Posamezni izvod 30 groSev, mesečna naročnina I Kllng TEDIH K Zfl SLOVEnSKO KOROŠKO IZ VSEBINE: I DELO IN ŽIVLJENJE NA 1 MLADINSKI PROGI | TEMELJI NAŠE PROSVETE | I NEKAJ O VSAKDANJEM I | ŽIVLENJU NAŠIH LJUDI | 1 MOSKVA V ZNAMENJU 1 I BODOČNOSTI | i i 1 - i LETNIK I. DUNAJ, V PETEK 27. IX. 1946 ŠTEV. 16 Kje so resnični naši zavezniki? Če govorimo o antifašistični enotnosti na Koroškem, tedaj moramo poseči v zgodovino, kajti v luči zgodovinske* ga dogajanja bomo laže spoznali, da mora biti antifašistična enotnost vo* dilno načelo slovenske politike v borbi za naše narodne pravice. Slovenci smo si v preteklosti postavili za cilj zedinjeno Slovenijo. Vse slovenske stranke v stari Jugoslaviji so gojile upanje na priključitev Primorske in Koroške k Jugoslaviji. Tako so usodo pol milijona Slovencev prepustili razvoju zunanje političnih dogodkov, kajti gojili so samo upa* nje, niso pa Slovencem samim budili lastne aktivnosti, ki edino lahko privede do postavljenega cilja. To upanje, to politično brezprogramstvo je bilo škodljivo iz več razlogov: ustvarilo je politiko čakanja, Slovenci v Jugoslaviji so čakali na razvoj zunanje političnih dogodkov, Primorci in Korošci pa na to, da jih pride Jugoslavija iskat. Slovensko ljudstvo ni čutilo po* trebe, da bi iskalo svojih zavczmkov v naprednih in demokratičnih silah v Italiji in Avstriji. Končno smo s svojo politiko nevtralnosti in čakanja dajali podporo tistim nazadnjaškim, imperialističnim silam, ki so potem zanetili drugo svetovno vojno. Šele pozneje smo spoznali, da se mora slovenski narod v svoji borbi za zedinjeno Slovenijo zanašati v prvi vrsti na svoje lastne sile, zato mora imeti svoj lastni, borbeni program. Da se mora vsak del slovenskega naroda na svojem lastnem ozemlju boriti za združitev, kajti tako bomo dosegli enotno fronto slovenskega kmeta, delavca in intelektualca, ki bodo znali ceniti in braniti pridobitve boja. Spoznali smo, da se moramo v svojem boju naslanjati na napredne sile v Italiji in Avstriji. Tako bomo krepili resnic* no napredne demokratične sile vsega sveta, ki bodo edino pravično rešile tudi naše narodno vprašanje. Spomnimo se ob teh vprašanjih samo naših Primorcev. Antifašistična enotnost, ki so jo skovali v času borbe proti fašizmu in ki jo poglabljajo da* nes v boju proti ostankom fašizma, je tista sila, ki uspešno kljubuje vsem nakanam svetovnih imperialističnih plasti. Slovenski kmet prehranjuje italijanskega in slovenskega delavca v ča* su stavke, italijanski delavec se bori skupno s slovenskim za demokratične Trst mora biti resnično svobodno ozemlje V zadnjem govoru o statutu Trsta je Molotov naglasil, da bi bilo nepravilno, če bi bila polovica vlade Trsta sestavljena iz inozemcev, kakor so to predlagali drugi načrti. Prav tako je nepravilno, če bi bila podeljena guvernerju prav vsa oblast, kot je predlagala angleška delegacija. Molotov na* vaja primere iz britanskih kolonij in Indije. Take vrste uprava ni primerna za napredne dežele, kot so balkanske, zlasti za Trst. Tu sodeluje in odloča v političnem življenju vse ljudstvo. Tu obstojajo masovne organizacije in delavski sindikati. Zato mora biti statut Trsta izdelan na resnično demokratičnih načelih. Dalje govori o pravici »ugovora« in pravi, da morajo velesile obraynati vsa vprašanja spora* zumno in da varnostni svet ne sme sprejeti nikakega sklepa, s katerim ena izmed velesil ni sporazumna. »Trst mora biti resnično svobodno ozemlje,« poudarja ob zaključku Molotov. Ko govori o nacionalnem vprašanju, ki obstoja v Trstu, pravi, da ima Sovjetska zveza precej izkušenj, ki bodo zelo koristne tudi v tem primeru. Kajti na temelju leninistično* stalinistične nacionalne politike so dosegli v* SZ važne uspehe pri kovanju prijateljstva med narodi, ki stoje na različnih stopinjah političnega razvoja in ki kažejo velike razlike v načinu življenja in v jeziku. »Vendar je SZ mnenja; da morajo vsi pomagati s izkušnjami, kadar morajo Združeni narodi reševati kakšno vprašanje.« Molotov je predložil nato sovjetski predlog o statutu Trsta. Sledila je debata v posameznih točkah statuta. V zaključni debati o mejah svobodnega mesta Trsta je zavrnil Višinski pred* loge južnoafriške delegacije in dejal, da bi bilo krivično, če bi prepustili Italiji 120 km dolg jugoslovanski obmejni pas. »Trst mora postati mesto prijateljstva med narodi,« je poudaril Višinski. Prcglog južnoafriške delegacije je bil pri glasovanju odklonjen. Prav tako pa je vse predloge, ki govore v ko* rist pravičnih zahtev Jugoslavije, podprla več ko tretjina članov odbora. Sporazum o Južni Tirolski ni rešil vprašanja nemško govorečih Tirolcev Zadnja dva tedna je bilo mnogo hrupa okoli sporazuma, ki sta ga 5. 9. tega leta podpisala italijž^iski ministr* ski predsednik De Gasperiin avstrijski zunanji minister dr. G r u b e r o kulturni avtonomiji Južne Tirolske. Ker so nekateri listi prikazovali ta sporazum kot nekakšen vzor za reše* vanje narodnostnih vprašanj, ne bo škodilo, če si to »vzorno reševanje« pobliže ogledamo. Predvsem je treba vedeti, kaj južni Tirolci sami mislijo o tem dogovoru. Njihovi zastopniki, dr. Guggen-b e r g e r, dr. V o 1 g g e in dr. T h a 1» h a m m e r, so te dni izjavili sovjetskemu predstavniku v Parizu, da je prebivalstvo Južne Tirolske zaradi tega sporazuma resno vznemirjeno. Juž- . .. . ni Tirolci se še preveč živo spominja* pravice, slovensko in italijansko anti- j0 nasilnega poitalijančevanja in za-fašistično ljudstvo stojita skupno na 'htevajo mednarodno zaščito za svoje braniku proti fronti reakcije. To so uspehi antifašistične enotnosti; ves njen pomen pa bomo lahko pravilno razumeli šele v bližnji bodočnosti. Slovenska politika na Koroškem je pretekla deseteltja delala iste napake, kot slovenske stranke v stari Jugosla* viji. Vodila je politiko čakanja, tako imenovano »realno politiko«, to je: »prilagojevala« se je trenutnemu položaju, povezovala se je z reakcionarnimi strankami v Avstriji, odtujila je na ta način slovenskega kmeta delavcu, ki je našel v avstrijskem delavcu boljšega zaveznika v borbi za socialne pravice. Hodila je pot najmanjšega odpora in tako zameglila jasen politič* ni cilj, ki bi ga moralo imeti slovensko ljudstvo v boju za narodne pravice. Zadovoljila se je s politiko drobtin-čarstva, ki ji je prineslo delne kultur* ne pravice. Te so bile več ali manj le pesek v oči, kar nam je bolj kot kdaj koli jasno danes. Dajala je tako podporo onim silam, ki niso bile sposoo-ne. da bi v Avstriji ustvarile branik proti prodirajočemu nacizmu in so narodne pravice. Zastopniki so izja* vili, da bo brez take zaščite domače prebivalstvo Južne Tirolske prej ali slej -ugonobljeno in iztrebljeno. Delegati so izjavili, da je danes na Južnem Tirolskem isti položaj kakor za časa fašizma, to tembolj, ker se krajevne oblasti sploh niso menjale. Zastopniki so zaprosili, naj bi Južno Tirolsko obiskala mednarodna komi-sija. V debati na pariški konferenci, ali naj se sporazum o Juž. Tirolski vkl juči kot poseben člen v italijansko mirovno pogodbo, je povzel besedo član sovjetske delegacije, zunanji minister estonske sovjetske republike K r u u s in dejal med drugim: »Simpatije Sov* jetske zveze so popolnoma na strani nemško govoreče narodne manjšine Južne Tirolske. Avstrijskoitalijanske-ga dogovora sovjetska delegacija ne smatra kot povoljno rešitev vpraša* nja narodnostnih pravic nemško govo- obratno tako slabile protifašistično gibanje. Mnogi koroški Slovenci so že takrat spoznali, da morajo iskati zavez* n i k a v svojem boju za slovenske narodne pravice le v resnično demokratičnem, revolucionarnem gibanju. V vrstah avstrijske Komunistične partije so našli razumevanje in pomoč, da so lahko v njenem okrilju sami organizirali borbo za naše pravice. Spomnimo se, da je ob desetletnici plebiscita edino Komunistična stranka protestirala zaradi nesramne gonje, ki so jo uprizorili proti Slovencem. Protest je prebral pri slavnostni seji Delavske zbornice v Celovcu tov. Kacianka, ki je bil nato zaradi tega obtožen veleizdaje in zaprt. Spomnimo se, da so bili leta 1934 obtoženi vele* izdaje in obsojeni Kordež, Prušnik in Haderlap. Tovariši so v okviru komunistične stranke Avstrije vodili dosleden boj za resnično demokracijo in zahtevali pravice za koroške Slovence. Ko se je naše ljudstvo dvignilo v osvobodilnem boju proti nacistom, ko je snovalo svoje osvobodilne in antifa* šistične odbore, svoje partizanske edi* niče in bilo boj na življenje