazUniverzenaPrimorskem. Sproščenovečernodruženjestaspotopisnimapredavanje­mapopestrilaMitjaPrelovšek(InštitutzaraziskovanjekrasaZRCSAZU),kijepredstavilsvojeizkušnje 

Slika1:Udeležencizborovanjapredtaborskocerkvijov Hrastovljah. 


Slika2:VodjaprveekskurzijepredspodmolinajugozahodnempobočjuVelikegaBadina,kijihzaradi oblikeimenujejotudi»ušesaIstre«. 
Slika3:ZačetekdrugeekskurzijepredcentromzaobiskovalcepriŠkocjanskemzatoku. 
in vtise s potepanja po Kitajskem, ter Matej Lipar (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), ki nas je očaral z utrinki iz Avstralije. 
SobotnostrokovnoekskurzijojevodilaLeniOzis,kijojepripravilavsodelovanjuskolegiNaravo­slovnotehniškefakulteteUniverzevLjubljani.UvodnidelekskurzijesejezačelvHrastovljah(slika 1), kjer so bile predstavljene osnovne značilnosti Kraškega roba in naravnih razmer območja. Osrednja zanimivost pa je bil ogled spodmolov pri Velikem Badinu (slika 2), ki je eno najbolj izstopajočih ob-močij z vidika velikosti in celostne izoblikovanosti spodmolov v jugozahodni Sloveniji. Nedeljsko strokovnoekskurzijostavodilaGregorKovačičzUniverzenaPrimorskeminMatijaZornzGeografske­ga inštituta Antona Melika ZRC SAZU. V prvem delu ekskurzije smo si ogledali Škocjanski zatok in seseznanilishidrološkimiznačilnostminajvečjegabrakičnegamokriščavSloveniji(slika3),vdrugem deluekskurzijepasobilipredstavljenirezultatiinizzivimeritevdinamičnihgeomorfološkihprocesov na obalnih klifih. 
KerGeomorfološkodruštvoSlovenijeleta2018praznuje20.obletnicoustanovitve,jebilovsklopu zborovanja pripravljeno posebno slavnostno predavanje o zgodovini društva, ki ga je pripravil častni član društva Jurij Kunaver. 
Ob zborovanju je izšel tudi zbornik, ki obsega podrobnejše podatke o programu zborovanja ter povzetkepredavanjinekskurzij:http://www.geomorfolosko-drustvo.si/wp-content/uploads/2018/09/ Zbornik_GMDS_2018.pdf. 
Mateja Ferk 
14. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji Ljubljana, 26. 9. 2018 
Geografski inštitutAntonaMelikaZnanstvenoraziskovalnegacentra Slovenskeakademijeznano­stiinumetnostijezOddelkomzageografijoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,Zvezogeografov Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije 26. septembra 2018, v Atriju ZRC na Novem trgu v Ljubljani, 
14. zapored priredil bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, ki je nosil ime Po­

Slika1:GregorRajhpredstavljaprispeveks področjapotresnenevarnosti. 
krajinavvisokiločljivosti. Dogodek je namenjensrečanju raziskovalcev, podjetnikov, profesorjev, štu­dentov in drugih strokovnjakov, ki pri svojem delu uporabljajo geografske informacijske sisteme, ter predstavitvi novih metod, podatkovnih zbirk in rezultatov raziskav. 
ZbraneudeležencesopredzačetkomprveizmeddvehsekcijnagovorilipomočnicadirektorjaZRC SAZUJernejaFridl,prodekanjaFilozofskefakulteteUniverzevLjubljaniKatjaVintarMally,predsed­nik Zveze geografov Slovenije Igor Lipovšek ter glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika ter članica Zveze geodetov Slovenije Anka Lisec. 
Nadogodkustabilidvesekcijispoštirimipredavanji.Prvosekcijo,kijezdruževalaraziskaveboljnaravoslovnihvsebinjevodilŽigaKokaljzInštitutazaantropološkeinprostorskeštudijeZRCSAZU. GregorRajh(slika1)inAndrejGosarstapredstavilaprispevekznaslovomUporabaorodijGISvanalizi magnitudeinglobinepotresovvSlovenijizapotrebeocenjevanjapotresnenevarnosti,MauroHrvatin inDragoPerkostapredstavilaVplivkamninskepodlagenaizoblikovanostpovršjavporečjuLahomnice, Dimitrij Mlekuž je predstavil Vzrejo modelov višin iz lidarskih podatkov, Nataša Đurić, Urša Kanjir inTatjanaVeljanovskipasopredstavileAnalizočasovnihvrstSENTINEL-2zazaznavanjeneupravičene rabenatrajnihtravnikih.Drugosekcijo,vkaterisobilepredstavljeneboljhumanističneindružboslovne vsebine, je vodila Mihaela Triglav Čekada z Geodetskega inštituta Slovenije. Mateja Breg Valjavec in Blaž Komac sta predstavila Historično-geografsko preučevanje novodobne poselitve vršajev z vidika naravnedegradacije(primerZgornjesavskedoline),SamoDrobne,LavraBorovnikinMitjaLaknersopredstaviliLokalnaobmočjadelovnemobilnostivSloveniji,SimonKoblarinMatejŽebovecstapredsta-vilaAnalizopotovalnihvzorcevuporabnikovmestnegapotniškegaprometavLjubljani,DanijelIvanjšičinIgorŽibernapastapredstavilaPrometnenesrečevobčiniMariborobrazličnihvremenskihsituacijah. Predstavitvesobileizbraneizmed16prispevkov,kisobiliobjavljenivmonografiji Pokrajinavvisokiloč­ljivosti(glejrubrikoKnjiževnostvtejštevilkiGeografskegavestnika),14.knjigivzbirkiGISvSloveniji. 
Na simpoziju se je zbralo prek 50 udeležencev, ki so po vsaki predstavitvi predavateljem postavili zanimiva vprašanja ter odprli živahne razprave. Naslednji simpozij bo organiziran v jeseni leta 2020. Informacije o simpozijih so na voljo na spletni strani: http://giss.zrc-sazu.si. 
Rok Ciglič 
39. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije 
Ljubljana, 27.–28. 9. 2018 
KonecseptembrajevLjubljanipotekalo39. zborovanjeZvezezgodovinskihdruštevSlovenije(ZZDS; http://http://zzds.si/).ZborovanjejepotekaloCekinovemgraduvLjubljani,kjerdomujeMuzejnovejše zgodovine Slovenije (MNZS), ki letos praznuje 70 let delovanja. 
ZZDSsvojazborovanja,kisoosrednjistanovskidogodekslovenskihzgodovinarjev,organiziravsa­kedveleti.Poobravnavizgodovineotroštva(Rogla,2012),zgodovineprehraneinprvesvetovnevojne (Ljubljana,2014)terzgodovineizobraževanja(RavnenaKoroškem,2016;glejporočilovGeografskem vestniku 88-2), je tokratno zborovanje posebno pozornost namenilo posamezniku, ki ima v globalni zgodoviniinvpostmodernidružbiposebnomesto.Zborovanjejetakopotekalopodnaslovom »Mejni­ki in zgodovina – velika zgodovina skozi oči majhnega človeka«. Ob tem so organizatorji zapisali: »Slovenskaznanstvenajavnostjezarazlikoodevropskegaprostorasilnomačehovskaprizbiranjuoseb­nihdokumentov,čejektemunezavezujezakonodaja.Osebnidokumentipasopodrugistranitudivelik biser,kijepogostodostopenzgoljprivilegiranemudeludedičev,kipogostoskrbnovarujejointimoustvar­jalca.Skozigeneracijepasepogostoizgubijo,stempaseizgubitudidragoceninunikatenpogledposameznika, kjersevedaintimapogostostopivozadje.Izjemasozgoljspominiinbiografije,kijihpisecpogostožepiše znamenom,dapridejovjavnost.Institucijepazaradipravnihaličistoorganizacijskihomejitev,vtovrstnem gradivupogostovidijovečtežavkotkoristi.Zatojeposebenpoudarekzborovanjaravnopriposamezniku, njegovihspominihindružbi,kijihznaalineznaohranitizaprihodnjerodove.Izjemasoravnovzadnjih 
letihštevilneobjavednevnikov,kipasobilipogostopisanivekstremnihokoliščinah.Inkerskupajspost­modernizmomtudizgodovinakotstrokastopavobdobjeglobalizacije,jeenodnamenovzborovanjapostaviti spomineposameznikavglobalnisvet.…Doklerso»očividci«inustvarjalcispominovšeživi,semarsiko­muzdi,dajetovrstnoukvarjanjez zgodovinosilapreprosto.A v sebiskrivaštevilnemetodološkepasti, spominposameznikapajeobenempozabljiv.Spominpajetudispremenljivinprilagodljivzunanjimde­javnikomkotsomediji,a tudinačrtnoustvarjanjekolektivnegaspomina…«. 
ZborovanjejeodprlouvodnopredavanjeMarteVerginella(FilozofskafakultetaUniverzevLjub­ljani)znaslovom»Zgodovinamedindividualizmominkolektivnim;odmnožicedoposameznika,od biografijedoglobalnezgodovine«.Predavanjujesledilaokroglamizanatemonaslovazborovanja,kjer sosodelovalilastnikispominovsvojihbližnjihternovinarji,predstavljenesobilenekatereevropske praksezbiranjaspominov,odkritopasejespregovorilotudiovrednostiosebnihzapuščin. 
Zborovanjejepotekalodvadniinjebiloorganiziranovoblikidvehvzporednihzasedanj(panelov), skupajosem:Soočanjeraziskovalcaz(ekstremnimi)izkušnjamiposameznika,Posameznikivizkušnjahkrizinneznanega,Ženskipogledi,Moškipogledi,Posameznikiv2.svetovnivojni,Posameznikivvr­vežu20.stoletja,PosameznikipredizzivičasaterPomembniposameznikiinnjihovaintegracijavšolski kurikulum.Skupajsejezvrstilo36referatov. 
Zborovanjesopopestrilinekaterispremljevalnidogodki:podelitevnagradZZDS,občnizborZZDS, projekcijafilma»Možkinejočejo«terogledrazstave»(R)evolucijamuzeja1948–2018«ob70.obletni­cidelovanjaMNZS. 
Zborovanjasvaseudeležilatudidvageografa.JurijKunaverjeprvidanzborovanjapredstaviloseb­nidnevniksvojegaočetaPavlaKunaverja.Dnevnikjeizjemenzapisrazmišljanindogodkov,zapisanih vvečdesetletjihnjegovegaživljenjainbo,obmorebitniobjavi,neprecenljivvirtakozazgodovinokot geografijo.Podpisanipasemdrugidanposvetasodelovalvpaneluznaslovom»Posameznikiv2.sve­tovnivojno«,kjersobilivpetihprispevnihpredstavljenivmesnirezultatitemeljnegaraziskovalnega projekta»Napravitemitodeželonemško…italijansko…madžarsko…hrvaško!Vlogaokupacijskih mejavraznarodovalnipolitikiinživljenjuslovenskegaprebivalstva«,kigafinanciraJavnaagencijaza raziskovalnodejavnostRepublikeSlovenije.ProjektpotekapodvodstvomBožaRepetazOddelkaza 

