KO 556 S/ftu ;H ~_ J:, ii ,.,u Navuk v peldali Lepe sgodbe in koriltne povefti / s a otroke o d il* 3H 0 a 3J z i f o Te vfiUdar greha frain. Bog vidi Te na meflah sfeh; Toraj ne zhini, kar je greh. oo 22 oo 24. Ojftra fvaritev, Mali Karlek je nedolshno shivad drashil in mbzhil, kde je le mogel. Zhe fe je tedaj ena livar od bolezliine ali od liraha sderla ali ne vedila, kam bi odbeshala, je on vrashje vefelje nad tim obzhutil. Doliikrat fo ga dru¬ gi otrozii bili opominjali, da nebi tak nevfmilen proti vbogi shivadi bil, Karlek pak fe je zhes to farno fraejal. Kdajevelzhi in mozlmenii porafel, jo tudi f malimi otro¬ ki ne drugazhi delal. On jih je doliikrat bil, ali je dru- gazhi na jozh fpravlal. Na Karleki je she sdaj viditi bi¬ lo, da tiiti na sadnje tudi proti ljudem grosovit poliane, kteri je proti shivadi nevfmilen, sakaj ne premifli, da fo tudi shivinzheta boshje livari. Nekda je zelo fam mimo neke kmetije fhel, kile fla ravno pred dvermi dve ovzi leshale, kteri lia f flamo noge imele svcsane. Nikoga ne je bilo poleg. On per- liopi, vbogi livari sa volno teshe in f nogama berza. Na to fo moshak, kteri fo ga liihoma gledali, s hrama sle- sili, ter od sadej fanta sa lafi fgrabili, in ftako filo mi¬ kali , da mu je vfe zherno pred ozhima polialo; na to fhe mu dve taki sa vuho dajo, da mu vlisobje fkepezhejo. „Joj! joj! joj! joj !“ je Karlek na vef glaf sakrizhal. „Aja? fo moshak rekli, kaj! boli? Tudi vbogo livar boli, zhe jo tak mozhifh in taralh." Od tifte vure je Karlek nobeni livari, pak fhe manj e kteremu otroku kaj shalega ftoril. Ne muzhi shushe ne smrine; Kak Ti obzhuti bolezliine. 25. Mosh f lefcno nogo. Tomash idejo na fenjem, in fli njimi jihov fin, kteri je dvanajlt let ftar bil. Na zelii lia nekega moslia dojfhla, kteri je komaj dihal, f veliko filo fvojo lefeno nogo sa fobo vlazhil, ter ju sa almofhto profil. Tomash fo mu en grofii dali in prafhali: „Moshak! po kaki nefrezhi fte Vi fvojo nogo fgubili ?'•' Aj moj gofpod! od¬ govori fhterz f globokim sdihlejem, jas fem fi fam kriv bil na moji nefrezhi; zhe nato smiflim, mi je moja ne- volja dvakrat bolje teshavna. Kda fem fhe mladi bil, morebiti tolike Jobe kak tukaj Vafh lin, fem fe v fholi £ nekim fantom metal, on me je na tla vergel, na me pa¬ del , in — inoja noga je na dvoje. Oh kolike fem mo¬ gel bolezhine preterpcti! Meni lo eno kolhizkko sa drugo vunjemali, na sadrije je prifad perftopil, tedaj fo mi mogli, da fo hfeli mdje shivlenje obzhuvati, nogo zelo odsliagati. t Starfha fta mi she prej pomcrla: delati ne- morem kak vidite; sdaj morem kruha profiti. Bog Vam naj ftoverltno plati \ u Tak fhe je dolgo sa njima krizhal, Tomash pak zelo ganjen f finom dalje odidejo. — Sdaj fe je ožhetu perloshnoft ponudila, finu pove¬ dati, kak malo fe, pofebno v mlad o (ti, sdravje in mladi fldepi porajtajo : kak doftikraf 'otrozl fkos slobo ali ncf- premifel kulavzi in fhterzi poftanejo:, fi oko fpehnejo'; narozh, nogo slomijo, ali pak zelo shivlenje fgubijo. Pofebno mozhno pak fo k temu djali, da je zhlovezhje telo zirkev Boshja in Boshji dar, in da je toraj velik greli, zhe kdo truplo orani, sdravju flikodi, ali fi zelo shivlenje perkrati. ,S tim govorom Tvojemu finu zhaf kratijo, dokler ne prideta v lgelto. O kako vrethioft sdravi ' flilcpi tnajo Slatnit fe bahko, fvrazhit s/imctuo dajo. 26- Zhesreden Antonek. . , | .. Tončk je f dzhctoin ih fefiro k ltrizu na zirkveno obhajilo fhel. Tatu ,je dofti ljudi v hiflii bilo ter polne fkledc na miši. Ozhe fo tezhaf druge opravila meli, otro¬ ka pa fta per ftrM oftala. Tam fo jima pravili, da n naj le jemleta, kolikor jima difhi. Tohzlick je ne zhakal, da bi mu dvakrat velevali. 