in smrt s fašističnimi imperialisti, tedaj so bili avstrijski komunisti prvi, ki so se vključili v našo aktivno protifašistično borbo. Antifašistična enotnost pa se je kovala tudi v koncentracijskih taboriščih in nacističnih zaporih. Tam so se zopet sešli resnični borci za demokracijo, prijatelji in zavezniki v borbi in trpljenju. Občudovali so našo enotnost, moč in lepoto naše pesmi, naš pogum in vztrajnost. Le prijatelj* stvo, ki se je skovalo v borbi in trpljenju, je iskreno in trajno. To nam najlepše dokazuje pismo tov. Viktorja Matejke, avstrijskega antifašista, ki ga je poslal slovenskim taboriščnikom iz Dachau-a. Kakšna je politika različnih avstrij* rečega prebivalstva Južne Tirolske, Ta sporazum se samo površno debka, narodnostnih vprašanj avstrijskega prebivalstva: nekaj pravic o rabi nemškega jezika, pri zasedanju krajevnih uradniških mest itd. Širših, temelj* nih narodnih pravic in gospodarskih osnov za njihovo uresničenje se sporazum ne dotika. Vendar bi bile prav, te pravice bistveno važne in brez njih je sporazum popolnoma brez vredno« sti. Ta sporazum ni bil sklenjen na široki demokratični podlagi, ampak v prvi vrsti v interesu in po nazorih zelo ozkega kroga ljudi. To pojasnjuje rudi intervju avstrijskega zunanjega ministra Gr u b e r j a pariškemu listu »Monde«, ko je dejal: .Ljudskega glasovanja ne bo; zamišljeni so samo raz* govori z osebami, ki sc bodo smatral kot zastopniki Tirolske.’« Kruus je nadaljeval: »Ce bi se avstrijsko-italijan-ski sporazum vnesel v italijansko mirovno pogodbo, bi se s tem ustvarila nezaželena in celo škodljiva predstava, kakor da bi ta sporazum kakor koli reševal vprašanj narodnih pravic nem* ško govorečega prebivalstva Južne Tirolske, kar pa dejansko ne odgovarja resnici.« »Oesterreichische Zeitung« v svo-* jem uvodniku k južnotirolskemu sporazumu med drugim pripominja: »Gospodarske osnove .avtonomije* so obšli z molkom, osnovnih narod* nostnih pravic nemško govorečih južnih Tirolcv pa sploh niso očrtali. S tako .rešitvijo’ narodnostnega vpraša* nja, ki dejansko pomeni izročitev narodne manjšine na milost in nemilost njenemu tlačitelju, se Sovjetska zveza nikoli ne bo mogla strinjati. Prav zaradi tega je sovjetska delegacija obenem z drugimi zastopniki, ki se po* tegujejo za pravično rešitev narodnostnih vprašanj, v Parizu nastopila proti temu, da bi se sporazum vključil v italijansko mirovno pogodbo. Medtem pa angleški in amerikanski listi kakor tudi politiki, ki so pod an-glo*ameriškim vplivom na vse pretege hvalijo sporazum Gruber*-DeGasperi. Hvalijo .daljnovidnost’ in .bistrost* obeh pogodbenikov, medtem ko jih niti najmanj ne zanima dejanska usoda južnih Tirolcev. Pač pa jih zanima nekaj drugega: hočejo, da bi Avstrija in Italija nadaljevali neposredna p** gajanja in čimprej sklenili carinsko zvezo, ki bi ameriškemu in angleškemu gospodarskemu prodiranju na stc-žaj odprla vrata v dežele Srednje in Južne Evrope. To so resnični razlogi, zakaj Angleži in Amerikanci odobravajo sporazum o Južni Tirolski.« skih političnih strank danes nasproti koroškim Slovencem? Obljubljajo vsi, da nam bodo dali naše pravice. Toda po dejanjih jih spoznavamo. Resnične zaveznike bomo našli samo pri tistih, ki so v preteklosti, v času osvobodilne borbe, pa tudi v današnjih dneh v dejanjih izpričali svoja načela. Samo komunisti zastopajo načelo, da je kulturna avtonomija le spretna krinka za za* tiranje in izkoriščanje nekega naroda in da je pravilna rešitev v avtonomi ji, ki daje pravico do odcepitve. Koroški Slovenci imamo zato v resničnih avstrijskih antifašistih prave zaveznike. Kakšne so obljube in dejanja v res* ničnosti, vidimo iz primera v Škofičah, kjer je edino komunistični zastopnik branil pravice Slovencev. V boju za svoje narodne pravice moramo torej poiskati resnične zaveznike in poglabljati z njimi antifašistič* no enotnost, da bomo pripravljeni in močni zrli bodočnosti v obraz. iglice opeminia Ameriko Govora, ki- ju je imel ameriški mi* nister za trgovino VVallače, sta vzbudila ogromno pozornost po vsem svetu. Na velikem zborovanju v New Y orku je obsodil »trdo politiko« nasproti Sovjetski zvezi in vojno propa* garido proti tej državi. Obsodil je tudi guvernerja države NewYork De* w e n y a, ki se je izrekel za to, da bi bilo jedro zunanje politike ZDA zveza z Anglijo. VVallače je moral odstopiti. Reakcionarne sile v Ameriki so dosegle začasno zmago. YY allace je opozoril svet na angleško imperialistično politiko na Biiž* njem vzhodu in stremljenje Rusov, da na takšno politiko primerno odgovorijo, kar bo privedlo ZDA naravnost v vojno, »če ne bomo imeli lastne, jas« no začrtane realistične politike«. Dejal je, da je na svetu mnogo reakcionarnih elementov, ki so si bili želeli zmage osi, zdaj pa govorijo o »svojem velikem prijateljstvu« do ZDA. Ti včerajšnji sovražniki in današnji lažni prijatelji neprenehoma poizkušajo izzvati vojno med ZDA in ZSSR. Ti ne čutijo ljubezni do ZDA, temveč sanjarijo le o dnevu, ko bi se Združc* ne države in Sovjetska zveza medsebojno uničile. Ne smemo dopustit', da bi našo politiko do Rusov vodili ali nanjo vplivali tisti, ki si znotraj ali zu* naj ZDA želijo Vojne s Sovjetsko zvezo. Mi hočemo čisto pošteno mir s Sovjetsko zvezo. Dalje je rekel: Našim trgovcem, ki tekmujejo med seboj zaradi petroleja, ne smemo dovoliti, da bi nas potegnili v vojno. Opozoril je Združene države, naj uvidijo, da v političnih zadevah vzhodne Evrope nimajo več pravice kot Rusija v političnih zadevah la* tinske Amerike, zapadne Evrope m ZDA. Priznati moramo, da je Balkan bližji Sovjetski zvezi in da ta ne mo- re dovoliti niti Angliji niti ZDA vo* dilnega političnega položaja na tem področju. Narod mora biti tukaj kot po vsem svetu prepričan, da se vojni lahko izognemo. Z javnimi zborovanji in s stalnim obravnavanjem tega vprašanja v listih in brošurah se lahko ustvari miroljubno razpoloženje naroda, čeprav velik del tiska dela propagando za vojno v upanju, da bi opla* šili Sovjetsko zvezo. Wallace je poslal Trumanu posebno pismo, v katerem označuje kot najvažnejše vprašanje ameriško * sovjetskih odnošajev tisti problem, čigar rešitev bi obema državama omogočila, da bi živeli v miru. Ponovil je svoj prvi predlog z zahtevo, da se pošlje v Moskvo posebna komisija. Nekaj ur po svojem odhodu iz Trumanovega kabineta je odstopivši tr* govinski minister VVallače imel drugi radijski govor, kjer je ponovno kritiziral sedanjo zunanjo politiko ZDA ter je svaril pred tretjo svetovno vojno. Dejal je: Sedanja zunanja politika vlade prezidenta Trumana prav nič ne pozna temeljnih dejstev, ki so že dva* krat privedla do krvavih svetovnih vojn. VVallaceova govora sta imela velik odmev v ZDA. Newyorški mestni svet je poslal Trumanu poslanico, v kateri izjavlja, da je bilo za ameriško ljudstvo razočaranje, ker niso upoštevali Wallaceovega poziva k sodelovanju z ZSSR. Demokratični senator Pepper je izjavil, da bo imel odstop Wallacea daljnosežen vpliv na državo in morda tudi na demokratično stran* ko. Neodvisni komitet znanstvenikov in umetnikov je zastopnikom tiska izjavil, da je Wallaceova odstavitev odkrito 'prignanje, da se je Truman od* rekel zadnjih ostankov Rooseveltove politike. ANGLEŠKI ŠTUDENTJE NA MLADINSKI PROGI Angleškj^študentje, ki sp kot gostje Centralnega -sveta- Ljucbslcc- mladine Jugoslavije prispeli v Beograd, so v razgovoru s sodelovcem jugoslovanske poročevalske službe izjavili: »Pred prihodom v Jugoslavijo smo se zadržali nekaj dni v Julijski krajini, kjer smo obiskali številne anti* fašistične organizacije ter preživeli en dan V Ttštti. Razen* v središču snvo v Trstu' in po Julijski krajini videli napise v jugoslovanskem, italijanskem in angleškem jeziku: »Hočemo Tita«, »S Titom v vojni — s Titom v miru«. Na tej poti ,smo se prepričali, da je vsa Julijska krajina skupno s Trstom zares jugoslovanska in da je želja tamkajšnjega prebivalstva, da sc čim-prej priključi Federativni ljudski re* publiki Jugoslaviji.« Študentje so izjavili, da so prišli v Jugoslavijo zato, da bi se seznanili z delom in življenjem jugoslovanske mladine. Skupina angleških študentov je iz Beograda odpotovala na mladinsko progo Brčko—Banoviči, kjer bo tri tedne pomagala pri delu. Ob tej priliki so angleški študentje izjavili: »Ne moremo sicer mnogo pomagati pri gradnji mladinske proge. Pomembnejša bo naša pomoč v tem, da bomo spo* ročili angleški mladini resnico o Jugoslaviji.