Slika1:Zborovanjejepotekalov MuzejunovejšezgodovineSlovenije. 
zgodovinoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,zgeografskimitemamipasodelujemotudisode­lavci Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. Podpisani sem skupaj s Petrom Mikšo (Oddelek za zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) pripravil dva prispevek »Meja med nemškim rajhom in NDH v Obsotelju 1941–1945: med spominom in materialnimi ostanki« ter »Ra-palska meja in njena dediščina«. 
Zbornik povzetkov predavanj je dostopen na spletnem naslovu: http://zzds.si/wp-content/ uploads/2018/09/Mejniki-in-zgodovina_zbornik_povzetkov_39.zbor_finalna.pdf, izbrani prispevki pabodoobjavljenivposebnipublikaciji,kiboizšladonaslednjegazborovanja.Vsepredstavitvesobile tudi posnete in bodo na voljo na zgodovinskem spletnem portalu SIstory (http://www.sistory.si). 
Matija Zorn 
Znanstveni simpozij Fenomeni meje – Bela krajina in Žumberak 
Metlika, 3.–5. 10. 2018 
Vokviruslovensko-hrvaškegaprojekta»Fenomenimeje –BelakrajinainŽumberak«jebilvzačetku oktobraorganiziranznanstvenisimpozijzdvojezičnimnaslovom Fenomenimeje– BelakrajinainŽumbe­rak/Fenomenigranice– BelakrajinaiŽumberak.Namenprojektajerazumetislovensko-hrvaškoobmejno območjekotelementpovezovanjaljudinaobehstranehmejeinzmanjšatirazlogezamorebitnodelitev. 
Pri pripravi in izvedbi simpozija so sodelovali Arheološki muzej iz Zagreba, Belokranjski muzej Metlika, Geografski inštitutAntona Melika ZRC SAZU,GradskimuzejJastrebarsko,Hrvatskirestau­ratorskizavod,OddelekzazgodovinoFilozofskefakulteteUniverzevLjubljani,Zagrebačkoarhivističko društvo in Zgodovinski arhiv Ljubljana. Srečanje se je odvijalo v Metliškem gradu. 
Simpozijsejestiskovnokonferencoinpredstavitvijosimpozijapričelvsredo,3.oktobra,nadalje­valpavčetrtekinpetek,kososevprostorihgraduzvrstilaštevilnapredavanjanatemomejaspodročja zgodovine, geografije in arhivistike. Predavanja so bila razvrščena v štiri panele:
• 
Meja Žumberak-Bela krajina, zgodovinski prikaz, 

• 
Druge meje, zgodovinske predstavitve, 



Slika1:PredstavitevrazstaveMestaintrgiobhrvaško-štajerskimejinaMetliškemgradu. 

Slika2:RokCigličpredstavljareferatz naslovomZgodovinskikartografskiviriinnjihovauporabnost pridoločanjuokupacijskihmejameddrugosvetovnovojnov Sloveniji. 
• 
Pojem meje kot gesla v indeksu, 

• 
Projekti o mejah – rezultati raziskovanj. 


V četrtek so bili poleg predavanj organizirani tudi okrogla miza, ogled filma PodobaBelekrajineterpopoldanskaekskurzijanaobmočjeŽumberaka,vpetekpatudirazstavaMestaintrgiobhrvaško­štajerski meji (slika 1). 
SimpozijasvaseudeležilatudiRokCiglič(slika2)inPrimožGašperič,kisvaskupajzMatijoZornom (vsiGeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU)predstavilareferatznaslovom»Zgodovinskikartograf­skiviriinnjihovauporabnostpridoločanjuokupacijskihmejameddrugosvetovnovojnovSloveniji«. Vokvirupredstavitvesmoprvičzacelotno Slovenijoprikazalipotekmejamedokupiranimiobmočji, kotsobilizarisaninanemških,italijanskihinmadžarskihzemljevidihvobdobjudrugesvetovnevojne. 
Rok Ciglič, Primož Gašperič 
Mednarodna konferenca o naravnih nesrečah 
Novi Sad, Srbija, 6.–7.10.2018 
VzačetkuoktobrajebilavNovemSaduorganiziranakonferencaznaslovomNaturalHazards:Les­sonsfromthePastandContemporaryChallenges, ki sta jo soorganizirala vojvodinska sekcija Srbske akademijeznanostiinumetnosti(SANU)inOddelekzageografijo,turizeminhotelirstvoNaravoslov­no-matematične fakultete Univerze v NovemSadu. Potekalajev prostorih vojvodinskesekcijaSANU (slika 1). Po šestih letih je to druga konferenca o naravnih nesrečah, ki je bila organizirana v Novem Sadu.Predhodnajepotekalmaja2012naNaravoslovno-matematičnifakultetiUniverzevNovemSadu (glejporočilovGeografskemvestniku84-2)injeimelazelopodobennaslovNaturalHazards–Lessons fromthePast,PreventionandPrediction. Izbrani prispevki s te konference so bili leta 2013 objavljani vposebništevilkirevijeActageographicaSlovenica(53-1).VvmesnemčasujebilavSrbijiorganizirana 


Slika1:KonferencajepotekalaprostorihvojvodinskesekcijeSrbskeakademijeznanostiinumetnosti. 
Slika2:ZaNoviSadinVojvodinostaznačilnavečjezičnostin multietničnost. 
še ena konferenca o naravnih nesrečah, ki so jo aprila 2015 organizirali na Geografskem institutu Jo-vana Cvijića SANU in je imela naslov IIInternationalConference»NaturalDisasters-Linksbetween ScienceandPractice«. 
V dveh dneh se je na konferenci zvrstilo prek štirideset referatov, izobešenih pa je bilo tudi šest­najstposterjev.Medreferatisobilištirjeslovenski,kismojihpripravilisodelavciGeografskegainštitut AntonaMelikaZRCSAZU.BlažKomacinMatejaBregValjavecstapredstavilareferatznaslovom Tra­ditionalversusmodernsettlementoftorrentialalluvialfansconsideringdangerofdebrisflows:casestudy oftheUpperSavaValley(NWSlovenia), podpisani sem skupaj z Rokom Cigličem, Blažem Komacem in Maurom Hrvatinom predstavil referat z naslovom Adaptationtonaturalhazardswithspatialplan­ning – thecaseoffloodsandlandslidesintheMunicipalityofIdrija(WSlovenia), Jure Tičar je skupaj sKlemnomMiheličempredstavilreferatznaslovom Presenceofgasesinkarstcavesasasourceofthreats topeople:examplesfromSlovenia, Mauro Hrvatin pa je skupaj z Blažem Komacem in podpisanim predstavilreferatznaslovom DischargetrendsandfloodsinSlovenia.PolegtegasmoMatejaBregValjavec, Blaž Komac in podpisani sovodili po eno konferenčno sekcijo. 
Izbrani prispevki bodo objavljeni v posebni številke revije OpenGeosciencester v posebni številki revije Atmosphere, ki naj bi izšli leta 2019. Matija Zorn 
2. evropska regionalna konferenca Partnerstva za ekosistemske storitve
San Sebastian, Španija, 15.–19. 10. 2018 
Med 15.in19. oktobromje vSanSebastianuvŠpaniji potekalaDrugaevropskaregionalna konfe­rencaPartnerstvazaekosistemskestoritve(EcosystemServicesPartnershipEU-ESPEurope2018regional conference), ki se je je udeležilo okrog 450 delegatov iz 50 držav, od tega 31 evropskih. Naslov tokrat­nekonferencejebil:Ekosistemskestoritvevsvetu,kisespreminja –premikizteorijevprakso(Ecosystem servicesinachangingworld – movingfromtheorytopractice).VprostornemkongresnemcentruKur­saal se je v petih dneh zvrstilo pet plenarnih predavanj, v več kot 40 sekcijah, organiziranih v sklopu različnihdelovnih,tematskihinsektorskihskupinpajebilopredstavljenihokrog400znanstvenihpred­stavitev. Poleg tega je bilo na konferenci predstavljenih več kot 80 posterjev, organiziran pa je bil tudi poseben dan za vključevanje poslovnih deležnikov. Med plenarnimi predavanji je brez dvoma izsto­palo predavanje Benjamina Burkharda, vodje uspešnega evropskega projekta Esmeralda – Izboljšanje kartiranjaekosistemskihstoritevzapodporopolitikeinodločanja,kisejezaključiljulijaletos.Vplenar­nempredavanjuznaslovom Kartiranjeekosistemovinnjihovihstoritev:izzivvhitrospreminjajočemse svetu,sejeosredotočilnapomenkartiranjaekosistemskihstoritev,znotrajkateregajetrebaločitimedkartiranjempotencialovoziromazalog ter kartiranjempovpraševanja oziroma potreb.Šeleti podatki nam pokažejo jasnejšo sliko ekosistemskih storitev, ki so po definiciji »storitve,kijihljudjedobijood ekosistemov« (Millennium Ecosystem Assesment 2005).
Slovenijo sva na konferenci zastopali Mateja Šmid Hribar z Geografskega inštituta Antona Meli­kaZRCSAZUinSuzanaVurunićzZavodaRepublikeSlovenijezavarstvonarave,kisvadelneformalne Skupine za obravnavo ekosistemskih storitev v Sloveniji. Na konferenci sva predstavili prispevek (Di­versetradeoffsandconflictsinSlovenianculturallandscapes, avtorica: Mateja Šmid Hribar) in poster (MappingandassessmentofecosystemservicesinSlovenianPrimorsko-notranjskastatisticalregion(Alp­ESproject), avtorja: Suzana Vurunić in Anže Japelj). 
Prihodnje leto bo na vrsti svetovna konferenca ESP, ki bo med 21. in 25. oktobrom 2019 potekala v Hannovru v Nemčiji. 
Podrobnostioevropskiregionalnikonferencisilahkopreberetenaspletnemnaslovu:https://www.esp­conference.org/eu2018#.W9LRqzFoRD8,oprihajajočikonferencipana:https://www.es-partnership.org/ esp-conferences/world-conference-2019/. 
Mateja Šmid Hribar 
Simpozij ob 125. obletnici izida monografije Jovana Cvijića Das Karstphänomen 
Beograd, Srbija, 7.11.2018 
V začetku novembra je v Veliki dvorani Srbske akademije znanosti in umetnosti (SANU; slika 1) potekalsimpozij,posvečenenemutemeljnihdelkrasoslovja,monografijiDasKarstphänomen(slika 2), ki jo je pred 125 leti v nemškem jeziku izdal srbski geograf Jovan Cvijić (1865–1927; slika 3). Mono-grafija je dve leti kasneje izšla tudi v srbskem jeziku z naslovom Karst. 
Srečanje je organiziral akademijski Odbor za kras in speleologijo, ki ga vodi akademik geograf SlobodanB. Marković (UniverzavNovemsadu). Na srečanju,kijepotekalo v srbskemjeziku,sopre­težno sodelovali srbski raziskovalci, pridružili pa smo se jim še udeleženci iz Črne Gore, Bosne in HercegovineterSlovenije.IzSlovenijesmosesrečanjaudeležiliMatejaBregValjavec,JureTičarinMatija Zorn(vsiGeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU)terMihaelBrenčič(OddelekzageologijoNa­ravoslovnotehniške fakulteta Univerze v Ljubljani). Srečanje je potekalo tri leta po večji mednarodni konferenci,kijevistihprostorihpotekalaleta2015ob150. obletniciCvijićevegarojstva(glejporočilo vGeografskemvestniku87-2).ObtejpriložnostijeSANUizdaldveobsežnimonografiji(slika4)oživ­ljenjuindeluzačetnikasrbskegeografije,kinizaznamovalzgoljkrasoslovjainfizičnegeografije(predvsem geomorfologije inglaciologije), pačpatudidružbenogeografijo (odpolitičnegeografije,do geografi­jenaselijinprebivalstva)teretnologijo.MonografijoonjemznaslovomCvijićandKarst(2015)jeSANU izdal tudi deset let prej.
ŽivljenjeindeloJovanaCvijićatersamomonografijosoosvetliliuvodninagovoriveččlanovSANU. Sledilojepetvabljenihpredavanj,kjerjebilameddrugimpredstavljenaraziskovalnazapuščinaJovana 