'Nk poti je lazlien in shejen po- ltal. On je tedaj.prav skelzhno 'jel ? . vfe fkupa, fladko in kifilo. Pil je vino in med, na sadu je she zelo shga- nizo. ^eftra pak fe jc bolje z,h - uvala; ona je odvifhe po redi jela, in farno tedaj pifa ,..kda fe je sbe pomalo ohladila. Sadnizh fo ozhe po otroka prifhli. Pak komaj je Tonek na vedrino prifhel, mu je pred ozkima tema pofta- jala, ter mu sazhinjalo vfe v omot iti. Ozhe fo ga mo¬ gli sa roko peljati; in kolikorkrat fo koli roko fpuftili, jc oo 24 oo Tonek na eemljo padel. Ako fe }e ravno feftri vfmllll, fe ona le ne mogla fmeha sdershati. Kdar fo sadnizh domo prifhli, fo ga vzhafi v po- fteljq fpravili. Drugi dan ne je nizli vedil, kda ali kak je domo prifhel; fe pred vfemi ljudmi framoval in to- slvil, da ga glava in slielodez bolita. On je toraj mogel bridko vrazhilo. jemati in fhtiri dni polteljo zhuvati. Kter zhes gladovnoft ne ve ladati, je kakti shivin- zhe, ktero ne jemlje shivesha ssbelje, ampak s potrebe. t Štori tedaj po opominjanji fv. apoltola Pavla: „Bodmo vfikdar, kak per belem dnevi, pofhteni v djanji, ne dajmo fe poshrezhnofti in gladovnofti, temozh oblezhte gofpoda Jesofa Kriftofa, in ne ltorte telefu po fvojih slieljah." Rim. 13, 13.14. Zhefh fploh pamet meti h žili, Derslii mero v jeli, pili. — 27. Huda velt. Neka mati fo shaloftna domo prifhli, in fe shalno ozbetu toshili, kaj fo svedili, da je eden junih finov nekega vbogega otroka bil. „In to, fo fhe djali, je naj- bersh nafh merzenfki Gaflipar vzhinil; farno on bo tajil, zhe bova ga sato prafhala. 1 ' Ozhe pak fo rekli: „Jas nezbem f pitavanjem perloshnofli k laganju dati, pak ven¬ dar zhem iftino svediti.“ Na to fo fhli vezberjat. Gafh- S ar je per vezherji zelo tih in krotek bil, malo jel, pak le manje govoril; on je ftarfhe, kteri fo zelo shaloftni bili, malbkda, ter le fkrivoma, poglednol. Po vezherji fo vfi otrozi fhli fpat. Vfaki je v pofebni poftelji fpal, vendar pak vfi v eni hifhi. Bliso pol vure po tem, kak fo bili fpat odifhli, fo ozhe v hifho ftopili. Oni fo »nagla na glafno dveri od- perli. Gafhpar je hitro s poftelje flcozhil in preftrafhen sakrizhal: „Kaj pa je? Kaj pa je?“ „Nizh, fo ozhe odgovorili, jas lem le hotel viditi, al she fpite." Je- gova brata lia she Radko in terdno Ipala, ter fhe fe le po Gafliparjevem krizhi sbudila. Ozhe pak fo pali odifhli. Drugi dan lo ozhe Gafhparja pred materjo in dru¬ gimi otroki k febi vseli, ter njemu rekli: „Ti fi vzhcra oo 25 oo nekega, vbogega otroka bil!“ Gafhpar je miflil, Ja she vfe svedilo, ter fe sazhel isgovarjati: „,Saj me je otrok tudi“ — ozlie fo mu ne dalje puftuli govoriti. „T)ete! fo rekli, zhe Te kdo bije, nefmefh tudi Ti vda- riti, fe ne fam mafhiti; fodba, kafhtiganje Bogu in je- govim nameftnikom flifhi. Jesof pravi, da bi mogli hu¬ do f dobrim povrazhati. — Gafhpar, sakaj nama tolilko Ikerbi in shalofti delafh. Vzliera fe je povedalo, kaj je eden najnih linov bil nekega vbogega otroka bil; midva pak fhc ne fva vedila , kteri is Vaf bi bil to vzhinil. Ali da fem Te per jedi tak shaloflnega in plahega vidil, ter fhe vezh, da Ti od nepokoja ne fi mogel fpati, in da Te je Tvoja huda veft, kak hitro fem dveri odperl, s policije nagnala,—fem sadofti lahko fposnal, da fi Ti krivez. Glej, tak nedolshnega fe zhlovek ftori, kter hudo vzhini. Tebe je she lirah kafhigal in Tvoj nepo- koj. Ali greh zhloveka fkos kafhtigajozho veli nikdar lamo tukaj, kak vbogega Kajna, temozh tudi onftran groba nefrezhnega dene. Idi tedaj zhali v zirkev , klekni ta pred oltar, kde je Jesof Kriltof v naj fvetefhem re- flinem teli nasozhen, proft fvojega nebefkega svelizharja sa odpufhenje, ter fe totega greha per naj pervi perlo- shnolii fpovej. Pak tudi vbogo dete, ktero li bil , mo- refh sa odpufhenje profiti, in fkerbeti, da mu krivizo, ktero fi mu vzhinil, in fvojo pregreho fpet [popravifh. Kaj pa ozhefli lioriti? Gafhpar je pregreho fposnal, in obljubil vfe vzhi- niti, kar bi mu ozhe bili sapovedali. Kdo pregreho fi je fneft , hafina ga kafhtiga, veft. 20. Naj boljfha erbija, Nekda lla bila dvafofcda, ktera fta oba dolii otrok imela. Eden sh nju f imenom Melhior je bil bogat, on fe je na fvoje denarje sanefel, in malo fkerbi imel, kaj bi fe jegova deza dobro podvuzhila in k ljubesni Je- sofhevi sredila. Drugi pak f imenom ^humen je imel flabo per- moshenje, pak v kerfhanfki veri dobro podvuzheno, po- boshno in krepoftno dazhizo. On je doftikrat otrokom oo 26 oo pravil: „Deza! Vi slie vidite, jas Vam nekda nemorem dolii denarjev fporozhiti, velzhi del mojega fiiromafh- kega premoshenja fem potrofhii, da bi Vaf sredil, ter blagih in hafniivih rezili liavuzhiti dal. Le pobesim i, krepoftnl in pridni bodle, te bo Vaf ljubi Bog gotovo liekda bkgodaril.