« Drobne politične vesti »Tanjug« poroča iz Trsta, da italijanske oblasti odvažajo iz Gorice ra* zne stroje, umetniške predmete in drugo ljudsko prmoženje in tudi vojni plen jugoslovanske armade. Okupacijske oblasti to početje mirno gledajo. Ameriško ppslaništvo v Beogradu je odklonilo izdajo potnega dovoljenja jugoslovanski delegaciji na tretji vseslovanski kongres, ki je v teh dneh v Ameriki. Predsednik slovanskega komiteta Jugoslavije Jakovljevič je naslovil na predsednika kongresa brzojavko, v kateri pravi: »Slovanski komitet v Jugoslaviji smatra to odklo* nitev kot sovražno dejanje proti svobodoljubnim in demokratičnim silam sveta. Kongres ameriških Slovanov ni ibil.sklican samo zato, da bi utrdil bratstvo in sodelovanje ameriških Slovanov, ampak tudi zato, da bi utrdil mir in demokracijo na vsem svetu.« Kakor poroča »Tanjug« iz Beograda, so zavezniške oblasti v Trstu prepovedale neko delavsko zborovanje. V znak protesta se je nato zbralo na trgu pred zgradbo voj. uprave mnogo prebivalstva iz vseh okrajev. Čeprav jih je policija hotela s silo razgnati, se jim je vendar posrečilo izročiti zased* benim oblastem nad sto protestnih pisem raznih antifašističnih tržaških organizacij. '•$-*____ K položaju v Grčiji piše zunanje po- ’’ litični opazovalec »Pravde« Žuko vt »Za sedanji položaj v Grčiji so v ve* liki meri odgovorne britanske čete, ki se odkrito vmešavajo v notranja vpra* šanja te dežele in podpirajo fašistič-no-monarhistične elemente. Nekatere politične struje v Zedinjenih državah in Angliji si prizadevajo, da bi očrnile Sovjetsko zvezo in Albanijo in s tem našle povod, da za vsako ceno obdrže tuje čete v Grčiji, ker hočejo podpreti grške reakcionarje kot vojne hujskače na Balkanu.« Poveljnik francoskih zasedbenih čet v Avstriji general Bethouart je v odgovor na izvajanja poveljnika ume« riških zasedbenih čet generala M.Clarka, ki je trdil, da je Avstrija posto-stojanka zapada v vzhodni Evropi, izjavil francoskim novinarjem: »Če hoče kdo iz Avstrije napraviti postojanko, potem bo ta nekega dne s te ali druge strani napadena in dokončno uničena. Kajti šestmilijonsko ljudstvo ne more tvoriti vojaškega oporišča med neprimerno močnejšimi nasprotniki. _______ Poslanec angleške delavske stranke Zilliacus je v nekem govoru v svojem volilnem okraju kritiziral zu* nanjo politiko sedanje angleške vlade in dejal, da je po njegovem mnenju Anglija svojo politiko podredila ame« riški politiki. Angleška vlada naj bi zagotovila tako vodstvo, ki bi lahko preprečilo težnje po novi vojni. Seja glavnega odbora OF Dne 21. septembra je bila seja Glavnega odbora OE, ki ji je predsedoval predsednik Josip Vidmar. Udeležilo se je je 59 članov "Gla vnega odbora. Predsednik Vlade Ljudske republike Slovenije in tajnik Izvršnega odbora OF Miha Marinko je podal obširno poročilo o delu Osvobodilne fronte in posebno naglasil velike uspehe, ki jih je doseglo ljudstvo v skladu s smerni* cumi lanskega kongresa Oi; na gospodarskem področju. Ti uspehi so orno* gočili, da ima ljudstvo danes ključe gospodarstva v svojih rokah, kar je prvi pogoj narodne neodvisnosti in suverenosti. Spričo velikih gospodarskih uspehov, ki so delovno ljudstvo še trdneje povezali z OE in s Komunistično partijo na čelu, so kar smešni poskusi klerofašizma, ki se pojavlja v novih oblikah in deluje tajno proti ljudski oblasti, stremeč za tem, da bi sc vrnili časi polkolonialnega suženjstva. Proti tem poskusom klerofašistične reakcije moramo biti zelo budni, če* prav ji ne moremo pripisovati posebnega pomena, ker je tako majhna, sla* ba in osamljena, da se bo nujno razbila ob enotnosti slovenskega naroda. Ljudstvo ve, da ga OE vodi po poti vse večjega gospodarskega napredka v lepšo bodočnost, medtem ko mu reakcija lahko prinese samo nesrečo izkoriščanja in suženjstva. Predsednik vlade Miha Marinko je govoril nato o tem, da bo OE predlagala ljudstvu za kandidate v ustavodajno skupščino svoje najboljše člane. Glede na uspe* lie v zunanji politiki je naglasil veličastno borbo jugoslovanske delegacije za čast in pravice slovenskega in vseh jugoslovanskih narodov, Ostro je obsodil tiste, ki jim ni všeč dosledna borba za demokracijo, ki jo vodi naša delegacija v Parizu. Po govoru predsednika vlade se je razvila razprava, ki so v njej sodelovali predsednik Josip Vidmar, Jože Beltram, Tone Dolinšek in Edvard Kocbek, ki je ostro obsodil delo proti* ljudske dulfbvščine. Dejstva so pokazala," je izjavil, da je bil v vojni pre* magan samo legalni klerikalizem. Duhovščina je nastdpila pot prikrite oblike borbe, ki v njej kakor že poprej izrablja verska čustva za dosego političnih ciljev. Ta ilegalni klerikalizem zlasti uganja višja duhovščina. S svo* jim delom ne more uničiti ljudske oblasti. pač pa lahko škoduje samo veri. Po končani razpravi je Glavni od* bor OF soglasno odobril poročilo predsednika vlade. Organizacijski sekretar Izvršnega odbora OF dr. Brecelj je v svojem poročilu podčrtal velik porast članstva OF. Glavni odbor OF je nato soglasno odobril volivni proglas OF, ki ga je predložil minister za notranje zadeve Boris Kraigher. Volivni proglas OF pravi med drugim: »Oktobra letošnjega leta bo slovenski narod prvikrat v svoji zgodovini na svobodnih volitvah izvolil svojo pr* vo ustavodajno skupščino. Razpis volitev je novo potrdilo načel Ljudske fronte Jugoslavije, ki želi pod vod* stvom maršala Tita omogočiti najširšim množicam delovnega ljudstva, delavcem, kmetom in delovni inteligenci, da razvijejo vse napore za čim* prejšnjo izgraditev srečne in močne skupnosti FLRJ. Nova Jugoslavija je zgradila svojo suverenost v narodnoosvobodilni borbi in v dobi povojne izgraditve z borbo proti svetovnim imperialističnim klikam, ki jim je su* verenost malih narodov trn v peti, ker vidijo v njej nepremagljivo zapreko za svoje nadaljnje zavojevalne načrte. Ta izgradnja suverenosti Titove Jugoslavije je omogočila, da lahko slovenski narod danes prvikrat v zgodovini kroji sam sebi svojo ustavo. Z volitvami v ustavodajno skupščino se kon* čuje prva doba izgradnje slovenske državnosti kot čvrstega dela nove Ju* goslavije.« V dveh vrsticah i Ljudstvo vzhodnoprimorskega okrožja je pričelo novo tekmovanje pod geslom »Za priključitev k Jugoslaviji«. Staro in mlado navdušeno tekmuje. Samo v postojnskem okraju se je prvi dan prostovoljno javilo na delo 6.U00 ljudi. ^ Na Goriškem so bile velike demonstracije proti spletkam nazadnjakov na mirovni konferenci, posebno proti italijanski delegaciji. Ljudje so vzklikali: 1 Jočemo, da se Gorica in vsa okolica priključi k Jugoslaviji! Vs'e ljud* stvo Julijske krajine je že v času od 1942. do 1945. leta s svojo krvjo izvedlo plebiscit. Poverjeništvo PNOO za Slovensko Primorje v Ajdovščini je razdelilo pr-Ve kredite za obnovo vzhodnoprimorskega okrožja. Posamezni okraji so dobili do dva milijona lir. V okviru Titovega tekmovanja je bila elektrificirana Šentviška planota na Primorskem. Dela je opravilo prebivalstvo s prostovoljnim delom. Z letošnjim šolskim letom se bodo ustanovile na srednjih in strokovnih šolah zadruge, ki bodo seznanile mla* dino z zadružnim delom. Za svoje člane bodo nabavljale knjige in druge šolske potrebščine. V to delo bodo vključeni poleg dijakov tudi učitelji, profesorji in drugi nameščenci in tudi starši dijakov. SNOS je imenoval komisijo za volitve poslancev v ustavodajno skupščino Ljudske republike Slovenije s predsednikom Alojzijem Žigonom, predsednikom Vrhovnega sodišča Slovenije na čelu. Mestni ljudski odbor v Ljubljani je uredil veliko moderno krojačnlco, ki zaposluje 50 delavcev in dela s 50 ši* valnimi stroji. Mesečno bo predelala več ko 20.000 metrov blaga ter bo izdelovala obleke in perilo. V Guštanju je bil velik koroški narodni festival, ki so ga priredili delavci tamkajšnje jeklarne, kmetje in ostalo prebivalstvo. Na njem so prikazali uspehe kulturno prosvetnega dela po osvoboditvi. Prišli so gostje iz vse Slo* venije. Nastopili so pevski zbori, harmonikarji in šahisti. Posebna razstava je pokazala napredek gozdarstva, industrije in kmetijstva prevaljskega okraja. Mladinci in mladinke v narodnih nošah so izvajali koroške narodne igre. Pozvali so tudi brate izven meja na Koroškem, da vztrajajo v borbi za svobodo. V Martuljku na Gorenjskem je bil odprt dom Franceta Rozmana, kjer bodo lahko najboljši delavci, v prvi vrsti udarniki, brezplačno preživeli svoj 14 dnevni dopust. To je za Vr-njačko banjo drugi tak dom v Jugosla* viji. Glavni odbor enotnih sindikatov Slovenije jih