Slika1:Srbskaakademijaznanostiinumetnostisenahajav središčuBeograda. 
Slika2:NaslovnicamonografijeDas Karstphänomen. 


Slika3:DajeJovanCvijićv Srbijipomembnaosebnost,meddrugimpričanjegovaupodobitevna bankovcuza500dinarjev. 

Slika4:Ob150.obletniciCvijićevegarojstvaleta2015staizšlidveobsežnimonografijio njegovem življenjuindelu(desnacelov dvehzvezkih). 
CvijićavČrniGoriinHercegovini. Zatemsejezvrstilopetnajstpredavanj,odkaterihstabilidveslo­venski. Mateja Breg Valjavec je v soavtorstvu z Blažem Komacem in podpisanim predstavila referat znaslovomRecognisingkarstgeodiversityusingLIDARdata:Casestudyofdolines,JureTičarpajevsoav­torstvuzBlažemKomacempredstavilreferatznaslovomAssessmentofcavepollutiononanationallevel: exampleofSlovenia. Izbrani referati bodo objavljeni v akademijski zbirki ZbornikradovaOdboraza krasispeleologiju. 
Matija Zorn 
Simpozij o manjšinskih zemljepisnih imenih 
Dunaj, Avstrija, 22.–23.11.2018 
Med 22. in23. novembrom je v prostorih Avstrijske akademije znanosti (slika 1) na Dunaju pote­kalsimpozijMinorityNamesinPublicSpace–Problems,Challenges,Solutions.Simpozijasmoseudeležili tudi trije člani Komisije za standardizacijo zemljepisnih imen Vlade Republike Slovenije, Marija Br-not,MatjažGeršičinDragoKladnik.Vuvodnemdelusogostiteljiskupajsčeškimipartnerjipredstavili bilateralni projekt z naslovom Thepoliticsandpoeticsoftoponomy,identityandplaceinmultilingual areas.AcomparativestudyofCarinthia(Austria)andtheTěšinarea(Czechia).Polegpredstavitvepro­jekta so svoje raziskovalno delo na dvojezičnih območjih predstavili tudi drugi udeleženci. Slovenska delegacijajepredstavilaprispevekznaslovom Standardizationofgeographicalnamesinofficiallyrecog­nizedbilingualareasofSlovenia,vkateremsmoopisalinedavneizkušnjesstandardizacijomikrotoponimov na obeh uradno priznanih dvojezičnih območjih v Sloveniji. 
Matjaž Geršič, Drago Kladnik 

Slika1:Simpozijjepotekalv prostorihAvstrijskeakademijeznanosti. 

POROČILA 
Nova doktorica znanosti s področja geografije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani 

Špela Guštin: Interaktivni prostorski scenariji spreminjanja rabe tal na podeželju občine Izola 
InteractivespatialscenariosoflandusechangeinruralareasofIzolaMu­nicipality 
Doktorskadisertacija:Ljubljana,UniverzavLjubljani,Filozofskafakulteta,Študijskiprogamhumanistikaindružboslovje–geografija,2018,191strani Mentorica: dr. Irma Potočnik Slavič Somentor: dr. Marko Krevs Zagovor: 29.8.2018 Naslov: Rakovčeva ulica 2, 6330 Piran E-pošta: spela.gustin@gmail.com 
Izvleček:Zvečanjemštevilafunkcij,kijihopravljapodeželje,sepovečujetudištevilorazličnihupo­rabnikov podeželja. V občini Izola je zaradi številnih dejavnosti, ki so zgoščene na majhnem prosto­ru, bližine morjater privlačne kulturne pokrajine prisotnihveliko pogostonasprotujočihsiinteresov, prihajapatudidoštevilnihmanjšihspremembrabetal. Želelismoprikazatipredvidenospreminjanje rabe tal in pojavljanje konfliktov interesov med akterji glede rabe prostora na podeželju občine Izola vprihodnjih30letihinugotoviti,kakobivprihodnostitespremembelahkousmerjaliinstemzmanjševali konflikte. Uporabilismotriangulacijokvalitativnihinkvantitativnihmetod(analizavsebinečasopisa, razvrščanje v skupine, spoznavni zemljevidi, scenariji, agentno modeliranje, intervjuji, izdelava raču­nalniškeigre,analizaprostorskihinstatističnihpodatkov,infografike).Rezultatisopokazali,dasepred­staveljudineujemajovednozuradnimiopredelitvamipodeželja.Razlikevnjihovemdojemanjulahko vodijo v konflikte. Po štirih scenarijih naj bi v prihodnosti na podeželju občine Izola bilo še več konf­liktov glede rabe prostora, predvsem na območju z razgledom na morje. Več konfliktov pa ni nujno povezano tudi z več spremembami rabe tal. Usmerjanje sprememb rabe tal in zmanjševanje konflik­tov je možno z izobraževanjem. V ta namen smo izdelali interaktivno računalniško igro PodeŽELJE. 
Ključnebesede: večfunkcijsko podeželje, raba tal, agentno modeliranje, konflikti interesov, scena­riji, računalniška igra, občina Izola Lucija Miklič Cvek 
172 

NAVODILA 


NAVODILA AVTORJEM ZA PRIPRAVO PRISPEVKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 
1 Uvod 
Na temelju zahtev Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Javne agencije za raziskovalno dejavnostRepublikeSlovenije,PoslovnikaodeluuredništvarevijeinodločitevuredniškegaodboraGeo­grafskega vestnika so nastala spodnja navodila o pripravi člankov za Geografski vestnik. 

2 Usmeritev revije 
Geografski vestnik je znanstvena revija Zveze geografov Slovenije. Namenjen je predstavitvi razi­skovalnihdosežkovzvsehpodročijgeografijeinsorodnihstrok.Izhajaodleta1925.Odleta2000izhaja dvakratletnovtiskaniinelektronskioblikinamedmrežju(http://zgs.zrc-sazu.si/gv;http://ojs.zrc-sazu.si/gv). 
Vprvem,osrednjemdelurevijeseobjavljajočlanki,razporejenivštirisklopeoziromarubrike. To so Razprave,kjersoobjavljenidaljši,pravilomaizvirniznanstveničlanki, Razgledi,kamorsouvrščeni krajši,pravilomapregledniznanstveničlanki,Metode,kjersoobjavljeničlanki,izrazitejeusmerjenivpred­stavitev znanstvenih metod in tehnik, ter občasna rubrika Polemike s članki o pogledih na geografijo. 
V drugem delu revije se objavljajo informativni prispevki, razdeljeni v štiri rubrike: Književnost, Kronika, Zborovanja in Poročila.V Književnosti sonajprejpredstavljeneslovenskeknjige,natosloven­skerevije,potempašetujeknjigeinrevije. VrubrikahKronikainZborovanjasoprispevkirazporejeni časovno. V rubriki Poročila je najprej predstavljenodelo geografskihustanov po abecednemredu nji­hovih imen, nato pa sledijo še druga poročila. 
Na koncu revije so objavljena Navodilaavtorjemzapripravoprispevkovv Geografskemvestniku. 