“ Sa nekoliko let fo tatje po fili v Melchiorjevo bilko vderli in fkoro vfe denarje pobratil Te bilo je javkanje in shalovanje! — ,, 'Sofed ! meni le vfniilifh, je jShumeil k Melchiorju rekel, pa fhe bolje Tvoadeza, meni je filial, da jim neniorem pomagati, morebiti bode to moja deza lahko Borila. Ne dolgo po tem je Melchiorjev hrani do-tel po¬ gorel. Sdaj je f drobno dezhizo vred fi kruha profiti mogel. To je .Shumenu fpet prilika bila, fVojiui otro¬ kom rezhi: „GIejto otrozi! da fe nikdar nefmemo na denarje in glcfiitvo sanefti. I.e kar fte* fe navuzhili, je Vafhe; farno tega nemorete fkos nikako liefreZho fgubiti. 1 -' Otrozi fo fi tedaj v uk fhe vezli v fkerb vseli, l’o oziie- tovi fmerti fo fe vfi lahko sliiveli, da jih je sovoljo po- 'boshnega in krepoftnega sadershavanja in vnmnofti vfaki- rad imel. Ali Melhiorjeva deza je sadnizh tak na n izit prifhla, da fi je k .Shumenovim otrokom hodila kruha profit. Naj holjfho ti erbija ftarfhi fporozkijo Zhe Te v krepofti in pobosfam/li, sredijn. Denarje, primoshivo nefrezha sna podjefti , Le Trojih snanojli nemore nizh odnejli. 2Q. Varizhcn kmet. Dva ftanovnika nekterepogorene vefnize lla po pogo- relfki dazhi hodila. Te lta k neki veliki kmetiji prifhla. Kmet je ra¬ vno pred dvermi lial, in hlapza ojltro pofvaral, kaj je vervi, f kterimi fo junzi bili pervesani , fkos uozh na deshi puftil, ter da rezhi bolje ne s-hranjuje. Kadar fta to od sdalezh sazhula, je eden k drugemu rekel: „0 joj , taj mosh je fkopi, tukaj bo fe flabo davalo!“ Kda lta blishe prifhla, ju kmet perjasno fpreme, in v hilho polja. Ona fta mu fvojo nefrezho pravila. Kmet pak je jima velel jefii pernefti, je jima lepo fhako dc- oo 27 oo narjev dal, in obljubil dva torzapfhcnize sa feme v vbo- go vef poilati. Mosha Ita fo zlies njegovo dobrotljivoft sazbudila, in fta per jedi ravno povedala, da fta ga spervizh sa fko- pega in terdnega mela, da je hlapza sa take troliize voljo she tak mozhnu 1'kregal. Ljuba pcnatelja! je kmet odgovoril, ravno satega- voljo, da lem fkerben, mi od tega, kar sa ilrushino,in sa otroke potrebujem, fhe' toliko ollano, da tiftim, ktcri fo v teshavi, labko pomorem. Drugažbi je fkopez biti, drugazbi gofpodar. Kteri 1' malo rezhjo ne gofpodari, nikdar nebo premoshen, da ne bi f velikim snal dobro ravnati. Koliko vezh je potrebno v mali rezili fvefti biti: tudi malih pregreh in napzhnofti le ogibati, da bi nafhe kerfhanfko sadershanje k popolnolti fpravili. Kdo je fkopez . farno mifli na denarje , Ki na druge mifli, je fpametno vurje. 30 . Vunina in kriftjanfka dobrotljivoft. Jas nekega bogatega mosha posnam, kterega jih vezli sa fkopegaima, daje v isdravkih prezej terden, v obla¬ zinil zelo proft, in potepnim mladim, mozhnim bera- zhom nezhe davati. Pak tifti’mosh vfako leto farmefbtru zlies Iheftdeiet rajnfbkih da, kaj ji oni med prave liro- mahe rasdelijo. Nekda, ko je ravno od almofhtva golzli bil, je on rekel: »Jas rad od tega, kar fi 1' trudom in marljivolljo perzhuvljem, med take, ki ftradajo, rasde- lim; ali to bi rad tihoma in fpametno vzhinil: farmefhter fo per tem tiho, in oni bolje vejo, kdor je almolhtva potreben." _ Tak je tudi Jesof vuzhil: Ti pak, zhe firofam, davafh, ne daj tega pred fobo f trobentami rasglalhivati (kak fariserji in fvetohlinfki kriltjani); ne daj Jevizi ve- diti, kar dofniza vzhini, da Tvoj mili dar fkriven oflane; in Tvoj ozhe, kteri tudi fkrivno vidi, Ti vie navernul bode.