namerava odpreti še več. Zdaj je v domu 50 sob s 87 posteljami. Odprt bo tudi zimski dom, kjer bo še 93 sob s 160 posteljami. Na velikem letalskem mitingu v Ljubljani je bilo 15.000 ljudi. Sodelovala so jadralna in vojaška letala. Na koncu so bile vaje s padali. Tisti, ki so ujeli lističe, vržene z letal, so se na kraju lahko peljali nad Ljubljano. Tudi Bloška planota bo kmalu elektrificirana. Pobudo je dala slovenska mladina, ki je zbrala baker. Ta baker predeluje zdaj v žico tovarna v Slovenski Bistrici. Do 15. oktobra bo za-* gorela elektrika v osmih vaseh. Vlada LR Slovenije je izdala odlok: o ustanovitvi podjetja za izdelavo filmov pod imenom »Triglav-film«. Podjetje bo izdelovalo pod vodstvom predsedstva vlade umetniške, dokumentarne in kulturne filme in filmski tednik »Obzornik«. NOV MOST ČEZ DRAVO Pred kratkim so izročili prometu nov most čez Dravo pri Ormožu. Most so zgradili s prostovoljnim de* lom prebivalstva varaždinskega okra* ja pod vodstvom okrajnega ljudskega odbora. Dolg je 218 metrov in za nje* govo gradnjo so porabili 1,305.000 din, strokovnjaki so pa njegovo vrednost ocenili na 5,500.000 din. Tako je pre* bivalstvo varaždinskega okraja s pro* stovoljnim in brezplačnim delom pri* štedilo državi 4,200.000 din. Kakšno je delo in življenje na mladinski progi? 7 Zdaj ko se je prijavilo toliko mladine Slovenske Koroške za gradnjo proge Brčko—Banoviči, se marsikdo vpraša, kako je neki tam urejeno življenje in delo. Gradnja železniške proge iz Brčkega v Banoviče, ki naj po* veže rudarski okoliš okoli Tuzle, Ba* novičev in Zavidovičev z velikimi industrijskimi in potrošniškimi središči v Srbiji, Hrvatski in vsej Jugoslaviji, je delo, ki pač po pravici privlači pozornost vsega sveta. Gradnja te proge je kakor zmagoslavna koračnica novega sveta. Treba je povedati, da delo mladine na tej progi ni nekaj počitniško zabavnega, nekaj letoviščarskega. Delo na progi je polnovredno delo. Vsak mladinec mora čvrsto delati. Ni šala kopati useke, kopati in prevažati zem= ljo in gramoz, graditi nasipe. Ni šala zidati mostove, propuste, betonske ce* vi. Ni tako lahko lotiti se s kompresorji zemlje in skal v hribu, ki bodo skozenj zgradili predor. Ni tako lahko polagati tračnice, postavljati drogove, graditi postaje in druga poslopja, ki so na postaji potrebna. Uspešen napredek gradnje dokazuje, da se je mladina lotila dela pripravljena na vse težave. S trdno organizacijo, discipliniranostjo in požrtvovalnostjo premaguje vse ovire. V tem po« gledu je najznačilnejše priznanje, ki so ga mladini dali inženirji. Med vsem strokovnim osebjem in mladino pa se je razvilo najboljše sodelovanje, ki veliko koristi dobremu razvoju del. Brčko je po velikosti podobno Be* ljaku. Tam je glavni mladinski štab v majhni hiši na bregu Save. Okoli te hiše je vedno živahno. Sem prihajajo kurirji, tovariši, ki prihajajo ali odhajajo, novinarji, razni drugi obiskovalci itd. Štab je središče, ki se v njem odloča o vsem, kar zadeva delo mladine: na progi in v prostem času. On je odgovoren in skrbi za vse naloge, ki so povezane z gradnjo proge in življenjem mladine. Strokovne delovne naloge določa uprava gradnje proge. Štab pa je pristojen za porazdelitev brigad na delo. Delo v štabu je porazdeljeno na od* ddke. Poleg organizacijskega delujejo kulturno*prosvetni, statistični, fizkul-turni in upravni oddelek. Posebej je organizirana intendantura in zdravstvena služba. V štabu je tudi uredništvo tednika »Mladinska proga«. Najvažnejše delo opravlja organizacijski oddelek, ki ima tri odseke. Prvi skrbi za razmestitev brigad. V pristojnost drugega spada priprava predlogov za imenovanje udarnikov, predlogov za priznanje najvišjega od* likovanja — prehodne zastavice, ki jo dobi najboljša brigada na podlagi ocene, ki se izvede vsakih deset dni. Tre* tji odsek skrbi za strokovni naraščaj. Organizira tečaje za strokovno izobrazbo mladine, ki je zaposlena pri delih, kjer je potrebno strokovno znanje. Štab' je povezan z upravo gradnje preko mladincev, ki so postavljeni za pomočnike načelnikov sekcij. Preko njih gre vse, kar se tiče dela na po* samezni sekciji. Vsa proga je razdeljena na tri sekcije. Vsaka brigada, ki ima prav tako svoj štab, je samostojna celota. Raz* deljena je na 4 do 8 čet, vsaka četa na vode in desetine. Ker je vsaka sekcija razdeljena na več odsekov in dela na vsakem odseku po več brigad, je bil za strokovna vprašanja osnovan poseben odsekovni svet. Drugi najvažnejši sektor dela je v štabu poverjen kulturno-prosvetnemu oddelku. Tudi ta ima več odsekov in pododsekov. Propagandni odsek skrbi za podatke, ki jih potrebujejo do* pisniki, pošilja poročila upravi radij* skih postaj, skrbi za fotografsko gra* divo, poseben pododsek pa se bavi z založniškim delom. Oddelek za kulturne prireditve skrbi za gostovanja gledališč, kulturnih skupin, za sprejeme delegacij, inozemskih brigad in pripravlja prireditve po brigadah. Po* seben odsek prireja filmske predstave. Važno delo opravlja predavatelj* ski odsek. Predavanja so razdeljena na štiri skupine: politično-vzgojna, po-ljudno*znanstvena, zdravstvena, strokovna. Strokovna predavanja so za* menjali strokovni tečaji, ki so izvež-bali v kratkem času ves mladinski naraščaj, ki se taka lepo uveljavlja pri gradnji mostov, predorov, polaganju tračnic itd. Važne so čitalne skupine, ki je njih naloga vzbuditi v mladini zanimanje za branje, ^zdelan je bil načrt, kaj mora vsaka brigada prečitati. Čitalne sku* pinc so dosegle svoj namen. Razvilo se je veselje za individualno čitanje. Statistični oddelek zbira vsakodnevna poročila o delovnih uspehih, ki jih pošiljajo brigade na posebnih obrazcih. Prav tako zbira podatke z vseh drugih področij. Ta oddelek vodi tudi popis vseh mladincev, ki delajo na progi, kajti vsak dobi posebno legitimacijo, značko in spomenico. Vsaka brigada, vsaka četa ima svojega stati-stičarja. Vsi podatki, ki jih statističar-ji zberejo, se strokovno prekontroli* rajo. Statistični oddelek ne sprejme poročila, ki ga ni prej pregledal inže* nir in potrdil s svojim podpisom njegovo pravilnost. Oddelek za fizkulturo prireja fiz-kulturna tekmovanja. Vsaka brigada ima vsako jutro deset minut telovadbe. Intendantura skrbi za vso prehrano. Saniteta skrbi za zdravje mladin* cev. Ima svojo glavno bolnišnico in le* karno v Brčkerrr; po brigadah pa svoje brigadne ambulante. Ves ta aparat vodi vse življenje na progi. Zadovoljstvo mladincev in mladink kaže, da ga vodi dobro. Mladina ne gradi samo proge, temveč tudi sama sebe. Za mnoge bo to najvišja šola, ki jo bodo napravili v svojem življenju. A tudi za tiste, ki se bodo še šolali, bodo življenjske in delovne iz* kušnje, ki si jih bodo nabrali na pro* gi, dragoceno vodilo v nadaljnjem življenju. Važno je naposled, da mladina ne živi zaprtega življenja v krogu svojih brigad. K vsem svojim prireditvam vabi vaščane iz vasi, kjer je nastanjena ali kjer dela. Za vasi je priredila posebne analfabctskc tečaje, na svoja predavanja vabi vaško mladino, vse vaščane na na filmske predstave. To niso malenkostne stvari, kajti tam je še' mnogo ljudi, ki še nikoli niso bili v kinu, ki še nikoli niso videli tako živahnega življenja, kakršno se razVija sedaj okoli njih. Prebivalstvo se vabilom mladine rado odziva. Kako pa spremlja delo mla* dine, gradnjo proge, kako se zaveda njene važnosti, nam razodevajo tele besede starga kmeta: »To progo nam je obljubila že Av* strija in trasirala jo je že predvojna Jugoslavija. Vse pa je ostalo 6amo pri obljubah. Titova Jugoslavija pa živi komaj malo več ko leto dni in že ee gradi proga z največjo hitrostjo. Zgradila nam jo bo mladina, ki bo vso Jugoslavijo povedla na lepšo pot.« Mladina Slovenske Koroške se pridružuje neštetim brigadam mladih delavcev s trdno voljo in prepričana, da sodeluje s tem tudi za svojo svobodo, za srečo mladega pokolenja. Naj živi slovenska koroška mladin* ska delovna brigada na progi Brčko— Banoviči! Temelji naše prosvete Bolj kot drugi narodi se je slovenski narod kulturno’ gospodarsko in poli* tično vzbujal s kulturno * prosvetnim delom, predvsem po zaslugi slovenske knjige. To spoznanje potrjujejo tudi podobne ugotovitve naših narodnih nasprotnikov.* Odtod njihova divja gonja proti slovenskim kulturnim tvorcem v preteklosti, odtod njihovo prizadevanje, da bi onemogočili ali zavirali razmah slovenske kulture, umetnosti, vensko kulturno žarišče v nekaj letih spremenilo v pokrajino, zapisano kulturni in narodni smrti. Medtem ko se je do svetovne vojne 1. 