3 Sestavine članka 
Člankisolahkooddanivslovenskemjezikualidvojezično,enakovrednovslovenskeminangleškemjeziku. Članki v slovenskem jeziku morajo imeti naslednje sestavine: 
• 
glavni naslov članka, 

• 
avtorjev predlog rubrike (avtor naj navede, v kateri rubriki (Razprave, Razgledi, Metode, Polemike) želi objaviti svoj članek), 

• 
ime in priimek avtorja, 

• 
avtorjev znanstveni naziv, če ga ima (dr. ali mag.), 

• 
avtorjevpoštninaslovbrezkrajšavustanovalinavajanjakratic(naprimer:Znanstvenoraziskovalni centerSlovenskeakademijeznanostiinumetnosti,GeografskiinštitutAntonaMelika,Gosposkaulica13, SI – 1000 Ljubljana, Slovenija), 

• 
avtorjev elektronski naslov, 

• 
izvleček v enem odstavku (skupaj s presledki do 800 znakov), 

• 
ključne besede (do 8 besed), 

• 
title (angleški prevod naslova prispevka), 

• 
abstract (angleški prevod slovenskega izvlečka), 

• 
key words (angleški prevod ključnih besed), 


• članek(skupajspresledki(brezliteratureinangleškegapovzetka)do30.000znakovzaRazpraveoziroma do20.000znakovzaRazglede,Metode inPolemike), • summary(povzetekčlankavangleškemjeziku,skupajspresledkiod4000do8000znakov,imeprevajalca), 
• slikovnepriloge. Dvojezični članki so napisani enakovredno v angleškem in slovenskem jeziku. Ti članki ne potrebujejopovzetka.Zapisanječlankovvangleškemjezikuglejpoglavje3vprevodunavodil. 
Članeknajimanaslovepoglavijoznačenezarabskimištevkami(naprimer1Uvod,2Metodologija, 3Terminologija).Razdelitevprispevkanapoglavjajeobvezna,podpoglavjapanajavtoruporabileizjemo­ma.Zaželenoje,daimačlanekpoglavjiUvodinSklep.ObveznozadnjepoglavjejeViriinliteratura. 

4 Besedilo 
Naslovičlankovnajbodočimkrajši. 
Digitalnizapisbesedilanajbopovsemenostaven,brezvsakršnegaoblikovanja,poravnavedesne­garoba,deljenjabesed,podčrtavanjainpodobnega.Avtornajoznačilekrepki(bold)inležeči(italic) tisk.Ležečitiskjenamenjenzapisubesedvtujihjezikih(naprimerlatinščinialiangleščini).Besedilo najbovcelotiizpisanozmalimičrkami(razenvelikihzačetnic,seveda),breznepotrebnihkrajšav,okraj­šavinkratic.UporabitepisavoTimesNewRomanzvelikostjo10.Razmikmedvrsticaminajboenojen. 
Pisanjeopombpodčrtoalinakoncustraninidovoljeno. Prištevilih,večjihod9999,sezaločevanjemilijonicintisočicuporabljajopike(naprimer12.535 ali1.312.500). Pripisanjumerilazemljevidasedvopičjepišenestično,torejspresledkompredinzadvopičjem (naprimer1:100.000). Medštevilkamiinenotamijepresledek(naprimer125m,33,4%),medštevilominoznakozapoten­
coaliindeksštevilapapresledkani(naprimer123,km2,a5,15°C). Znakipriračunskihoperacijahsepišejonestično,razenoklepajev(naprimerp=a+c·b–(a+c:b)). Boljzapleteneračunskeenačbeinpodobnomorajobitizapisanizmodulomzaenačbe(Equation) 
vprogramuWord. 
Avtornajpazinazmernouporabotujkinnajjihtam,kjerjemogoče,zamenjasslovenskimiizrazi(napri­mer:klima/podnebje,masa/gmota,material/gradivo,karta/zemljevid,varianta/različica,vegetacija/rastje, maksimum/višek,kvaliteta/kakovost,nivo/raven,lokalni/krajevni,kontinentalni/celinski,centralni/srednji, orientirani/usmerjeni,mediteranski/sredozemski);znanstvenaravenčlankovnamrečnivnikakršnipove­zavizdeležemtujk.Izogibanajseuporabiglagolaznašati(naprimernamesto»višinaznaša50m«uporabite »višinaje50m«),nahajatise(naprimernamesto»stavbasenahaja«uporabiti»stavbaje«ali»stavbastoji«). 
Preglednica:NajpomembnejšeprvineprelomarevijeGeografskivestnik. 
format B5 širinaogledala(širinabesedilastrani) 134mm višinazunanjegaogledala(medzgornjoinspodnjočrtostrani) 200mm višinanotranjegaogledala(višinabesedilastrani) 188mm širinastolpcanastrani 64mm razmikmedstolpcemanastrani 6mm razmerješirina:višinazunanjegaogledala 1:1,5 največještevilovrsticnastrani 49 največješteviloznakovvvrstici 100 največještevilostolpcevnastrani 2 povprečnošteviloznakovnastrani 4000 

5 Citiranje v članku 
Avtor naj pri citiranju med besedilom navede priimekavtorja, letnico ter po potrebi številko stra­ni. Več citatov se loči s podpičjem in razvrsti po letnicah, navedbo strani pa se od priimka avtorja in letniceločizvejico,naprimer:(Melik1955,11)ali(Melik,IlešičinVrišer1963,12;Kokole1974,7–8). Čeimacitiranodelovečkottriavtorje,secitiraleprvegaavtorja,naprimer(Melikssodelavci1956,217). 
Enotevpoglavju Viriinliteratura najbodo navedenepoabecednemredupriimkov avtorjev,eno­teistegaavtorjaparazvrščenepoletnicah.Čejevseznamuvečenotistegaavtorjaizistegaleta,seletnicam dodajo črke (na primer 1999a; 1999b). Zapis vsake citirane enote skladno s slovenskim pravopisom sestavljajo trije stavki. V prvem stavku sta navedena avtor in letnica izida (če je avtorjev več, so loče­nizvejico,zvejicostaločenatudipriimekavtorjainzačetnicanjegovegaimena,medzačetnicoavtorja inletniconivejice),sledidvopičje,zanjimpanaslovinmorebitnipodnaslov,kistaločenazvejico. Če je citirana enota članek, se v drugem stavku navede publikacija, v kateri je članek natisnjen, če pa je enotasamostojnaknjigaizzbirke,sevdrugemstavkunavedeimezbirke. Čejeenotasamostojnaknji­ga,drugegastavkani.Izdajatelja,založnikainstranisenenavaja.Čeenotanitiskana,sevdrugemstavku navedevrstaenote(naprimerelaborat,diplomsko,magistrskoalidoktorskodelo),zavejicopašeusta-nova, ki hrani to enoto. V tretjem stavku se za tiskane enote navede kraj izdaje, za netiskane pa kraj hranjenja. Pri člankih se kraja ne navaja. Pri navajanju literature, ki ima številčno oznako DOI (Digi­talObjectIdentifier),jetrebanakoncunavedbedodatitudito.ŠtevilkeDOIsododeljeneposameznimčlankom serijskih publikacij, prispevkom v monografijah in knjigam. Številko DOI najdete v samih člankihinknjigah, oziroma na spletni stranihttp://www.crossref.org/guestquery. DOImora biti zapi­san na sledeči način: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (glej primer v nadaljevanju). 
Nekaj primerov (ločila so uporabljena skladno s slovenskim pravopisom): 
1) za članke v revijah: 
• 
Melik, A. 1955a: Kraška polja Slovenije v pleistocenu. Dela Inštituta za geografijo 3. 

• 
Melik, A. 1955b: Nekaj glacioloških opažanj iz Zgornje Doline. Geografski zbornik 5. 

• 
Fridl,J.,Urbanc,M.,Pipan,P.2009:Theimportanceofteachers'perceptionofspaceineducation. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 

• 
Geršič, M., Komac, B. 2014: Geografski opus Rudolfa Badjure. Geografski vestnik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 


2) za poglavja v monografijah ali članke v zbornikih: 
• Lovrenčak,F.1996:PedogeografskaregionalizacijaSpodnjegaPodravjasPrlekijo.SpodnjePodravje s Prlekijo, 17. zborovanje slovenskih geografov. Ljubljana. 
• 
Mihevc, B. 1998: Slovenija na starejših zemljevidih. Geografski atlas Slovenije. Ljubljana. 

• 
Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 


• Komac,B.,Zorn,M.2010:Statističnomodeliranjeplazovitostivdržavnemmerilu.Odrazumevanja do upravljanja, Naravne nesreče 1. Ljubljana. 
3) za monografije: • Natek,K.,Natek,M.1998:Slovenija,Geografska,zgodovinska,pravna,politična,ekonomskainkul­
turna podoba Slovenije. Ljubljana. • Fridl,J.,Kladnik,D.,Perko,D.,OroženAdamič,M.(ur.)1998:GeografskiatlasSlovenije.Ljubljana. 
• 
Perko, D., Orožen Adamič, M. (ur.) 1998: Slovenija – pokrajine in ljudje. Ljubljana. 

• 
Oštir, K. 2006: Daljinsko zaznavanje. Ljubljana. 

• 
Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemeljski plazovi v Sloveniji. Georitem 8. Ljubljana. 


4) za elaborate, diplomska, magistrska, doktorska dela ipd.: • Richter,D.1998:MetamorfnekamninevokoliciVelikegaTinja.Diplomskodelo,Pedagoškafakul­
teta Univerze v Mariboru. Maribor. • Šifrer,M.1997:PovršjevSloveniji.Elaborat,GeografskiinštitutAntonaMelikaZRCSAZU.Ljubljana. 
V kolikor citirate vire brez avtorjev in kartografske vire, jih navedite takole: • Popisprebivalstva,gospodinjstev,stanovanjinkmečkihgospodarstevvRepublikiSloveniji,1991– končni podatki. Zavod Republike Slovenije za statistiko. Ljubljana, 1993. 
• 
Digitalni model višin 12,5. Geodetska uprava Republike Slovenije. Ljubljana, 2005. 

• DržavnatopografskakartaRepublikeSlovenije1:25.000,listBrežice.GeodetskaupravaRepublike Slovenije. Ljubljana, 1998. 

• 
FranciscejskikatasterzaKranjsko,k.o. Sv. Agata,listA02. ArhivRepublikeSlovenije. Ljubljana, 1823–1869. 

• 
Buser,S.1986a:OsnovnageološkakartaSFRJ1:100.000,listTolmininVidem(Udine).Zvezni geološki zavod. Beograd. 

• 
Buser,S. 1986b:OsnovnageološkakartaSFRJ1:100.000,tolmačlistaTolmininVidem(Udine). Zvezni geološki zavod. Beograd. 


Avtorjivsepogostejecitirajovirezmedmrežja.Čestaznanaavtorin/alinaslovcitiraneenote,potem se jo navede takole (datum v oklepaju pomeni čas ogleda medmrežne strani): • Vilhar,U.2010:FenološkaopazovanjavokviruIntenzivnegaspremljanjastanjagozdnihekosistemov. 
Medmrežje:http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf(19.2.2010). 
• 
eGradiva,2010. Medmrežje:http://www.egradiva.si/(11.2.2010). Če avtor ni poznan, se navede le: 

• 
Medmrežje:http://giam.zrc-sazu.si/(22.7.2011). Če se navaja več enot z medmrežja, se doda še številko: • Medmrežje1:http://giam.zrc-sazu.si/(22.7.2011). • Medmrežje2:http://zgs.zrc-sazu.si/(22.7.2011). 

Med besedilom se v prvem primeru navede avtorja, na primer (Vilhar 2010), v drugem primeru pa le medmrežje, na primer (Medmrežje 2). Zakone se citira v naslednji obliki (ime zakona, številka uradnega lista, kraj izida), na primer: 

• 
Zakon o kmetijskih zemljiščih. Uradni list Republike Slovenije 59/1996. Ljubljana. • Zakonovarstvuprednaravnimiindrugiminesrečami.UradnilistRepublikeSlovenije64/1994,33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006 in 51/2006. Ljubljana. 


Čeimazakondopolnitve,jetrebanavestitudite. Medbesedilomsezakonnavajascelimimenom, če gre za krajše ime, ali pa z nekaj prvimi besedami in tremi pikami, če gre za daljše ime. Na primer (Zakon o kmetijskih zemljiščih 1996) ali (Zakon o varstvu…1994). 
VpoglavjuViriinliteraturamorajobitinavedenavsadela,citiranavprispevku,ostalih,necitiranih del pa naj avtor ne navaja. 
Avtorjinajupoštevajotudinavodilazanavajanjevirovlastnikapodatkovaliposrednika,čejihle-ta določa, a naj jih kar se da prilagodijo zahtevam revije. Primer: Geodetska uprava Republike Sloveni­je ima navodila za navajanje virov določena v dokumentu »Pogoji uporabe geodetskih podatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). 
Avtorji so v svojih člankih dolžni citirati sorodne, že objavljene članke v Geografskem vestniku. 

6 Preglednice in slike v članku 
Vse preglednice v članku so oštevilčene in imajo svoje naslove (uporaba funkcije za avtomatsko označevanjeinoštevilčevanjenidovoljena). Medštevilkoinnaslovomjedvopičje. Naslovkončapika. Primer: 
• 
Preglednica 1: Število prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. 

• 
Preglednica 2: Spreminjanje povprečne temperature zraka v Ljubljani (Velkavrh 2009). 


Preglednicenajbodooblikovanečimboljpreprosto,brezsenčenj,zenotnimiobrobami,brezkraj­šanjabesedilznotrajpreglednice. Preglednicenajnebodopreobsežne,takodajihjemogočepostaviti naenostranindasoberljive. Vpreglednicahneuporabljajtevelikihzačetnic,razenčetozahtevapra­vopis (na primer zapis zemljepisnih ali lastnih imen). 
Vseslike(fotografije,zemljevidi,grafiinpodobno)vprispevkusooštevilčeneenotnoinimajosvoje naslove(uporabafunkcijezaavtomatskooznačevanjeinoštevilčevanje nidovoljena). Medštevilko in naslovom je dvopičje. Naslov konča pika. Primer: 
• 
Slika 1: Rast števila prebivalcev Ljubljane po posameznih popisih. 

• 
Slika2:Izsektopografskekartevmerilu1:25.000,listKranj. Slikesolahkoširoketočno134mm(celaširinastrani)ali64mm(polširine,1stolpec),visokepanaj­več 200mm. 


Zemljevidinajbodobreznaslova,kerjenavedenževpodnapisu.Zalegendozemljevidajetrebauporabiti tippisaveTimesNewRomanvelikosti8pik,zakolofonpaistovrstopisavevelikosti6pik. Vkolofonunaj sopovrstiodzgorajnavzdolnavedeni:merilo(legrafično),avtorvsebine,kartograf,virinustanovaozi­romanosilecavtorskihpravic.Priizdelavizemljevidovsilahkopomagatespredlogamiinprimerompravilno oddanegazemljevidanamedmrežnistraniGeografskegavestnika: http://zgs.zrc-sazu.si/gv. Pri izbiri in določanju barv za slikovne priloge uporabite zapis CMYK in ne RGB oziroma drugih. 
Slikovnogradivo(zemljevidi,shemeinpodobno)najbovformatih.aiali.cdr,fotografijepavforma­tih .tifali .jpg. 
Pritistihzemljevidihinshemah,izdelanihsprogramomArcGIS,kjersopolegvektorskihslojevkotpod­lagauporabljenitudi rastrskisloji(naprimer .tif reliefa, letalskega alisatelitskegaposnetka inpodobno), oddajtetriločenedatoteke.Vprvinajbodosamovektorskislojizizključenomorebitnoprosojnostjopoligo­novskupajzlegendoinkolofonom(izvozvformatu.ai),vdrugisamorastrskapodlaga(izvozvformatu.tif), vtretji,kontrolnidatotekipavektorskiinrastrskislojiskupaj,takokotnajbibilvidetikončnizemljevidvreviji (izvozvformatu.jpg).Vkolikorkateriodslojevpotrebujeprosojnost,navediteodstotekle-teoboddajičlanka. 
Prizemljevidihinshemah,izdelanihvprogramihCorelDrawaliAdobeIllustrator,oddajtedveloče­nidatoteki;polegoriginalnegazapisa(format.cdrali.ai)dodajtešedatoteko,kiprikazuje,kakonaj bo videti slika (format .jpg). 
Grafi naj bodo izdelani s programoma Excel ali Corel Draw. Excelove datoteke morajo poleg izri­sanega grafa vsebovati tudi preglednico z vsemi podatki za njegovo izdelavo. 
Fotografije mora avtor oddati v digitalni rastrski obliki z ločljivostjo vsaj 120 pik na cm oziroma 300piknapalec,najboljevformatu.tifali.jpg,karpomenipribližno1600piknaceloširinostranivreviji. 
Slike, ki prikazujejo računalniški zaslon, morajo biti narejene pri največji možni ločljivosti zaslo-na(ločljivosturedimov:Nadzornaplošča\Vsielementinadzorneplošče\Zaslon\Ločljivostzaslonaoziroma ControlPanel\AllControlPanelItems\Display\ScreenResolution). Slikosenatopreprostonaredispri­tiskom tipke printscreen, prilepi v izbran grafični program (na primer Slikar, Paint) in shrani kot .tif. Pritemseslikenesmepovečatialipomanjšatioziromajispremenitiločljivost. Poželjilahkouporabite tudi ustrezne programe za zajem zaslona in shranite sliko v zapisu .tif. 
Za slikovne priloge, za katere avtor nima avtorskih pravic, mora avtor od lastnika avtorskih pravic pridobitidovoljenjezaobjavo.Avtornajobpodnapisukfotografijamdopišetudiavtorjaslike,popotrebipa tudicitatoziromavir,kijenavedenkotenotavVirihinliteraturi.MedbesedilovWordovidatotekiavtorvpiše lenaslovslikeinpopotrebiimeinpriimekavtorjaslike(fotografije),samoslikopaoddavločenidatoteki. 

7 Ostali prispevki v reviji 
PrispevkizarubrikeKnjiževnost,Kronika,ZborovanjainPoročilanajskupajspresledkinepresegajo 8000 znakov. Prispevki so lahko opremljeni s slikami, ki imajo po potrebi lahko podnapise. 
Pri predstavitvi publikacij morajo biti za naslovom prispevka navedeni naslednji podatki: kraj in letoizida,imeizdajateljainzaložnika,številostrani,pomožnostištevilozemljevidov,fotografij,slik,pre­glednic in podobnega ter obvezno še ISBN oziroma ISSN. 
Pridogodkihmorajobitizanaslovomprispevkanavedeninaslednjipodatki:kraj,državaindatum. 
Člankomobsedemdesetletnicialismrtipomembnejšihgeografovjetrebapriložititudinjihovofoto­grafijo v digitalni obliki z ustrezno ločljivostjo. 
Priporočilihodelunajnaslovuprispevkasledinaslovustanoveinpomožnostinaslovnjenepred­stavitve na medmrežju. 

8 Sprejemanje člankov 
Avtor naj prispevek odda zapisan s programom Word. 
Wordov dokument naj avtor naslovi s svojim priimkom (na primer: novak.doc), slikovne priloge paspriimkominštevilkopriloge,kiustrezavrstnemureduprilogmedbesedilom(naprimer:novak01.tif, novak02.cdr, novak12.ai, novak17.xls). Slikovno gradivo ne sme biti vključeno v Wordovo datoteko. 
Če ima avtor zaradi velikosti slikovnih prilog težave s pošiljanjem prispevka po elektronski pošti, naj se pravočasno obrne na uredništvo za dogovor o najprimernejšem načinu oddaje prispevka. 
Avtorji člankov morajo priložiti preslikano (prepisano), izpolnjeno in podpisano Prijavnico. Pri­javnicanadomeščaspremnidopisinavtorskopogodbo.Prijavnicajenavoljotudinamedmrežnistrani Geografskega vestnika (http://zgs.zrc-sazu.si/gv). 
Avtorzoddajoprispevkaavtomatičnopotrjuje,dajeseznanjenspraviliobjaveindaseznjimivce­loti strinja, vključno z delom, ki se nanaša na avtorske pravice. 
Datum prejetja članka je v reviji objavljen za angleškim prevodom izvlečka in ključnih besed. 
Avtorsamposkrbizaprofesionalniprevod izvlečka, ključnihbesedinpovzetkasvojegačlanka ter obvezno navede ime in priimek prevajalca. 
Čeavtoroddalektoriranobesedilo,najnavedetudiimeinpriimeklektorja. Čejebesedilojezikov-no slabo, ga uredništvo lahko vrne avtorju, ki poskrbi za profesionalno lektoriranje svojega besedila. 
Avtorji morajo za slikovne priloge, za katere nimajo avtorskih pravic, priložiti fotokopijo dovolje­nja za objavo, ki so ga pridobili od lastnika avtorskih pravic. 
AvtorjinajprispevkeoddajopreksistemaOpenJournalSystemsnaspletnistranihttp://ojs.zrc-sazu.si/gv, ali pa jih pošiljajo na naslov urednika: 
Matija Zorn 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Gosposka ulica 13 
1000 Ljubljana 
e-pošta: matija.zorn@zrc-sazu.si 
telefon: (01) 4706348; 
Če avtor odda prispevek prek sistema OpenJournalSystems, naj pred oddajo članka prebere tudi navodilanamedmrežnistranihttp://ojs.zrc-sazu.si/gv,kjerjepolegsplošnihoblikovnihnavodilzapi­sano tudi, kako zagotoviti anonimnost pri recenzentskem postopku ter kako oblikovati članek, da bo ustrezal zahtevam sistema OpenJournalSystems. Avtorji naj bodo pri oddaji prek sistem OpenJour­nalSystemspozorni,sajvWordovidatotekinesmejozapisatisvojihimeninnaslovov.Izvleček,ključne besede ter viri in literatura se oddajo tudi v posebna polja ob oddaji članka. 

9 Recenziranje člankov 
Članki za rubrike Razprave, Razgledi, Metode in Polemike se recenzirajo. Recenzentski postopek je anonimen. Recenzijo opravijo ustrezni strokovnjaki, le članke v rubriki Polemike opravijo izključ­no člani uredniškega odbora. Recenzent prejme članek brez navedbe avtorja članka, avtor članka pa prejme recenzijo brez navedbe recenzenta. Če recenzija ne zahteva popravkov ali dopolnitve članka, 
Geografski vestnik 90-2, 2018 Navodila 


PRIJAVNICA 
Avtor 
ime: ________________________________________________________________________________________________________________________________ priimek: __________________________________________________________________________________________________________________________ naslov: ____________________________________________________________________________________________________________________________ prijavljam prispevek z naslovom: ________________________________________________________________________________________ 
za objavo v reviji Geografski vestnik in potrjujem, da se strinjam s pravili objavljanja v reviji Geo-grafskivestnik,kisonavedenavNavodilihavtorjemzapripravoprispevkovvzadnjemnatisnjenem Geografskem vestniku. 
Datum: __________________________ Podpis: 

OBRAZEC ZA RECENZIJO ČLANKOV V GEOGRAFSKEM VESTNIKU 
1. Naslov članka: ____________________________________________________________________________________________________________ 
2. Ocena članka:  
Ali je naslov članka dovolj jasen?  ne  delno  da  
Ali naslov članka ustrezno odraža vsebino članka?  ne  delno  da  
Ali izvleček članka ustrezno odraža vsebino članka?  ne  delno  da  
Ali so ključne besede članka ustrezno izbrane?  ne  delno  da  
Ali uvodno poglavje članka jasno predstavi cilje raziskave?  ne  delno  da  
Ali so metode dela v članku predstavljene dovolj natančno?  ne  delno  da  
Kakšna je raven novosti metod raziskave?  nizka  srednja  visoka  
Ali sklepno poglavje članka jasno predstavi rezultate raziskave?  ne  delno  da  
Kakšna je raven novosti rezultatov raziskave?  nizka  srednja  visoka  
Ali povzetek članka, ki bo preveden, ustrezno povzema vsebino članka? ne  delno  da  
Kakšna je raven jasnosti besedila članka?  nizka  srednja  visoka  
Ali je seznam citiranih enot v članku ustrezen?  ne  delno  da  
Katere preglednice v članku niso nujne?  številka:  

Katere slike v članku niso nujne? številka: ______________________ 
3. Sklepna ocena: 
Članek ni primeren za objavo . Članek je primeren za objavo z večjimi popravki . Članek je primeren za objavo z manjšimi popravki . Članek je primeren za objavo brez popravkov . 
4. Rubrika in COBISS oznaka: 
Najprimernejša rubrika za članek je: Razprave Razgledi Metode Najprimernejša COBISS oznaka za članek je: 1.01 (izvirni znanstveni) 
1.02 (pregledni znanstveni) 
1.03 (kratki znanstveni) 
1.04 (strokovni) 
5. 
Krajše opombe ocenjevalca: 

6. 
Priloga z opombami ocenjevalca za popravke članka: ne da 


7. 
Datum ocene: ____________________________________________________________________________________________________________ 

8. 
Podpis ocenjevalca: ____________________________________________________________________________________________________ 


seavtorjučlankarecenzijnepošlje. Uredništvolahkonapredlogurednikaalirecenzentazavrneobja­vo prispevka. 
10 Avtorske pravice 
Za avtorsko delo, poslano za objavo v Geografski vestnik, vse moralne avtorske pravice pripadajo avtorju,materialneavtorske pravice reproduciranja in distribuiranjavRepublikiSloveniji in v drugih državah pa avtor brezplačno, enkrat za vselej, za vse primere, za neomejene naklade in za vse analog-ne in digitalne medije neizključno prenese na izdajateljico. 
Če avtorsko delo ni v skladu z navodili za objavo, avtor dovoljuje izdajateljici, da avtorsko delo po svoji presoji ustrezno prilagodi. 
Izdajateljica poskrbi, da se vsi prispevki s pozitivno recenzijo, če so zagotovljena sredstva za tisk, objavijo v Geografskem vestniku, praviloma v skladu z vrstnim redom prispetja prispevkov in v skla­duzenakomernorazporeditvijoprispevkovporubrikah.Naročeniprispevkiselahkoobjavijoneglede na datum prispetja. 
Članki v reviji Geografski vestnik niso honorirani. 
Avtorju pripada 1 brezplačen izvod publikacije. 

11 Naročanje 
Geografskivestniklahkonaročitepriupravnikurevije. Pisnonaročilomoravsebovatiizjavoona­ročanju revije do pisnega preklica ter podatke o imenu in naslovu naročnika, za pravne osebe pa tudi podatek o identifikacijski številki za DDV. 
Naslov upravnika: 
Rok Ciglič 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Gosposka ulica 13 
1000 Ljubljana 
e-pošta: rok.ciglic@zrc-sazu.si 
telefon: (01) 4706365 


INSTRUCTIONS TO AUTHORS FOR THE PREPARATION OF ARTICLESFORGEOGRAFSKIVESTNIK(GEOGRAPHICAL BULLETIN)
(translated by DEKS, d.o.o.) 
1 Introduction 
ThefollowinginstructionsforpreparingEnglish-languagesubmissionsforGeografskivestnikarebased ontherequirementsoftheSlovenianMinistryofEducation,ScienceandSport,theSlovenianResearchAgency, theRulesofProcedureforJournalEditorship,anddecisionsbytheeditorialboardof Geografskivestnik. 

2 Journal orientation 
Geografskivestnik is the research journal of the Association of Slovenian Geographers. It is dedi­catedtopresentingresearchfindingsinallareasofgeographyandrelateddisciplines.Ithasbeenpublished since1925. Since2000ithasbeenissuedtwiceayearinprintformatandelectronicallyontheInternet (http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx; http://ojs.zrc-sazu.si/gv). 
Thefirstandmainpartofthejournalcontainsarticlesorganizedintofoursections.ThesearePapers, which includes lengthier, primarily research articles, Reviews, which includes shorter, generally sur­veyarticles,Methods,whichincludesarticlesclearlyorientedtowardpresentingresearchmethodsand techniques, and Polemics, with articles about viewpoints on geography. 
Thesecondpartofthejournalcontainsinformativearticlesorganizedintofoursections:Literature, Chronicle,Meetings,andReports.TheLiteraturesectionpresentsSlovenianbooks,followedbySlovenian journals,andthenforeignbooksandjournals.InChronicleandMeetings,thematerialispresentedchrono-logically. The Reports sectionfirstpresentstheworkofgeographicalinstitutionsinalphabeticalorder (by name), followed by other reports. The »Instructions to authors for the preparation of articles for Geografskivestnik (Geographical Bulletin)« appear at the end of the journal. 

3 Parts of an article 
Articles must contain the following parts: 
• 
The main title of the article; 

• 
The author's suggestion for the section (the author should state which section – Papers,Reviews, Methods,or Polemics – the article is intended for); 

• 
The author's full name; 

• 
The author's degree, if he or she has one (e.g., PhD, MA, etc.); 

• 
The author's mailing address, giving the institution name in full and without abbreviations (e.g.,DepartmentofGeography,IndianaUniversity,StudentBuilding120,701E.KirkwoodAvenue, Bloomington, IN 47405-7100 USA); 

• 
The author's e-mail address; 

• 
A one-paragraph abstract (up to 800 characters including spaces); 

• 
Key words (up to eight); 

• 
A Slovenian title (a Slovenian translation of the article title); 

• 
A Slovenian abstract (a Slovenian translation of the article abstract); 

• 
A Slovenian key words (a Slovenian translation of the article key words); 


• Thearticle(upto30,000characterswithspaces(withoutreferencesandsummary)forPapers,orup to20,000characterswithspacesforReviews,Methods,orPolemics); • ASloveniansummary(4,000–8,000characterswithspaces,andthenameoftheSloveniantranslator); 
• Figures. 
The sections of the article should be numbered using Arabic numerals (e.g., 1 Introduction, 2Methodology,3Terminology).Articlesmustbedividedintosections,andonlyexceptionallyinto subsections.Thearticleshouldhavesectionstitled»Introduction«and»Conclusion.«Thelastsection mustbe»References.« 

4 Text 
Titlesofarticlesshouldbeasbriefaspossible. 
Theelectronicversionofthetextshouldbecompletelyplain,withoutanykindofspecialformat­ting,withoutfulljustification,withouthyphenation,underlining,andsoon.Onlyboldanditalicshould beusedtomarktext.Italictextisreservedforwordsinforeignlanguages(e.g.,Latin,etc.).Theentire textshouldusesentence-stylecapitalizationwithoutunnecessaryabbreviationsandacronyms.UseTimes NewRoman,fontsize10.Linespacingmustbesettosingle. 
Footnotesandendnotesarenotpermitted. Fornumbersgreaterthan999,useacommatoseparatethousands,millions,etc.(e.g.,5,284). Writethescaleofmapswithacolonwithnospaceoneitherside(e.g.,1:100,000). Aspaceshouldstandbetweennumbersandunits(e.g.,125m,15°C),butnotbetweennumbers 
andexponents,indexnumbers,orpercentages(e.g.,123,km2,a5,33.4%). Signsformathematicaloperationsarewrittenwithspacesoneitherside,exceptforparentheses; forexample,p=a+c·b–(a+c:b). MorecomplicatedformulasandsoonmustbewrittenusingtheequationeditorinWord. 
Table:ThemostimportantformattingelementsforGeografskivestnik. 
Papersize B5 Printspacewidth 134mm Printspaceheightwithheadersandfooters 200mm Printspaceheightwithoutheadersandfooters 188mm Columnwidth 64mm Columspacing 6mm Widthvs.heightratioofprintspacewithheadersandfooters 1:1.5 Maximumlinesperpage 49 Maximumcharactersperline 100 Maximumcolumnsperpage 2 Averagecharactersperpage 4,000 

5 Citing sources 
Forin-textcitations,citetheauthor'slastname,theyearofpublication,andthepaginationasnec­essary.Multiplecitationsareseparatedbyasemicolonandorderedbyyear,andpagenumbersareseparated fromtheauthorandyearbyacomma;forexample,(Melik1955,11)or(Melik,IlešičandVrišer1963,12; Kokole1974,7–8).Ifacitedworkhasmorethanthreeauthors,onlythefirstauthoriscited;forexam­ple,(Meliketal.1956,217). 
Worksinthe»References«sectionshouldbealphabetizedbyauthors'last names, and worksbythe same authorordered by year. If the listcontainsmultipleworksby the sameauthor with the sameyear, aletterisadded tothe year (e.g.,1999a; 1999b). Eachworkcitedisarranged into three »sentences«fol­lowingSlovenianrules. Thefirst»sentence«startswiththeauthor'snameandtheyearofpublication(if thereismorethanoneauthor, theyare separated by a comma;acommaalsoseparates thelastnameof anauthorandtheinitialofhisorherfirstname,andthereisnocommabetweentheauthor'sinitialand the year) followed by a colon and the article title and any subtitle (separated by a comma). If the work cited is an article, the second »sentence« contains the name of the publication that it appears in, and, if the cited unit is a separate book in a series, the second »sentence« states the name of the series. If the workcitedisanindependentbook,thereisnosecond»sentence.«Thepublisher,press,andpagination arenotcited.Iftheworkisunpublished,thesecond»sentence«statesthetypeofwork(e.g.,report,bach­elor'sthesis,master'sthesis,doctoraldissertation),followedbyacommaandthenameoftheinstitution wheretheworkisheld.Inthethird»sentence«theplaceofpublicationisgivenforpublishedworks,and theplacetheworkisheldforunpublishedworks.Placesarenotcitedforarticles.Whencitingworkswith a DOI (Digital Object Identifier) it is also necessary to add the DOI number at the end. DOI numbers are assigned to individual periodical articles and to chapters in books. The DOI number can be found inthearticlesandbooksthemselvesoratthewebsitehttp://www.crossref.org/guestquery.TheDOImust be written asfollows: DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 (see theexample below). 
Some examples: 
1) Journal articles: 
• 
Williams, C.H. 1999: The communal defence of threatened environments and identities. Geografski vestnik 71. 

• 
Fridl, J., Urbanc, M., Pipan, P. 2009: The importance of teachers' perception of space in educa­tion. Acta geographica Slovenica 49-2. DOI: https://doi.org/10.3986/AGS49205 


• Geršič,M.,Komac,B.2014:ThecompletegeographicalworksofRudolfBadjura.Geografskivest­nik 86-2. DOI: https://doi.org/10.3986/GV86205 
2) Chapters in books: 
• 
Hrvatin, M., Perko, D., Komac, B., Zorn, M. 2006: Slovenia. Soil Erosion in Europe. Chichester. DOI: https://doi.org/10.1002/0470859202.ch25 

• 
Zorn, M. 2011: Soil erosion of flysch soil on different land use under submediterranean climate. Soil Erosion: Causes, Processes and Effects. New York. 


3) Books: 
• 
Natek, K. 2001: Discover Slovenia. Ljubljana 

• ZupanHajna,N.2003:IncompleteSolution:WeatheringofCaveWallsandtheProduction,Transport and Deposition of Carbonate Fines. Ljubljana. 

• 
Zorn, M., Komac, B. 2008: Landslides in Slovenia. Georitem 8. Ljubljana. 


4) Reports, theses and dissertations, etc.: • Richter,D.1998:MetamorphicRocksintheSurroundingofVelikoTinje.Bachelor'sthesis,Faculty of education, University of Maribor. Maribor. 
• Šifrer,M.1997:ReliefinSlovenia.Report,AntonMelikGeographicalInstituteZRCSAZU.Ljubljana. Sources without authors and cartographic sources must be cited in the following form: 
• 
Census of population, households, dwellings and agricultural holdings in Slovenia 1991 – final data. Institute of statistics of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1993. 

• 
Digital Elevation Model 12,5. Surveying and mapping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 2005. 

• NationalTopographicMapoftheRepublicofSlovenia1:25,000,sheetBrežice.Surveyingandmap-ping authority of the Republic of Slovenia. Ljubljana, 1998. 

• 
DerfranziszeischeKatasterfürKrain,cadastralmunicipalitySt.Agtha,sheetA02.Archivesofthe Republic of Slovenia. Ljubljana, 1823–1869. 


• Buser,S.1986a:BasicgeologicalmapofSFRY1:100,000,sheetTolminandVidem(Udine).Federal geological survey. Beograd. 
• Buser,S. 1986b:BasicgeologicalmapofSFRY1:100,000,interpreterofsheetTolminandVidem (Udine). Federal geological survey. Beograd. 
Authors are increasingly citing Internet sources. If the author and title of a cited work are known, cite them like this (the date in parentheses refers to the date the webpage was viewed): • Vilhar,U.2010:PhenologicalObservationintheFrameworkofIntensiveMonitoringofForestEcosystems. 
Internet: http://www.gozdis.si/impsi/delavnice/Fenoloska%20opazovanja_Vilhar.pdf (19.2.2010). 
• 
eLearning,2012. Internet:http://www.elearningeuropa.info(22.11.2012). If the author is unknown, cite only: 

• 
Internet:http://giam.zrc-sazu.si/(22.7.2011). If citing more than one work from the Internet, add a number: • Internet1:http://giam.zrc-sazu.si/(22.7.2011). • Internet2:http://zgs.zrc-sazu.si/(22.7.2011). 

Inthetextitself,citetheauthorwhenknown;forexample,(Vilhar2010).Whentheauthorisunknown, cite »Internet« only; for example, (Internet 2). Cite legislation in the following format (name of legislation, name of publication, place of publi­cation); for example: 

• 
Agricultural Land Act. Official Gazette of the Republic of Slovenia 59/1996. Ljubljana. 

• 
Act on Protection against Natural and Other Disasters. Official Gazette of the Republic of Slovenia 64/1994, 33/2000, 87/2001, 41/2004, 28/2006, 51/2006. Ljubljana. 


If legislationhas been amended, this must alsobe cited. Cite the legislation in the textwith its full titleifit isshortor withthefirstfew wordsandan ellipsisifitislong; forexample,(AgriculturalLand Act 1996) or (Act on Protection…1994). 
The»References«sectionmustincludeallworkscitedinthearticle,andotherworksnotcitedshould not be included. 
Authorsshouldalsotakeintoaccounttheinstructionsforcitingsourcesiftheownersortransmitters of these define them; for example, the Surveying and Mapping Authority of the Republic of Slovenia has its instructions for citing sources defined in the document »Pogojiuporabegeodetskihpodatkov« (http://e-prostor.gov.si/fileadmin/narocanje/pogoji_uporabe_podpisani.pdf). 
The authors are obliged to cite similar, already published articles in the Geografskivestnik. 

6 Tables and figures 
Alltablesinthearticlemustbenumberedandhavetitles(donotuseautomaticnumbering). Place a colon after the number and a period after the title; for example: 
• 
Table 1: Population of Ljubljana according to various censuses. 

• 
Table 2: Variation in average air temperature in Ljubljana (Velkavrh 2009). 


Tablesshouldbeformattedassimplyaspossible,withoutshading,usingonlyoneborderstyle,and withoutabbreviationswithinthetable.Tablesshouldnotbeexcessivelylarge;theyshouldfitonone page and be easy to read. 
Allfigures(photos,maps,graphs,etc.)inthearticlemustbenumberedthesamewayandhavetitles (donotuseautomaticnumbering).Placeacolonafterthenumberandaperiodafterthetitle;forexample: 
• 
Figure 1: Population growth in Ljubljana according to various censuses. 

• 
Figure2:Detailof1:25,000topographicmap,Kranjsheet. 


Figures may be 134mm wide (full page width) or 64mm (half width, one column), and no more than 200mm high. 
Maps should nothave titles because the title already appears in the caption. Map legends should use TimesNew Roman,fontsize8,and mapcolophonsshoulduseTimesNew Roman,fontsize6. Themap colophonshouldstatethefollowing(toptobottom):scale(graphicallyor,exceptionally,inprose),design­er,cartographer,source,andinstitutionorcopyrightholder.Whencreatingmaps,followtheexamplesavailable onthe Geografskivestnikwebsite(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). 
Whenselectinganddefiningcolorsforfigures,usetheCMYKcolormodel(notRGBoranyother). Figures should be submitted in .ai or .cdr format; however, photographs should be submitted in .jpg or .tif format. 
FormapsproducedusingtheArcGISorArcViewprograms,wherevectorlayersareusedalongwith rasterlayersasabase,submittwoseparatefiles. Thefirstoneshouldcontainvectorlayerswithoutany transparency (in .ai format), and the second one should contain the raster base (in .tif format). Both filesshouldbeaccompaniedbya .jpgfileshowinghowthemapwilllookwithallthelayers.Whensub­mitting the article, state what any transparency levels should be. 
SubmitfiguresproducedusingCorelDRAWorAdobeIllustratorintheoriginalfileformataccom­panied by a .jpg file showing how the figure should appear. Graphs should be created using Excel or Corel Draw. In addition to the graph, Excel files must also contain a table with all of the data used to produce it. 
Photosandotherfiguresmustbesubmittedindigitalrasterformatwitharesolutionofatleast120pix­els per cm or 300 pixels per inch, preferably in .tif or .jpg format, which is approximately 1,600 pixels for the entire page width in the journal. 
The images showing the computer screen must be created at the highest screen resolution possi­ble (set the resolution Control Panel\All Control Panel Items\Display\Screen Resolution). An image can then simply be created by pressing the print screen button, pasting it into a graphics program of yourchoice(e.g.,Paint),andsavingitasa.tif.Theimagecannotbeenlargedorreducedduringthisprocess; thesameappliesfortheimageresolution.Ifyouwish,youcanalsouseanotherprogramforscreencap­tures and save the image in .tif format. 
Forfiguresthattheauthordoesnotholdcopyrightto,theauthormustobtainpermissionforpub­lication from the copyright holder. Alongside the photo captions the author should also include the nameofthephotographerand,asnecessary,alsoacitationorsourceincludedinthe»References«sec­tion. In the text itself (Word file) only the title of the figure should be given and, as necessary, the full name of the photographer; the figure itself should be submitted in a separate file. 

7 Other journal articles 
Articles in the Literature,Chronicle,Meetings, and Reportssections should not exceed 8,000 char­acters including spaces. These articles may include figures, which may have captions as necessary. 
For publication notices, the title of the article must be followed by the place and year of publica­tion, thenameofthepublisher,thenumberofpages,and(asapplicable)the numberofmaps,figures, tables, and so on, as well as the ISBN or ISSN. 
For events, the title of the article must be followed by the place, country, and date. 
Articles about the seventieth birthdays or deaths of prominent geographers should be accompa­nied by photographs of the person in digital format with suitable resolution. 
For reports on work, the title of the article should be followed by the name of the institution and, if possible, its website address. 

8 Accepting articles 
Authors should submit articles written in Word. 
Word documents should be saved under the author's surname (e.g., smith.doc) and enclosed fig­ures with the surname and number of the enclosure matching the sequential order in the text (e.g., smith01.tif, smith02.cdr, smith12.ai, smith17.xls). Figures must not be included in a Word file. 
If authors have trouble submitting an article electronically because of the size of the attached fig-ures,theyshouldconsulttheeditorshipinatimelymannertoagreeonthebestwaytosubmitthearticle. 
Authorsofarticlesmustencloseacopied,completed,andsignedSubmissionForm.TheSubmission Formfulfillsthefunctionofacoverletterandcopyrightagreement.TheSubmissionFormisalsoavail­ableontheGeografskivestnikwebsite(http://zgs.zrc-sazu.si/en-us/publications/geographicalbulletin.aspx). 
Bysubmittinganarticle,authorsautomaticallyconfirmthattheyarefamiliarwiththerulesofpub­lication and that they fully agree with them, including the part relating to copyright. 
ThedatethearticleisreceivedispublishedinthejournalaftertheSlovenianabstractandkeywords. 
Authorsthemselvesareresponsibleforarrangingprofessionaltranslationsoftheabstracts,keywords, and summaries of their articles, and they must provide the full name of the translator. 
Authorsthatsubmitcopyeditedtextsmustprovidethefullnameofthecopyeditor. Ifthelanguage of the submission is poor, the editorship can return it to the author, who must arrange for the text to be professionally copyedited. 
Authorsmustencloseaphotocopyofpermissionforpublicationfromthecopyrightholderforfig­ures that they themselves do not own copyright to. 
Authors should submit articles via Open Journal Systems on web page http://ojs.zrc-sazu.si/gv, or send them to the editor's address: 
Matija Zorn 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Gosposka ulica 13 
1000 Ljubljana, Slovenia 
E-mail: matija.zorn@zrc-sazu.si 
Phone: +386 1 4706348 
Pleasereadguidelinespublishedathttp://ojs.zrc-sazu.si/gvifyouaresubmittingyourarticleusing OpenJournalSystems.Thoseguidelineswillinformyouaboutgeneralrulesandhowtoensureablind review of your article. In the case of submitting an article with Open Journal Systems author names mustbeomittedfromtheWordfile.Abstract,keywordsandreferencesmustbesubmittedalsotopar­ticular text boxes which are part of submission process. 

9 Reviewing articles 
Articles for the Papers,Reviews,Methods,and Polemicssections are reviewed. The review process isanonymous.Reviewsareprovidedbyqualifiedexperts;onlyarticlesinthePolemicssectionarereviewed exclusively by members of the editorial board. The reviewer receives an article without knowing who the author is, and the author receives the review without being told who the reviewer is. If the review does not require any corrections or additions to the article, the review is not sent to the author. The editorship may reject an article based on the opinion of the editor or a reviewer. 
Instructions Geografski vestnik 90-2, 2018 


REGISTRATION FORM 
Author 
first name: ______________________________________________________________________________________________________________________ last name: ________________________________________________________________________________________________________________________ address: __________________________________________________________________________________________________________________________ I am submitting the article titled: ________________________________________________________________________________________ 
for publication in Geografskivestnik and confirm that I will abide by the rules of publication in Geografskivestnik as given in the Instructions to authors for the preparation of articles in the last printed issue of Geografskivestnik. 
Date: ____________________________ Signature: 
10 Copyright 
AllmoralrightsareretainedbytheauthorforcopyrightworksubmittedforpublicationinGeografski vestnik.TheauthortransfersallmaterialrightstoreproductionanddistributioninSloveniaandinother countriestothepublisherfreeofcharge,withouttimelimit,forallcases,forunlimitednumbersofcopies, and for all analog and digital media without exception. 
If thearticle isnot in line with the instructions for publication, the authorshall permit thepublisher to adapt the article accordingly. 
The publisher shall ensure that, given sufficient funds for printing, all positively reviewed articles shall be published in Geografskivestnik, generally in the sequence in which they are received and in line with the balanced distribution of articles by section. Commissioned articles may be published at any time regardless of the date they are received. 
No authorship fee is paid for articles in Geografskivestnik. 
Authors are entitled to one free copy of the publication. 

11 Subscription 
Geografskivestnik can be ordered from the journal manager editor. Written subscription requests must state that the journal subscription is valid until written cancellation and contain the name and address of the subscriber; subscribing legal entities must provide their VAT identification number. 
Journal managing editor's address: 
Rok Ciglič 
Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 
Gosposka ulica 13 
1000 Ljubljana 
E-mail: rok.ciglic@zrc-sazu.si 
Phone: +386 1 4706365 
190 
192 


EOGRAFSKI 




ESTNIK 

90. LETNIK Matija Zorn, Zgodovinski pregled Geografskega vestnika .............................................................................................................................................................. 9 Drago Perko The historical overview of Geografski vestnik (Geographical Bulletin) ........................................ 32 
RAZPRAVE – PAPERS Mauro Hrvatin, Morfometričnitipipokrajinskihvročihinmrzlihtočkv Sloveniji ...................................................... 35 Drago Perko Morphometric types of landscape hotspots and coldspots in Slovenia.................................................. 50 Tanja Travnikar, Prostorski vzorec vključevanja slovenskih kmetijskih gospodarstev Luka Juvančič vekološkokmetovanje .............................................................................................................................................................................................................................................. 53 
Spatial pattern of the integration of farm holdings in Slovenia into organic farming ................................................................................................................................................................................................................................................................................ 69 
RAZGLEDI – REVIEWS Mojca Poklar, Spremembe pokritosti dna z morskimi travniki v Semedelskem Valentina Brečko zalivuvobdobju 2009–2015 ...................................................................................................................................................................................................................... 71 Grubar The changes of seagrass meadows on the Semedela Bay seabed in the period 2009–2015 .......................................................................................................................................................................................................................................... 85 Bogusław R. Zagórski, Challenges in the transformation of Slovene geographical names Matjaž Geršič, into Arabic ...................................................................................................................................................................................................................................................................................................... 87 
Drago Kladnik Izzivi prevedbe slovenskih zemljepisnih imen v arabščino.................................................................................... 102 Matej Gabrovec, Dostopnost do javnega potniškega prometa kot pogoj za socialno Nika Razpotnik vključenostdijakov.......................................................................................................................................................................................................................................................... 109 Visković Accessibility to public transport as a condition for schoolchildren’s social inclusion .............................................................................................................................................................................................................................................................................. 119 
POLEMIKE – POLEMICS Drago Kladnik, Velika in mala začetnica ter drugi problemi zapisovanja slovenskih Drago Perko zemljepisnihimen.............................................................................................................................................................................................................................................................. 121 
Capitalization and other issues in writing Slovenian geographical names ........................ 132 
KNJIŽEVNOST – LITERATURE .............................................................................................................................................................................................. 135 
KRONIKA – CHRONICLE .......................................................................................................................................................................................................................... 141 
ZBOROVANJA – MEETINGS.............................................................................................................................................................................................................. 151 
POROČILA – REPORTS...................................................................................................................................................................................................................................... 171 
NAVODILA – INSTRUCTIONS .................................................................................................................................................................................................. 173 
9 770350 389506