“ Mat. 6, 2 — 4. Daru žene glaf ne dava. Al potrebe mifel prava. oo 28 oo 31. Miloftinfka fhkatla, Kriftina, neka primoshna vdova, jo vbogim odvifbc rada davala. Doftikrat je Tvoje otroke opomenjala, da bi Te v isdavkih tudi na vboge fponinili. Zbe To denarje na vefelize ali na kinzh potrolhili, je k njim rekla: „Vi fmirom Tamo na dobro voljo, ali na lepo opravo miflite, pak tega ne premiflite, kaj dofti ljudi namilo Urada, ki neti toliko netnajo, da bi Te sa potrebo oblezlii mo¬ gli." Ali lahkomiselni otrozi lo materne befede malo porajtali. Nekda na novega leta dan je nek vbogi fant v hifho prilliel, in sa milodar profil. On je svun nekterih vbosh- nib zap nizh ne na Tebi mel, ter od sime trepetal. Otrozi fo ravno vfi flaipa v hifiij bili. „0, fo mati k njim rekli, Vi nevcte, kak glad boli, kak takega sebe, kteri nizhefa na febi in nizhefa v f&bi nema! ,Sedi fi k pezlii, fo k vbo- gem fantu djali, dokler Ti kaj jefti ne pernefem ter s iiifhe odidejo. Otrozi ib tezbaf fanta marsikaj fpitovali. Kda fo ga bili blishe fpregledali, in od njega zbuli, da ne je she dva dni nizh toplega jel, in da od tega zhafa, kaj fo mu ozlie vmerli, nemore vezli v fholo hoditi, ali bi fe ven¬ dar tak rad nekaj pridnega navuzhil. Jih je to k vfmilen- ju ganolo. Oni fo mater, ktera fo ravno f toplo shupo prifhli, profili, da bi mu fmeli nekaj od Tvojega opra¬ vila podariti. Mati fo radi pcrvoljili. Tedaj fo vfi od- besbali, in vfakteri je nekaj pernelel, Oni fo toliko vkup nanofili, da fe je vbogi otrok zelo snovega lahko oblekel, ter fo ga farni oblazhili. Mali firomafhek je materi in vfem otrokom roko kufhnol, fe odidozh ogledoval, in kak dolgo ga je kdo viditi ali zhuti mogel, je fmirom pravil: „Bog plati! Bog plati!“ — Od tillega zhafa fo otrozi zelo drugazhi miflili. Oni fo sa fe bolje terdnipo- ltali, da fo leshi firomahom pomagali. Ter fo mater vezbkrat profili, da bi fmeli kterem vbogem kruha, de¬ narjev ali kaj od obleke v dar dati. Mati fo nad tim ve¬ liko dopandenje vcdozh davali. Oni fo tudi eno zinjano flikatlo kupili, ktero fo miloftnizo imenovali, in otrokom dovoljili, da fo vfaki po fvoji volji vzhafivzbafl nekaj od fvojih denarjev v njo fpuilili, in zbe bi kteri rad sa ve- felizc ali kako lepo opravo ali sa kaj druga nepotrebnega bil denarje dal, je tudi nekaj mogel v fhkatlo poloskiti. oo 29 oo Tedaj fo tifto vlakifhtertal leta odklenoli, in denarje med vboge otroke rasdelili. — Kak lepo je to pred Bogom in ljudmi bilo! Oni fo A opomine fv. Janesa k ferzu vseli in po njem Borili: Kdo bogaAvo tote femlje ima, in vi¬ di fvojega brata v nevolji, in fvoje ferze pred njim sa- ldene , kak bi v takem boshia Jjubesen oftala? Moji otro- zbizbi! ne ljubmo fe farno 1 befedami, temozh f iljanjein in v relnizi 1“ 1. Jan, 3. 17. 18. Mi flifhmo Jtogu tiftemn , (Smo ene drushbe fvati. S n to pomagaj blishnemu, Sukaj mi rji fino brati. 32. Nefrezhna brata. Martinek je bil marljiv in delaven, on je fmirom mogel nekaj k deli imeti, in kaj hafnovitega opravljati. On je vfe vurno prejel in ne prej nehal, dokler ne je zelo in prav opravljeno bilo. Poleg tega je vefel in dobre volje bil, in zhe li je po opravljenem deli pozhival, je shivega, sdravega in prav vefelega ferza bil. Ter fo ga vft ljudje radi imeli. Lovrenz jegov brat pa je bil pravi fhufldjavez. Da mu je ne bilo sa delo, fi je kmalo enega, kmalo dru¬ gega liapil, pak vfe na pol, in nizhefar ne Aalnim tru¬ dom opravil. DoAikrat je bil žele vure bres dela. In kak je bil per deli , tak tudi per vefelji, zelo per jedi le mu je vnoshalo, in ga je bilo vtraga. On je lasil, fe vlazliil, kak tenja po Aeni.- v molitvah boshjo miloA sa pomozh proti prirojeni leni- voAi profiti, in fe kak Marta per fvojih poflih f milijo podbujati, fmo vft vezh kak Adam in Eva sakrivili, kaj li moremo f potom v obrasi kruh flushiti; kaj nam je bo- shji An f tak velikim trudom nebo perkupil; in kaj fveti apoAol Pavel terdno pravi: „Kdo nezhe delati, taj tudi nefine jelti." 2. Tef. 3, 10.