1914 sloven* ski narod na Koroškem vse bolj prc* bujal iz stoletnega spanja, predvsem po zaslugi slovenske knjige in časopisja, mu je bila po 1. 1920 vzeta vsaka možnost napredka. V Celovcu, do tega leta sedežu Mohorjeve družbe, ki je odtod pošiljaljala med ljudstvo letno na stotisoče slovenskih knjig, po letu Primorske žene plešejo narodno kolo znanosti in šolstva v nesvobodni dobi naše zgodovine, odtod zatiranje vseh kulturnih teženj in pojavov v Sloven* skem Primorju in Slovenski Koroški po nastanku svobodnega kulturnega središča v Jugoslaviji leta 1918. Primerjava splošnega kulturnega, gospodarskega in političnega napred* ka slovenskega naroda na jugoslovanskem in na nesvobodnem ozemlju najbolje dokazuje, kakšnega pomena je svoboda kulturno-prosvetnega življenja. Prav ta primerjava pa nam tudi dokazuje, da bi nadaljnja ločitev Slo* venskega Primorja in Slovenske Ko* roške od narodnega središča prej ali slej nujno dovedla do popolne zaostalosti in s tem do kulturne in narodne smrti teh predelov Slovenije. Slovenska Koroška je bila po zmagi avstrijskega vsenemškega šovinizma, ki je na Koroškem od nekdaj gospo* doval, 1. 1920 popolnoma odtrgana od ostale slovenske narodne celote. Hkrati so bile kljub vsem pristavkom mirovnih pogodb nasilno uničene vse ustanove in tako se je nekdanje slo- 1920 ni izšla niti ena slovenska knjiga. Vsak dotok knjig in literature iz Jugoslavije pa je omejevala oblast z najrazličnejšimi policijskimi in gospodarskimi ukrepi. Slovenski narod na Ko* roškem je bil dejansko izločtjp iz kul* turne skupnosti narodne celote, zato pa tembolj izpostavljen vplivom sovražne jn škodlive propagande tujega tiska. ■ * Ob teh ugotovitvah seveda ni nič čudno, če sta zaostalost in nerazvitost slovenskega življenja na Koroškem precej občutni. Kljub najboljši volji nismo imeli prave priložnosti in sredstev, da bi sledili bujnemu razvoju in napredku slovenske misli in tokovom novega časa. Prepad med kulturno višino slovenskega središča in Slovenske Koroške je z vsakim napredkom na svobodnem ozemlju postajal večji in vidnejši. Mladina Slovenske Koroške zaradi izključno nemške šole in razmer sploh ni imela več dostopa do slovenskega kulturnega sveta. Pa tudi starejši rod zaradi pomanjkanja žive* ga stika kratkomalo ni mogel dohite- vati splošnega razvoja kulturnega sre* dišča. V teh razmerah je treba iskati vzroke za vidno nazadovanje celo pri kulturno aktivnem delu koroških Slovencev, v tem je tudi razlaga za ugotovitev, da smo ostali na Koroškem komaj na stopnji kulturnega razvoja slovenske čitalniške dobe. Zadnji, najstrašnejši udarec? pa je slovenskemu duhovnemu življenju na Koroškem zadal divjaški nacizem. 'Z uničenjem politične samostojnosti slovenskega središča so nemški imperia* listi prevzeli, tudi popolno uničenje kulturnih sredstev koroških Sloven* cev. Z nečloveškim nasilstvom so bili uničeni skromni ostanki slovenskih kulturnih ustanov na Koroškem, uničene predvsem tudi zadnje, celo najbolj zastarele slovenske knjige. Po dosedanjih nepopolnih ugotovitvah je romalo 40.000 slovenskih knjig na ognjišče nemških »kulturonoscev«. Tako je slovensko ljudstvo na Koroškem po zaslugi bezprimernega divjaštva nemških šovinistov oropano še zadnje slovenske knjige. To je položaj, ki ga mora obvladati slovenska prosvetna zveza na Koro* škem. Brez vsakršnih sredstev in pri* pomočkov naj posreduje slovenske kulturne vrednosti ljudstvu, ki je ob krvavem nasilstvu in uničevanju človeškega dostojanstva po nemškem fašizmu bolj kot kdaj prej spoznalo, da mu je tako pojmovanje človeških nalog popolnoma tuje. In ravno v tem spoznanju se je rodil kulturni čudež Slovenske Koroške: V neizprosni, krvavi osvobodilni borbi koroških Slovencev so padle vse umetne ovire, ki so skušale pretrgati živo skupnost Slovenske Koroške in ostale Slovenije! Ona koroška mladina pa, o ka* teri so nekateri med nami žalostno modrovali, da nikdar več ne bo brala Slovenskih večernic, nam je s partizanskih zvez z brzostrelko v roki prinašala najnovejše Župančičeve pesmi in nove borbene od Kajuha in Mateje Bora. Ta mladina nas je s čudovito vezjo nove partizanske narodne pesmi v najusodnejšem času slovenske zgodovine povezala v živo, zavestno skupnost. To so dejstva, ki jih ne izbriše nobena »znanstvena« ugotovitev, da po svojem besednem zakladu, po obliki glav in izmeri čeljusti, predvsem pa po svojem duhovnem doživljanju ne spadamo v »kulturno območje« svojega slovenskega naroda. Kdor jih noče priznati, je slep ob navdušenju in zaletu naše mladine v prosvetnem delu. Jesenska doba pomeni za naše kul* turno*prosvetno delo novo poživitev vseh naporov. Prosvetna centrala in vse kulturno - prosvetne cdinice pripravljajo načrte za novo sezono. Ko razmišljamo o možnosti kulturno-prosvetnega programa, se nam odkri* vajo temelji naše kulturne samobit* nosti. V naših dneh je to predvsem slovenska knjiga. Zato postavljamo na čelo vsemu našemu kulturnemu stremljenju zahtevo, da dobi sloven* sko ljudstvo Koroške v najkrajšem času to, česar ga je nemški šovinizem načrtno oropal: slovensko knjigo kot najbolj ustrezajoče sredstvo za graditev žive narodne in človečanske kulture. Z njo bo dobilo spet to, kar si je v svojem odporu proti nemškemu nasilju samo priborilo: živo povezanost s kulturo svojega slovenskega naroda in vsega ostalega sveta. Te pravice mu ne more nihče odrekati. Ko drugi zbirajo v pomoč svojim rojakom obleke, pričakujemo koroški Slovenci tudi pomoči v svoji duhovni in kulturni stiski. Oropani bolj kot drugi vseh gmotnih vrednot ne kličemo samo po obleki in kruhu, ampak kot kulturen narod v podvojeni meri po oblačilu za našega duha in po hrani za našo napredka, resnice in lepote žejno dušo. Kličemo po nadomestilu za vse tiste desettisoče slovenskih knjig, ki nam jih je kot najdrago* cenejši zaklad uničil podivjani nemški šovinizem. Ob nedavno izraženi želji odgovor* nih državpikov, da naj bi se čimprej obnovila blagovna izmenjava s sosednjimi državami, se glasi naša zahteva: Prve pošiljke te izmenjave morajo koroškim Slovencem zopet omogočiti dostop do veličastne lepote slovenske kulture. Dr. Mirt Zwitter. - 1^ * SELE V noči med 26. in 27. avgustorti je v celovški bolnišnici po kratki, hudi bolezni preminul Šimen Pristovnik, po domače Hus. Bil je Slovenec z neupogljivo narodno zavestjo, ki se je nikoli ni sramoval. Bil je trden in po« šten značaj, zato pa je bil tudi nacistom trn v peti. Tudi njemu fašizem ni prizanesel. Njegovo gostoljubje je privabilo tudi slovenske borcc-parti-zan pod njegovo streho, kjer jim je postregel, kakor jim je najbolje mo* gel. Izdan je bil ter je moral kakor mnogo drugih v zapore. Eden od sinov je bil pri vojakih, za Husa in njegovo družino se je pričenjal križev pot. Njega so vtaknili v Stein na Donavi, hčerko v Munchen, ženo v Wald* heim, sina pa v Celovec, od koder so ga potem odpeljali na Dunaj, kjer je bil 29. aprila 1943 umorjen. To je bil strahovit udarec. Vendar oče tega ni mogel popolnoma verjeti. Še celo po svojen) prihodu domov je trdil, da je videl svojega sina in da se bo še vrnil. Ni mogel verjeti, da bi bil kdo lahko umorjen samo zato, ker je ljubil svoj narod nad vse. Drugi udarec je bil, ko mu je v taborišču umrla žena, mati, ki je žalovala za umorjenim sinom. Ta dva udarca in še taboriščno življenje ga je str> lo. Ko je prišel domov, je že nosil v sebi, čeprav na videz zdrav, kal bolezni. Domov je prišel samo umret. Bolezen ga je vrgla na posteljo in kljub najskrbnejši negi je umrl v celovški bolnišnici. Kako je bil priljubljen, je pokazal njegov pogreb. Množica ljudi iz vseh krajev, njegovi sotrpini iz taborišča, izseljenci, partizani, vse ga je spremljalo na zadnji poti. Moški pevski i^or mu je zapel na domu in ob grobu zalostinki »Vigred se povrne« iri »Nad zvezdami«. i Za domovino, ki se mora še vedno boriti za svobodo, je dal najdragoce* nejše žrtve: sina, ženo in nazadnje še sam sebe. Zato Ti mi, dragi Šiman, ob Tvojem grobu prisegamo, da se hočemo boriti do zadnjega za tisto, za čimer si hrepenel in se boril vse svoje življenje! Spi mirno v domači zemlji, ki si jo tako ljubil. Janko. PARTIZANSKI IZLET V SELAH Dne 21. septembra zvečer in 22. sep* tembra dopoldne je bil v Selah partizanski izlet, ki ga je priredil Okrajni odbor OF Borovlje. Ob kresovanju na Kališču so izvajali v soboto uspel program mitinga, ki je bil zelo dobro obiskan. Narodne in partizanske pesmi so se razlegale iz mladih grl borcev za svobodo in poživljale celoten spored. V nedeljo dopoldne po maši je bil v Narodnem domu drugi del izletnega programa. V nabito polni dvorani so gledalci pazljivo poslušali izvajanja gostujočih skupin. V prav dobrem razpoloženju so s pesmijo »Hej, Slovani« zaključili drugi del sporeda. IZ ŽELINJ Pozno se oglašamo, vendar moramo povedati, da kljub temu nič manj ne spoštujemo svojega maternega jezika in se veselimo vsake nove šte* vilke »Slovenskega vestnika«, ki nam vzpodbuja, da vztrajamo v našerg pravičnem boju tudi tu na severu, ob vznožju Svinjske planine. Ppi nas je prav tako vladala germanizacija in zadala našemu ljudstvu težke rane. Toda vseeno smo ostali Slovenci tudi na Zelinjah trdni in nismo zatajili svojega slovenskega rodu. Dokazali smo, da smo Slovenci trden narod in da se ne damo izkorc* niniti iz naše zemlje. 25. avgusta smo praznovali zlato poroko Rudolfovega očeta in matere. S svojo delavnostjo, zavednostjo in poštenosjo sta bila vse svoje življenje resničen vzgled vsej občini. Kako sta priljubljena, je pokazala velika množica ljudstva, ki je počastila zlatopo* ročenca. Od leta 1908. do 1942, je bil Rudolfov oče cerkveni ključar ter načelnik Posojilnice na Želinjah, dokler nam je nacisti niso zaplenili. Zločin* ski fašisti so tudi njega, slabotnega starčka skupaj z vso družino izselili. V 13 mesečnem trpljenju je v izgnanstvu ohromel. Vse ljudstvo kliče zavednemu Rudolfovemu očetu in materi: »Na mnoga in svobodnejša leta!« DOB PRI PLIBERKU Osmega septembra je bil lep sončen dan. Mladina iz prijaznega Doba je povabila na svojo prireditev in pokazala kaj zna. In res, kdor je prišel, je moral priznati, da je tako lepih popol-dnevov le malo preživel. Spored je bil nad vse pester. Predvsem so bile za nas nekaj novega gimnastične vaje, ki so jih izvajali naši najmlajši pionirčki, pa tudi odrasla dekleta. Proste va* je ob zvokih narodnih pesmi so vsem zelo ugajale. Bile so lepe skupine in slike, v katere je bilo vloženega mnogo truda. Na tem mestu izrekamo priznanje tov. Justi, ki je s svojo požrtvovalnostjo in sposobnostjo pripravila uspeli nastop. Deklamacije so bile prisrčno podane, posebno je presenetila mala štiriletna Šoštarjeva Milka z Gregorčičevo »Naša zvezda«. Tov. Potoč* nik je obravnaval vprašanje povzdige naše vasi z narodno prosveto. Sledila je igra »Tri sestre«, ki je bila zelo do* bro podana, vmes pa je ljubko prepeval mešani zbor pod vodstvom Marice Kušejeve in s tem doprinesel svoj delež k uspehu prireditve. I Gospodarsko zapostavljanje koroških Slovencev Iz Važenberga poroča tiskovna služba OF: Slovenski protifašist Florjan Kralj iz Smarjete pri Važenbergu stanuje s svojo šestčlansko družino v enem samem stanovanjskem prostoru. Kljub zdravniškemu spričevalu in kljub gradbenemu dovoljenju stanovanjske* ga urada pri koroški deželni vladi ni dobil vse do danes od okrajnih oblasti v Velikovcu nobenega gradiva, da bi si postavil hišico. V istem času pa so dobili vsi drugi prebivalci občine vse gradivo, za katerega so zaprosili, čeprav bi težko do* kazali nujnost. Florijan Kralj je zaradi svojega nemogočega vlažnega stanovanja izgubil že sedem otrok. Vendar pristojne oblasti po vseh lepih besedah in obljubah še vedno čakajo z dejanji. . Nacistični napad v Globasnici Na žegnanje v Globasnici, 17. sep* tembra 1946, je na vrtni veselici,-ki jo je priredila globaška požarna bramba, bivši SS*ovec in član NSDAP Smreč-nik Jakob iz Večne vasi napadel tovariša Janeza Cirgoja. Zvečer je bivši SS-ovski policist sunil v kuhinji prj Šoštarju slov. zdravnika dr. Markiča tako močno, da se je zgrudil na tla, kjer je obležal. Domačih orožnikov pa kljut) ovadbi ni bilo blizu. Ponoči ob pol dveh pa je 12 naci* stičnih pretepačev napadlo tovariše Hinkota Korena, Miho Buteja in Jane* za Kajžfirja, ki so se vračali v Večno vas. Tovariša Kapuna pa so na njego* vem domu močno pretepli. Med napadalci so bili poleg zgoraj omenjenega Smrečnika še sledeči nacisti: bivši član SA Janez Smrečnik iz Večne vasi, Dlops Jože iz Podgore, Miher Šte* fan in Alojz, p. d. Jurjeva iz Bistrice pri Pliberku. GLOBASNICA V nedeljo, dn 8. septembra, je bil v Globasnici občni zbor Slovenskega . prosvetnega društva, ki je bilo ustanovljeno že leta 1903 in v .fašistični dobi prepovedano. Sklenili smo, da svojemu društvu damo tudi ime, ki ga doslej ni imelo. No, in ker leži Globasnica prav na vznožju Pece, kjer spi kralj Matjaž svoje tisočletno spanje, smo imenovali naše društvo »Mat* jaz«. Nacisti so nam uničili in oplenili vse društveno premoženje in treba bo mnogo truda, preden bomo vse vsaj za silo nadoknadili. Kot zastopnik SPZ je prišel na občni zbor tov. Tone Wutej, ki je obrazložil pomen kulturnega dela na Slovenskem Koroškem. Izvolili smo novi društveni odbor, v katerem je zastopana predvsem mladina. Uverjcni smo, da bo naša mla* diha branila z vsemi silami svojega »Matjaža«, dokler ne bo dosežen naš dokončni cilj. F. K. Žandarmerija ščiti nacistične zločince Iz Železne Kaple javlja tiskovna služba OF: V noči od 10. na 11. september 1946 so nacistični zlikovci odstranili tablo občinskega odbora OF v Železni Kapli. Poveljnik orožniške postaje Lutz, ki je v nacistični dobi opravljal služ* bo v Jugoslaviji in je registriran nacist, je zalotil zlikovce pri delu, vendar ni ničesar ukrenil proti njim, ampak jih nasprotno celo ščiti. Nekaj dni poprej so isti zlikovci pobili šipe na oknih krajevne pisarne OF. Koroški Slovenci in antifašisti so ogorčeni nad tem, da orožništvo ščiti nacistične in tuje fašistične zlikovce/ ki neprenehoma napadajo antifašisti* čne Korošce in njihove ustanove. Nacisti še vedno razsajaj’o po Koroškem Tiskovna služba OF poroča iz Šent Lipša v Podjuni: Znanega slovenskega protifašista Gr e g o r n a iz Dol so na ženitovanju njegovega sorodnika v Št. Lipšu napadli trije znani nacisti in bivši SS*ovci. Ozmerjali so ga z izrazi »prekleti komunist«, »bandit« itd. ter ga pretepli do nezavesti, nato pa ga pustili ranjenega vso noč na prostem. Ko sc je prebudil iz nezavesti, se je splazil do prve hiše, kjer so mu nudili prvo pomoč in ga obvezali. Orožništvo ni ničesar ukrenilo proti napadalcem Fritzu Križeju in Mihaelu Thalerju. v 4 ZBOROVANJE OF V SLOVENJEM PLAJBERKU Dne 15. 9. 1946 je bilo v gostilni pri Lauseggcrju v Slovenjem Plajberku zelo dobro obiskano zborovanje OF. Govoril je tov. Tone Butej in osvetlil naš narodni položaj na Koroškem v luči političnega dogajanja v svetu. De* jal je med drugim, da je v drugi sve* tovni vojni zavladala napredna misel demokracije, ki zmaguje tudi dangs in je naš najmočnejši zaveznik v borbi za naše pravice. Navzoči so z odobravanjem sledili izvajanjem govornika. V razgovoru so razkrinkali širjenje lažnivih vesti domačih nacistov, ki hočejo razbremeniti svojo obteženo vest. Zborovanje se je končalo s pesmijo, ki sta jo izvajala moški in dekliški pevski zbor. MIKLOVA ZALA NA ŽIHPOLJAH V nedeljo 22. septembra ob 3 popoldne so Hodišani gostovali z »Miklovo Zalo« na Zihpoljah. Dvorana je bila nabito polna. Nad 400 ljudi je navdu* šeno spremljalo igro, nadaljnjih 400 pa jih je zopet odšlo, ker v dvorani ni bilo več prostora. Pred igro je govoril dr. Mirt Zvvitter. Sodelovala sta tudi moški pevski zbor z Radiš in mešani mladinski zbor iz Kotmare vasi. Vseh 48 igralcev je prišlo iz Hodiš na Zih-polje peš, ker jih niso hoteli prepeljati z avtobusom ali vsaj tovornim avtom. BISTRICA V ROŽU — SVEČE Dragi naš prijatelj, »Slovenski vest* nik«! Dolgo te nismo pozdravili, morda smo že zadnji; toda gotovo nam tega ne boš zameril, kajti preobloženi smo bili z delom, ne samo na žitnem, temveč tudi na kulturnem in prosvet* nem polju. Upamo si trditi, da nobe* no društvo širom Slovenske Koroške ni imelo toliko prireditev kakor naše. Tudi naši pionirčki so. se že .večkrat postavili. Pevci so sicer v zadnjem času malo zadremali, upamo pa, da bo petje, ko se dan skrajša, zopet oživelo, že sedaj kličemo našim mladincem, da se pripravijo na pevske vaje. To* rej, dragi prijatelj, bodi prav prisrčno pozdravljen. Obljubljamo ti, da ti bo* mo v bodočnosti prav pridno dopiso* vali. J. Prebivalstvo zahteva odpust nacističnega orožnika Iz Št. Jakoba v Rožu javlja poročevalska služba OF: Slovensko prebivalstvo je na svojem javnem zborovanju v Št. Jakobu sprejelo resolucijo, v kateri zahteva od* pust znanega zagrizenega sovražnika koroških Slovencev in registriranega nacista, poveljnika orožniške postaje B a d