— Sdaj fo juni Aarfhi vmerli, ter jima lepo erbijofpo- rozhili. Martinek je po Aaranji in delavnoAi f vfakim letom fvoje primoshenje pomnoshil. Lovrenzpak — hma- nji Lovrenz —je f vlakim dnevom velzhi Aromah polial, dokler fe mu sadnizh vA denarji ne fkadijo. Sdaj fhc fe ljive naravi bil, ali ravno oo 30 oo je le jcgova prava nadloga sazhela. Da ne jo deli bil navajen, li tudi n izb ni mogel perflushiti. Satore jc bra¬ tu napoto deljal. Brat mu je lizcr pomagal, farno prezej fkopo, naj fe nebi zelo na njega sanafbal, in fe po tem v h matijo Iti poterdil, ter mu jo vezhkrat ponafhal rek- fhi: da li je lam kriv na nevoiji in teshavi. Kteri rad ne dela, • Ne je vreden jela. 33. Nefnashni otrozi. Nek bogat mosh je imel fedem otrok, kteri pak fo prav vfmilenja vredni bili. Sakaj flcoro vfi fo bolehali, ali pak blede infloke koshe viditi bili, ter nobeden nepra¬ vega odrafka mel. Kda fo v fholo prifhli, ni nobeden dru¬ gi otrok htel poleg njih fedeti, da fo gnufno fapo, neper- jeten duh rasfhirjali, in fe fmirom ftergali in zhohali. Ter jih nifhe ne vidil, kaj bi kda prav vefelega ferza in dobre volje bili. Vrazh jc jim mnogotere rezhi jemati narozhil. Jihov ozhe fo f fvojim opravijenjem pofel meli, ter vib fkerb dvema deklama puftili, kteri pak fhe lla prezej mladi in nesvedni bile,,druge muhe v glavi raele, na otroke pak malo fkerbi potroliiile. Mati fo tudi preveno bolehali. — Potem fe je pergodilo, kaj je eden ftarfhih otrok zelo do fmerti sbolel. Pofhlejo tedaj po farmefh- tra. Oni fhe ne fo bili dolgo v tiftem kraji ter sdaj per- vokrat v tilli hram pridejo, Ali kaj miflite, kak fo fe oni per febi farnemu sazhudili, kda fo fe v hifhi ogledali ? .Starfhi fo fe jim shalno pertoshili, da fo f fvojimi otro¬ ki tak ncfrezhni. »Ljubi ljudje ! rezhejo farmelbter: me¬ ni fe nikar zhuda nesdi, da fo Vafhi otrozi tak nevoljni. t Saj ne je mogozhe drugazhi biti, da v Vafhi hifhi (ne samcrte mi!) tako nefnago mate, ter da fo Vafhi otrozi tak samasani in vnemar pufheni. t Saj platnina na njih perhneje, neti fo poglajeni neti vrniti; poglejte le jihove roke in jihovo opravo!' 6 ( Starfhi fo fe sgovarjali: ozhe, kaj fo kos dan malokda doma, sakaj da morejo sa fvo¬ jimi pofli hoditi; mati pak, da fo farni volzhidel boleni; sategavoljo, fo rekli, imajo dve dekli, da bi otrokom ltrcgle in na nje fkerb imele. — „Drushini, fo farmeltcr rekli, volzhidel kerfhanfko podvuzhenje in bogabojezhnolt oo 31 oo menka, in bde tih ni, tam zhlovek febe in druge ob duflii in te led vnemar puf ha. Pak meni fe sdi, da Vi fa¬ rni od prevelike fkerbi sa pofvetno rezil (in faj tudi sa- voljo bolesni) samuditc, fvojih otrok v kerfhanftvi pod- vuzhjti, in jih opominjati, da bi tudi fvoje telo, ki je temJei. boshji fnashno in zhilto dersiiali. Oni fo po tem otroke lepo pak frefno opominoli, da bi v vlaki rezhi mogli fnashni in zhifti biti, ter per kerfhanfkem navtiki in v flioli f pofebno fkcrbjo na fe pasiti, da bi tudi tam¬ kaj popravili, kaj fe doma per podvuzhenji samndi. Na fkorem fo otrozi bili sdravefhi viditi, veielega ferza in boljfhe volje poftali, ter vpcrhodnizh neti vrazhitelja neti vrazhila vezh ne potrebovali. Pnboshnoft je tud telefu rosita, Kinzlti f slteno in otrobi mosha. 34. Nizhmerna dekliza. Tresika je naj velzhe vefelje le f lepim oblazhilom imela: kak hitro je denarje dobila, fi je fh njimi po trake in fhpize tekla; in zhe je kako lepo opravo vidila, jo je she htela imeti. Kmalo fo jo mati per serkali' kmalo per opravni omari najfhli, fploh f fnashenjem in lifhpanjem delo imaje. 4 Starfhi fo jo mnogokrat in ojltro opomino- li, da sviinefhen kinzh ne zhifla, temozh krepoft in lepo sadershanjo : da lepo oblazhilo zhlovelui ne da neti vred- nolli, neti jegovih slofli ne sakrije ; da Bog in dobri lju¬ dje ne gledajo na obleko, ampak na lepo sadershanje. Samo vfe saftonj, nizhmerno otrozhle fe je she premers- ko v febc in v fvoje oblazhilo bilo saljubilo, in fe po¬ leg tega, Bog ve! sa koga dershalo. — Pergodilo pak fe, da fo gofpod farmefhter ofem fantizhev, kteri fo fe naj lepflie bili sadershali, k febi v ograd povabili. Oni fo jim f naj lepfhim fadovjem po- llregli, ino jih vfakega po saflushenji darovali. To je preveliko vefelje hlapzhekora in ftarfk*im bilo; ter fo fi to na veliko zheft razblinili. Sa tjeden dni fo gofpod far- niefbter neko nedelo tudi ofem dekliz, ktere fo fi bile sa- llushile, k febi povabili. Samo Tresike ne bilo v ti Rom fhtevili, To pak ji j,e odvifhe sbal djalo. Ter fo flar- fbi pali priliko liajflili, fvoje opomine ponoviti: „Vifh, oo 32 oo fo mati rekli, na kaj bogabojezhi ljudje glcdijo? Sdaj fi pazh lahko v nedelo doma; lahko hodifli pred serkalo ftat, in snaTh Tvojo opravo Tnashiti tezhaT, kaj druge de- klize zheft in vefelje majo per gofpodi farmefhtri v ogra¬ di biti, in sa Tvoje pohlebno in pridno sadershanje hvalo poTlufliati in dare perjemati.“ V Toboto pred tem je liromaThko dete T imenom Mi¬ zika k Tresi priThlo in prolilo, da bi mu le kolikokoli kaj od Tvoje oprave poTodila, sakaj da je na jutro k go- Tpodi farmelhtri povabljena. Tresika je ji pervizh nesa- vito in ojltro odrekla, ter zelo miTlila, kaj Tl Mizika norza sh nje dela, ki ne je tudi povabljena. ,Skoro pak Te inazhi vpoti ter meni: she bodo bar mojo opra¬ vo vidili in hvalili. Satoraj je Miziki naj lepfho habo in Tvojo novo obleko dala rekTlii: ^Samo mi na vTe do¬ bro pafko imej in vTem povej, da je to oblazhilo mo¬ je !“ — Mizika Te ob veljeni vuri v tem ljudfkem obla- zhili pred goTpodom farmeTlitrom Tkashe. Oni jo vzhali popralhajo: „Kde pa Ti dobila toto habo in toto Tukni- zo, Mizika? Ona odgovori: „Jas Tem jo od ToTedove Tresike na pofodo vsela. „Dete! To farmefhter rekli, jas ne gledim na lepo oblazhilo, temozh na lepo sa¬ dershanje. Oblazhilo zhloveka neti boljThega neti bosh- neThega ne ltori; zhe Trno le Tnashno in poredno, ter Tamo tak oblezheni, kak Te sa vTakega v Tvojem liani Tpodobi. Idi satoraj domo, daj ljudfko oblazhilo nasaj, in Te v Tvoji pohlebni nolhnji Tkashi, ktera Te mi kam bolje dopadne, kak Thpize in shida.“ Mizika je Thla in Tresiki habo in obleko nasaj dala, ter je vTe povedala, kar Te ji sgodilo, in kar To goTpod farmeThter bili re¬ kli. Tresika bila je po takem zelo k Tramoti poltavle- na, ter Te s jese in od shalolli sajokala, in od tega hipa vTe lifhpanje in nizhmernolt saklela. Kar je sdaj Tamo s naravne Trami vzhinila, je Tko- ro tudi s bogabojezhnofti ftorila; kajti tota ponishba je djala, kaj je ona befedam golpoda TarmeThtra verovala, ki To potem v pervem kerThanlkem navuki rekli: ,,Ni¬ kdar ne posabte, da je sa vboge greThne ljudi, kaki Trno mi vTi, vlako oblazhilo lahko sadofti lepo. Vafh kinzh nebodi svuneThen; ne kite, slate navuThnize ali le- Thezhe oblazhilo; temozh Tkriven Terzhen zhlovek T ne- premekljivim tihim in ponishnim duhom, je pred Bogom shlahten; vuzhi Tveti apollol Peter v. 1. lilti 3, 3. 4. Kda To gofpod Tarmefhter paliper enem leti drugozhnar oo 33 oo vcrlefhc in krepoflnefhc deklizc v ograd povabili, je tu¬ di Trcsika poleg bila. Iiod krepoftna! to zhaft Ti da, V tem pravo rado ji bofh fi vshila. Hod mirna’, mir vezli lifhpa ma. Kak vfevfe f'rebro , slato , fvila. 35. Pameten ozlioh. V neki veli je vdova I' zhetvero deze prebivala, k to¬ ri b je nar mlajfhe she zhes fheft let ltaro bilo. Toti otrozi fo vli tak ftrafhljivi bili, da fi noben ni fam vu- pal s hifhe, ko je she tema poftala. t She zelo mater je lamo lirah bilo, in poleg tega fhe fo eno ltaro deklo per hrami imeli, ktera je otrokom vfakojafhke lashljive pri¬ povedi od ftrahov, fkasni, in takih rezhi pravila. Ter ib vfako leto na fvetega Miklasha vezher Miklashi pri- flili. Satoraj ne zhuda bilo, da fo otrozi tak ftrafhljivi bili. Edno sk njih, dekliniza f devetim letom, je od ltraha pred kofmatim dedom, kteri je f Miklashi hodil, veliki beteg dobila. Potem fo otrozi ozhoha dobili. Ozhoh fo Ikoro llrafhljivolt otrok sapasili, ter srok, odkod ona s-haja. Da fo fpameten mosh bili, fo pred vfem dekli prepovedali, zhe nebi htela ob flushbo priti, da nebi fmeia neti befede vezli od pofhafii in duhov pra¬ viti. ..Ne bojte fe, fo otrokom rekli, preminozhih dufii ali duhov, kteri ljudem nizh shalega ne vzhinijo. Ne bojte fe hudih duhov ali hudizhev, sakaj oni nemajo mo- zhi zhes poboshne ljudi in otroke. Veizhidel je to, zhe- far fe bojimo, nizh druga kak kakfha perholad, ki fe v temi fvetli, ali kaka mifh, mazhka, ali slozhell zhlovek, ki ozhe v nozlii krafti. Da je fveti Miklash, kaj bi ne- dolshnoft vbogih deviz refhil, fkrivoma v nozlii slate v njihovo hifho metal, flie llarfhi fmirom na njegov god po¬ boshne, marljive otroke darujejo. Da pak fo otrozi vel- zhidel ne prav marni, ter jih fgrosenjem na to ravnati more , tak fkoro vlelej f ozhetom ali f materjo, ki fvete¬ ga Miklasha pomenijo, tudi hlapez ali drugi zhlovek pride, ki fe v deda preoblezhe, da bi otroke ltrafhil. Pri meni nefme vezli tgki ded v hifho priti, sakaj jas miflim, da bote pridni otrozi, ki radi bogajo. 3 oo 84 oo Otrozi fo bili s daj bolje obujeni. Ozhoh fo jih farni doftikrat v temi fprevajali, farno fo mogli roke pred IV dershati, da ne fo f glavo ali f nofom v kaj bofhili. Po- febno pak fo otroke ta peljali, kde je kaj fhumotalo ali terlo. Tu fo velzhi del najfhli, da je kakfliipef ali kak- fha mazhka bila, ali da fe je kaj preverglo ali palo, in f tim glaf napravilo. Nekda ne fo otrozi na nobeno vi- sho hteli fh njimi iti, da je nekaj preglafno gor in dol flitapalo. Ozhe pak ne fo nehali: otrozi fo mogli sred nji¬ mi iti; — in kaj je bilo? Kosel fe je po nozhi s hleva prifkedfhi po hrami fprehajal. To je bila fkufhnjava. Otrozi fo fe endrugemu nafmehovali. Oni fo sdaj fkoro farni vupali v temi s-lihima iti, ter fo sadnizh tak fer- zhni poftali, da fo po nozhi kak fkos dan bres vfega ftraha vfe kole fnateknoli. tSIcufhnjave vidifh , Da fi bojesliv. Bojifli fe, da fi V glavi ftrahov shiv. 36. Otrok ozhctu pifhe, Mikloshek je do dvanajftega leta pridno v fholo ho¬ dil. Navuzhil fe je brati, piiati, razhuniti, in v ker- fhanfki veri ne farno bil dobro podvuzheni, temozh tudi v ljubesni do Jesofa she jako dalezh fpravljeni. ( Starflii fo ga potem v ljudfki kraj dali, da bi fe tam shnidarije navuzhil. Mikloshek ne je bil dolgzhaf v tiftem kraji, ko ne vezhhteltam oftati. Mefhter je imel dva she dorafhena fina, ktera fta vbogega vuzhenza slo v ftrahi imela. Pofebno fta ga sa tega voljo sa norza imela, ki je tih in poboshen bil, rad v zirkev, k fpovedi in fvetem obrejilu hodil, ter po fvetkih duhovne knige bral. On pak je vfe tote kri- vize s ljubesni proti fvojemu svclizharju preterpel, ter fi doftikrat befede apoftolove v mifel vsel: „Vfi, kleri ozhejo v Kriftofi poboshno shiveti , morejo preganjanje terpeti.“ 2. Tim. 3, 12. Ker pak fta ga vezhkrat htela na hudo napeljati, in mu viakojafhke sanjke ftavila, je miflil, da mu ne treba vezh molzhati. On fe je juneni ozhctu pertoshil. Ozhe ne fo hteli pomagati. — Juni ma¬ teri, Mati fho manje. „Aj fta pravila, najnih otrok nifhe oo 35 oo nemore savoljo kake krivizc koditi: Tebi je bershzhaf dom v glavi, le s glave fi ga sbij, dokler fe nebofh svu- zhil, ne pridefh od nafhega hrama.“ Kaj fi tedaj ozhe vbogi Mikloshek sazheti? — Odbeshati? To fe jemu ne lepo sdelo, ter ne je peuesa glefhtal; terg pa je devet vur od njegove domovine bil, Ali fi je snal pomagati: on je ftarfhim pifal, jim od vfega tak zhifto in raslozh- no glaf dal, da fo ozbe she per petih dnevih prifhli in ga f labo domo vseli, ter ga doma imeli, dokler nefo sa njega boljfhega kraja najfhli. Kak je le dobro, kteri sna pifati! ,S pifmom lah¬ ko tudi f takimi govorimo, kteri fo dalezh od naf, ter snamo drugim povedati vfe, kar zhemo, — zhefar dofti- krat nezhemu vfakemu praviti. JCter brat’ in pifati neve , Je neti zeli zhlovek ne. 37. Dobro fe doftikrat she v totem shlvlenji poverne. V nekem velikem ogradi fo jabelka tergali. Tej fo otrozi s žele fofezhke perderkali: neki fo f veliko hrupo in krizhem profili: „Meni tudi, meni tudi eno jabelko!“ Neki fo blishe perftopili, in lovili, kde fo le mogli kaj dobiti. Neki pa fo fe zelo fvadili in mi¬ kali; sakaj vertnik je vnalash nekaj jabelk med otroke Kitil, pri zhem fo fe fvajivali in zelo bili. Vertni go- fpodar fo fkos okno gledali, ter malo deklinizo f kor- pizhem sagledali: ona je skraja ftala, ter fe ne htela med rasvusdane otrozhnjake mefhati. Lepo naravno dete fe je gofpodu dopalo: oni fo ga dolgo prefhtiinavali. Sadnizh, kda je delo bilo dokonzhano, lo otrozi ras- fkakali. Tudi mala dekliniza je htela oditi. t Samogo- fpod, kterega ni sapasila bila, fo tedaj fkos okno fe- svali: „Tu bodi, zhekaj!“ Dete je poftalo, in ne vedi- lo, kdor je sval. Gofpod fo dol prifhedfhi prafliali: „Zhiga pa fi Ti 1“ Dekliniza odgovori: „Moj ozhe fo teshak; oni fo tudi nekda she v totem ogradi delali; sdaj pak fo boleni. Tilli ftriz, ki jih zliejo svrazhiti, fo rekli, da bi mogli vezhkrat kuhani fad jclti, pa mi nemarno fadii, in ako kaj denarjev mamo, mati vzhafi 3 * bo 3G oo po kruh pofhlejo, kfcrega nam tudi slo treba. Ter Ib ji gofpod korpizh s roke vseli, ga odkrili, pa ne je bilo iifta neti pezelja v njem. Te ali nizh nomadi v korpizhi?“ fo detetu rekli. Dete odgovori: „Ozlie fo veleli, da bi mogla profiti; ne fem fe mogla perdrushiti, da bi profila. 11 Gofpod fo korpizh f naj lepfhimi jabel- krtmi' napolnivOii deklinizi dali rekozh„Ti li pazh pridna: le fkos fe Boga boj, ki vfe vidi; moli in bo- gaj rada’, in na Njega savupaj; Bog bo ti fkbs dobre ljudi pofhiljal. Na! to mafh jabolk sa bolenega ozheta, in kda jih ne bote nizh vezli imeli, fi pali po vezli pri¬ di!“ Dete je reklo :’Bog plati, gofpodu roko knfhnofo, in polno vefelja k ozheta domo teklo, jim vfe povedalo in vezhkrat te befede pofpetilo: „Gofpod fo rekli, žlic nebomo vezli jabelk imeli, bi pali mogla k njim priti “ Tilii gofpod fhe fo potem deklinizi in jenim ftarfhim do- fti dobrega florili. * Krepoft ma lolko vrednofli, Da Maki zlilovek jo zhttfti. , 3 B, Ncfrncmo dobrega dopernafhati, farno da bi naf ljudje hvalili, in sa to naplatili. Katrezhika je s fliole domo prifhla in fo jokala: j.Dcto! fo ozhc jo sagledavfhi prafhali, kaj pa fe Ti je sgodilo? Kaj pa fe jozhefli ?“ »Farmefhter, je Katrezhi¬ ka s sahlipkovanjem rekla — farmefiiter fo dnef v fholi bili.“ ,,No! faj bi Tebe to moglo vefeliti!“ fo ozhc odgo¬ vorili. Dete pak je reklo: „Druge otroke fo ispitovali, in darovali: mene pak nizh ne fo pitali; kar fo drugi vodili, bi jas tudi bila vodila, fhe bolje, kak drugi, Sadnizh fo tudi neke imenovali, f kterimi fo sadovoljni, da fo pre v zirkvi tak tihi in poboshni bili. Jas miflim, da fe v zirkvi tudi tak sadershim, kak je prav; mene pa lo le ne trohize na mifel vseli.“ ;Jl Se sategavoljo jo¬ zhefli? fo ozke rekli. t She tudi Ti med tifte flabe fli— fliifli, ki nikdar s Ijubesni proti Bogi, temozh farno sa- voljo kultnega dobizhka dobro delajo? Al Ti tak hudo dene, da ne fi daru, ne hvale dobila? Al ft farno sa- tegav voljo marna, in v zirkvi tiha, poboshna, da bi sa to dar in hvalo dobila? Po takem fhe bolh dollikrat v oo 3T oo lotom shivlenji nesadovoljna in shalodna. Dobro fc ne plati vfako krat vzliafi, in krepodnega fvet daftikratsadi podavi, ne fposna, ali na njega ne fmifli, naj bi faui perloshnod imel, fe farnega Iposnati; farno ljubesen pro¬ ti Bogi je srok jegovih djanj, ali naj fe v poterpljivolli vadi. Sategavoljo pak fe doishnodi nefmejo povnema- liti. Jas feni Ti to she doitikrat pravil. Ali, kak le ini sdi, flie tega ne fr prav v ferze vselg.“ ,Saj Jesof ozhitno vuzhi: »Pafko imejte, da pravize ne do vperna- ifbftte pred ljudmi, da bi Vaf oni vitlili iCali da bi Vi od njih plazhilo dobili).; drugazhi. ne, bo vam plazhila od •Vafhega ozlieta, kteri je v nehefah. Zb e roolifh, pojdi fvojo lvifhko, ter dveri saklpni, in na fkrivnem k,dvoje¬ mu ozhetu moji ' r in Tvoj ozhoj, k'tcti;V : fkrivgo.yidi, bo Ti vfe plazhalMat. 6, 1.6. Kaj le ne dopenicfc . ijubesni proti Bogi, pred Aljini nema vrednolii. Zhe gledafh vezli na prid, kak doishnfift iifBoga, Le famgci febe Ijubifh , ne pak Jesofa! 011/ C 'J ... ib 114 n