e r j a. Naslednjega dne je za* stopnik KPOe na seji občinskega sveta prebral omenjeni sklep. Celotni občinski svet je soglasno sprejel resolucijo, torej tudi zastopniki SPOe in OeVP. Vsi so enodušno zahtevali od* stranitev Baderja iz Št. Jakoba v Rožu. NACISTIČNA UČITELJICA V LEDENICAH Kakor drugod po Koroški, tako tudi pri nas v Ledenicah ne manjka raznih nacističnih potuhnjencev, ki še danes »kot volkovi v ovčji koži« rovarijo in skušajo s svojo zločinsko propagando in grožnjami odvračati Slovence od njihovega boja za resnično svobodo, za katero je dala tudi naša občina toliko žrtev. Ni slučajno, da bo poučevala slo* venske otroke v Ledenicah znana na* cistična učiteljica Samonig iz Loč, medtem ko so bili z zadnjim ukrepom koroške deželne vlade odstavljeni še zadnji slovenski protifašistični učitelji. Ali se tako izpolnjujejo obljube in zagotovila o enakopravnosti in popravi krivic slovenskemu ljudstvu na Koroškem ? Takšno početje ni nič drugega kot brezobzirno nadaljeva* nje raznarodovanja, ki je zahtevalo od koroških Slovencev že v prvi re* publiki, posebno pa v dobi nacizma težke in krvave žrtve. Kljub temu pa bomo ostali trdni in enotni, kot smo bili v času oborožene borbe proti nacizmu. Še čvrsteje se moramo združiti v našem vsenarodnem gibanju, da bomo tako kos vsem nalogam, ki nas čakajo v bodočnosti, A. P, OBČNI ZBOR PROSVETNEGA DRUŠTVA NA BRNCI Zadnjo nedeljo je bil ob obilni udeležbi pri Prangarju na Brnci občni zbor Prosvetnega društva »Dobrač«. Navzočih je bilo nad 100 ljudi iz Brn-ce in okolice. Kot zastopnik PZ je govoril tov. Tone Butej. Navzoči so pokazali veliko zanimanje za narodno prosveto, tako da je potekalo zboro* vanje zelo živahno. Sledil je kulturni program, ki sta ga posrečeno izvajala dekliški in moški zbor. Pesem brnških pevcev in pevk je dala prosvetnemu zborovanju prazničen okvir. Brnčani, ki so pogumno izpričali svoje slovenstvo pod hitlerjevskim nasiljem, bodo stali tudi nadalje neomajno kakor Do* brač ni braniku slovenske kulture ob Zilji. IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM Slovenska prosvetna zveza naznanja za nedeljo 29. septembra 1946: v R a d i g u n d i pri p. d. Erhartu ob 4 popoldne igra »Pri gospodi«; v G 1 o b as n i ci pri Šoštar ju ob 4 popoldne igra Divji lovec«; v G 1 i n j a h pri Cingelcu na Tra-ti ob 3 popoldne igra »Divji lovec« v Svečah pri Adamu ob 3 popoldne igra »Raztrganci«; vškofičahv društveni dvora* ni ob 3 popoldne informativni sc-sestanck. Vključene so pevske točke, nato veselica (žegnanje), igra godba iz Celovca »Pick As«, za nedeljo 6. oktobra 1946: v Pliberku v dvorani kina ob 9 dopoldne občni zbor Prosvetne* nega društva; v R i n k o 1 a h pri Kajžarju ob 4 popoldne občni zbor Prosvetnega dr.ušta, za, Vogrče jn okolico. Mladinci in mladinke za Breko—Banovici Organizatorji mladincev in mladink za delo na mladinski progi Brčko—Ba-noviči so nam poslali sledeče vrstice y objavo: Naša pogajanja z oblastmi za potno dovoljenje in delo na progi Brčko— Banoviči so v polnem teku in vse kaže, da bomo v najkrajšem času dobili potrebne potne listine. Dne 21. septembra 1946 sta dva od* poslanca oddala skupno prošnjo za potna dovoljenja pri notranjem mini* strstvu na Dunaju za 215 mladincev in mladink. Predstojnik pristojnega oddelka, višji vladni svetnik dr. Seidler, je prošnjo sprejel z zagotovilom, da jo bo sporazumno z zunanjim ministrstvom takoj rešil in poslal Zavezniškemu svetu v odobritev. Rešitev te prošnje lahko pričakujemo v enem tednu. Ker ne smemo čakati do zadnjega trenutka, sporočamo vsem udeležencem mladinskega odposlanstva, da je treba pripraviti za pot sledeče stvari: Osebne dokumente, ki so za vsako* gar neobhodno potrebni. Dalje pripravite po možnosti: eno obleko, eno delovno obleko (tudi de* kleta naj vzamejo po možnosti hlače s seboj), en par močnih čevljev (gojzeri-ce), cn par lahkih čevljev, eno odejo (koc), štiri pare nogavic, dve garnituri perila, toaletne potrebščine (milo, brisačo, brivske potrebščine, zobno ščetko, glavnik itd.), jedilni pribor, eno jedilno posodo, en zvezek in svičnik, su* he hrane za dva dni, nahrbtnik (ne kovčeg). Nihče pa naj ne ostane doma, če mu ena ali druga stvar manjka. O točnem datumu odhoda in o kra* ju zbirališča vas bomo pravočasno obvestili. Rožani zahtevajo odpust nacističnih učiteljev Iz Borovelj poroča poročevalska služba OF: • Protifašistično prebivalstvo Roža je na javnem zborovanju OF v Borovljah sprejelo enodušen sklep, ki ga je naslovilo na deželno šolsko oblast. V njem ugotavlja, da je v šolah Roža, od Sveč pa do Šmarjcte, še vedno 17 registriranih nacistov, medtem ko so bili 31. julija 1946 brez odloga odpuščeni slovenski antifašistični učitelji. V resoluciji je rečeno dobesedno: »Pri koroški deželni šolski oblasti so še vedno na delu sile, ki nočejo prelomiti s sistematično germanizacijo v koroških dvojezičnih šolah, ki traja že več desetletij. Nasprotno, te sile na* daljujejo z znanimi ponemčevalnimi metodami na dvojezičnih šolah Slovenske Koroške, ki so jih uporabljali že Siidmarka in po naoizmu nagrajc* ni Hcimatbund pod vodstvom vojne- ga zločinca Maier-Kaibitscha. Njihov cilj je jasen/Za vsako ceno hočejo po* * raženi vclcnemški miselnosti spet pripomoči do veljave in oživiti tradicionalne težnje nemškega »Dranga nach Osten.« Zaradi tega zahteva slovensko antifašistično prebivalstvo: 1. Da se takoj odpusti vse nacistično učiteljstvo na ozemlju Slovenske Koroške. 2. Namesto odpuščenih nacističnih učiteljev naj se takoj zopet nastavijo domači protifašistični učitelji, ki obvladajo slovenski jezik; v prvi vrsti vsi odpuščeni učitelji. 3. Vse šolske svete in šolske oblasti je treba nemudoma očistiti nacističnih uradnikov in nameščencev in tudi takih, ki so prežeti z nacistični misel* nostjo. Resolucija se konča s sledečo ugotovitvijo: »Ne bomo več trpeli, da bi taki učitelji vzgajali, našo mladino v medsebojnem sovraštvu in ji znova vcepljali nacistični strup. Koroške oblasti so dovolj govorile in pisale o rešitvi šolskega vprašanja Slovenske Koro- Pri romanju po slovenskih dolinah vidiš ljudstvo povsod pri delu. Mlado in staro se trudi za kruh. , Vso spomlad so kmetje, predvsem podjunski in rožanski, s strahom opazovali svoja polja in travnike. Dolge tedne ni bilo kapljice dežja, sonce je pripekalo in vedno slabše je kazalo za letino. V juliju se je narava vendarle zopet oživela. Krme so sicer v sploš* nem malo pridelali, vendar je žito razmeroma dobro obrodilo, zlasti tam, kjer podjed ni napravil prevelike ško* de. Tudi toča in neurje nista prizanašala. Kraji od Podgorij v Rožu do Kaple na Dravi in Kožentavra so zelo trpeli, tudi okolico Malošč je zdelala to* ča. Na splošno lahko ugotovimo, da bodo letos vsaj kmečki domovi imeli dovolj kruha, čeprav bodo ponekod pogrčšali ajdove žgance. Pridelek koruze in krompirja sta srednja. Gospodarstvo in delo je ena stran kmečkega življenja. Druga stran je politično in kulturno življenje. Tu pa nam je dolgoletna morija zadala težke rane, ki nas vendar niso smrtno zade* le. Ljudstvo, predvsem njegova mladina, se zopet zbira k novemu delu in k novemu ustvarjanju. Zborovanja, sestanki, odrski prizori in pevski nastopi se množijo in čeprav še niso v popolnem razmahu, so vendar znak napred* ka, ki ga je rodilo zlasti zadnje leto. Mnogo dobre volje je opaziti pri tem delu in tudi resnega prizadevanja, kako premostiti zapreke, katere zastavlja celo slovenskemu kulturnemu delu današnja oblast, ki pač tudi danes za slovenske potrebe ne kaže nikakršne- ške; sedaj pa zahtevamo dejanj in to takih, ki bodo zadovoljila prebival* stvo in medsebojno zbližala oba naroda.« Občinski svetniki SPOe in QeVP proti slovenskim napisom Tiskovna služba OF poroča iz Ško* fič: Dne 31. avg. 1946 je na občinski seji v Škofičah zastopnik KPOe tovariš Mcdia predlagal, naj bi sc vpeljali na šoli in na občinskem žigu dvojezič* ni napisi, ker so Škofiče občina s pretežno slovenskim prebivalstvom. Poleg tega so vse tri stranke pri volitvah obljubile Slovencem vse pravice. Čas bi bil, da bi začeli te obljube izpolnjevati. Župan Jože Kopeinig je kot za* stopnik SPOe odklonil predlog in njegovemu mnenju so se pridružili vsi za* stopniki SPOe in OcVP. S tem so dokazali svoje protislovensko in nedemokratično mišljenje nasproti Slovencem svoje občine. Sicer pa moramo ugotoviti, da do* slej v nobeni občini Slovenske Koroške ni ne slovenskega in ne dvojezič* nega napisa. ga razumevanja. Povsod delajo okrajna glavarstva obnavljanju slovenskih prosvetnih društev največje ovire. Kjer zadoste predpisom zakona iz leta 1945, tam se oblast sklicuje na društveni zakon iz leta 1869 in obratno. Odri so porušeni, kulise odpeljane, knjižnice zažgane. Kljub vsem nave* denim težavam se naši nasprotniki zaman trudijo, da bi zavrli ali celo za* trli naravni razvoj in tok časa. Če človek vidi požrtvovalnost pri vajah, posebno pri vajah za »Miklovo Zalo«, tedaj se te nehote polasti zavest, da ni sile, ki bi ustavila razvoj. Nad 30 ve* čerov je žrtvovala pliberška mladina in to po težkem poletnem delu, da po* kaže narodu, kaj zna. Ko so v noči od 14. na 15. avgust »kulturonosci« raztrgali in razrezali vse kulise, tedaj je volja mladine postala le še bolj železna. Nič manj niso pokazali na kulturnem področju Hodišani in Šentjakobčani, Brnčani, Svečani, Selani in drugi. Tudi slovenske radijske oddaje so od časa do časa dobre. Da ni vse na višku, drži, da pa ravno tu še nismo mogli in smeli zastaviti vseh svojih moči, tudi drži. Radijska oddaja mora biti odsev življenja koroških Slovencev, in sicer vseh, ne samo poedincev, mora biti izraz naše zgodovine, osvo* bodilnc borbe, naših prizadevanj za pravice ljudstva. Zato moramo zastaviti vse svoje sile. Povedati moramo svoje želje, stvarno kritiko, a tudi po« magati moramo. Dne 15. avgusta se ie ljudstvo zbralo okoli svojih narodnih svetišč. Pri naši Gospej, v Gorjah; pri Sedmih studencih, pri Mariji na Zilji, v Pod-gorjah, na Zihpoljah, v Tinjah, v Gre-binjskem kloštru, v Nonči vasi, v Do* brli vasi in Železni Kapli. Višek je dosegla proslava Marijinega praznika na Žihpoljah, kjer se je zbralo več ko 4000 vernega ljudstva. Lahko rečemo, da je ta dan bilo okroglo 20.000 Slo* vencev-romarjev na nogah. Dne 22. in 23. avgusta je bila v Šent Rupertu pri Velikovcu zbrana študentovska mladina. Po dolgih letih zopet študentovski sestanek, kakršne smo imeli tudi prejšnja leta. O vseh perečih problemih smo razpravljali: o uvr* stitvi posameznika v celoto, o zdravem odnosu med posameznikom in skupnostjo, o življenjskih vprašaftjih malega naroda in zlasti o našem delu slovenskega naroda, o naši politični in tudi kulturni zgodovini, o sedanjem položaju v svetit in o bodočem razvo* ju. Vse to je mladini, ki je morala dolga leta gledati svet le skozi nemška očala, odprlo nove poglede v svet. Študij sam je kot razgledni stolp z velikimi okni na vse strani: vedno više mora stopati mladenič in vedno trezneje in pravilneje mora opazovati, kar se dogaja okoli njega. Ob večerih radi vprašujemo, kaj bo z mirovno konferenco. Počasi delajo gospodje, saj morajo rešiti težko nalo* go, ovire so velike, narodi, katere je vojna najhuje zadela, so našli — žal — le malo razumevanja za svoje pravice. Kdaj bodo razpravljali o Koro* ški? je drugo vprašanje, katero največkrat slišimo. Ljudstvo, ki ga je sosed obsodil na smrt, noče in ne sme stati ob strani, kadar se odloča njegova usoda. Z velikim zanimanjem se na* še ljudstvo udeležuje vsega političnega dogajanja, kajti od tega, kakšen bo razvoj političnih dogodkov in koliko bo k temu razvoju doprineslo naše ljudstvo samo, je odvisno naše bodo* če življenje. Danes se kljub poletnemu času zelo mnogo čita. Tudi čas tako imenovanih kislih kumare je vedno spet posejan s prav razburljivimi dogodki. Mnogo razburjenja je na Slovenskem Koroškem povzročil nemadni odpust slovenskih učltcljcV,'’‘‘bžirdlha uradno postopanje proti onim, ki so svojo šolsko nalogo najbolj vestno izpolnjevali. Narod vprašuje: ali je ob* last znova hotela dokazati, da za Slovence na Koroškem ni prostora. Mogoče to celo lahko tolmačimo kot poklon Maicr Knibitschu. Hudornušneži so mnenja, da bo Maier*Kaibitsch lepega dne ali »pobegnil« ali pa v zaporu »umrl«, ker bi tako naredil nekaterim tukajšnjim gospodom zelo veliko uslugo. Če pride do procesa, tedaj bo težko ločiti vrtnarja cd pomočnikov. Tako ljudstvo živi in misli tudi se* daj, čeprav so mislili, da ga bodo ohladili aprilski vodni curki. Ljudstvo ni pozabilo svoje »golgote« in vestno čuva svojo bodočnost. R. -tl KOROŠKA V BORBI I Pisma ewsU%$ke$& outifotsiski sioveaskim sobfdMtsi v tn* Tiskovna služba Osvobodilne fronte v Celovcu poroča: i »Sedanji dunajski mestni svetnik za kulturo in ljudsko prosveto dr. Viktor Matejka, ki je moral zaradi svoje ljubezni do avstrijske domovine in zaradi povezanosti z ljudstvom med prvi* mi Avstrijci leta 1938 v Dachau, sc je tam seznanil s koroškimi Slovenci in jim sedaj napisal pismo. V njem jim izraža polno priznanje in ponos za nji* hovo odločno in junaško zadržanje v koncentracijskem taborišču Dachau. V naslednjem prinašamo vsebino pisma v celoti: »Dachauskim Slovencem! • Ko je nemška soldateska zasedla vašo deželo in ste kot druge zasedene dežele občutili divjanje gestapa, so tudi vas pognali v Dachau. Tam ste pomešali svoje slovenske barve s pe- stro mešanico narodov, ki je tu od* kTivala pravi obraz nacističnega ,osvo* bajanja’. Mi, ,stari’ priporniki, preživele žrtve neke prejšnje .osvoboditve’, smo vas tam pozdravili, vas skušali seznaniti s pogoji taboriščnega življenja in vam pomagati, kjer koli je bilo mogoče. Narodnostnih predsodkov nismo po* znali. Vsi smo sc borili proti skupnemu sovražniku in posebno vi — dobro se spominjamo — ste bili v svoji borbi posebno trdovratni. Imenovali smo vas .partizane’, kajti vaša dežela se je z vso odločnostjo borila proti tujemu gospostvu’ in vi vsi ste bili neločljivo povezani s pojmi ljudske vstaje in državljanske vojne; tako, kakor so bili živo utelešeni v imenu Tito.' Zaradi tega ste uživali naše posebne simpatije. Sredi brezupnosti zmag in predaj je prinesel vaš odpor v naše življenje svoboeten dih borečega se življenja, ki raje umre, kakor pa bi sc predal. In bili ste tudi v taborišču po* gumni, tudi tam ste se borili. Bili ste drugim zgled solidarnosti, študentje, profesorji, delavci in kmetje, zgled, ki je vse obvezoval, da so vas posnemali. Del vaše borbenosti v taborišču se je izražal v negovanju vaše narodno* sti, kar se je najbolje posrečilo s slovenskim pevskim zborom pod vodstvom nepozabnega prijatelja Hartman n a. Meni in mnogim mojim prijateljem iz Dachaua bo za vedno osta* jo v spominu, kako je prepeval vaš zbor. Iz teh pesmi je odseval značaj junaškega ljudstva. Kljub vsem zoprnostim taboriščnega življenja ste sc oklepali svojega zbora. Po njem ste govorili in postal je vaš simbol. Z njim ste si ustvarili svojo narodno zastavo, pod katero ste se zbirali in duhovno poživljali. In kako je prepeval ta zbor! Slovani so na splošnp zelo nadarjeni pevci. Tudi Poljaki in Čehi v taborišču so v tem pogledu marsikaj nudili. Toda venec zmage ste si brez dvoma priborili vi. Ko so zadonele va* še pesmi, je vse obnemelo. Vaš zbor je bil kot mogočne, mnogoglasne orgle, ki 'se je disciplinirano, z visoko glasbeno nadarjenostjo in z brezprimerno ljubeznijo posvetil nalogi, da prepeva in s tem priča o živi sili naroda, ki se zna upreti svojemu tlačitelju prav tako s pesmijo kakor z orožjem v roki. Da, o narodu, ki se še vedno bori. Spomin na ta zbor Slovencev nam bo ostal za vedno kot dragocen dar. Vedno se bomo spominjali, kako ste se vadili, na cesti, v kakšnem kotu za starimi slamnajačami, in vse to v tako skopo odmerjenem prostem času. Glad ni mogel zlomiti vaše volje, prezirali ste svojo telesno slabost. Niste se ozirali na vreme. Pogosto smo stali dve uri na .apelu’. In takoj nato ste bili pripravljeni peti, da bi pojoč zmagali nad nasiljem in zatiranjem. Prepovedali so vam peti in vendar ste peli. Zahtevali so od vas, da bi peli nemško in s tem igrali za gospode SS* ovce. Niste storili tega: Borili ste se za svoj jezik in svoje pesmi kot levi. Tega vam ne bomo nikoli pozabili. Tam v taborišču smo skovali svojo borbeno skupnost. Želel bi vas še enkrat videti, se pogovoriti z vami. Mogoče mi kdo od vas napiše pismo, mogoče celo kdo od vas pride na Dunaj, mogoče vas bom celo kdaj obiskal, potem mi boste zapeli pesmi vaše domovine, junaški spev naroda, ki se je osvobodil sam. Zato vas pozdravljam, moji slovenski prijatelji iz Dachau*a in upanij da moj klic ne bo ostal brez odmeva.’ Viktor Matejka, lastnoročno.« Moskva v znamenju bodočnosti »Kako je z udarniki?« »Tem so v Sovjetski zvezi odprta' vsa pota, zakaj poleg povečanih živil* skih obrokov prejema tudi denarne iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiMii!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiu