....... i» ifri. im  igrinnMiiiiMrip-T
Dl« bar beiahlt.
Slovenski dom
PRE1S - CEH L 1.50
Leto IX. — štev. 13
TEDNIK ZA POLITIČNA IN KULTURNA VPRAŠANJA
Sobota, I. aprila 1944
Nauk dveh petletnic
IZ VSEBIHEi
Stran U
Nank dveh pMtetato.
Mri. t,tati
Beseda, »Irti t> dd» beeaaeov ▼ W»k-Uanl. (Kak« živijo beguael ▼ LjubljaaL)
Stran 4.1
(M Stične <• Preda« — pei MM« hod«. (Kad J« hodil la kaj Je videl prisilni mobiliziranec ned tolovaji.)
Straa 1.1
Med BvfjMjeai la narije (nadaljevanje). Straa
tuljenj« — tiM b«J * boleMaaml.
Nov čas
Poletni Čas bo uveden . S. aprilom 194* ob S. url. Takrat ae bo čas premaknil *a M minut naprej. (Odredba iefa Pokrajinske uprave . dne 80. septembra IMS. Službeni Hat Iefa Pokrajinske uprave v Ljubljani a dne ». oktobra 194S, It, S44-79.)
tvljl la prvaki delavitv« Imajo v tržalkl po-krajiusk! upravi odločilna meata la Imaj« na razpolago v»e možnosti samopomoči ter nosijo taka tudi soodgovornoat m skrbstvo •vojlh someščanov.
Način, po katerem so bili določeni kravl pritegnjeni k neodgovornosti, Je omogočil nemoteno la dejanske aodelovaaje. Za lastno n««do bo moral biti v novi Evropi sood-govoren tnril vaak narod la vaak aloj. kajti kakor Nemčija ne mara narodom vzeti sva. bode, jim prav tako noče odvzemati bremena soodgovornosti. Le tako je mogoče postaviti prave temelje ia sodelovanje la ohaov«, (»Donauseltung«,) j
Malo popraj, pr«d«a n J« Evropa vrgla * *v«i drug« svotovn« vojn«, J« aaliegibaost političnega razvoja izalllla prva aprem«aib« ■a njenem zemljevidu. Politična podoba Ev-rop« se Ja naglo .ptomlnjala n« I« zaradi ao-vlb političnih lamlsll, ki *o s« prodorno avaljavijal«, marveč tudi nradl ostrih la nepremostljivih razlik dveh novih svetovnih na-*orov, «d katerih J« bila prvemu epočetnlca *»hodi*» Evropa, drugemu pa vzhodna.
Komunizem, ki s« J« zakrinkal na vse apret-»• la prakaajana načina. J« Iz svojaga programa črtal pojem »narodnost«, vendar J« vzllc temu znal spretno Izkoristiti vsako priliko v tujih državah, da Ja drobil temelje driavnlh tvorb la 'sl utiral pot za svojo revolucijo. t« prod Izbruhom avropsk« vojn« J« vse kazalo na to, da se bosta morala spopasti evropski la azijatskl svat zaradi celotnosti svojih programov, ki sta drog drugega Izključevala, la zaradi temeljnih kultamlh vrednot, katere J« Vzhod podrejal surovi snovi. Zahod pa branil.
Manji« evropska d rta ve e« toda) zaslutit«, tfa ea pripravlja epopad dveh svatov, ob katerem marsikatera driava zaradi svoja zoml|a-pisae laga se bo mogla ostati ab strani la op«zov»|o čakati aa Izid toga boja. Začelo sa la mrzlično preusmerjanja zunanjepolitičnih "aaaalkov la Iskanja aovlh peti.
tila stvarnosti Ja prinesla prva sprememb« » aerčj« Evrope, kjer so se krilati as la po-ROiat, marveč todl vojaikl la gospodarski late—al velikih sli. T«d«aja Ceikoslovaika Ja motala prva spregovoriti Jasna beseda la sa odločiti aa aov« sam. Na razpotja, aa katero Ja prllla, al pravilno ecenjavele stvarnosti la I« morala okusiti razočaranja, s katerim al računala. Vsi ajenl poroki — a tovjetl vred — so pokazali svoje aomoč la prepustili re-pabHko samo sobi la ajenl aeodl.
Nov pololaj Ja vrgel aa ealkam v o opre d)a aova ljudi, ki ae opustiti varljiva krilatice zahodnjaiklh siren la poskaiall popeljati čo-ikl narod aa novo pot, aa kateri se al več trapil z zanesenjaikim vseslovenskim mesljan-stvom, temveč se zegledal vase la sl začel koveti lastno asodo le a aHami, ki Jih Je bil sposoben Iztisniti Iz lastnega aarodnego telesa.
Marca leta Itn se bile v evropski zomljo-VM začrtana prva vačje spremembe, talka la Moravska sta se podali pod verstvo Nemčije, •lovaikl narod pa J« ob toj priliki pretrgal vezi s staro republiko la začel i novim življenjem v samostojni državi.
Odmev teh dogodkov v osrčja (vtepe Ja Ml hrupen. Tuja Judovska propaganda Ja napela vsa sila, da Ja v popačeni obliki prikazala novo slovalke državne tvorb« la napovedovala čelkemu, aarodu najbolj črne dal v njegovi zgodovini.
čelkl narod al Je začel karal bodočnost lam In ae Ja v okviru protektoretaklh avoba-Ičla IzIlvIJal zelo aktivna. Ohranil al Ja svoje avtonomne oblasti, močno soudelelbo pri policijski oblesll, svoje lolstvo, gospodarake naprava In neovirano kulturne Izllvljanje.
O petletnici protektorata ao bili objavljani todl tila podetkli V protektoratskl vladi se vsi ministri razen enega tahl. Od 7711 občin Jih vodijo 7**7 čelkl lupanl, katerih Uti Je le tokinlh, ki se bili Izvoljeni pred razpadom tepubllka. Policije la orolnlltvo sta do »7% čoika. Kulturno llvljenje Je bilo ilvo In plodno. Izhaja 1? velikih dnevnikov, <14 tednikov, polmesečnikov la mesečnikov raznih slrok. Radijska oddajna postaje dajoje pretelno večino čelkega programa. Do konca lanskega lata ao čelkl knjigarnarji Izdali MiO.OOO knjig.
•oapodarska llvljenje Js krenilo v novo smer, vendar sa Je v aovlh razmerah silovite rezmehnllo. Ceika Induatrlja Ja bile do takrat zalegetec Podonavja In Julne Evrope, poslej Je pa postala sestavni član nemikega gospodarstva In sa Ja tudi njaa delovni proces preobllčll v Skladu z vojnimi potrebami In triličl, ki se nanje Industrijsko blago dostavlja po enotnem tazdeljevelnem ključu. Vpra-ianja brezposelnosti Je bilo aa mah ralene, socialna ravaa delavstva se Ja dvignila.
Mnogo novih naleg Ja moralo Izpolniti tudi poljedelstvo. Pridelava se Je povečela v vseh kmetijskih panogah In al Je čelkl narod aam poskrbel za prehrano.
talki nerod Je po polih letih protektorat-.koga llvljenje v »vojo bilanco zapisal samo pozitivne itovllke. Nepotrebno Je poudarjati, da se vojne tegobe toge naroda nlio mogle ogniti In da sa Je ljudstvo moralo podvreči marsikateri omejitvi. Toda krvnega davka — najhujlege bremena — vojna od njih ia ni lahtevala.
In SlovalkaT tamo posmeh |e Imela tedanja Evropa za mali slovanski narod, ki sa le oklenil svoje samostojnosti In si začel ure-Jatl svoj narodni dom s pridnostjo In vnemo. Malokdo JI je obetal uspeh pri poskusu za-ilveti svoje llvljenje In poskulatl s svojo lastno silo postaviti temelje lastne drlave. Pet preteklih let Je dalo Slovakom samozavest, večini takratnim črnogledom pa prekrltato vse zlobne napovedi.
Ob rojstvu te mele drlave ao bili redki, M so verovali v politične In gospodarske zmotnosti nove tvorbe In njeno ilvljenjsko odpornost. Narod, ki al ni zastiral pogleda z neostvarljlvlml utvarami In sanjeml, pa sa ni dal oplalltl z grolnjaml nasprotne propagande In Je prijel ze dele, ker Ja vedel, da mora računati samo nase In na moč svojih rok. Slovaki so prebrodili prve tolev«, a« oprijeli dela In dokazali vsemu svetu, de je njihova driava llvljenja sposobna.
Mlada Slovalka ni hlastale za pollčnlml uspehi In sl ni s krlčevo propagando skuiala * svetu pridobiti priznanja. Vpregla Je narodne sile zasa In sa Je gospodarsko toliko Okrepila, da je postala uvatevan člnllec na evropskem trgu. Kot poljedeljska driava Je zmogla precejinje količine Izvoze, de Je pokrila potrebe svojege uvoza. Zgradila al Ja več Inleznlc In cesta kakor ves čas poprej, pa mnogo električnih central In lnduslr||sklh »odletll. tlvllenlska raven ta Je vzllc vojnim
Trst in njegovo zaledje v novih razmerah
Vojna Je nesporne aajveCj! preoblikovale« človeštva. Ker narava ne pozna praznot, politika pa prav tako ne, je po zakonih nujnosti nova življenjska oblika stopila na mesto stare. Oslabljene la ustvarjalne alle se v vojni prav tako lahko ojačijo la vpre-žejo v uspeSno delo, kakor prihajajo do izraza rušilne. V tej okolilčlnl H« skrivnost, da so v vsaki vojni možna presenečenja, da se uresniči tisto, kar najmanj pričakujemo ln da se na vseh področjih — ne le na vo-jaSkem — pojavljajo nove oblike, a neizprosno odkrivajo sile ln llbkostt.
Tudi zlom italijanske kraljevske eblaafl Je bilo te vrste presenečenje. Vojne težave so nenadoma razkrile že dolgotrajno razcepljenost sil ln vso puhlost slavospevov kraljevskemu domu. Včerajinja Italija v blatvu sploh ne obstoja ve*. Njene najmlajle la najboljše alle ao se lotile dela ia obnovo naroda ln domovine.
Toda v trenutku, k« M Evropi sovražne sile preko oslabljene ln počasi se obnavljajoče Italije rade vdrle v evropsko trdnjavo, ni bilo mogoče čakat) na uspeh tega okrevanja. Nemčija je morala poseči vmea s vso odločnostjo In storiti vse, kar J! je bilo mož-
časom dvignila, zlasti zal«, k e« »e J« posrečilo gospodarska nill Iztrgati Iz tok Judov In njim sorodnih Izlemalcev. Slovalka sa J« razvijala v vsakem pogledu la jo J« vojna prizadejala la neznatno.
Zgled čeikomoravtkega protektorat« In slovalka dilave sta nauk za vsa mala nared«, kako J« traba ob zgodovinskih prelomih ohraniti trezno piasojo In tako aajbolji« koristili narodu. — čelkl In slovalkl narod sta sl ohranila to burn« čas« svoJ« gmotna In kulturna dobrin«, smola sta sa razvijati po zakanlh svoj« krvi In svojega prostora In sla vse svoje sposobnosti porabila za to, da sta pomnožila svoje narodno duhovno In tvarno bogastvo In sla sl utrdila pravico do obstoje In razvoja. Pakazala sta sposobnosti, ki Ju bodo tudi za bodeče varovale nespametnih skokov.
Oba aaroda sta si prihranila najtežji v«Jnl davek, krvno Irtev. Za nas Slovence sta poučna zgleda, kako sa mera majhen nared vesti In verovati, da ne zelde v taktno uničujoče velevje, keker ge Je Slovencem prinesel komunizem. Cehi In Slovaki so sl prihranili vsa
a«, da aa tod aa Jih«a hoj«*« aale etilne vzpostavijo zdrava ta trdne razmera.
Nemčija ai a| brez žrtev pridobila Izkušnje v tej totalni vojn!, Morala se Je lotiti prenekaterega poskusa, predrugačiti načrte, prelzkuultt nnčlne In oblike la jih uporabiti v aajrazličnejlih deželah la aarodlh. Zato at ja pa tudi ustvarila možnost, da hitro ln uspeSno poseže vmea, kadar taklea korak narekujejo potrebe.
Tako je Nemčija svojo pomoč ln urejajočo roko uporabila tudi v ozemljih, katerim Je pretila aevarnost. da bede vzHe svoji pomembnosti kot zvezni člen med Srednje la Južno Evropo aaradt Italijanskega zloma postala prazen prostor, namreč predeli ob severni Jadranski obali. Tukaj ao nastopile nemSke vojaške ln polleljske alle, da so arne vzpostavile red la varnost, v dežele pa so prilili nemflrt uradniki, da s« kot avetovelel pod vodstvom dr. Balnerja pomagali nredIM upravo, ki ja bila zaradi Italijanskega zloma v popolnem neredu.
Poglavitna načelo to nov« preureditve M v tem, da uprava po motnosti vodij* domača moči la se ustvari aeke vrst« avtonoadJa, pri čemer nastopajo Nem el le kot svetovalci la
Ust« tisoč« Irtov bratomomaga Manja, ki s m« Jih maloltevilnsjll Slovane! morali dati kot odkupnino za spoznanj«, da nss majhen nared, ki mara Itodltl e svojo kraj« la varavatl svojo dobrin«, aka bete živali la kat tak ohraniti svojo zemlja.
Na čalkem ln tlovalkem ni grablK i de-settlsott pomorjenih; al paruismlh mestec In vasi, nobanlh ralevtn la sirot, na uničenih družin In raztepenih etrok, marveč te zmerom predvojna podoba krajev la ljudi. Zle Jim mora priti la ed zunaj, prinesti ga mora la tujec. Sami sl na keplje|e Jama, kaker Je pri ns« komunist Slovanec kaplja vsem Slaven-cem ia vsemu aalamu narodu.
S taktnimi nauki sta nam postregli ob« petletnici, ki sta III mlme nes skoraj naapazne, kar so v nas la zmerom živi predsodki, katera Ja v nete ljudi vcepila preračunana zla propaganda. A ta krute resnice, ki Ja merama prav ml Slovenci spoznati ob čelkem In slo. volkom nauk«, nič ne zmanjiuje. In tudi ne zmanjluje krivda tistih, ki sa odgovora! za te, de se Je Slovencem godilo In se nem le godi drugače kaker pamotnejllm malim aaredem.
pomaga«. SredlMS« veega upravnega področja je poetal Trat
Sedaj je Ml v Treta sa leta pokrajlaske aprave postavljea vodilni indnatrljalee, M Ima aaloge skrbeti aa funkcioniranje gospodarstva, prehrane la prometa. Ta njegova naloga je čisto atvaraa ln nima nič skupne, ga z obnavljanjem fašistične stranka ali pa a političnim vodstvom,
N«va uprav« naj bi omogočila pridnemu la delavnemu mesta svobodo dela, ker le tako bo Izpolnilo mesto naloge, ki mu jih nalaga vojno vodstvo. Trst je bilo eno največjih, najprostornejših ter aajllrahaejilh pristanišč In je hudo trpelo zaradi tega, ker mu je meja od 1, 1111 In tudi od 1. ltil pustita le bore malo saledja. Sedaj pa se v mestu bude vse plodne alle: Mesto, ki je postavljeno v SlrSl prostor nastajajočega evropskega sodelovanja, čuti, da polagoma zglnjajo moreče pregrade, čeprav vozijo skozi vrata njegovega pristana sedaj le vojne la stražne ladje.
Kakor v Trsta, tako ea bili todl v dragih meatlh tega prostora aa čelo pokrajinskih uprav postavljeni nrlednl domačini. Pome-šanost raznih narodnoatl je bila upeitevana e tem, da aa Mii v raznih krajih Italijan, aklm prefektom prideljtal slovenski alt hr-vatekl podpretektt, v Ljubljani pa je bil za Iefa aprave postavljea slovenski general. S tem so val sloji prebivalstva dobili pomirjujoč občutek, da jim vladajo sinovi njihove domovine |n lastnega naroda. To saupanja je apet rodilo zaupanje ln vae de-lavoljae alle se Mie pridobljene vzlle vsem vabam Badoglla ali Tita.
Trst Ima precejinje Merilo delavstva, na katerega ao komunlatlčnl agenti atavljall največje upe. Nadejali so se, da bodo v njem zaradi pomanjkanja In žrtev, kakrtne nalaga vojna vsem, najbolj pa prizadene revne, naleteli aa najbolj odprta ulesa. Marsikatere soelalns lelje ao ostale aere-lene tudi za časa fallzma. Obzir de kralja ln njegove okolice je omrtvičil prenekatoro zamisel ta nje Izvedbo,
Po drugi straal pa ja treba apoltevatl. da v vojni ni mogoče prinalatl prevelikih darov, a ustvarjalne atle se morajo povsod napet] do skrajnosti. Tega dejstva ne more spremntti niti uprava pod vodstvom domačinov, alti aemikl avetovalel. Toda vodi-
Zavedni Ljubljani!
▼ tem čaam, k« aalt damebraael vodijo •vajo potrtv«vala« la taiavaa borb« a ko. ■aalzmom. potrebujejo aajvečje moralne •pore s straal ealh. aa katerih varnost, Hvljeaje la lmetj« a« borij«. Vedeti morajo, v CIgav blagor Irtvajej« avoj čas la svojo kri. vedeti morajo, da stoji aarod a ajlmt, da ajlhove žrtve sprejema a globoko hva. lelaostje, da jih obdajajo « svojo ljubeznijo, ki s« jo vredni, kakor nihče drogi. Vem«, da a ali ljudje goje do ajlh v svojih srelh taks občutke la da jih todl pokažeja kadar le morejo. Toda petrebea je bil le nek Javen, vnema aveta videa Izraa takega spolto. vanja. hvaležnosti, 1J<» ni da nalih jo. aaikih protikomuntstlčn. norcev, ki aaj jih pri ajlhovem dela podkrepi, jih navda s aovlm aanpanjem v svoj lastni aarod. jim da gotovost, da aiso osamljeni, temveč da jim nasprotno na vsakem koraku sprejnljajo goreče želje la vera ljudstva v njihov do. končni uspeh. Zato je lzila Iz aaroda bo. žična protlkomaalstlčaa spomenica, ki so jo podpisali najprej aalt aajvidnejkl predstav, alki vseh stanov In slojev. Njim je v ogromnem Itevlla sledilo sloveasko delav-atvo, kar je Izredno dragoeea dokaz ajegove aa vednosti In dejstvo, da nima s zločinskim komunizmom ničesar skupnega. Med tem so todl p« nekod v Pokrajini organizirali tako akeije ta ee j« Nov« mesto Izkazal« * vt. aoklm Številom podpisnikov. Končno H j« pričele podpisovanje spomenic« po aradth ia btlah, kar je dalo kot rezaltat SS.MS pod. plsev la kar pomeni sa Ljubljano Izredna mnogo, slasti le, če apeltevamo, da pri t«m aa pridejo v poitev mladlaa, alti domo. brane! sami la da )e H mnogo ljudi, M »e MII ob pobiranju podpisov «4 doma ali 1* •rada odsotni tor venomer spraSnjaJe kdaj ta kja bodo to lahka aadokaadilt.
Ea vse take primere, vsem, ki doslej le ■lae Imeli prilik« Izpričati a podpisom svojo aavednoat In ki to lelijo storiti, dajemo vsem možnost s tem, da jim bo božična pratiko-munletična spomenlea na razpolago od t. do «. aprila v vratarjevi loll aa magistrata. Obenem pozivamo vse sodelavke la sodelavce, da a svojim delom zakljnčtjn In pod. pisane pole takoj vrnejo. Ob tej priliki se jim tudi zahvaljujemo za vso požrtvovalnost, ki so jo prt deln tako zadovoljivo pokazali.
Kdor le al podpisal spomenice aaj sedaj to storit Zaveda naj se, da je to zgodovinski akt ln da bo v bodočnosti vsakdo lahko s ponosom pokasal na svoj podpis kot doka«, da je bil v modnih časih na pravem mesta«
Protikomunistični odbor.
Prihodnja novost
Bil« Tuti BBESKOV CVETI.
Boman • trnjevi poti ljubezat, k) mladi argentinsko dekle, preprosto, lepo In čisto kakor breskov cvet, zvabi I* kmečkega zatilja v viharje velemesta, kakrino je Buenos Aires, Tam doživi Golgoto razočaranja In se vrne spet domov — amlrat. In doma, ne v burjl In strasti mestnega bleska. doživi njeno dete srečo, za katero j* njegova mati samo hrepenela.
Plsee tega romana je Hugo Waai ki g* nala javnost pozna po alovltem deln »Zlate večnega Juda«. »Breskov evet«, ki ga je Iz SpaniMne prevedel Mirko Javornik, je najbolj znano ln aspeSno delo tega pisatelja, ki je član argentinske la ipanske Akademije ter je do 1. IM*, doživelo naklada m.MI Izvodov asme v Argentlnljl. Prev«, deno je v nemSčiuo, francoščino. Italijanščino, HolandSčIno, angleščino, poljtčlao la čeSčlno,
Ca hočete aa dalji! čas Imeti obilo topega In zanimivega berila, naročite »Slovenski dom«.
' ’ ,'':o
.(Foto Pavlovčič)
Pisma
nam in vam
Uredniitvu »Slovenskega domat.
V eni izmed zadnjih Številk Vašega lista je izšel obširen članek o šivi jen ju sloveni skih internirancev na Rabu. Pisec je v njem omenil nekaj pijavk, ki so se na račun drugih, do smrti prestradanih, redilj na Rabu. Vendar, pa mislim, da 6» bilo treba omeniti še nekaj drugih takih tzvezdt, ki pač tudi niso čisto brez vsake krivde pri onih žalostnih 4.sni) slovenskih grobovih na Rabu. S svojim vedenjem in neusmiljenim ravnanjem s slovenskimi trpini so si pač pridobili ne-renljivo tslavot, in res zaslužijo, da bi jih jioznal ves slovenski narod ali vsaj sorodniki tistih, ki so umrli na Rabu vsaj deloma po krivdi teh propalic. Kar so namreč ti brezčutni ljudje počenjali na Rabu, res presega vse meje. Le komunistični tolovaji na naših slovenskih tleh bi se v tem oziru lahko še kosali z njimi. Sicer pa se najbrž ne bomo dosti zmotili, če tudi te pijavke prištejemo med rdeče tolovaje.
Ko smo prišli na Rab, so takile izmečki 'človeške družbe brž zasedli mesta po kuhinjah in pisarnah. Kdo izmed tistih, ki so le še ušli smrti na Rabu, ne pozna gospoda, ki so mu rekli ssignor Giovannisf Zlasti dobro ga je poznal vsak, kdor je hodil na delo. tSignor Giovonnit je prišel na Rab 30. julija 1912. kakor jaz. Takoj Je prevzel vodstvo nad delavci, ki so postavljali šotore: Potem je bil v pisarni III. odseka. Ko pa so delavci začeli hoditi ven, je brž prevzel vrhovno vodstvo nad njimi. Vsako jutro se je na tkrugut drl nad delavci in jim tako še bolj grenil šatostne dni, ki so jih morali — bogve zakaj — preživljati tam. Če se nisi hitro obrnil, si dobil brco. In čudno, vsi smo shujšali, le on se je debelil iz dneva v dan bolj. Ko je šel oktobra 1949 domov, je že imet prav čeden trebušček. Kako ga tudi ne bi imelt Kadar je prišel v kuhinjo, se je navadno obrnil v kot in sc nabasal s sirom, kruhom in mesom. Drugi pa še toliko nismo dobili, kolikor bi po vseh strogih predpisih morali. Zdaj se ta gospod sprehaja po Ljubljani, pa ni več tako debel, kakor je bil -na Rabu, Obraz mu je upadel; a tudi trebušček mu je usahnil Pa da se zdaj vsaj ne bi hvalil, koliko dobrega je storil ljudem na Rabu! Rad hi poznal tiste, kik so na Rabu res čutili kakšno njegovo dobrotljivost.
Pa pojdimo naprej. Vodja kuhinje v IV. odseku je bil neki J. O:, doma z Iga, tudi komunist, če si ga prosil za malo vode, si dobil brco, zraven pa še kak primerno »če-dem vzdevek. Mož je po rodu Hrvat. Tudi ta je bil na Rabu zelo rejen. Kakšen je bil prej, ne vem, pozneje pa ga, hvala Bogu, nisem več videl,
»Capo« v IV. odseku je bil neki R. L. tudi s Iga in tudi komunist. A tega je roka pravice te dosegla. V III. odseku je bil teapot neki K., ki je zdaj seveda tudi v hribih.
Za konec «i dovoljujem nekoliko popravili vaš članek a življenju na Rabu. V članku ste omenjali nekega Beriča, toda res pici na ljubo, in da.bpip tega velikega sdobrotnikai vsi poznali, moram povedati tla se ta mol piše Perič, ne Bcrič, in da je doma z Lavrice, Zdaj se vozi s avtom po Ljubljani.
Se Vam ne zdi, gospod urednik, da ti
ljudje sodijo med največje zločince nad slovenskim narodom, ali vsaj med ljudi, ki so naš narod pomagali pripeljati tako daleč in mu prizadejati toliko gorja. AH mar potem ne zaslužijo, da jih slovenski narod, vsaj tisti njegov del, ki je bit zaradi njih ne-posiedno prizadet, spozna, in še kaj večt Interniranec z Raba.
Velecenjeni gospod uredniki
Prosim Vas, da v Vašo prijetno rubriko tPismat ob priliki uvrstite tudi naslednje moje vrstice:
Konec februarja in prve dni marca so začeli po Ljubljani šušljati, da bosta dnevna obroka cigaret za moške in ženske znižana, cena tobačnim izdelkom pa da bo povišana. Do tega ukrepa da je ali bo našo monopol-sko upravo privedlo pomanjkanje tobaka.
Razmišljal sem o tem vprašanju in na podlagi natančnih opazovanj ugotovil, da se pri delitvi tobačnih izdelkov v Ljubljani dogajajo precej čudne stvari. Meni osebno so na primer znani že trije pokojniki, ki jih njihov večni počitek pri Sv. Križu nikakor ne moti, da ne bi še naprej »prejemali« po deset cigaret na dan Pokojniki tega svojega obroka cigaret sicer ne dvigajo sami, pač pa ga v njihovem imenu dvigajo ižalujoči ostali«, ki so med drugim podedovati tudi tobačne Izkaznice.
V času od 1. Januarja da 90. Junija, dokler veljajo sedanje tobačne izkaznice, je In bo še umrlo precej Ljubljančanov in Ljubljančank, dosti pa se jih je in se jih ba še izselilo. Ce bi Mestni preskrbovalni urad ali monopnlska uprava izdala odredbo, da morajo svojci umrlih tobačne izkaznice takoj vrniti na pristojno mesto, bi se brez dvoma pokazal kar lep prihranek tobačnih izdelkov. Približno isto velja za svojce ali hišne gospodarje izseljencev. Kakor pri zlorabi šivil-skih nakaznic, naj bi bile tudi za zlorabo tobačnih nakaznic določene stroge in učinkovite kazni — najmanj denarna globa in odvzem tobačne izkaznice za določeno dobo.
Mimogrede omenjam še ukrep, ki bi bil morda primeren, da bi kolikor toliko zatrli črno tobačno borzo, V Ljubljani je gotovo nekaj stotin ljudi, ki so dokupili po eno ali več tobačnih izkaznic od nekadilcev, pijančkov ali revežev, ki jim je bilo več za denar kakor za lob. izkaznico, črnoborzijancem bi v tem pogledu kaj lahko in učinkovito stopili na prst J. Kdor je namreč kupil od drugega tobačno izkaznico, ni kupil od njega tudi njegove osebne izkaznice. Predlagal bi, naj bi pristojna oblast izdala odredbo, da mrira vsak trafikant oh prodaji tobačnih Izdelkov zahtevati od kupca tudi predložitev osebne izkaznice/ Ce bodo trafikanti ravnali vestno, bo črnoborzijansko kopičenje tobaka kmalu onemogočeno. Trafikanti naj se pri tem zavedajo, da hi bilo taktno ravnanje njim samim v korist, saj ho predčasno pomanjkanje tobaka predvsem nji* same spravilo ob vsakdanji kruh in Je torej v njihov lastni prid. da sodelujejo s monnpolsko upr a-sso In ji pomagajo pobijati črno horeo tobačnih izdelkov.	Star kadilec.
Beseda, misli in delo beguncev v Ljubljani
Na obisku v Kmečki pisarni in iz razgovora s predsednikom g. Škuljem K.
V cvetnem tednu smo. Kmečki mladini eo bili ti dnevi, ko »mo v prvih pomladanskih sončnih jutrih hodili v gozd nabirat zeleni bršljan, mačice, leskove šibe, cvetoči dren, brinje in dišeči vrh za butare, vedno dnevi veselja. Tudi naši »tarši »o »e veselili z nemi, »aj so bili zanje ti nepozabni dnevi dnevi obnavljanja narodnih običajev in spominov, ko so tudi oni sami ponesli na cvetno nedeljo v cerkev butarico, potem pritrjevali na vrata svojih domov blagoslovljene križe cvetno nedelje. Mnogokje so Jih nosili tudi na njive in vinograde, da bi izprosili iz ne-bos božjega blagoslova Poleg dišečega virha in cvetočega drena so zvezali v butaro tudi rabutovje, ali kakor pravijo na Dolenjskem, dobrutovno, simbol trpljenja.
Te spomine sem obujal v torkovem jutru, ko me je zgodnje jutranje sonce zvabilo na ulico. Pred očmi »o se mi vrstile slike prvih mladostnih dni, ko sva z očetom v cvetnem tednu pripravljala plug lu brano. Oče mi je dejal: »V veiikera tednu bomo orali. Na cvetno nedeljo smo prinesli na njive blagoslovljene križe tn oljke, sedaj moramo svojo molitev pri Bogu podpreti z delom.«
Spomini, ki sem jih obujal, ht bili zame prijetni in lepi, če bi človek mogel zapreti oči pred resničnimi slikami sedanjosti, ki jih mnogi Ljubljančani morda niti ne opazijo ali pa gredo brezbrižno mimo njih.
Tam od Ledine, hiše, ki je v zadnjih šestih mesecih sprejela pod streho na tisoče dolenjskih in notranjskih beguncev, je pri. hajala dolga vrsta kmečkih mož s skodelicami. Trd in počasen je bil njihov korak in zamišljeno so stopali kar po sredtni ceste. Sli so na zajuterk v Ljudsko kuhinjo.
Zamišljeno so stopali, ker so njihove misli hitele s sončnimi jutranjimi žarki na nji. hove njive in k njihovemu domu. Te pomladne dni, ko so nekdaj hodili veselo na poljo orat in stopali skoro razposajeni čez razore, so proč od doma, ker jih je rdeči krvnik pognal proč z doma, proč z lastne zemlje, jim požgal domove in pobil svojce.
V tem mestnem okolju se naš kmet, navezan na svojo zemljo, ne moro počutiti srečnega.
V teh mestnih ulioah je kakor utesnjen in zaprt, kakor v ječi. Komunisti ne bodo mo. gli nikoli opravičiti pred narodom zločinov nad našim kmetom in nad njegovim pre. ganjanjem. Komunisti vedo, da našega kmeta ne bodo mogli pridobiti z lažnjivlmi obljubami novega reda, saj vedo, da je noš kmet z vso ljubeznijo priklenjen na doma. čijo, zemljo in družino. Komunisti vedo, da naš kmet noče biti hlapec boljševiških reform in suženj kolhozov, ker se počuti, četudi na nsjskromnejši kmetiji, kakor kralj na svojem majhnem kraljestvu. To je njegova samozavest, njegov ponos, katerega si ne da vzeti.
Zato je razumljivo, da se je naš kmet-begunec — na tisoče jih je prišle v Ijano pred komunistično strahovlado • ganizlral) da bo organizirano nastopil proi svojemu najhujšemu zatiralou.
O delu Kmečke pisarne, nove fitaečke organizacije, smo v našem listn še poročali. Suhoparna poročila, popis dela v Kmečki pisarni le malo osvetljujejo življenje naših kmečkih beguncev v Ljubljani. So to tako skromni ljudje, ki prav neradi kljub pomanjkanju potrkajo na vrata mestnih hiš, le redkokomu zaupajo, komur pa, mu povedo iskreno besedo.
To sem hotel slišati, ko sem po jutra.
njih urAh obiskal prostore Kmečke pisarne v Akademskem kolegiju in predsednika Kmečke pisarne duhovnega svetnika gospoda Karla Škulja.
V pisarni je bilo že toliko ljudstva, da sem se komaj prerinil do predsednikove mize in ga poprosil za razgovor za naš časopis.
»Veste,« tako js dejali »skero ne utegnem,
toliko strank imam,« ker ps je to za vaš list, bom že našel toliko časa, da se bova kaj pogovorila.
»Oospod uredniki Prav lepa hvala za vaš obisk Kmečke pisarne takoj ob vašem prihodu. Vi ne veste, kako nas begunce razveseli vsaka priložnost, ki se našemu ljudstvu izknže. Zdaj vidimo, da se tisti atrah pred nami, ki ga je Ljubljana ob našem
prihodu kazala, pologa, in se le zbližujemo, kar je naša iskrena želja.«
»Rad bi se pogovoril nekoliko o delu vašega odbora za dolenjske, notranjske in belokranjsko begunce, predno se vrnete na deželo«.
»Oh, vrnitev domov, to so neprestane naše želje, naš pogovor in naša vprašanja, zato o dosedanjem delu ne bova mnogo govorila, saj ste o tem že pisali.«
»Kaj misli la vam govori kmet, s kate. rim ste dan za dnem skupaj?«
»O, mnogol Verujte, da še nisem videl našega kmeta, saj ga vendar dobro poznam, v tej veličini in lepoti njegove duše kot danes, ko se revež približa tistemu, ki mu zaupa in odkrije v vsej svoji dušni razbo. lelosti, pa tudi v vsej iskrenosti. Tako nas je skupna bol izgnanstva, brezdomstva, siromaštva tesno zbližala, ds tu čutimo po. slednji utrip ljudske duše, ki išče utehe, pomoči, nasveta, pojasnila in poduka kot otrok pri svojem očetu.«
»Oospod predsednik, prosim, povejte mi, kaj vam razodevajo te ljudske duše. Sam sem sin kmečke	matere, zato	me	ta	vprašanja še tembolj	zanimajo«.
»Najprej doslej nesluteno ljubezen, s katero je prikovan naš kmet na svojo zemljo. Pozimi se je še nekoliko dal zmotiti in je to odtrganost še nekam prenesel, ko jo pa nastopil marec in je minil prvi kmečki pomladanski svetnik Sv. Gregor, je postal nemiren kot ptica selilka, ko pride njen čas, da odleti.
Zamišljen je, bolestni Izraz kaže trpljenje v njegovi duši. Zemlja ga kliče — on pa ne more do nje. te v zimskih dnevih so se kmetje-begunoi	pogovarjali	v naši	ogre-
valnici, kaj bodo	sejali. Vsak	je	premislil
pogostokrat za vsak košček zemlje, katero seme bo položil v njeno naročje. Zdaj je spet pri svoji zemlji — v mislih se pogovarja a svojimi njivami in hrepeni po njeni vonjav). Ob teh pogledih postajam optimist. Naš narod ne bo umrl in od naše zemlje ga ne odtrga nobena silal Zares! Prej bi odtrgal dete od maternih prsi, kot kmeta od njegove zemlje.
Verujte, da jih komaj zadržujem. Kar bojim se, da ne napravijo kake nepremišljenosti prav v tem hrepenenju.
Zgorela mi je hiša, poslopje, e,< zamahne z roko, »to bo že kako, se človek že kam zarije za nekaj ur, samo, samo. da bi o pravem času v zemljo djali, to je glavno.«
Tako ml govore kmetje begunci.
»Pa so pripravljeni še kaj žrtvovati za to, saj so le toliko trpeli In toliko žrtvovali!«
»O žrtvah govorite, gospod uredniki Kaj ni to višek ldoalizma In narodne pa tudi socialne zavesti,, ki jo gledate v teh ljudeh? Vse je iigubil, kar je toliko rodov znašalo 1» sem sa bal, da bo zapadel ravTjlvt ap^ji. v katert se bo Hročil ohupu in propadiitnju, pa glejte.« gospod predsednik mf je odprl cel zvezek prošenj za posojila — več milijonov lir — sa orodje, gnojila, za konjsko opremo, za nakup konja, za semena itd. »Še je stvaren dokaz močne volje našega človeka po delu, življenju in obstanku sa vsako ceno. Ta volja se bo pokazala V nekaj dneh, ko se bodo vrstile na prijavnem meatu vsa domobranstvo cele kolone starejših kmetov, da vstopijo v bojne vrste za osvobojeaje njegove zemlje— naših vasi. In v tem ja’ Ljubljana Zelo nizko pod našimi kmetskimi jvasmll«
»Vaša Izjava je tako načelna, da vas pre. sim, gospod predsednik, da ml jo te po. jasnite.«
»Prav rad. Ti kmetje so Izčrpani. Vsak Ima svojo preteklost, polno trpljenja, živčno razrvanpetl. Nič čudnega, da je skoraj 50% zdravniško pregledanih nesposobnih za orožje in vendar hočejo še med točo krogelj, marsikateri naravnost v smrt, ko gre za njegovo zemljo. Premnogi meščani so pa dr. žijo, ko da so te množice beguncev prišle za zabavo v Ljubljano, in ae prijavljajo za brcanje žoge in tenisa, ko da smo mi pleme iz južne Afrike, ko da smo tuji po krvi In mišljenju kot sta |i sever in jug.
Gospod uredniki Kaj mislite, da te mno-žiee ne vedo, od kod je prišla nesreča na nate podeželje!) Zdravo mišljenje našega kmeta pravi: Od tam naj pride tudi ozdrav-
ljenje razmer in rešitev! Pa nel Izguanec, nedolžen brez najmanjše krivde, človek z močno hrbtenico in jeklenim značajem, ki rajši pusti dom, družino in dopusti, da so vse upropasti, ko da bi se on prodal komunizmu, tak mora še sam v smrtni boj, da si izvojuje krpico zemlje ki jo je njegov rod prepojil stokrat s svojim znojem, v katero je v trpljenju utisnil svoj narodni pečat in na kateri je prehranjeval tudi me. čana. Tak mora še s smrtni boj za rešitev te izsušene zemlje — meščan pa igra tenis, ta in oni se sprehaja, obiskuje kino, veriži in spravlja milijone in se ne zmeni za obupni kiio slovenske zemlje in kmeta-trpinn. To mi kmetje dobro vidimo in smo razočarani nad Ljubljano. Obračamo se proč — morda še nikoli ni bil med našim kmetom in meščanom prepad tako globok, kot je danes.
Posledice bodo ostre in težke, ker se »vet suče in vloge sc danes hitro menjavajo.«
»Ali se že vidijo posledice tega razočaranja?«
»2e. Jaz jih vidim prav razločno, pa ne poznam avtoritete, ki bi jih mogla ublažiti, odstraniti pa »ploh ne. Seveda nekaj dobrega bo vendar ostalo v spominih naših kmetov na Ljubljanol Bo, in sicer Dobrodelna škofijska pisarna in Zimska pomoč. Poleg pre-zidenta, divizijskega generala Leona Rupnika, ki nam je res vedno izkazal svojo pomoč, kolikor jo je pač mogel, «ta ti dve ustanovi storili za begunce največ. To so svetle točko Ljubljane. Ne smemo pozabiti tudi onih meščanskih krogov. In teh je precej, ki so nam lajšali trpljenje' in nam zlasti v našem Zimskem odseku dejansko pomagali in storili mnogo dobrega. Tudi Delavska zbornica je s svojim vodstvom bila naši akoiji zelo naklonjena. Prav temu vodstvu ae moramo zahvaliti, da je zbližalo našega kmečkega delavca in kmeta »amega. Ta ustanova je bila kmetskim ljudem dozdaj neznana, nova zveza pa je odkrila našim beguncem Dclav. zbornico tudi od znotraj.«
»Kakšne so sedaj vaše želje ln načrti?«
»Zlasti varnost našega podeželja in svoboden razmah kmečkega dela in življenja sploh. Se enkrat naj se vrnem na to bolestno mesto. Tukaj naj pokaže mesto, da čuti največjo nesrečo, ki jo je kdaj preživljal naš narod in naj pomaga. Ce ne, je vse govorjenje o ljubezni do naroda bedasto spakovanje in nimamo več veselja poslušati tako prazno govoričenje. Vse to ho za nas naravnost žalitev. Jedro naroda je podeželje: če ne verjamete pa štejte Ljubljančane, ki »o prišli z dežele — če ne ti, pa vsaj njihovi očetje in matere. To je naša zadnja beseda 1«
»Kaj pa obnova?«
Značilno sa našega kmečkega človeka je. da malo govori, pa mnogo dela. Marljiv vok, ki malo govori, pa mnogo dela. Marljiv, mora biti, drugače bi bila veaka letina zanj slaba in nikoli na bi posušili mrve. Hm>gi meščani pa vidijo glavno delo v sejah in konferencah ter njihovih pritiklinah, za praktično izvedbo pa ni časa ln moči zmanjka. Obnova, to je dvig vsega slovenskega gospodarskega narodnega življenja, VI leži v milijardah strto na tleh potaeni tudi socialno ln moralno ozdravljenje naroda. Zalo je treba krepke roke, enotne organizacijo in vsesplošne razgledanosti v sedanji položaj in vse narodove sile, pa tudi mnogo brezobzirnosti. Čimbolj Obnova »e zapira v ožji krog ln čimbolj se bo pouradita tem slabša bo njena moč ln učinkovitost. Zelo želimo, da bi se ustvaril stalni svet za Obnovo z nami.«
»Kakšno Je razmerje med slovenskim kmetom In -razumništvom?«
»Tu bova prav kratka. Buznmništvo? Naš odbor ima stalne seje. ki trajajo po več ur. Kot predsednik zasledujem vsako besedo, vsako misel, ki jo sprožijo v tem kraju. Rečem vam; mnogo sejnih konfereno in parlamentarnih zasedanj sem doživljal, a na toliko samozavesti v nastopu, na toliko zdravih idej in samoniklih predlogov sem so. razmerno malokje naletel Malo govorenja, pa mnogo misli ln pobude.«
»Pa ostane vse to na papirja?«
»O ne, vsak sklep sporočimo gospodu prezldentu, ki ga po možnosti takoj izvede in zato smo mu hvaležni. Sila razmer mar. sikaj d^nes ne dopusti, a prišel bo čas miru
in načrtnega dela in nato mislimo te sedaj. Moja želja je, da ostane ta naš odbor stalen in sodeluje z vrhovno upravo, ker bo le narodu v korist.«
Nato je gospod predsednik prešel nst sklepe zadnjih sej, o katerih bomo poročali kasneje. Javnost bo zanimal naslednji sklep odbora: odbor je na svoji zadnji seji sklenil, da se obrne s posebnim apelom v imenu beguncev na kmete iz ljubljansko okolice.
Gospod svetnik Škulj mi je pripovedoval o uspešnem sodelovanju kmečkih ljudi in Rdečega križa v letu 11141, in 1942. Takrat so bili na deželi ustanovljeni posebni odbori Rdečega križa, ki so skrbeli za begunce. Tako so v Velikih Laščah, Dolenjivaei, So. dražici in tudi drugih krajih na Dolenjskem kmetje sprejeli celo vrsto beguncev in jim pomagali. Da bi tudi ljubljanska okolica v teh časih nekaj prispevala v pomoč naših beguncev, bo izdan poseben razglas na ljubljansko okolico.
Gospod svetnik je nato Iz avoje lastne skušnje pripovedoval, kako je leta 1942. pri. šla k njemu stara ženica in odstopila svojo posteljo begunki, češ »revežem je treba po. magati, pa Četudi bom spala na peči«.
V pogovoru o tej akciji je zaključili »Popolnoma zaupam, da bo tudi ljubljanska okolica pokazala razumevanje za naše re-vete.«
V času najinega razgovora ao naju urad. niki Kmečke pisarne večkrat prekinili, »Go. spod predsednik, čakajo vas, prosim, »oba je že prenatrpana, pridite!« Vstati sem moral in oditi, ker sem bral v predsednikovih očeh, da ga delo še bolj zanima kakor pa moje nadlegovanje.
Pri slovesu mi je, ko sem mu čestital ne. sebičnemu in požrtvovalnemu delu, dejal:
»Naš odbor je prvi vstopil s prezidentom v čim ožji stik, priredil uspelo manifesta, cijsko zborovanje, ki bo ostalo v zgodovini naroda svetla točka sedanjih dni, saj je kmet sam spregovoril, šele za njim so z hvalevredno uvidevnostjo pristopili tudi drugi. Pobuda pa je bila prepuščena nam. Ponosni smo, da je na pragu svetovnega preobrata pokazal pravo pot naš slovenski kmet, Samo ta označuje zrelost in samo. stojno mišljenje našega odbora. To iniciativ, no, samolastno delovanje si hočemo ohraniti v svojih rokah, ker smo pokazali dovolj preudarnosti — več kot mestni razumniki.«
Še mnogo vprašanj i rad stavil gospodu predsedniku, pa mi je te stisnil roko. Pov. prašal sem ga po prahtičnom delu v pisarni.
»Kar z mamo pojdite, gospod urednik, pa boste videli.«
Peljal me je v dvorano, tja, kjer se zbira dan za dnem naš kmečki parlament — številni slovenski župani iz vseh krajev našega podeželja Prav v tem času so se že zbirali qa posvet,. Iz vseh krajev so tu shrani vodilni kmečki možje: z Dolenjskega, Bele Krajine, Notranjskega 'in iz Ribniške* doline. V tej dvorani, v kateri je prostora za osemsto ljudi, se vsak dan zbirajo begunci, prisostvujejo poučnim predavanjem ln proučujejo važna vprašanja.
Nato me je g. svetnik Škulj vodil v »obe, kjer se zbirajo begunci čez dan. Soba je vedno natrpana. Ljudje berejo čnsopise, razpravljajo o načrtih ter delu v bodočnosti sl v družbi krajšajo čas, ki bi ga radi čim-prej porabili za delo na svojem domu in polju. Ce bi vsi Ljubljančani prišli sem in prisluhnili razgovorom teh beguncev, bi spregledali še tiati, ki v svoji zakrknjenosti še vedno nočejo
Se bolj zanimivo je v uradnih prostorih' Kmečke pisarne. To te rea ni pisarna, temveč pravi semenj, toliko ljudi prihaja sem. Za vse pridejo begunci v to pisarno: tu naročajo drva, premog, prošnje »a prenočišča. tod iščejo stanovanja, tu oddajajo proš. nje za posojila, za alužbe, za rotitev ujetnikov iz vojaških taborišč, za njihovo zaposlitev, za pomoč bolnim Itd. Var. vze, prav vse lahko vidiš tu. Vso bedo in revščino našega preganjanega kmečkega ljudstva lahko ugotoviš tu. TJradnlštvo ima zato mnogo dela. Od ranegn jutra do poznega večera. — Kmečka pisarna je izdale n. pr. 2.578 be. gunakih izkaznic, prijavilo pa se jih jo -s namreč za prošnje — 4.100
Dalje na ». strani.
Gospod uredniki
človek težko molči, kadar doživi kaj takšnega, kakor sem te dni jaz, tn sicer spet na ljubljanskem tramvaju, ki je o njem tolikokrat govora tudi v časopisih.
Peljal sem se s vozom št. 2 iz Scmpetr-skega konca proti mestu. Ka Ambroževem trgu se je pripadita v voz gruča šolarjev, starih kakih osem do deset let. Zagnali so po vozu krik ko jcslharji, se začeli prerivati med drugimi potniki in Jih suvati s komolci, da so se kar vrteli ter naglo grabili za prijcmalke pod stropom. Stal sem v varnem kotu. tako da me ta sinvazijat nt toliko prizadela, dobro pa tem opazil nejevoljne obraze potnikov, ki to zaradi teh nasilnih šolarjev skoraj izgubljali ravnotežje.
Tramvajski potniki to navadno zelo potrpežljivi ljudje in nerodi začenjajo kak prepir, čeprav hi dostikrat imeli vto pravico kaj reči, recimo — kakor zadnjič — na račun surovosti, podivjanosti in slaba vsgoje šolske mladine. Tako to tudi zadnjič ljudje, ki to jih tisti šolarji premetavali tem in tja po tramvajskem vozu, nekaj časa potrpežljivo prenašali kričanje in suvanje kakor z verige spuščenih pobalinov, potem pa Je njihova potrpežljivost dosegla tvojo mejo. in nek gospod, ki ga je mali »nadebudnež« že tretjič ali četrtič sunil s komolcem, da te je kar opotekel, ej šolarja zgrabil ta uho In mu potem pošteno pritolil le klofuto.
V hipu je hrup po tramvajskem vozu utihnil, oklofutani pobalin te Je stisnil h kraju v strahu, da ne hi te katere izkupil, dva ali trije drugi potniki to glasno odobravali nastop oneau gospoda, neka lenska zadaj pri vratih pa jc menda nekoliko užaljeno pogledala v tla, rekla pa ni nič. Morda je bila to mamica enega itmed tistih divjih šolarjev, ki so se bili pripodili v vos, kakor
da je bil naročen nalašč samo zanje in ta nikogar drugega.
Bližali smo te Krekovemu trgu, tedaj pa te je tisti pravično kaznovani pobalin že tačel spet prerivati, in sicer proti zadnjem u izhodu. Sprevodnik ga Je. opazil ter ga posvaril, da mora spredaj izstopiti, ne zadaj. Tedaj pa se je smrkavec r- druge besede ne zasluži — sunkovito obrnil, se zadrl na sprevodnika: tNelt ter se že pognal proti zadnjim vratom in trenutek nato že skočil s voza.
Potniki to te spogledali in zmajali s glavam i. Brez dvoma ta bili vsi enih misli: Morda bi bilo pa le dobro, če bi starši doma otrokom, ki jih pošiljajo s tramvajem v šolo. dopovedali, kako te je treba med potjo vesti, če pa le staršem ni nič do tega, naj hi pa vsaj učitelji na primeren način poučili učence, kako je treba shoditiz v šolo.
Sicer pa takšno vodenje šolarjev tudi ne razodeva prav preveč hvaležnosti ta ugodnosti, ki Jih mestna maloželezniška družba daje mladini, da se lahko razmeroma poceni vosi v šolal te so še šolarji premajhni, da bi čutili hvaležnost, ali bi bili vsaj ta silo olikani, naj bi Jim vsaj starši to na kak način dopovedali.	Volčan,
Spoštovani gospod ur ten mr
Pred dvema tednoma sem na vlaku brala val časopis. Poleg mene je tedd bolje oblečen gospod. Njegova zunanjost Je razodevala, da mora biti ta človek tudi po poklicu nekaj več.
Po dolgem branju tem ravno hotela časopis zganiti In ga spraviti v torbi eo, ko se oglasi tisti gospod In me takole ogovori: tDanes mora biti pa dosti novega; smem že jat malo pogledati vaš časopis, prosim.« Ra-devalje sem mu ustregla. Gospod je časopis
naglo preletel s očmi, kakor da ga zanima le to, o čem časopis piše, ne pa kaj. Da se ni imel namena preveč poglabljati v branje, so mi brž dokazale naslednje njegove opazke: »E, sama reklama ta list Papir vse prenese, saj veste, gospa, kako je.t
Vlak te je še začel ustavljati In le smo se pripeljali na postajo, kjer sem morala izstopiti. Tisti gospod mi Je vrnil časopis, ko je videl, da se mi mudi. Ničesar pisem rekla, čeprav sem se komaj premagovala. Zapomnila pa sem si tega človeka dobro. Ne vem sicer, kdo je, vem pa po tistem najinem srečanju na vlaku povsem zanesljivo, kaj Je, In veste prav zatrdno tudi vi, gospod urednik.
Vse, kar danes časopisi pišejo. Je temu
človeku le reklama! Se vedno le reklama, čeprav pišejo In tvare pred smrtno nevarnostjo, v kateri se jc zaradi rdečih krvo-lokov In njihovih simpatizerjev, ki mednje sodi brez dvoma tudi tisti gospod, znašel pošteni slovenski narod Njemu je pisanje časopisov, ki skušajo ljudstvu prikazali pravi obraz »osvobodilnega boja« in resnične cilje komunističnih tolp tudi na Slovenskem, še vedno samo strankarski boj na »potrpežljivem papirju«, še vedno samo osebno sovraštvo do tega ali onega. Vsakemu prepro stemu podeželanu je danes le jasno, da je nastopil čas. ko ne sme biti nobenih strankarskih razprtij več. ko je treba zbrati vse zdrave sile, ko je treba imeti pred očmi v prvi vrsti ohranitev naše narodne skupnosti, če se kot narod sploh te hočemo obdržati. Le tistemu gosposkemu gospodu in Številnim njegovim somišljenikom to le vedno ne gre v glavo, to pa sato ne. ker nikoli niso bili pravi slovenski narodnjaki in ker jim to ne gre v njihov sebični račun. To so ljudje, ki hi radi vodo le bolj skalili, kakor pa so jo te, da bi potem v njej le laže ribarili In
po miti volji le naprej obračunavali z vzemi, ki so se Jim kakor koli kdaj zamerili, Vprav zato vidijo v vsakem osebno sovraštvo, ker sami koga osebno sovražijo. Vprav zato tako nebrlžno govore, da časopisi samo lažejo, ker sami tako zagrizeno sovražijo resnico, ki jih očividno čedalje bolj bode v oči
Takšnim ljudem, mislim, bi Alfo menda tudi čisto odveč, če bi jim svetovali, naj gredo vsaj malo na našo Dolenjsko, Notranjsko, Goriško ali kam drugam, kjer so vsaj nekaj ur gospodarile komunistične tolpe, saj bi zatrdno tudi potem, ko bi na lastne oči videli vse grozote komunističnega trajat, dejali. da vse to vendar ni res in da je vse samo treklamat za ta ali oni časopis. Na tisoče grobov — vse samo reklama, na tisoče izropanih, zapuščenih in požganih domov — vse samo reklama, in na milijarde slovenskega narodnega premoženja, ki ga je slovenski človek Izgubil po krivdi izkoreninjencev v dobrih dveh letih — vze zgolj reklama za časopis, vse samo nekaj, kar »papir prenese .,.«
Mislim, da bi b«i naši Dolenjci. Notranj-c i. Primorci in drugi neizrečeno veseli, če bi bilo vse, kat so časnikarji morali o njih In njihovih krajih zapisati, ret samo reklama za časopise. Tako pa... Vaša bralka.
Quo vadiš
Roman v ilikahl
Dobite k«
v uredništvo »Slovenskega doma«*
Slike o življenju
•tri »kuhati dobro la rodilno Jod in prijamo urediti stanovanjske prostore.
Seveda razpolagamo le a skromnimi sredstvi, kar nas pa prav ni* ne moti. Jo prav in dobro je, ker se bodo dekleta tem lažje znašle doma, kjer bo najbrž spočetka tudi manjkalo najpotrebneješga.
Prakso skušamo vesatl, kolikor pa* moremo v danih razmerah, s teorijo, ki Jo skupno poslušajo v učilnici. Katere predmete imajol
Zlasti gospodinjstvo, kjer dobe napotka za umno opravljanje, dalje navodila aa pripravljanje tečne brane. Tu zvedo, da se ne sme n. pr. hrane presojati le po tem, kako prija posameznemu okusu, marveč kako prija potrebam telesa, da ga stori delazmožne. ga in zdravega, tičijo se jedilne obroke pre. računati, kar jim bo tudi pozneje prišlo v dobro. Prepričale se bodo namreč, da Je marsikatera jed, ki so jo prištevale med drage, v resnici poceni in ne je ne bodo bale večkrat postaviti domačim na mizo.
Pri vrtnarstvu jih opozarjamo, kako naj družijo lepoto domačega vrtička s koristnostjo, da ne bo miza niti pozimi brez se. lenjave, pa tudi ne brez pušeljčka poleti.
Da se znajdejo tudi v prilikah, ke se oglasi v hiši nezaieljenl gost, bolezen, smo določile v urnik tudi pouk e zdravstvu in postreibi bolnikov.
Verjetno bo večina naših tečajnic nekoč poklicana k osnovanju druiina. Da bodo snale prav vzgajati bodoči naraščaj in tako delati za lepšo bodočnost naroda in do. movine, skrbi pouk o vzgojeslovju.
Naša kmečka gospodinja mora pogosto nadomeščati gospodarja. Zato je nujne potrebno, da je temeljito poučena tudi ▼ vseh vprašanjih, ki so važna za kmečka gospo, darstva. Iz tega razloga je tovrstnim predavanjem določen dobršen del teoretičnega pouka.
Čim bolj smo ▼ delu s tečajnicami, tem
močneje čutimo, da je doba tečaja z ozirom na izredne naloge povojne gospodinje mnogo prekratka. Kam se bodo obrnila dekleta po končanem tečaju, če še ne bo odprta pot domov t — Tudi dekleta to nemalo skrbi. Res je, da se stalno oglašajo gospodinje, ki bi jih želele v službo, a dekleta se ne odločijo lahko. Nekatere so že poskušale, pa se niso	Tudi	T	Hvalnici	je mnogo dela
dobro počutile. Med službo na deželi in med
službo v mestu je pač velika razlika. Med-	da bi se dekleta zaradi mestnega vpliva	male pomagali lajšati notranjo bo!	— hre-
tem ko so na kmetih posli člani družine, ki	morda odtegnila kmečkemu domn, nepotreb-	penenje po domu in semljl.
sede za isto mizo in opravljajo ista dela, so	na. Dekleta »o govorila le o domu, o vrto.	K vrsticam o livljenju beguncev	v Ljuh-
v mestu mnoge družine, pri katerih so na-	vih, travnikih in njivah, kamor se hočejo	ljani dodam h koncu tole: Ljubljančani, od-
vadno le bolj tuji in pogrešajo tople do-	čim prej vrniti. Zato bo ta tečaj rodil do-	prite oči, da boste lahko odprli srca in se
mačnosti. Kakor želimo, da z zaključkom	bre sadove. Kakor so kmečki možje in fantje	»pomnili v praznikih trpljenja našega ljud.
tečaja odidejo dekleta s .tovrstno izobrazbo,	poroštvo, da se bodo naši begunci vrnili	gtva ln da se boste z njimi lahko veselili
ne želimo, da bi se navzele tu v mestu pre-	na svoje domove k obnovitvenemu delu na	tudi Vstajenja in zmage nad komunizmom.
(foto PavioviU, Politmtha e. ftj
' Gospod predsednik mi Je nato pokazal begunsko spalnico z dvanajstimi zasilnimi posteljami. Tu prenoči skoro vsako noč okrog 25 beguncev, dokler jih ne porazdele po dolo. čenih krajih. Kmečka pisarna se je že večkrat obrnila na Ljubljano, da bi kdo posodil ali darova) kako posteljo za begunsko spalnico; do sedaj, kar je sila značilno, se še nihče ul oglasil.
Vesel sem bil obiska, saj ml je mnogo bdkril. Ob slovesu mi je gospod predsednik dovolil, da obiščem tudi Pokrajinski kmetij-sko-gospodinjski tečaj za dekleta-begunke v Komenskega ulici.
drugi ee ubili brata Slavka in očeta ter
požgali dom 25. 5. 42., tretji so ubili dva brata Marjana in Franceta na Turjaku 21. 9. 1943, nato še očeta 30. 10. 43., četrti brata Franceta 29. 6. 42., peti brata Jožeta 19. 9. 1943. v Jelenovem žlebu, spet drugi brata Ivana v Vel. Laščah 21. 9. 1943., sedmi sestro Vero 25. 6. 1942.; drugim so zažgali dom ali jim ga vsaj oropali.
V razgovoru so dekleta govorile z veliko
hvaležnostjo o pobudnikih tega tečaja, da sem že v veži gospodinjskega tečaja ugotovil, da so kljub vsem nesrečam zadovoljna
 " !
Tu, kjer lahke begunei povede vae svoje želje, Je le peeebue mnoge dela
lastni zemlji, take ee dekleta Jamstvo, kav
je v njih tolike ljubezni de rodne grude in domačije, da bodo slovenske domove zopet ogrele z domačnostjo, ki so jo v begunstva tako kruto pogrešale. Vrnile »o bodo na »veje domove in ostale hvaležne tistim, ki so jih v najtežjih urah razumeli in jim vsaj
močnega mestnega vpliva, ki M Jih kmečkemu domu le odtegnile.«
Te misli gospodične vodtteljiee »o ml dale pobudo, da sem še enkrat stopil k dekletom in začel razgovor o šoli ln deln, ki jih čaka, ko se vrnejo domov. Z veseljem lahko pribijem ,da je voditeljičina bojazen,
Begunski »parlament« režnje dnevna vprašanja
ln »o našla utehe v delu ln učenju na tem
tečaju.
Gospodična voditeljica tečaja Krajne Anica mi je prošnjo, da si ogledam prostore, prav rada ugodila. Prostori — kuhinja, učilnica, šivalnica in spalnica — so vzorno ure. jeni.
Da ne bo kdo mislil, da hočem komu delati skomine po dobrotah v tej kuhinji, moram takoj pripomniti, da tu ne diši po pečenki, tortah in poticah.
Gospodična voditeljica ml je, ko sem ee zanimal za tečaj sam in o možnostih praktičnega pouka, povedala mnogo, kar bo zanimalo tudi javnost.
O pomenu kmečko-gospodlnjskeg tečaja.
»Tečaj, ki ga tu vodimo, se vrši po načrtu, ki je predpisan za tovrstne tečaje na deželi. Glavna svrha tečaja je, pripraviti ln usposobiti dekleta za njihov bodoči poklic, to je za poklie kmečke gospodinje.
Te naloge se živo zaveda tako učiteljstvo, ki na tečaju deluje, kakor tudi tečajnice; saj so to dekleta, ki jih čakajo v živ. ljenju še posebno težke naloge. Marsikatera bo morala začeti prav pri temelju graditi novo domačijo, zato jim je poklicna izobrai-ba dvakrat potrebna, t
Zanima vas, česa se v tečaju dekleta nčt. jo in v čem se vadijo! Da pride vsaka po. sameznlca zanesljivo do vseh praktičnih vaj, smo tečajnice razdelili v menjajoče ee skupine. Na ta način se temeljito seznanijo z raznimi ročnostmi, ki »o v domačem gospodinjstvu potrebne. Tako je ena skupina zaposlena a prlpravljajem hrane, druga z pospravljanjem hišnih prostorov, zopet druga s sneženjem in spravljanjem perila ali a žl. vanjem, po končanem delu z branjem strokovnih listov in pisanjem navodil.
Pri praktičnih vajah posvečamo posebno skrb za privajanje reda in čistoče. Saj veste, kako pritegne kmečka hiša, ki že na zunaj kaže snažno gospodinjol Navajamo jih tudi na varčevanje, na smoterno delo, kot posledico preudarne razdelitve istega. Skušamo jim dokazati, da Be da tudi s pičlimi sred-
Prl dekletih-begunkak.
r te pri vhodu bivše veledrogerije »Isls« kem na vrtu zagledal rdečelična dekleta. Grabile so listje, smeti in brskale po krpicah, s travo obrobljene zemlje. Malce začudeno so
me pogledale, ko sem jih zmotil pri njihovem zamišljenem deln. Nič jim niBem zameril, saj sem se brž spomnil, da so njihove misli na njihovem domu.
Bila so dekleta iz Šmartnega, Dolenje vabi pri Cerknici, iz Strug. Izrabila »o sončne minute prostega časa za odmor pri delu na vrtu. Brez dvoma so se tu počutile najbolj »rečne, saj sem lahko že iz njihovih kretenj »poznal, da so zadovoljna, da vsaj malo vsrkavajo prijeten vonj pomladne zemlje, ki jih čaka na zapuščenem domu, pa ne morejo tja.
Pred hišo so ždeli na cementnem pločniku otročički. Zvedavo so me pogledali, na vprašanje, od kod so, pa mi takoj povedali, da so iz Bloške police in iz Črnomlja. V tej hiši Stanuje namreč nekaj begunskih družin s številnimi otroki, tako mati z devetimi otroki, katerim so komunisti ubili očeta. Skoro bi »e zadržal pri teh nedolžnih otročičkih, ko so mi pripovedovali o svojem pokojnem ateku, da mi je bilo kar hudo, če bi me ne zmotila dekleta, ki so hitela v prvo nadstropje. V gornjih prostorih vile je namreč Pokrajinska uprava na prošnjo Kmečke pisarne ln na pobudo požrtvovalnih strokovnih učiteljic odprla večmesečni kmetljsko-gospodinjskl tečaj za dekleta begunke. Malce začudeno so me pogledale, ko sem tako korajžno povprašal, od kod so doma. Saj sl skoro nisem mo. gel zapomniti vseh imen, lz toliko različnih krajev jih je privedla nesreča v Ljubljano. Iz Šmartnega pri Starem trgu, iz cerkniškega okrožja, iz Vidma, Strug, Bloške police, Bločie, Logatca, Police, Zagradca, Nadleska, Krke. Višnje gore, Loškega potoka, Tomišlja, Starega trga. St. Jurja pri Grosuplju, od Sv. Križa pri Kostanjevici, iz Dolenje vasi pri Ribnici, z Ilove gore, s Čateža, lz Zelimelj ln drugod.
Ko sera Jim povedal, ds sem lz urednl-■tva »Slov. doma«, so ml zaupale več. Eni H ubili brata Toneta 22. 7. 43 v Gorjancih,
ao ve*. ▼»Jaka, katera h«*e obstojati, mora
imeti zaslombo pri ljudeh, mi pa zmo bili »krajno nepriljubljeni, kamor amo prišli.«
Ko ao a« umili 4n nahranili, amn al voščili srečne dni. Gorenjci kot Primorci ao bili silno presenečeni nad gostoljubnostjo rovtarskih fantov. 2elelt zo samo še zvedeti, kolik« ljudi j« branilo Hotedršloo. Ko smo jim povedali, ao se smejali, »Nič čudnega, če ao se naši gonjači jezili na nas,« ao od, govorili.
Sa komunistične tolovajske odelke Je Ml preteklt teden teden črnih dni. Po porazih na Trški gori. na Javorovici v Gorjancih, pri Grosupljem in pri Podpeči pod Krimom so komunisti imeli nad 700 mrtvih in mnogo ranjenih. Ti porazi so komunistično vodstvo tako zaskrbeli, da je ukazal IX. korpua NOV ln PO osredotočenje vseh »vojih tolp ln ukazal skupen napad ln likvidacijo hotedr, ške in godovlške postojanke.
Vse te komunistične tolpa IX. korpusa so te v soboto pred Jožefovim v po« novnih napadih navalile na hotedrško po, stojanko, ki jo Je branila mejhna posadka junaških domobranoev. Napadali ao ve« dan in vso noč — brez vsakega uepeha. V no, deljo so svoj napad ponovili, vendar ravno tako brez uspeha. Komunistične tolpe ao med tem časom obkolili domobranci is »o-sodnih postojank in jih s hudim ognjem razbijali, dokler se niso komunisti kljub premoči morali umakniti.
Slike iz Godoviča ln Hotedršice, ki JU» objavljamo, dovolj zgovorno pričajo, da zo bili boji zelo hudi. Komunistične tolpe zo vrgle na vasi okrog 500 min ln tl lepi vasi skoro porušile. Fantje so kljub hudemu boju in premoči vztrajali. Na kraju Spopadov pri Hotedršici so potem našli. in pokopali 21 mrtvih tolovajev, selo mnogo pa zo jih bežeči komunisti odpeljali z seboj. Ljudje so našteli 7 velikih voz ranjencev, ki »o jih odpeljali komunisti Iz obeh krajev. V teh bojih jo padlo preko 150 mo* — pripadnikov tolovajskih čet. Med domobranci ni bil nihče smrtno zmlet in tudi število ranjenih ni veliko. Ubit jo bil le en civilist. Pri Godoviču, kjer »o bili boji prav tako hudi, so komunisti izgubili mnogo mož, nad 30 pa ao jih ujeli.
Teoretltnl pouk nudi dekletom mnogo razvedrila
Komunisti spet tepeni
Tolovajske tolpe zo poskusile svojo srečo tudi v Rovtah, kajti zdelo se je, da morajo »osvoboditi« tudi Rovte, kjer žive ljudje »pod groznim terorjem okupatorja« ter »belih Izdajalcev«. Kot dokument vsega tega grozodejstva je priča neporušena vas.
Da so ravno Rovte rdečim volkovom trn v peti, popolnoma razumemo, kajti rovtarska pest in srce sta tolovajem dobro poznana. zlasti tistim banditom, ki so preživeli poraz na Belci. Zavedajo se dobro, da so bil ravno Rovtarji tisti, ki so komunističnemu dolomitskemu odredu zadali smrtni udareo ter že pred letom dni napravili konec njihovemu »osvobajanju« v teh predelih.
Dne 18. marca ao zopet poskusili svojo srečo. Ker pa so se že vnaprej zavedali trdega oreha, ki se ne stare samo z vpitjem na predajo, so poklicali na pomoč vse; kar leze ino gre. Tako so sodelovali na sektorju Logatec—Rovte—Hotedršica sledeče brigade: Prešernova, Gregorčičeva, Gradnikova, Vojkova (v Hotedršici), Dolomitski odred, 8o-ška brigada. Rovtarji »mo bili prepričani, da bomo Imeli dela vsaj nekaj dni. Napad so izvedli tako, da sc obkolili Hotedršico, blokirali Rovte ter istočasno napadali tudi Gor. Logatec.
Ko eo požagali telefonske drogove vzdolž eesta, ki vodi v Rovte, »o začeli obstreljevati Rovte. Borba se Je pričela ob 8.30. Za. naa Je bila to prva mednarodna vojska, ki emo Je doživeli, saj so na nasprotnikovi strani sodelovale sledeče narodnosti in države: »Narodna osvobodilna vojska«, Bado-glleva, Mongoli in Hrvati. Prepričani v svojo zmago so tolovaji kot vedno pozivali na predajo ter obljubljal; celo amnestijo. Krepko so se to pot Rovtarji, katere diči izredna hrabrost in požrtvovalnost, vrgli v boj. Planili so na rdeče junake a tako ailo, da ao boj odločili v svojo korist te ob pol treh popoldne, brž nato pa s »vejim orožjem pomagali tudi ostalim domobranskim edinicara. da so mogle is obrambe v protinapad. Ze same patrole ki so bile poslane na teren zaradi zbiranja podatkov, so se vrnile skozi vse zasede. Tako -je ena sama patrola 7 ljndt privedla s seboj 8 ujetnikov. Kako Iniciativen je pa moral biti vodja druge patrole, se vidi že po tem. da Je zajel 14.komunistov s svojimi. 10 ljudmi.
Vsekakor se komunistom tudi to pot ni izplačalo tvegati svojih glav. Zmagovalčev plen pa Je bil nadvse zadovoljiv. Na bojišču
so pustili komunisti preko 40 mrtvih. O številu ranjencev pa ne moremo govoriti, ker jih nismo šteli. Prepričani pa emo, da njihovo število ni majhno ter gotovo prekaša število mrtvih. Število ujetnikov pa je do danes naraslo na 43. Tem je treba dodati tudi one, ki eo se prostovoljno rešili iz vzorno urejene »vojske«, pri kateri »e vojaki postijo kot nekdaj špartanski vojaki, toda ne zaradi utrjevanja, temveč zaradi pomanjkanja.
Ujetniki pripovedujejo grozotno stvari. Razni politkomisarji pobijajo ljudi kar pred četo. Zasliševanj ni več. Pred nekaj dnevi eo tako ubili tri Gorenjce, ker so poskušali pobegniti iz njihovega raja. Ko so bili vojaki postrojeni, je zaklical politkomisar: Strelci naprej! Kot živina so planili stari tolovaji naprej ter pobili Izdajalce. Z grozoto pripovedujejo in se spominjajo imena Crt. Je to politkomisar Prešernove brigade. Kazen božja pa je doletela tudi njega. — Ustrelil ga je nek tolovaj ponoči, ko je bila četa v zboru,
»Kam pa sedaj mislite!« jih vpraša domobranski častnik. »Kamorkoli, samo nazaj
lig
»rijeta»fr Je pri rrdUta« delu x kuhinji
Od SlKne do Prcfne - pet mesecev hoda
Koliko ie prehodil in kaj je videl med tolovaji prisilni mobiliziranec v petih mesecih
Prisilni mobiliziranec, ki je pet mete-
cev hodil po rdečem »raju*, je med drugim povedal marsikaj zanimivega in za tolovajski svet, njegov red in pravico dokaj značilnega, kakor o lovu na skrivače, o zanimivih predavanjih na komunističnih mitingih ter zabavni debati na njih, o velikih komunističnih načrtih, ki da jih bodo uresničili vsaj po vojni, če no prej, ter podobno. To pripovedovanjo je zanimivo zlasti v toliko, ker nam pokaže, kako misli tista preprosta komunistična raja in kako si Po svoje predstavlja ureditev pri nas, česa vse se je naučila od svojih komunističnih učenikov, kakšni ljudje se zbirajo ter kako približno teče vsakodnevno življenje med tolovaji.
•
I
r Ne bom vam opisoval, kod sem hodil, Ver ga ni strokovnjaka, ki bi mogel natančno opisati pot, kod vse je bil, če se je s tolovaji potikal okrog. Zdiš se sam sebi kakor tisti maček, ki si ga kje dobil, pa si ga zavezal v vrečo, da ne bi šel nazaj. Večinoma si tako utrujen, da se sploh ne brigaš, ali si na zemlji ali Marsu, samo da. imaš mir, kaj za pod zob in da so na-spiš. Vso svojo pot, ki sem jo prehodil, bi na kratko označil takole: dokler je bilo, se je žrlo, potem pa se je začelo pasje življenje, beganje iz kraja v kraj. Iskanje novih »položajev«, večno zasledovanje po Nemoih in domobrancih, praske, napadi, žioanje. Končno pa pot sama tudi ni taka zanimiva kakor razni dogodki In pogovor pod lipo, ali v tolovajskem žargonu rečeno pogovor »pod bukvo«.
Začelo se je
Kakor hitro se je zvedelo, da *o se sa. vojski generali podali, so tudi savojski vojaki storili tako, kakor »e savojskemu vo-• jaku spodobi: pometali so puške proč, pokazali sila prijazne obraze in bili vsi bratje. Ker je komunist tudi vsakemu tovariš, je bilo tedaj v Stični bratstva In tovarištva za cela skladišča ...
Komunisti «o takoj nvedll splošno mobilizacijo. Odšli smo v Mirno in tam so me vtaknili v 4. bataljon Gubčeve brigade. Tako sem naenkrat po čudnem naključju •— bolje rečeno, zaradi izdajstva savojcev — postal pripadnik ti*t« vojske, ki sem jo kot legionar leto in pol vneto preganjal po stiških gozdovih.
Gospodarsko vprašanje — rešeno
Med potjo sem videl vse polno spominov badoljevske slave: polomljene avtomobile, puške križem kražem, razmetana oprema itd.
Ker smo še tavali v »temi« tn še nismo poznali »pravega evangelija«, so naa vsak dan mehčali na »političnih urah« in nam dopovedovali o pomena komunizma, o tem, kako se je komunizem v Rusiji ratvljal, o revoluciji in gospodarstvu. Najhnjšo nasprotje o »umnem« komunističnem gospodarstvu sem doživel nekoč, ko nam je politkomisar govoril o gospodarstvu v neki požgani vasi. Kvišku so štrleli ožgani zidovi, vso naokrog je še smrdelo po dimu, a komisar je govoril o pametnom gospodarstvu in lepši bodočnosti...
O vsem so govorili, o vsem sl slišal, Ramo o slovenstvu In Slovencih ničesar. Nihče se ni spomnil zemlje, katero sinovi so borijo in padajo zaradi komunističnih zločincev za »boljši red«.
Kako širokopotezno so si zamišljali gospodarstvo po vojni, naj pove tale pogovor pod bukvo:
»Po vojni bomo obdeloval! zemljo samo * stroji in traktorji. Ne bo se treba več znojiti.«
»Tu, po Kr^kl dolini bi se že dalo tako obdelovati. Po hribovitem svetu, tam bo pa nekoliko teže.«
»Bomo pa po dolinah bolje obdelali. Drugod bomo bolj skrbeli za Industrijo.«
»Kako , ko pa moramo že zdaj dobro gledati, da obdelamo čim več zemlje, če se hočemo preživelit«
»E, niksr ne skrbi, tovariš! Bele pse homo tako In tako vse pobili. Zadosti bo, če nas ostane le 20 odstotkov. Za teh 20 odstotkov ljudi bo pa že dovolj hrane. V Gorjancih, kjer je mnogo gozda, bomo ustanovil! In pospeševali lesno industrijo, Lesne Izdelke homo pošiljali v Banat, od kode* bomo potem dobivali v zamenjavo za naš los žito In moko.«
Tako na kratko ln jedrnato je bilo rešeno naše gospodarstvo po vojni.
Prvič čez Gorjance
i*rlšll smo v Pristavo, kjer amo ostali štirinajst dni, dokler ni prišlo nemško letalo ln smo so razleteli po gozdu. Ker ni bilo več varno oslati, amo odrinili, šli smo proti Gorjancem, Vrhpolje so zadnja vas pod Gorjanci, od tn naprej so začne pot vzpenjati. Pot je hifa slaba, kamenlta, mulo so začele pešati.	Moral!	smo	jih	čakati	ln dvigati. Pot Je	peljala	med	mogoč-
nimi stoletnimi bukvami. Križem kražom ao ležale polomljeno manjše bukve. 8 težavo amo se kopal) čeznjo ln še mulam smo	morali pomagati.	Hodili	smo	noč	In
dan	brez počitka, jedi	ln pijače. Noge	so
postajale težke, ožuljene ln krvave, Z menoj je hodila neka ljiO»'janaka srajca ln vzdihovala: »Oh, ko bi Imel copate!« »Bute«,« sem *i mislil, »Pa bi doma ostal in hi aedaile lahko hodil doma po kuhinji v copatah.«
Vedno bolj amo utrujeni, telo je samo S* stroj. Opletamo se In opletajoč drem ljemo. Tako pridemo na najvišjl vrh Gorjancev. Utrujeni smo se sesedli, toda te »e dero komandir s konja. »Lahko tebi, tovariš,« sem sl mislil, »ki hodiš s konjskimi nogami.« Na nesrečo Je opešala Se mula ln moral »ein zadeti strojnico na ramo. Komaj amo se privlekli v Jugorje onstran Gorjancev, kjer smo povečerjali ln zaspali kakor ubiti.
Od sedaj naprej smo ae vrtill to nli onstran Gorjancev ter se Izmikali nemški
ofenzivi. Prišli smo do hriba, od koder smo videli Zagreb, in spodaj do Podzemlja pod Metliko. Ko je postalo malo liolj varno, smo se spet pomaknili čez Gorjance na dolenjsko piat.
Lov na skrivače
Najbolj so komuniste skrbeli skrivači, ki so imeli priliko, izogniti se časti, da bi nosili »osvobodilno« puško in »osvobajali« ljudstvo. Kajti kdor je imel količkaj prilike in vsaj Se malo sramu, mu srce ni dalo, da bi hodil s tako »osvobodilno« bando okrog ter kradel in jemal v imenu »svo. bode«. Morda se bo to meščanu, ki je športno vzgojen, malo čudno zdelo. Toda kmet. ki ve, kaj se pravi trdo delati in pridelo-
tresel, ko jo zagledal pred seboj sina, o katerem je mislil, da je v brigadi.
Vsi smo šli potem v hišo. Pa se temu ni treba preveč čuditi, zakaj politkomisar jo vedel, da so pri hiši prejšnji dan klali. Vse klobase so nam morali speči, kolikor so jih imeli. Spet smo se nabasali, da nam je stopila duša do grla. Kar nismo mogli pojesti, smo vzeli s seboj. Tako smo se mudili in mastili v hiši do petih zjutraj in tedaj se je zgodilo nekaj, na kar so pri klobasah pozabili vsi s komisarjem vred.
Zadnja dva skrivača sta bila vendarle še v onem seniku. Proti jutru sta mislila, da smo že odšli, ln sta prilezla ven. Takoj so ju ujeli, zvezali in pri vsaki besedi, ki sta jo »pregovorila, sta jih dobila v znaine nju »tovarištva« s puškinim kopitom.
piral«. No, končno je tudi Hace dobil priznanje. in sicer med tistimi, ki so mu najbolj podobni. Najbrž je imel Hace mnogo političnih nasprotnikov«, da je tako pridno kradel...
Šaljivec med tolovaji
V četi smo imeli nekega Frančka, debelega in naravnost zamaščenega možakarja, ki je imel po mnenju vseh eno kolesce premalo. Rekli so, da ni pri zdravi pameti. Seveda je vprašanje, ali je bilo res tako, ali pa ni hotel biti »pameten«, ker mu je tako hoij kazalo. Zaradi pomanjkanja možganskih vitaminov mu niso dali puške v roko, kar pri komunistih pomeni, da si le pri zdravi pameti, posebno če si star komunist,
Pot, ki Jo Je prehodil prisilni mobiliziranec ▼ petih mesecih. Označeni so samo glavni kraji, druge naj «1 bralec sam poišče na karti ali	po spominu. Pot Je podobna
zajčji sledi ln kaže vso brezmlselnost tavanja. Zanimivo je, kolikokrat Je prekrižana ln sl je mobiliziranec sam sebi »stopil na rep«. Puščice kažejo smer.
-SA*
vati, prav dobro raznme, kako težko je, če nekam prid««	in moraš gledati	ali	pa	na
povelje celo aam »rekvirirati« ljudem, o katerih veš, da «o morali vse to pridelati v potu svojega obraza, kakor si moral tndl li. Zato ni nič čudnega, če so bili pri re-kvizicijah najbolj vneti poetopači vseh sort in tisti	mestni gospodiči,	ki	»o	P°
8. septembra pridrveli v zlato svobodo, meneč, da rasejo klobase kar na drevju.
Bilo je ponoči, ko smo vsi ie trdno spali. Nenadno nas prebudi naš vodnik, češ da gremo v patrolo, nekam v bližino lovit skrivače. Pilo in jedlo — kar je bilo pri komunistih poleg uši poglavitna stvar — da se bo na veliko in kolikor bo kdo hotel. Tereneo je prišel povedat, da je nekje v bližini v noki	hiši pet skrivačev,	ki	da	jih
je treba ujeti	ln kaznovati, ker	se odtegu-
jejo službi, ko jih »domovina kliče«. Sli smo ob pol desetih zvečer ter obkolili ono hišo in senik, na katerem naj bi se skrivali skrivači. Najprej smo premetali po hiši in nato še senik pretaknili, a našli nismo nikogar. Iskali smo celi dve uri, pa nismo nič dobili. Ze smo hoteli oditi, ko zaslišimo sumljiv šum v kotu senika. Nekaj jih je brž stopilo pogledat, kaj je. Bila sta dva od tistih petih skrivačev. Prignali so ju iz senika in postavili ob zid. Prestrašiti so ju hoteli, da bi povedala, kje so še drugi trije. Povedala sta, da so bili res še trije tam, da pa jih ni več, ker so najbrž pobegnili. »Naši« jima niso verjoll, ln tako se je znova začelo iskanjo po luknjah, ki so jih bili naredili skrivači v slamo. Pa zopet nič. Za njimi ni bilo ne duha ne sluha. Sli smo v hišo, In domači bo nam morali nacvretl jajc, kolikor so jih imeli, ker lačen se no moreš( boriti ln ljudi »osvobajali«, želel sem «1 samo eno: da bi bili v Ljubljani In bi prišli h kakemu bogatemu ljubljanskemu komunističnemu simpatizerju, ki bi nam moral lz svoje zaloge dobro postreči »zaradi domovine«. Mislim, da h| bilo njegovega idealizma ob prvi klobasi konec, pri drugi pa prav gotovo. Rekel bi po stari navadi: Naj vas hndič vzame, požeruhi, »domovina« naj me pa v lih piše. »Domovina« se pri klobaai začn« in neha.
Potom so nam morali prinesti še vina ln žganja, tako da smo se do dobra napili in najedli. Tako smo sedaj pri tej, sedaj pri oni hiši »reševali« domovino. Medtem ko smo bili v hiši, je zunaj ostala straža in ta je nenudno zaslišala, kakor da bi bil nekdo poskočil s senika. Straža nas je o tein takoj obvestila in res smo potem ujeli še tretjega skrivača, ki je pod grožnjami povedal, da sta v seniku še dva. Spet smo vse pretaknili, ln ko nismo ničesar našli, so začeli streljati v slamo ■ strojnicami in prebadati z bajoneti. Toda It slame se ni nihče oglasil.
Odšli smo nato k sosedu ln s seboj peljali skrivače, ki smo jih bili ujeli. Na. mestnik politkomisarja je šel naprej, poklical gospodarja ter se začel dreti nad njim, kj« Ima fanta.
»Notri v brigadi,« je odvrnil gospodar ter povedal celo Ime bataljona, v katerem sin služi.
Politkomisar s odgovorom ni bil zsdovo-ljen in je dejal: »Slišal sem, da je ušel ln da se zdaj doma skriva.«
»Za mogoče, a Jaz ga nisem vldal, da bi sa bil vrnil,« je precej korajžno dejal možakar.
»Slišal sem tudi, da Imata puško,« Ja še naprej silil vanj namestnik politkomisarja. »Odprite no tlstale vrata.«
Gospodar jih je odprl, ln prav za tistimi vrati je bila res skrita puška. Medtem pa je patrola že pripeljala fanta, ki ga Je bila staknila Pri sosedu v hiši ln oče se je ves
Usoda teh skrivačev je bila različna. Tri ao komunisti pridržali v četi in jim dali oelo puške, druga dva pa ao uvrstili v »trinajsti bataljon« .. •
Mitingi
V vsom komunističnem sistemu in Življenju so ml bili všeč mitingi, na katere se Je splačalo Iti. Ko so ti enkrat na mitingu okrepili duha, so poskrbeli ie za telo. Jedlo ln pilo se je, da je bilo veselje, boljša družba komandantov ln politkomisarjev pa Je v »posebni sobi« reševala a »tovarišicami« gospodarska, socialna in drnga vprašanja do belega dne Prispevke z« miting so si v svobodni republiki poiskali kar pri najbližjih kmetih in tako ni bilo treba nobenega odbora ali kakih posebnih »narodnih« ali drugih »zaslužnih dam«, da bi poskrbele za dober buffet. Vaak Je rajši dal, kakor da bi ie njega odpeljali.
Tako smo bili nekoč v Prekopah. Nekaj časa sem stražil aretirance, potem pa so me poslali v patrolo vabit ljudi na miting. Toda na miting ni prišel nihče od povabljenih. Zato smo se razšli, prej pa smo še spili, kar je bilo pripravljenega. Drugi večer je bil zopet miting, in sicer v nekem mlinu. V smislu komunističnega reda, kjer je delo neprecenljiva vrednost — Baj smo postopali pet mesecev tja v tri dni — smo med mitingom ličkali. Ker ljudi zopet ni bilo, sl nismo delali innogo preglavic. Natepli so se »tovariši« ln nekaj »tovarišic« Iz treh čet, tndl kuharji, čevljarji, mesarji in seveda muzikantje, ki smo jim rekli »kulturni odsek«. Začeli smo s petjem, potem smo pili ln nazadnje smo začeli plesati. Najprej smo pili iz loncev, ko pa je bilo to premalo, so nam prinesli kar v škafih, češ za take krave je že dobro. Vinska »ideja« se nas je vedno bolj prijemala in proti jutru je bilo vse ie bolj podobno norišnici kakor mitingu. Sredi tega navdušenja nas je presenetila »uzbuna«. Napadli so nas Nemci. Zopet smo vzeli pot pod noge in šli novim dogodivščinam naproti.
»Dobrotnik« človeštva
Nekoga dne smo »e »pravili po kosilu na zoprno, toda koristno delo. Pobijali smo uši. Loviti jih ni bilo treba, ker kakor si zagrabil, je bila uš. Med klanjem naših ljubeznivih tovailšlo je nanesel pogovor na to In ono in Bog sl ga vedi, kako smo prišli na pogovor o znanem razbojniku Hacetu. Ker je bil naš politkomisar res pravi tovariš ln je komunistično enakopravnost tudi dejansko Izvajal, je tudi on z nami pobijal uši, seveda svoje, ki jih ni imel malo. Ta »e je za tovariša Haccta hitro potegnil In je rekel: »O, saj to je bil pa naš človek. 2e v bivši Jugoslaviji si jo pridobil mnogo zaslug s svojim pozitivnim delom. Sovražil Je škrice kakor ml, Jemal bogatinom ln delil revežem, kakor delamo tudi mi«
Nekaterim, ki so ie prej iz Stične dobro poznali Haceta In njogova človekoljubna dela, se je taka komisarjeva trditev zdela le predebela ln se je nekdo oglasil:
»Dobro, tovariš, kaj pa praviš na to, ko j« Hace vzel kmetu edini par volov in jih prodal, knpnlno pa dal »neznanemu revežu«? Kaj s« tl ne zdi, da Je bil ta kmet zelo oškodovan, ker sl ni mogel kupiti drugih volov.«
»Ja, tovariš, je ie moral biti tisti kmet, ki mu Je Haco vzel vol«, kak naš bivši nasprotnik. Drugače Hace ne bi kaj takega atorll.«
Ker je ie marsikomu drugemu Iz naš« čet« Hace marsikaj »dobrega storil«, je presneto dobro vedel,, kako jo Hace »reveže pod
kakor je bil ta Franček, ln se znaš izogniti puški.
Bil pa je Franček le korajien fant in se je rad ob kaj obregnil, pa če je bilo višjim po volji ali ne. Ker je imel pogosto tudi svoje domislice ln ga je očividno zelo zanimalo, kako je kaj zunaj »svobodnega« ozemlja, je spravil tega ali onega komisarja dostikrat kar ▼ zadrego. Nekoč je komisarju zastavil takole vprašanje:
»No, tovariš komisar, kako pa kaj Angle-žit Ali gredo nazaj ali naprej)«
Komisar je v začetku sicer začel na široko dopovedovati, da Angleži »dobro« delajo, na koncu pa je pripomnil: »če bi pa slučajno le prišli z njimi skupaj, ne smete preveč vpiti .iivljo’.«
»Tovariš, pa zakaj neki ne bi smeli vpiti »iivljo«, saj vendar vedno trdite, da aam Angleži pošiljajo iivež, obleko ln druge reči.«
Toda tovarii komisar je odgovoril na okoli takole:
»Saj se tudi spodobi, da so nam toliko Poslali, ko jih vendar tako podpiramo (It). Mi na Balkanu zadržujemo (?!) celih šest nomških divizij, medtem ko jih v Italiji vsa ameriška in angleška vojska zadržuje komaj osem.«
Franček je imel tovariša, ki je bil dvakrat tovariš. Ušiv in pijan je bil vedno kakor Franček. Tudi v umivanju je Frančka posnemal in se ni nikoli umil. Po postavi pa je bil pravo nasprotje: koščen, dolg in sun kakor preklja.
Nekoč sta se ga ta dva šaljivca med tolovajsko vojsko pošteno navlekla, nakar sta se spravila v hlev, držala vsak svojo čutaro, sedela vsak na svojom kupu slame ln se drla:
»Živijo Stalin. Iivljo Tito!«
Ce bi Stalin ali Tito vedela za ta svoja vneta pristaša, bi jima prav za trdno podelila posebno odlikovanje, recimo red krvave
uši.
Nekoč je Franček vpraial komisarja,
kdaj bo konec vojsko ln kdaj bo priila tista obljubljena svoboda. Komisar mu je takole
odgovoril:
»Zame M kmalu ie dane« prišla, ko smo bežali, če ne bi dovolj hitro bežal, bi bil ie »voboden.« (Ta dan smo božali pri St. Jerneju pred domobranci.)
Bajke v Gorjancih
Na mitingih je politkomisar včasih govoril o Angležih. Pravil je, da je bil sam dalj časa v Angliji In da so mu razmere lam dobro znane. To je bilo nekoč na nekom mitingu. Govoril nam je, da osvobodilna vojska na Slovenskem pošilja vso svoje težke ranjence k morju, kjer Jih potem Angleži jemljejo na svoje ladje ter odpeljejo v bolnišnice. Oglasila pa se je neka ženska ter ga zavrnila:
»Kaj boi govoril, da »I is Anglije, ko te vendar poznam, da sl bil vedno v Novem mestu doma.«
Ta komisar nam je tudi trobil, da Imamo tudi ie svoje lastno brodovje, namreč vse ladjevje bivle Jugoslavije, ki da so ga Angleži izročili Titovi vojski, a ko ga je nekdo vprašal, kjo Imamo vendar pristanišče, kjer naj bi bila tista mornarica osvobodilne vojske, mož ni vedel odgovoriti nlčosar določe-noga, A tudi takšna vprašanja ga niso motila, da ne bi razpravljal celo o tankih. Dejal je, da so Angleži z letali pripeljali »0 tankov ln da bodo v kratkem prišli ln z njimi napadli Novo mesto. Odložila pa da so jih letala na Hrvaškem v Kordunu.
Dolgo smo čakali te tanke, a pričakali Jih seveda nismo. Začeli so se porajati za nas čedalje hujši dvomi o lem, ln zato ni
Dolenjska zemlja
Oj dolenjska zemlja, kraj krvi, pepela!, Tvoje širne, mirne hoste so morišča. Tooja bela sela — črna pogorišča. Tvoja pesem v grozi src je onemela. 1
Preko tvojih gričev se pode krdela oseuničujoča, brez vesti, ognjišča.
Vsak dan nova truma išče zavetišča v begu, da bi vsaj življenje si otela. \
Kje so tvoja varna pota, mirni krovi?, Kje so tvoje bele šole in zvoniki?
Kje na gričih tvojih temni so gradovi?.
Vse je v razvalinah, krvi! Stok in kriki slišijo se, vidijo se zublji novi...
Kje je stiska, slična stiski tej veliki?
Vinko Žitnik.
čudno, če je zopet nastopil Franček in vprašal politkomisarja:
»Tovariš, tankov ni od nikoder, kako tol. Povej mi, zakaj jih nit«
Politkomisar je bil v zadregi In Franček se je samo hudomušno nasmehnil, mi pa smo se po tihem smejali, kakor se med dobro druščino spodobi.
Čez 14 dni je bil ta politkomisar ranjen ▼ nogo ln ga je rana hudo skelela, ker ni bilo zdravil in ker smo bili vedno na potu. Hudo je stokal in nekoč je potožil vpričo Frančka:
»Hudičevo me boli, in ne vem, kaj naj storim, ko se moram vedno klatiti sem in tja.«
Zopet je nastopil Franček in mu odgo-voril na račun svoje kratke pameti takole:
»Pojdi k morju in naj te Angleži na svojih ali naših ladjah odpeljejo v bolnišnico.«
»Enakost« tov. intendanta <
Posebno poglavje iz življenja komunističnih tolovajev pa bo intendanti. Vsi, ki so imeli kdaj priliko okusiti v dejanju njihovo »tovarištvo«, si jih bodo gotovo dobro utisnili v spomin. Njihova naloga je bila med drugim tudi ta, da so po kurirjih poizvedovali, koliko ima ta ali oni posestnik živeža ali drugih vabljivih stvari. Kurirji so bili vedno na delu. ker tovariš želodec ni poznal nobenega tovarištva. Hodili so stalno okrog, da bi izsledili kakšno mastno kost. Brž ko je ta ali oni kurir kaj izvohal, je obvestil o tem intendanta, ta pa je potem odšel, seveda vedno v spremstvu oboroženih komunistov, k naznačenemu posestniku ter ga »osvobodil« vsega, kar je bilo kaj ve<5 vrednega, kakor obleko, zlatnino, perilo in podobno. Medtem ko je sam stikal po hiši, bo kaj zanj, pa »mo morali drugi odnašati kmetu krompir, žito ln drngo, česar intendant sam ni mogel pobrati. Čeprav naj bi bila glavna intendantova naloga skrbeti za prehrano, obleke in druge stvari za moštvo, je gledal v prvi vrsti le nase. Med tem ko je pajk nam drugim dostikrat hudo razprodal svojo mrežo po želodcu, ro intendanti imeli vsega dovolj: pečenke, vina in vseh drugih dobrot. Pri intendantu je vso noč pela harmonika, vso noč bo popivali, plesali in s tovarišicami razpravljali o vlogi ženske v komunističnem redu. Nekoč je neki »tovarišici« ostal lep kos pečenke, ki ga ni mogla pojosU. Toda čeprav je bil njen želodec našemu tovariš, vsaj po komunističnom načelu na papirju, tega kosa ni dala nobenemu od nas, ampak ga je vrgla mački. |
Kadar smo prišli k temu ali onemu kmetu in smo na ukaz intendanta morali odnesti krompir ali žito, ki ga kmet še sam ni imel bogve koliko, so se ponavljali l arav-nost ganljivi prizori Zenske so z dvignjenimi rokami prosile, naj jim vendar kaj pustimo, ker bodo drugače od lakote pomrli, otroci so jokali in ae oklepali mater, toda intendanta vse to ni nič ganilo. Kaj njemu mar, če vse kmečke družine pomro od gladu.
Ob takih prizorih sem se večkrat spomnil doma in promlšljal, ali se tudi mojim no godi tako. Tl v »osvobodilni« vojski, tebi pa ta vojska doma krade in pušča družino v negotovi bodočnosti. Bori se, komunistični vojak, v taki vojski, saj imaš vse jamstvo, da le vrag vzame tako ali tako...
»Tovariši, naprej!«
Zlasti iivo ie spominjam dneva, ko smo napadali Stojdrago onkraj Gorjanoev. Vas leži ie na hrvaški strani. V njej so bili ustaši, ko smo so ji približali. Naša artilerija je začela s protitankovskima topičema prezgodaj streljati na vas, in zato so bo ustaši lahko pravočasno umaknili. Na bližnjem hribu so ae ustavili in nain naredili zasedo. Mislili smo, da »o že bogvo kje, ko so nas nonadno napadli. Padalo je, da je bilo joj, in naših je precej obležalo.
Nikoli ne bom pozabil prizora, kako sta komandant ln vodnik stala zn nami in kričala: »Naprej, prokleti zajeli« Zaradi liesede »zaječi bi »I še upal nazaj, ker uio ni bilo nič sram, toda upal si nisem zaradi komandantove pištole. Tovarištce ao nas tudi hrabro vzpodbujale, kakor uaši »predpostavljeni«. Drle so »e: »Naprej, tovariši! Nlamu mislilo, da »te tako alahl tovariši, tovariši! Naprej! Naprej! Napadajmo! Ne dajmo sel Skažlmo se!«
Nl«mo »e »kazali, pač pa »kazili, zakaj brž smo jo ucvrli nazaj v hrib.
Po petih mesecih heganja In tavanja smo prišli v Kal pri Pre6nl, kjer se mi je po* sre611o uiti.
Mnogo sem prehodil ln prestal mnogo telesnih naporov, Toda to ni nič v primeri s tem, ko sem videl, koliko trpijo naši ljudje v večnem strahu za svojo Imetje in živ« Usnje.
Zdaj spet stojim na »stari« in edino pravilni nogi: c domobranci v boju proti komunizmu. Po vsem tem, kar sem videl In doživel ter od blizu gledal, kaj ta zločinska sodrga počenja v Imenu »svobode«, so bom še z večjo vnemo drevll « puško za temi zločinci. To ni »amo naša narodna dolžnost, ampak tudi nuja, če nočemo, da bt ham ti zločinci vb« uuičili.
TS 1VIED 2lVliJE^JEfl IN
DNEVNIK GORJA IN BOLEČINE (III)
l K. Poldks
(Zgodba is (tarib dni)
A
3.
In ko so grajski svoj dom uredili, so vitezom vabila razposlali, da bi z obiskom jih zdaj počastili.
Čez osem dni so se res gostje zbrali; prišli so iz Soteske in Hmeljnika, it Grma in iz Loke vitez mali.
Da bila družba bi š« bolj velika, so Radeče in Trebnje goste dale in Svibno Jošta, ki le lov ga mika.
Da Žužembžrčan, vitez smeha, šale, ne manjka, kjer sc mnogo je in pije, povedati graščine vse bi znale.
Turjačan, Bosne strah in vse Turčije, privel Boštjančana je, Čušperčana, ki jima lic smeh nikdar ne obsije,
Iz Kravjega prišla sta dva izbrana; in ž njima tudi Šumberčan ponosni.
In manjkalo ni tudi Rakovčana,
ki znan je, kot ne vsak, vsem Turkom
[v Bosni. Prišli so Tžufererji, Podsmrečani, ki v petju jim nobeden pevec kos ni.
Ko bili končno vsi »o gostje zbrani,
eačeli pdti so in piroviti
in pa dvoriti damam kot gal&fli-
Ko jeli so opiti modrovati,
raznese vest se za ves grad vesela:
da vidijo pod gradom pevca stati.
Pa je dvojica Višnjegorskih dela, naj pevca privedč takoj v dvorano, da zbrana družba bo še bolj vesela.
Ko stopil pevec je pred družbo zbrano, pokloni se in s hrbta harlo sname in zaigra na njo mehk6, ubrano.
Potihnejo gospodje zdaj in dame in pevec je zapel kot v loki slavec, ko luna službo sončeca prevzame:
»Koder zlato sonce sije, tam gradove poljubu je, a nad višnjegorskim gradom še najrajši povasuje.
V gradu cvete krasna roža, lepa mlada Friderika, ki ni le dežele Kranjske, temveč preko nje še dika.
In zato smehlja se sonce, kadar izza gričev pride; in zato se joče sonce, ko za goro spet zaide.
Koder zlato sonce sije, tam gradove poljubuje, a ned višnjegorskim gradom še najraje povasuje.«
»Zapoj nam pesem zdaj ie ▼ drugi
pravec,«
mu reče Šumberčan in se zasmeje kot bi zavrtel stare statve tkalec.
Zabrenka pevec s harfo edaj glasneje
in pesem oglasi se o junaku,
ki v mrak zveni resnžje in resneje:
»Mnogo vitezov pogumnih v lepi je deželi Kranjski, a kdo cvet je med cvetovi, govore turnirji lanski.
Kakor snopje so padali vitezi tam v daljnjem Gradcu, vsak pa klel je Višnjcgorca ob nesrečnem svojem padcu.
On slovi po svoji m<5či daleč, daleč naokoli; njega vrgel ni raz konja nihče še do zdaj nikoli.
On slovi po svoji moči in povrh še po lepoti, ko dcvicam in ženicam v nežnih prsih srca moti.
Kaj so njemu mar device, kaj so mar mu lepe žene; tike, kot je Friderika, ni pod soncem več nobene.
Mnogo vitezov pogumnih v lepi je deželi Kranjski, a kdo cvet jc med cvetovi, govore turnirji lanski.«
Nagibal dan se je že k poznemu mraku, ko pesem pevca bila je odpeta, in se razlil je molk po toplem zraku.
Od pesmi te vsa družba je razvneta ,.. Zdaj h pevcu vitez višniegorski stopi in reče z glasom, ki se mu zapleta;
»Ej, pevec zalil... Bes naj tebe
lopi!...
Preveč sl hvalil me in mojo ženol.. • No, pridi bližel... Sem-le k meni
•topil.,?
»Stopi, stopi, pokveka! Smo vojaki ali nismol Hitreje!« se je Šopiril komandant na konju.
Trinajst ur hoda ... Brez počitka! Tri noči že nismo spali. Noge so nam bile vroče in zatekle, podplati so nam krvaveli. V rame so »e nam globoko zajedle naramnice nahrbtnikov in jermen od puške, ki je tolkla ob kolk in ga ogulila do krvi. Bili smo lačni in žejni, da se nam je temnilo pred očmi. Sklonjeni v dve gubi in s povešeno glavo smo sopihajoč s poslednjimi močmi vlekli noge za seboj.
Nekdo se je opotekel iz vrste.
»Boš, hudič!« ga je tovariš s konja sunil z nogo v rebra. »Le pretvarjaj se, svinja! Ti bomo že pomagali.«
In skrušena karavana je lezla dalje...
Z nami gre pesem, veselje ln sreča . ■.
Kje pa so potem bili ljudje, ko smo korakali skozi vas in proko polji Kje so bili, da nam niso na cestah rekli prijazne besede v pozdrav, da nas niso v vaseh smeje sprejemali in pogostili, ko smo bili vsega tega tako strašno potrebni! Kje je bila živina, da se ni pasla po travnikih, in kje vse življenje? Nekoč — ni še dolgo temu — je vendar nad našo lepo zemljo sijalo svetlo sonce, da mu je srce vriskalo naproti in je na tem koščku raja prekipevalo polno življenje v pesmi in sreči. Kje je bil zdaj ta vihravi, pojoči tok življenja, da smo se plazili po zemlji kot po gluhi lozi, po izumrlem kraljestvu ., .t Kje je bilo vse to, saj vendar .. z nami gre pesem, veselje in srečat
Na zemljo je padel topel, sanjavi mrak. Približali smo se vasi. V nobenem oknu luči, nikjer žive duše.
»Držite korak! Leva — desna — leva — desna — leva —desna — ...«
Prilil smo med prve hiše.
»Zapojte! Krepko, Tantovsko!«
Počasi ln zamolklo kakor lz podzemlja so se utrgali posamezni glasovi.
Delaj, delaj, dekle, pušelje ..,
Gledal sem po vasi. Iz teh oken so po zidovih padali zeleni slapovi in se živo rdeče penili prav do tal. Za njimi je drhtelo ljubeče srce in čakalo njega, ki je vriskal na vasi. Prišel je. Do komoloev se je zagrebel v omamno dišeči slap in pil srečo ljubezni, In na teh klopeh pred hišami so sanjali fantje in dekleta o bleščeči sreči svojega življenja in poslušali pesem fantov na vasi. Zdaj pa ...
Komandant je prijahal mimo mene, »Zakaj ne pojeS! Sabotirali Boš pel, hudič!«
Pel sem. Kaker *da bi se smejal skozi solze. Od nekod se je slišalo pridušeno ihtenje. Nekje so se a treskom zaprla vrata, V naslednji hiši so glasno jokale ženske, moških ni bilo več. Z več strani je trepetal proseč glas rožnega venoa. — NI še torej Izumrla vas. Zaklepala se je in trpela. Trpela zato, ker ni hotela umreti, živeti pa ni mogla.
»Sodrga hudičeva! Bo le prilei Sas, preklet« .. .!< je sikal komandant.
Odvlekli smo se iz vasi, naprej, naprej ... Vzdihovali smo in preklinjali, dremali med pohodom ln se zaletavali drug v drugega, padali in krvaveli ter trpeli... oh, pa ie kako trpeli.
»Hitreje! Se vam ne ljubi, kajl Bvlnjel Bomo videli ... Naprej!«
In žalostna karavana od straSnecra trpljenja pokvečenih prikazni je molče lezla v noč.
»——•*—* nami gre pesem, veselje ln sreča—«
Čete so čepele v zasedah okrog vas!. Za veliko mizo v kmečki hiši pa smo štabniki reševali tekoče zadeve. Komandant in njegov namestnik sta pripravljala načrte za nove premike ln borbe, politkomisarji »o »e učili nove govore za mitinge, ki so jih kulturniki pripravljali, jaz pa sem pisal poročilo o zadnjih vojaških podvigih »naše vojske«. Ta dan smo počivali. Pozno jesensko sonce je sililo skozi umazana okna v sobo.
Ob štirih popoldne »ta vstopila komunista s puškama na ramah. Z njima je prišlo mlado dekle, črnih las in oči, milega obraza In krasne postave. Lepa je bila in nedolžna, sioer bi je ne privedli. Plašno ji je begal pogled.
»Tovariš komandant! Dolžnost sv» izvršila. Tu jo imaš,« je strumno predal star komunist.
Oči vseh en se zapičil« vanjo. Poželjivi pogledi komunistov so polzolt po njenem telesu. Kar samo se jim je smejalo. Dekle preproste lepote Je bledelo v sramu ln strahu. povešalo glavo ln se zdrznilo, kot da čuti na sebi ogabnost nesramnih oči. Komandant se je zarežal.
»Aha, ti sl tista. Olej no! Kdo bi sl mislil, da se v tej lepi nedolžni etvarol skriva taka prasdea. Le stopi bliže, da te bolje vidimo. Brez strahul Saj več kot ubili te ne bomo, he—he—he.«
Krohotali so se vsi vprek. Dekle se ni premaknilo. Komisar je vzel papir, komandant pa jo je privedel bliže k mizi. Začelo se je zasliševanje,
»Ali ve*, česa te dolžijol«
»1«
»Ne taji! Bolje zate. Mi vemo vse! To rej, kako jel«
»...«
»Vidim, da sl trmasta. To nič ne pomaga. No, srček, dajl«
»...«
Ti pel si nema!... Cuj, za kakfrio ceno?« —
»Za novce pel jaz nisem še nikoli,« de pevec mu ponižno in iskrenol
»Če nočeš novcev, no, pa blagovoli ■prejeti tole, kar gospa ti dala, in bliže se pomakni h družbi dolil«
Bila verižica je drobna, mala, na njej pa visel slavček je iz zMta, kar pevcu mlada je gospa poslala.
Bil hlad je že, pa so zaprli vrata
in pili, peli so in pirovali,
da drug je v drugem videl samo brata.
(Dalje, prih.)
Komandant je vstal, jo divje pogledal
in zavpil:
»Zini, svinja izdajalska! Nimamo časa za tvojo trmo!«
>.., I !« Zatrepetala je ln še bolj prebledela.
»Kor no govoriš ti, bomo pa ml. — Dne tega in tega si izjavila, da je »naša vojska« roparska banda, ki samo škodujo, koristi pa nič, in da je blazen, kdor se tem morilcem pridruži. — Danes zjutraj pa si ob devetih kljub naši vojaški prepovedi zapustila vas in odšla v drugo, da tam po svoji podli naravi izdajaš naše položaje. Veš, da je to veleizdajal! Tu ni milosti! Naša proletarska pravičnost pozna v tem primeru samo — kroglo! — Tvoj zagovori«
Točasi je dvignila glavo in mirno odgovorila:
»Laž od začetka do konca.«
»Glej jo, devičico! Nedolžna svinja! Ti je žal, seveda. Zdaj vidiš, da nismo roparji. Smo »vojska«, prava, »edina narodna vojska«. Gloj, kakšni fantje smo! Lepo oblečeni, kajl Ubijamo tudi ne. Glej tega v rjavi obleki. Belogardist je bil, zapeljan. Spametoval se je in zdaj je naš sposoben oficir. Vse to vidiš. Razumljivo, da zdaj tajiš. Ali, tovarišica, to ni zagovor. Imaš morda kaj bolj-šegal«
Ozrla se je name. Dolgo sva si gledala iz oči v oči. Obrvi ln veke je malo povesila. Oči so se ji pomračile. V njih sem bral prezir. — Sem bil mar jaz kriv, da sem bil tu, ln da me niso ubili 1 V čem je moja krivda, da som bil še živi Saj to vendar ni noben zločin! Zakaj roe je potem prezi-ralal — Za hip som zaprl oči in rahlo odkimal z glavo. Nato sem ji naprej zrl v oči ln čez čas z bolestnim Izrazom v obrazu globoko vzdihnil. Dopovedal sem ji, da sem bil prisiljen, da nisem bil nikoli za komunizem ln da hudo trpim. Oči so se ji flroko odprle ln zdelo se je, kot da bi hotela nekaj reči. Gledala me je, kakor da od mene nečesa pričakuje. Razumela me je.
Komandant je postal resen.
»Torej — nič.,. Nam je vseeno. Sodbo boš že pravočasno zvedela, svinja izdajalska! Da boš lahko pametno izrabila čas v zaporu, ti povem že naprej, da te bomo — ustrelili. Imaš rožni veneo, prašiča farškal« Dekletu so se oči zasolzile, prša so se ji sunkovito dvigala ln vsa se je tresla.
»Nisem vedel, da sl tako mehkega srca. Skoda te je! Čedno dekle sl. Marsikomu bi lahko nudila najlepši življenjski užitek. Tako pa. .. Pravica mora biti. Zakon je zakon! Straža!) — Zaprite jo in zastražite, dokler ne uredimo!«
Zslhtela je In sl i rokami pokrila obras. NI se premaknila, dokler je ni komisar sunil. Se enkrat se je ozrla name, potem so jo odvedli. Razumel sem jo.
Na vsak način sem hotel > njo govoriti na samem. Zvečer sem vzel beleižnioo ln Sel k zaporu.
»Kam, tovariši — Ni dovoljeno!« me je
ustavil stražar.
»Oficirju s službenim nalogom je!« sem ga zabil.
Čeprav nisem imel službenega naročila, naj jo zaslišim, sem vendar tvegal vse. Razmislil sem dobro ves položaj ln se za vse pripravil. Vstopil sem. Smrdelo je po plesuobi, gnilobi in vlagi. Prevladoval je kisel vonj po repi. Temno je ln mrzlo.
»—o—oooh!« se me je ustrašila in se ml boječe odmaknila.
»Nikar se me ne boj, drago dekle. Jaz sem, tisti belogardist iz štaba. S poštenim namenom prihajam. Pomagati ti hočem.«
Počasi jo dvignila glavo in s odprttmi ustnicami strmela v mene, kakor da ne more verjeti. Potem se mi je počasi bližala, no da bi trenila z očmi.
»Resi Ne lažete! Vas niso morda poslali, da kaj zvoste od mene ln me tem bolj gotovo uničitel«
»Nasprotno, drago dekle, Ce me doblju tu, sva oba ob glavo! Nisi ml dolžna zaupati ln tega tudi ne zahtevam. A če tl je kaj do življenja, te rotim, govori! Časa je malo. Pri Bogu prisegam, da mislim pošteno ln resno!«
Nasmehnila se je ln prožila roke proti meni.
»Verjamem vam. 0, Bog, bodi zahvaljen! Kaj naj povem, gospodi«
»Kakšen gospod — siromak! Tl ln jaz. Tako. — Povej ml, dekle, sl res govorila čez komunistel«
»Som.«
»Veš, kdo te je ovadili«
»Vem. Zofka.«
»Zakaj! Imata staro sovraštvol«
»Njen brat je bil moj fant.«
»Pa zdajl«
»NI več.«
»Kako tol«
»Šel je v hribe. Neko noč js prišel k meni. pa sem ga napodila. Nočem ga več poznati!«
»In zato se sovražltal«
»Soveda, Brat je njej povedal In omn m! je rekla, da preklinjam ln podim partizane od hiše in da sem Izdajalka.«
»Dobro. — In kam si hotela danes zjutraj 1«
»Moja sestra je poročena v sosednji vasi, pa je zelo bolna. Pravijo, da ne bo več dolgo. Hotela sem jo na vsak način obiskati.« »Je to vsel«
»Vse.«
»Pa zakaj tega nlrt povedala pri zaslišan jul«
»Rem mislila, ds tem ljudem nima pomena govoriti. Saj nič ne verjamejo.«
Zapisal sem vse in spravil beležko. Hotel sem oditi, pa me je prijela za roke ln proseče vprašala:
»Mislite, da me bodo ubllll«
Predobro sem že poznal komuniste, da bi mogel to tajiti. A tega vendar nisem mogel, nisem smel povedati dekletu. Spomnil sem so trenutkov, najhujših v mo.iem življenju, ko sem tudi jaz čakal na smrt. In to trpljenje naj bi zadelo to lepo nedolžno bltjol! Ne! To bi bilo prehudo! Ta mladost ln lepota ni smela umreti!
»Drago dokle, vse bom storil, kar je v moji moči. Prosi Boks, naj mi pomaga!«
»Kako se vam nnj zahvallml Povejte mi svoje Ime, da bom vsaj vedela, komu moram hiti hvaležna!«
>To ni važno, dekle. Važno je zdaj samo — življenje! Ne razburjaj se preveč in moli. Božja volja naj se zgodil«
Objela me je, položila lepo glavo na moja prsa in jokala. Mehko sem se odtrgal od nje ln odšel. Pri vratih sem se ozrl. Stala je z nekoliko dvignjenimi rokami, solze so ji tekle	po licih	in	smehljala	se je.
Straži som	zabičal	naj	z jetnico	člove-
ško ravna in odšel.
Drugo jutro jc bil ukazan premik. Pospravljali smo svoje stvari. Mislil sem, da so pozabili na	dekle. Nisem jih hotel	spomniti nanjo, pač	sem jih	še	bolj motil	z vse-
mi mogočimi vprašanji. Tako bo najlepše, sem sl mislil.
Nekdo je vstopil.
»Tovariš komandant! Kaj naj naredimo z dekletom v zaporu!«
Ubil bi ga, če bi ga mogel, tako sem ga zasovražil y tem trenutku.
»Ubijte jo,« je hladno zinil namestnik komisarja.
»Divjak! Mar misliš, da so kar tako ubija!« som ga zavrnil.
Komandant me je zbadljivo in pomenljivo pogledal.
»Privedite jo sem!« je zapovedal.
Prišla je, Bleda, lačna ln premražena. Komandant je bil tožiieo,
»Tovariši! — Zaradi vojnih razmer redni »odnl postopek odpade. Zato na kratko: Na vzoča je bila obtožena, da je javno blatila čast naše narodne vojske in s tem rušila moralo ljudstva, kar pomeni rovarjenje proti zakoniti oblasti, ln je tudi dejansko sovražno nastopala proti članom naše vojske. Bila je zasačena pri prekršitvi naših odredb v svrho veleizdajalskih namenov. Ker je na vse te obdolžitve molčala — in jih s tem v celoti priznala — zato zasluži smrt! Smrtno ohsodbo mora Izvršiti tovariš vojni poročevalec! Obsodba se Izvrši takoj! — Smrt fašizmu!«
Zdaj sem razumel njegov pogled.
Jaz naj bi jo ubllll Jaz, ki sem ji rekel da bom storil vse, da jo reši ml Samo bese do naj rečem v obrambo, pa bosta padli obe glavi, moja ln njena. S tem ni nič poraa-gano! Ali naj molčim ln Izvršim zapovedi Nel Ne morem! A kaj naj storiml Ubiti nedolžno dekle ali pa z njim umretll
Doklotu so vreli potoki solz po bledem licu. S prosečim pogledom ms je rotila, naj jo rešim. Name je stavila vse upanje.
Mravljinel so me »preletoll, oblil me je pot in naenkrat me je pograbila nepričakovana odločnost. Sam nisem vedel, kdaj sem vstal ln odkod sem jemal besede.
»Tovariši! — Cas je, da ste me spoznali kot človeka, ki ga ne onesvesti kaplja krvi in ki brez pomisleka zastavi življenje za zmago (II) na£e Ideje! To pričajo rane na mojem telesn, javne pohvale moje hrabrosti in izredna zaupna napredovanja. Nikdar nisem niti površno spolnjeval vaših zapovedi, kaj ie, da bi se jim protlvli. A danes, tovariši, povem odkrito, da tega ne mo. rem tzvršltll Nismo razbojniki, ampak prava narodna vojska, ki stoji na pragu toliko zaželene zmage ln svobode. Danes nam zmage ne more nihče več vzeti, najmanj pa neznatna žensks! Smešno se ml zdi, da se kot oborožena sila, kot vojska, oziramo na žensks čenče in se jih bojimo! Sramotno pa bi bilo za našo narodno vojsko, če bi se dala vplivati od vsake ženske, ki bi na ta način rada zadostila svoji nevoščljivi naravi! Tovariši! Ne izgubljajmo so v malenkostih, da se ne osmešimo pred narodom! In če je obtoženka res kaj kriva, je to pač nepoučenost in zapeljanost (1!). Ce sem bil zapeljan, če sem spoznal zmoto (1!) in jo temeljito popravil (1!), je to pri njej prav tako mogoče. Ce pa je na noben način ne morete pustiti neksznovane. jo kaznujte kakor koli, le s smrtjo ne! Ljudje smo in bratstvo nam je najvliji vzor! Tovariši! Sklloujem se na vašo razumnost ln lellm pametne rešitve! — Smrt fašizmu —1«
V tem trenutku se nisem bal ničesar. Samozavestno sem se vsedel ln opazoval učinek svojih besed.
Bila je smrtna tišina. Prvi se je zganil komisar.
»Tovariš ima prav. Saj nam ne uide. če bo še kdaj storila kaj podobnega. — Mudi sel Torej, tovariš komandanti«
Nevoljno je dvignil glavo ln bičal de-kle s svojimi divjimi očmi. Končno js tudi on odprl usta.
»Zaenkrat naj tl bo, svinja Izdajalska! Zdaj vel, kaj te čaka, če samo še enkrat stegneš svoj hudičev jeziki Pojdil«
Odšla je, Hiteli smo s pospravljanjem, kajti čete so bile že pripravljene za odhod.
»Tovariš komandant, kdaj bo spet kaka borbal Človek bi poginil od dolgega časa!« som ga napeljeval na druge misli, da bi s sebe zbrisal vsak sum.
Odgovoril ni nič. Ostal Js zamllljen.
Sel sem lz hiše lahek, da bi poskočil do neba, ln srečen, da bi vriskal ln pel! Pa som moral biti resen .,,
Ko sem zadnjikrat korakal skozi vas, m« Je z nekega okna poklicalo dekle In m! namignilo, naj vstopim. Komaj sem odprl vrata, ml je padla okrog vratu In jokala od sreče in hvaležnosti.
»Tisočkrat vam hvala! S čim naj vam povrnem!«
»Drago deklet Moll zame, da bom tud! jaz člmprej rešen tega strašnega trpljenj«. Bog s teboj!«
Stala je na pragu in gledala za monoj. Jaz pa sem v svoji prvi !n edini sreči med komunisti odhajal novemu trpljenju nasproti.
m* m
Večerni ognji v gozdnem taborišču so dogorevali. V vrhovih temnih smrek je pritajeno vzdihovalo. Iz teme se Je slišalo tu pa tam govorjenje, preklinjanje ln smrčanje. Tihi pokoj nastopajoče noči je trgalo riganje mul ln nabijanje njihovih kopit ob tla. Čeprav je ves dan rahlo deževalo, se je bilo pod večer zvedrilo. Nastopil« je hladna zvezdnata noč.
Osem nas je spalo v štabnem šotoru. Ko- I mandant ta namestnik, komisar z nnmestni- I
SJV1RTJ0
kom, oba kulturnika, jaz kot vojni poro-čevaleo in tovarišica Slavica, ki je bila brez vsake dolžnosti in vsakega dela. pa zmeraj na razpoloženju... Tovariši »o se surovo krohotali. Slavica so je hihitala in vriska-, la. Prerivanja ni bilo no kouca no kraja.
Ta večer sem bil izredno otožen. Sedel sem pod smreko par metrov vstran od šo-, tora in se naslanjal na deblo. Hotel sem se pogovoriti sam s seboj, zaživeti za kratek hip prelepim spominom iz bližnje preteklo* sti. Tako skrušen sem bil in ves bolan.
Po debelih bukovih -deblih so polzele kaplje kot po ostudnih telesih vodnih živali.
Gledal sem v zvezde in mislil o fantu, ki je veliko trpel in neutešeno hrepenel po sreči. Z vso dušo je vzljubil zlatolaso dekle. Razodel ji je svojo ljubezen. Pa mu jo ona zaupala, da nesrečno ljubi drugega, ki se zanjo ne briga, in da njemu ne moro vračati ljubezni z ljubeznijo, čeprav bi še tako rada — srce se ne da prisiliti. Se to mu je povedala, da je hudo nesrečna. Fant se ji je zahvalil za odkritosrčnost in jo prosil oproščenja, da ji je prizadejal novo bolest. Ločila sta se. Živela sta vsaksebi ln svoji bolečini. Sreča je hodila mimo, marsikje se je ustavila, le pri njiju ne. On jo je zmeraj bolj ljubil in čakal. Ona je po, gosto mislila nanj. Ljubiti pa ga ni mogla. Lota so tekla ...
Nisem vedel, zakaj ml je bila ta zgodbi tako pri srou. Morda zato, ker je bila tako moja, ker sem Jo mogoče sam doživel .,.
V šotoru je bilo še zmeraj slišati krohot. Prejšnji dan sem sedel ob gozdni poti in ogledoval svoj mršavi obraz v umazani luži. Trpljonje je zarisalo vanj svoje poteze. Oči so bile steklene kot pri zaklani živali. Sam sebi nisem bil več podoben. Vzdihnil sem in se zazrl drugam. Po suhem listju se je opotekal zavaljen govnač. Sonč^ na luč mu ni prijala. Mučila ga je, zato »e je malo odpočil. Nato pa je Sel naprej. Ko je zavohal sveže govno, je pospešil ko. rake in se z največjo življenjsko naslado zaril vanj. — Taka je bila ta ljubezen.
Jaz pa sem mislil na tisto ljubezen, ki ji zvezde mežikajo, ki so ji meseo dobrodušno smeje, ko prede srebrne zanke okrog sro, ki ji slavček poje, ki je čista in večno zvesta. To noč se mi je zdelo, da se zvezdo solzijo. Nekoč tako prijazni meseo pa se je s bedasto zabuhlim obrazom obesil mod rogovile starega hrasta. Slavček ni pel. Tudi tiho snovanje življenja na zemlji je zamrlo. Živelo je le še v težkih, dolgih vzdihih v vrhovih smrek.
Začutil sem močno potrebo po molitvi. Poiskal sem rožni venec. Za mano je za-šuinelo. Slavica je prihajala.
»Zakaj ne prideš spat, Tinel Sl bolan!« »Čudnega ni nič, če sem.«
»Revček. Ti lahko pomagaml«
»Lahko.«
»Ah, srček! Povej, kako!«
Stisnila se je k meni in ml položila roa ko okrog vratu! —■ Raje bi Imel vrv,
»Da me pustiš pri miru.«
»Oh, Tine, zakaj si tako hladen da menel«
S prstom mi je hotela broditi po zch bob. Umaknil sem usta.
>Od česa naj bi bil pa vroč!«
»Tine! Ali mo niti mslo nimaš radi« »Kdo pravi, da te sovražim.«
»Zakaj me tako mučiš, Tinelt »Jaz tebe prav nič.«
»Keci ml, da me ljubiš.«
»Brez potrebe ne lažem.«
»Zakaj si taki«
»Ker sem pošten.«
»Kjub temu sl lahko. Nihče naju ne vi. dl. Tudi tvoja ljubioa ne bo zvedola. Pa čeprav. Saj ti ni zvesta. Zdaj uživa z drugim! To je pametno. — Zakaj se odmikal življenju!«
Ostudno me je zazeblo v sroe, kakor dt bi se močerad plazil po njem.
»A, Tine, — noo—o o .,,«
Se bolj se je pritisnila k meni, me objela ln hotela poljubiti!
»Vstran! Spat pojdi t« sem jo odrinil, d* se je skoraj prevrnila.
»Ne delaj se nedolžnega!« je sikala. -* »Strahopetec si, to je! Drugi uživajo Ijni bozen, ti pa se cmeriš tu za drevesom. Pra-. vico imaš do nje, ponuja se tl, pa nočeš. Ce sl tak bedak, pa bodi!«
Odvlokla se je v šotor.
Zazrl sem se v nebo. Na dekle sem mislil, na čisto ljubezen ln z Bogom sem govoril.
»— — — ki je ... krvavi pot potil.. ■ Nič čudnega ni, da si ga. Gospod, Se jaz, ki sem velik grešnik, se potim, ko gledam to umazanijo. Reši me tega pokla, Gospod! Kmalu, čimprej!«
Na nebu je zagorel utrinek ln ugasnil. Takrat še pač nisem vedel, da se bo tudi na nebu mojih sanj tako kmalu utrnila naj-, lepša zvezda ...
Cerkvica pod hribom je bila brez stre* he. Zvonik je bil porušen. V stropu in ste. nah so zevalo velike luknje od topovskih krogci. Po tleh je bila gnila slama, konjsko blato, kosi polomljene in strgane eerkvene oprave. Omet je odpadal in čez stenske slikarije so se vlekli črni prameni saj, ki jih je deževje spiralo iz ostankov ožganega ostrešja.
Na debelih blazinastlh oblakih so sedeli angeli zabuhlih Ilc, kakor da so jim zatekla od udarcev. Iz ust so jim viseli duhoviti napisi in se lahkotno ovijali njihovih teles. Na oltarju, ki je bil ves razbit, le miza ie še stala, ni bilo nobenega kipa več, razen edinega kipa Broa Jezusovega. Na prsih je imel upodobljeno srce, z do*nico je kazal nanj, * levico pa je vabil vernike k sebi. Tak je bil nekoč.
Komunist pa ga je prenovil časn primerno. Odbil je krtžec na srcu In zataknil kovinsko znamenje srpa in kladiva. N« desno ramo mn je dal leseno pu*ko. na glavo pa tolovajsko čepieo z veliko rdečo zvezdo. Kio ie dobil strahoten bogoskrunski Daljo na I itrani.
M
Sijaj in zaton
KLEOPATRE
0OSBDANJA T8IB1NA:
Lagidska kraljevska hiia, ki je po smrti Aleksandra Velikega vladala v Egiptu skoraj tri sto let, je bila zaradi čudne postave, da so je vsakokratni vladar moral poročiti s svojo lastno sestro, hudo degenerirana, vladarji pa v vsakem pogledu slabiči. Zadnji moški vladar Ptolomej XIII. si je z družabnimi nerodnostmi zapravil naklonjenost vodilnih aleksandrijskih slojev in je moral s prestolR, ker so se proti njemu zarotili celo častniki telesne straže. Moral je s svojimi nedoraslimi otroki v izgnanstvo in se podal pod varstvo rimskega orla.
Ptolomejev prednik Ptolomej XII. je umrl brc* potomcev in brez najhližjega sorodstva, nakar je svoje pravice mogel uveljaviti Ptolomej XTIT., — zaradi svoje za* verovanosti v glasbo nazviiu Piskač — ki je bil sin Ptolomeja XII. in neke sirijske plesalke. Aleksandrija se je razdelila na dve strani: prva je vztrajala na trditvi, da je prava vladarska hiia izumrla, druga pa je bila zanj iz preprostega razloga, da ima posredni potomec pravico do preslo-la. ako je poslednji zakoniti dedič umrl. Tem slednjim je bilo veliko ljubše, da .ie prestol zasedel domačin, kakor pa bi zaradi notranjih razprtij tujec segel po nilski državi.
Zaradi neuravnovešenosti svo-jega temperamenta si novi vladar ni znal osvajati prebivalstva, marveč ga je odbijal. Najhuje se je zameril, ker ni pustil vsemogočnim dvorjanom, da bi imeli svoj delež pri vladarski oblasti.
Ptolomej Piska« nedvomno ni bil noben ▼•lik vladar, »oda Imel je ladostl ostro •ko, da Je opazil razpoloženje pri vodilnih slojih. Zato je prišel na misel, da bi sl omajani prestol ntrdlj ■ naslonitvijo Ba avtoriteto Rima. Poslal je nekaj iveatlh tajnih odposlancev v Italijo ln Jih ohloill z bogato nabasanimi bisagami la kopico obljub. BIH so spretni dlplomatje In prebrisani pogajalci, ki so Imel! tudi gibčne jezike. Posrečilo •• jim Je, da so prišli v dotik i ve« vplivnimi rimskimi veljaki. Predvsem so se vrteli okrog Julija Cezar-ja, ki Je bil tisto leto — I. Si. pred Kr. rojstvom — konzul, In okrog najbllžjlh prijateljev Pompeja, ki Je tisti čas podpiral politične težnje kasnejšega zavojevalca Galij«. Ne ve se, ali je treba uspeh pripisati spretno razdeljenim denarnim darilom ali zgovornosti posebnih odposlancev kralja Ptolomeja; drži pa, da ae je odposlanstvo vrnilo v Egipt z uradnim priznanjem sonata In rimskega ljudstva. NaJvUjl predstavniki Rima so Ptolomeja XIII. priznali za edinega zakonitega vladarja Egipta, Pa še več: Rim ga je prištet tudi med svoje zaveznike In prijatelj«.
Zavezništvo j« bilo sklenjeno za eeno obljube, da bo Cezar dobil sto milijonov T toliko ln toliko obrokih, od katerih Je prvega Ptolomej takoj plačal, pa se je zraven sam pri sebi zaklel, da bo nadaljnje obrok« plačal o svetem nikoli. Teže je bilo doseč) pristanek senata. Denarja ni veljalo nič, temveč nekaj veltko tehtnejšega In hnjšega: Egipt se Je moral odreči vsem pravicam do otoka Cipra, kjer Je vladal Piskačev polbrat.
Ciper je bil prav ta prav samostojna kneževina, vendar *o ga Egipčani smatrali za narodno zemljo ln lastnino na podlagi dejstva, da je Ml otok odslhdob podložen eglptskl kroni. Novica o vključitvi Cipra v sestav rimske republike Je zatorej vzbudila pri trgovcih. ladjarskih podjetnikih In aleksandrijskih politikih veliko vznemirjenj«. To okoliščino Je legltlmlstlčna stranka izrabila In med ljudstvom razširila govorico. da j« Ptolomej od države odtrgal kos zemlj« In bo prav kmalu tndl ljudstvu naložil izredne davke, da bo z njimi plačal Rimljanom odkupnino za zavezništvo. Ne-razpoloženje Je naraščalo In ogorčenje nad kraljem je postalo splošno.
Za aleksandrijske ladjarske drnžh« In trgovske kroge Je Imel Ciper precejšen pomen: hl| Je zanje mostišče do Evrope, Skozi Ciper so šle tri četrtine egiptovskega pomorskega prometa, usmerjenega proti deželam ob Sredozemskem morju. Ko so bančniki, lastniki ladij In trgovci Izvedeli, da je rimski državni upravitelj že prispel na Ciper In da je zaplenil vse otoške dohodke, kakor tudi kneževo premoženje, j« Jeza nad Rimom zadohlla značaj odpora proti kroni. Kako? Zakaj je ta Piskač križem rok gledal, kako Je tujec slačil njegovega brsta?
Nadaljevanje s J. strani,
izrazi Zdelo se je, kakor da hoče reči: Kaj
hočem. Je pač tako. — Pa še ni bilo dovolj. Komunist mu je v podnožje položil rdeč napis:
»Živel drugi Odrešenik — moj naslednik tovariš Stalin!«
Fanta, ki ata klečala pred oltarjem, me nista takoj opttzila. Pesek ml j« zacvilil pod čevlji. Skočila sta pokonci in obstala zia mestu, bleda kakor stena. Prepričana •ta bila, da ju bom ovadil in da bosta ubita.
Odkril sem se in z grozo gledal razde, janje. — Koliko stoletij so naši predniki v tej cerkvici molili Boga! V prošn.ilh rokah •o nosili nadloge in stiske svojih dni in dobivali pomoč in tolažbo. Odtod se j« ohil. no razlival blagoslov božji na polja ln domove, v delo ln v vse življenje. Zdaj pa...
»Podleži!« sem siknil v sveti jezi.
Fantoma so klecnila kolena. Pristopil sem h kipu.
»Spravita to hogoskrnnstvo proč!«
Vrgla »ta čepico, puško, zločinsko znamenj« in napis na tla in poteptala. Spoznala sta me.
»Ta, lamo ta ho prinesel novi, boljši red na zemljo 1 Nihče drugi ga n« bo, pa naj govori in obljublja, kar hoče! Lažnivci so vsi, ta je — Resnica!« J« neuklonljivo govoril kmečki fant.
Prikimal sem mu in jn pogledal v oči. V hipu smo bili prijatelji.
»Molimo...«
Pokleknili smo z mislilo na svoj« drage. Zaupno kskor naši predniki m življenjsko nujno smo prosili:
»Oče naš, .. pridi k nam Tvoj« kraljestvo!«
<*w	***
To so nekateri spomini iz lanskih jesenskih dni, ko j« tisoče življenj ugasnilo, ko se je tisoč in tisoč src zvijalo v neizraz-ni bolesti in nesreči ln ko se je na slovenskih tleh zgodilo tisoč čudežev! Teža strahotnega trpljenja hi me bila zmaličila, če ■M M bi podpirala — Bog ln ljubezen!
I
Potem se j« raznesla novlea, da je kraljev brat. namesto da bi svoje z zlatom ln dragulji napolnjene skrinje Izročil poveljniku rimske posadke, ves svoj zaklad zalučal v morje, sam se pa zastrupil. Ulica, ki so Jo naščuvali vodilni aleksandrijski meščani, ki so bili razjarjeni zaradi uničenja tolikšnega nnrodnega Imetja, Je začela z naraščajočimi nemiri.
Izbruhni] je upor. Tndl kraljevi svetovalci so bili razjarjeni, da Jih nihče ni obvestil o pogajanjih z Rimom. Ker so pa videli, da Je njihov vpliv na vodstvo državnih poslov ugasnil za vse večne čase, so se pridružili upornikom. Kmalu nato so se uporniškemu gibanju pridružili tndl poveljniki kraljeve telesne straže.
Kralj Je uvidel, da je postal upor vsesplošen. Posla) je ladjo v Tj rus, ki je ležalo na azijski obali, kjer je Imel sorodnika, da
bi rešil vsaj »voj zasebni zaklad. Potem J« pod dobrim varstvom spravil iz prestolnic« svoje mlajše otroke, sam pa je poskusil z odporom. Obsodil Je voditelj« upora na smrt ln zagrozil s posegom rimske vojsk«. Obsodbe niso bil« Izveden«, ■ kolovodje so za odgovor naščuvali poulično druhal, ds je naskočila kraljevo palačo.
Ko je Ptolomej videl, da gs J« lastna vlada pustila na cedilo, da večina telesne straže ni hotela več ubogati njegovih povelj In da j« hll sam 1« še oblegance sredi ohzldjs kraljevskih vrtov, je Imenoval svoja prvorojenko Berenlko zs regentko in s« sredi noči z nekaj zvestimi prijatelji odpravil na pot proti Aziji,
Sprva je Imel ie namen poiskati zavetja v obmejni trdnjavi Peluslum, ki je varovala vzhodni del Nilovega nstja. Računal In npal je, da ho v Peluslju zbral malo vojsko In z njo ponovno zavzel prestolnico. Toda trdnjavska posadka, ki so Jo večidel sestavljali Judovski najemniki, Je kazala kaj malo volj« ln pripravljenosti, da bi vladarja podprla pri tako tveganem načrtu. Vrh tega J« PtolomoJ dobil nepričakovano vest, da se Je njegova bčerka Be-renlke Izjavila pripravljeno, spremeniti svoje regentstvo v pravo vladarsko oblast namesto svojegs poheglegs očeta. Uporniški kolovodje so podpirali hčerkino slavo-hlepnost, ker so hlll nverjenl, da bodo v njej našli ubogljlv0 orodje za svoj« nakane.
Ptolomej Je torej moral doživeti, da g* J* njegova lastna kri In meso aknšala Izpodriniti. Berenlke v dogovorn z uporniki! Ta trpka bolečina ga J« spravila v bes ln zaklel ae je bil, ds bo vse svoj« življenje posvetil maščevanju, kakor ga avet nc pomni. Maščevanje mora pripravljat! hladnokrvno, pa velikopotezno in brez neučakanosti, ki bi ntegnlla vse sknpaj postaviti na (lavo. Nobenega smtsls ni Imelo, ds hi sedaj ostal T Peluslju. Izpostavlja! h! se I« nevarnosti, da ga svetovalci nehvaležne hčerke zajamejo ...
Zapustil je kraljestvo in krenil ▼ Izgnanstvo.
Neupogljiv! C«to,
Po napornem, dve sto milj dolgem po-tovsnju so se begunci ustsvili v Tyru. Držali so se ohslne ceste, pred njimi In oh strani pa je korakala rimska konjenica kot častno spremstvo. Stotnik Iz Gaze Je svojega generala obvestil o nesreči kralja Ptolomeja In rimski oblastniki v Siriji so se požurlll, da »o Izgnanca, njegove otroke In njegove redke prijatelje sprejeli z vsemi častmi, kakor so Jih bili dolžni Izkazati svojemu zavezniku. Ker pa še niso Imeli nobenih navodil Iz Rima, niso mogli storiti ničesar drugega kakor ponuditi mu prijateljsko gostoljubje,
Tyms Je bilo takrat allkovlto mestece, ležeče deloma na otokn deloma pa na obrežju. Človek z nekaj malega domišljije hi lahko ugotovil, da Je bilo precej podobno Aleksandriji. Tedaj že ni Imelo več tistega pomena kakor nekoč, ko so ga Fenlčanl naredili za prvo pristanišče sirijske obale ln za eno največjlh trgovskih središč vsega Sredozemskega morja. Toda tistemu, ki Je prihajal z Juga In se namenil proti Aziji, je hll Tyrus najprlkladnejše Izhodišče za pot čez fenlčansko morsko ožino.
Ptolomej Je Imel tu sorodnika svoje matere, ki je bil že dolgo tega Imenovan za predstojnika egiptovskega poslaništva v Tyru. Ta prebrisani In podjetni Fenlčan je hll svojemu kraljevskemu bratrancu neomajno In zvesto vdan, kajti le njemu se je moral zahvaliti za svoj položaj In ugled, k! ga je užival po vsej sirijski obali. Nje-
govi someščani niso v tolikšni meri viden
v njem ladjarskega podjetnika Porflrljs kakor pa »zastopnika faraonov«. Veljal J« za najhogatejšega In najsrečnejšega moža daleč naokoli.
Porfirlj je sede* poslsnlštva premestil zraven k trdnjsvl, da Je Imel lz nje razgled na visoko pečlnasto obrežje, ki je vanj butalo morje.
Z zgornjih ploščadi se je oko opajalo s pogledom na modrino, ki so po njej švigale jadrnice. Ako Je oko usmeril proti Jugu, Je onstran obrežnih ntrdb zagledal obrise malega otoka Mellcerta, ki Je štrlel lz morja kakor negiben delfin. Tam se Je proti vzhodu odpiral vhod v egiptovsko pristanišče, ki ga Je otok čuval kakor neke vrste pregrada, ob kateri so se razbijali morski •Aalovl.
če se je okrenll od ploščsd! proti severu, je zagledal mestni del Agenor In zadaj za njim pristanišče Sidona, Po rumenkasti celinski obali so se vlekle vrst« rsz-padllh hiš, koč In razvalin Tyra kakor kača, ki se sonči. Nasip, ki je staro mesto vezal z novim, sq je zdel kot bela prema črta. k| Je gladino morske ožine delila točno na dvoje. Po nasipu Je mrgolelo ljudi ln tovornih živali, ki so rinili v obe smeri. In ta promet, ki se Je vselej za trenutek ustavil, kadar sta se srečali Iz nasprotnih amerl prihajajoči aknplnl, se Je človeku ns visoki ploščadi zdel kot nepre-trgsna reka potujočih mravelj.
Po žgočih ln prašnih dneh dolgotrajnega potovanja je enajstletna Ptolomejeva hčerkica tukaj z olajšanjem zadihala. V razkošju In hladu te lepe hiš« se ji Je zazdelo, da ae Je spet znašla v kraljevi palači v Aleksandriji. V takšnem okolju, se ji Je zdelo, bi se dalo prijetno vzdržati tudi kot pregnanec. V pričakovanju ure maščevanja,
0 kateri JI je oče sveto zatrdil, da bo neogibno prišla, je lskals In deloms našla tolažbo v bleščečih marmornih stenah, v vmesnih hrunlh, na mehkih divanih In pestrih preprogah svoje sobe. Tudi Porfirlj je bil očitno mož, ki se je razumel na živ.
1 jenjske užitke. To ae je takoj ngotovllo po prijetni vonjavi, s kstero Je bila soba prs-pojena. Ako bi j| omogočil ie nekaj udobja, potem M bila zares pripravljena mimo frl-gljske glasbe, v katero Je hll njen oče za-teleban, začeti z učenjem modroslovja, geometrije In tujih Jezikov, o čemer ji Je njen pribočnik stalno govoril, da je znanje jezikov za kraljevsko hčer neogibno potrebno.
Nekoč — kdo vef — bo morala celo ssma stopiti na prestol In vladati In tedaj bo treba znati duhovito gitVsrlti, pametno razpravljati ln se meriti z ministri, svečeniki, učenjaki ln poslaniki, ('e hoče vladati, mora znati obvladovati ljudi i vsemi ared-stvi.
Ksrmlsn, njena vzgojiteljica, Je sicer postavila trditev, da Je ta žensko vaineje,
da Ima zal obraz kakor pa bister um. Tole bi utegnilo biti resnično, kajti več kot enkrat je Imela priliko videti, kako so tuje sirijske plesalke s spretnim dobrikanjem znale omrežiti ln ob.vladatl njenega očeta, čeprav niso znale niti besedice grščine. Zadostovalo je, da so se kot kače zvijale okrog njega In ga spravile oh pamet, da je storil vse, kar so hotele, Vzllc temu pa Ima tudi Demetrols (njen pribočnik) prav. Čeravno s0 draži zale ženske nesporno več vredne kakor latinščina In modroslovje, je vendar dobro, ako je podkovana tudi v znanjn. Bolje je vladati kakor pa drugim tlačanltl.
Nekaj vedrost) se je naselilo v Ptolo-mejevo srce, ko mu Je zvesti Porfirlj sporočil, da Je ves zaklad nedotaknjen prispel ln da so za kraljevsko družino v pristanišču pripravljene tri egiptovske ladje. Prostost gibanja je bila torej zagotovljena, kakor
tudi motnost živeli hres omejitev. Pa* se je zdelo priporočljivo, pred ljudstvom rajši prikriti, ds je Ptolomejskl dedni zaklad spravljen v spodnjih kleteh egiptovskega poslaništva v Tsrn,
Začasno je odstavljen! kralj smatral »a nmestno, ds na zunaj pokaže večjo revščino. kakor pa je v resnic! bila. In Porfirlj je to komedijo Igral toliko rajši, ker se Je s tem postavil v lepšo luč, ssj je kot prebrisani ladjarski podjetnik rešil svojega bratranca Iz bede ln obupa, To bi bili zanj zaslugi, sa kateri ae Je nadejal, da mu bosta nekega dne poplačani s suhim zlatom.
Ptolomej Je svoj« otroke prepusti! Por-flrijevemn varstvu In se takoj lotil poskusa doMtl stike s rimskimi poveljniki v Siriji. Pa n| Imel areče. V Antiohiji, glavnem meatn pokrajine, je bil rimski namestnik odsoten. Govorilo se Je. da ho spomladi sa namestnika prišel konzul Gahlnlus, sedanji poglavar rimske vlade, čigar konzu-latska služba bo s koncem leta potekla. Počakati bi bilo torej treba še nekaj mesecev, Piskač pa je kar gorel od želje, da bi člm-prej vsaj nekaj dosegel.
Izvedel Je, da se je Marens Cato, eden najvplivnejših rimskih senatorjev In visoki komisar za Ciper ter egejske otoke tistikrat mndll na Rodosu. Ker ni mogel več zdržati In nič več čakati, medtem so si pa oporniki v Aleksandriji čedalje bolj utrjevali oblast, se je nemudoma odpeljal proti Rodosu, Poslal Je naprej dvoveslačo. ki naj hi predstavniku republike naznanila njegov prihod.
Bil Je prepričan, da ho Cato prijatelju rimskega naroda Izkazal vse časti in mu poslal nekaj rodsklh ladij naproti. Mesto tega Je moral pri vstopu v glavno otoško pristanišče doživeti, da se za njegov spre. Jem prsv nihče niti zmenil ni.
Cutii se Je globoko užaljenega. Bil Je prisiljen kakor vsak drug popotnik oditi na kopno In prositi za gostoljubje nekega Por-flrljevega prijatelja, ki Je hll silovito presenečen, kajti pod njegov krov se Je kot nesrečni begunec zatekel v zavetje nihče drug kakor sam dedič faraohskega prestola.
Marcus Portlus Cato Je hll najtrdovrat-nejšl plkolovee, kar sl jih Je mogoče misliti. Poslan Je bil na Vzhod, da so se ga v Rimu znebili, ker je za koristolovce s svojo nestrpnostjo pomenil prehudo oviro. Bil je vzor starorimskega konservativca, ki Je bil do drugih ravno tako strog kakor do sebe samega, NI pustil, da bi od postsv In republikanskih izročil odškrtnlll najmanjši drobec. 8 poštenjem, ki Je mejilo že na pretiranost. Je neizprosno nastopsl proti vsakomur, ki Je Javno službo zlorabil tako, da Je obogatel ali P* *• pridobil pri. vlleglrsn položsj. Lssksl se ni nikomur. Sleherniku Je brez olepševanja povedal v lice svoje mnenje, brez ozira na to, ali je Imel opravka a mogočnikom ali
Cesarjevi stranki M j* Uda J p*«reMi* •d vlade lzallltl sklep, s katerim s« tega prekrlževalea račnnov odstranili Is Rima. Povišali so ga, da so ga a tem nsredlll ne* škodljivega. Poverili so mu nalogo preurediti razmere v maloazijskih ozemljih, ki M bila ravnokar priključena državi.
Cato ni imel za egiptovsko kraljevsks hišo nobene dobre besede. Smatral je zveso s temi vladarji za politično napako. BU J« zmerom proti temn, da h| se Rim vtikal ▼ notranje zadevščine nilske kraljevine. Ko pa je videl, da so hlle najvplivnejše osebnosti Rima za primerno ceno pripravljene ponuditi roko Ptolomejeem, je proti tema ostro nastopil.
Zavzemal se j« sa nsčelo »••vmešavanja«. To načelo Je potem vrhnji svečoniški sloj spremenil v versko zapoved In s tem prekrižal vse napore Cezarja, Krasa I* drugih generalov, ki so zadnja leta vedn« znova poskušali dobiti poveljstvo nad odpravo, s katero bi iz Egipta naredili svoja finančno, politično ln vojaško oporišče.
Potemtakem st je lahko misliti, s kakfr nim obrazom je zastopnik Rima sprejel no-vlco, ko so mn tajniki javili, da se ptolomej Piskač, ki so gs pregnsl! lastni poda-' nlkt. mudi na Rodu ln prosi za sprejem. Sprejema mu ni mogel odreči, toda odklonil je,	da	bi mu Izkazal	kraljevske	časti.
Odločil	se	je za razgovor,	kakršnega	bi bil
deležen	tudi sleherni drng	prebivalec	Roda.
ako hi	ae	obrnil nanj zaradi kakršne koli
upravne zadeve,
Ptolomej je Catonn popisal potek ale-kssndrijskega upora, ki ga Je apravll v pregnanstvo. Poudaril je, da Je zaveznik Rima ln da je Rim dolžan nporablU vse prisilne ukrepe, da spravi nazaj na prestol njega, katerega Je priznal za edinega pravega egiptovskega vladarja.
Cato je nagrbančil čelo.
»(e bi od mene rad dobil nasvet,« Je dejal, »M bilo najbolje, kar moreš storiti, da se vrneš v Aleksandrijo. S sredstvi, ki jih gotovo ne bo malo, sproži gibanje v svojo koristi Posrečilo se tl bo! Tvoja hčer* ka se bo požurlla ln bo podprla očeta.«
»Menim, da poznam razmere v svoji državi bolj kakor kdor koli. Brez navzočnosti tuje vojske bi bli sleherni poskus za ponovno zasedbo prestola neogibno zatrt. Egipt Ima v krempljih skupina spletkarjev, ki so ljudstvo 's vsemi možnimi lažmi, kar sl jih človek more misliti, najhujskall proti meni. Rečeno ml je bilo, da tl ljubiš pravičnost, zakon ln pravo. Svoje rodno mesto sl obvaroval pred Katllinovo revolucijo. Reši sedaj moje mest« roparske druhall. Niti diplomacija niti moja avtoriteta tukaj ne moreta hasnlti. Le oborožena sila!«
»Bogovi prepovedujejo Rimljanom, da bi s« vtikali v vaše zadevščine.«
»Z 'bogovi •• človek lahko sporszume.«
»Vest ml prepoveduje, da bi sprejel to mnenje. Pa če bi bil tndl še tako gluh za njen glas, bi vseeno ne mogel sebe samega tolči po zobeh. V senatu sem nastopil proti tovarišem, ki so ti hoteli priskočiti na P<>* moč. Kaj bi rekli o meni, ako M sedsj storil tisto, ksr sem Jim vselej preprečeval.«
»Dejali hi, da s| se domislil nečesa dragega, V politiki mora tndl najmodrejšl pod silo okoliščin spremeniti svoje mnenje.« I
»Za Catona bi prememba mišljenja P*1 menila nečastno dejanje. Kar sem rekel« drli.«
»Torej nimaš nobenega sočutja ia •*-veznika, M Je v stiski? Zaradi načelnih P* misiekov hraniš najzvestejšemu prijatelja Rima, da bi se rešil, k« mn Je itvljenj«
ogroženo?«
»Nekoč sem ▼ senatu rekel nekem k«a-< znln, ki je li prevelike dobrosrčnosti zagrešil hudo napako, sledečo Ako prid« k tebi nesrečnik ln te prosi za sočutje, ki nasprotnJe koristim republike, pa se tl pustiš ganiti, si navaden Izdajalec ..,«
»Cato, tndl pravičen In častitljiv mol, kskršen sl tl. se Ishko zmoti.«
»Častivreden mož at je glede svojih nazorov vedno na jasnem: moti se nikoli, nikdar ne spremeni svojega mnenja in se nikoli ne kesa,«
Ptolomej je spoznal, s kako kamenltlm značajem Ima tukaj opravka. Zaman bi bil trud, ako bi hotel ganiti kamen. Spremenil je svojo taktiko.
»Spoštujem neomajnost tvojih nazorov In Izrekam vso čast prepričanju, ki na njem slone. Vendar pa so nekateri najmogočnejši Izmed tvojih državljanov prevzeli do mene določene obveznosti. Tl, ki ne pustiš mešetarit! s pravom, a svtJjo vestjo In svojimi besedami, boš priznal, da sem kot pregnanec lz svoje lastne domovine upravičen zahtevati od vaa Izpolnitev sklenjenih pogodb. Gre zs pogodbo, kakor pravite vi.«
»Ne rsznmem, kako bi mogel rimski državljan, pa naj bo še tako mogočen, prevzeti nase takšne kočljive obveznosti, ki bi omejevsle svobodo nastopov ln ukrepov, naše države.«
»Ne verjameš? Vprašaj Cezarja, Krasa In njune prijatelje, pa boš videl, šel bom v Rini ln tem gospodom predočlt, da Je nastopila ura, ko morajo izpolniti obveznosti svojega podpisa.«
»Opozarjam te, da ne boš našel v Rimu niti Cezarja niti Krasa. Cezar Je v Galiji. V Rimu Je sedaj gospodar tribun Publlus Clodlus. Poulična druhal je v celoti za njim. In Clodlus je tvoj nasprotnik.
»Veni le, da sem sl z ogromnimi denarji ln s tem, da sem odstopil najlepšl otok svojega kraljestva, kupil pravico, zahtevati pomoč Rima, čim hi Jo rahli!« Je vzkliknil krslj, ki ga Je potrpežljivost že zapuščala. »Clodlus ni gluh za zvenk zlota. Nasprotuje ml, ker sem mu nekoč odklonil posojilo, Lahko se zgodi, da bi se premislil, ako hi se premislil tudi Jaz. S prestola vrženi kralj ne more biti ravno-dušnež, marveč mora Izkoristiti vse mož" nostl. Toda tl ml ne smeš odreči svoJelfa pristanka. AH pa znabltl misli čestltl Cato Rimljanom nasvetovati, naj ne plačajo dolga, kakor to terja čast?«
»Naj tl na pomoč priskoči tisti, ki "fl Je pri teb| zadolžil. Ne zamenjuj zasebnih obveznosti z obveznostmi republike.«
»Zasebnih obveznosti? Saj vendar Cato ni prišel kot zasebnik, da bi prevzel Ciper, marveč v Imenu Rima!«
»Rim Je zasedel otok Ciper, ker Je daj*' zavetje |n potuho morskim razbojnikom, k' so plenili po našem morju In napadali naš6 ladje. Torej Je bl| to le zaščitni ukrep za obramhp upravičenih koristi.«
(Dalje prihodnjič.}
Vsakdanje življenje ▼ starem Egipta. Is leta UM—MM, li dobe prvih egiptovskih kraljev. Lovel, možje li predzgodovinskega kraljestva v spodnjem Egipta se vrsčajo li lova v domače mesto Sais, ležeče v nstju Nila. Nosijo ubitega leva, ki vzbuja pozornost žensk pri delu na poljn. Mesto stoji na vzpetini, ki se dviga lz poplavljenega ozemlja. Obdaja ga nasip lz zemlje, na njem Je pa zid Iz opeke. Sredi mesta stoji palača monarha, kraljevega kneza. Hiše so zidane ob pravilno kri. žajočlh se cestah. — Na polju, ki obdaja mesto, z rokami črpajo vodo Iz namakalnega prekopa ▼ zbiralnik za vsak del polja, od ondod pa jo skozi zapornice spuščsjo po njivah. Možje kopljejo rodovitno črno zemljo z lesenimi motiksml. Zenska z otrokom na hrbtn je nehala z delom in gleda lovce. Oblečena je T platneno haljo. — Lovci so tetovlrsnl pa ramah In golenih. V laseh nosijo nojeva peresa. Oblečeni so v kratka lovska krila Iz spletene trave. Za pasom nosijo zadaj volčje repe. ki naj Jim dajejo hrabrost In divjost, Imsjo dolge, zapognjene Inke, puščice so Is trsja, njihove konice pa Iz brušenega kamna. Razen loka nosijo fine, zskrivljene nože, dvojno sekiro, tudi Iz trdega kamna, lesen bet s kamnito glavico In lovsko vrv Iz palmovega ličja. Njihovi čudni črni psi so Hvali Izumrlega, neznanega plemena. Njihove slike so našli v raznih grobnicah; posvečeni pa
so bili tl psi boga Anubisn.
zmaj
nvno
22
XXI. rOGLAVJE.
Sklep.
Ponedeljek, IS. avgusta, ob 71.
f" Bill imo ono noč na ploščadi na Van-'oejevem atanovanju in emo pili ter kadili. Zadržali smo se bili po Stammovi smrti Se sekaj Jasa v Invroodu. Heath je oetal tam, d* uredi vse potrebno. Iz jezera eo znova spustil] vodo ter potegnili Stammovo truplo izpod skale, ki je bila zgrmela nanj. Bilo je tako zmaličeno, da ga človek res Se bi mogel prepoznati. Leland se je v družbi gospodične Stammove podal proti domu. Vanče, Mnrkham in jaz smo vstali od mize šele okrog desetih. Kmalu potem je Prišel tudi narednik. Vzdušje je bilo Se vedno zagatno, in Vanče je zato privlekel aa dan steklenico »Pol Rogerja« is 1. 1904.
»Presenetljiv je ta zločin,« je pripomnil, fco se je zleknil v svoj naslanjač, kakor da bi so ga bil loteval spanec. »Presenetljiv, n vendarle tako enostaven in naraven.«
>2e mogoče,« je odvrnil Markham, »a Vendar še mnogokaj ni čisto jasno.«
»Zdaj ko je celotni obris že povsem bčividen,« je nadaljeval Vanee, »bodo podrobnosti postale skoraj same po sebi Umevne.« Natočil si je kozarec penečega «e vina. »Precej lahko je bilo Stammu skovati načrt za prvi umor tn ga izvesti. Prišlo
mu je na misel, da hi družbo ljudi, ki so bili sprti, spet pobotal med seboj, in sicer na tak način, da bi v primeru, če bi se ugotovilo, da Montague ni umrl po nesrečnem naključju, lahko letel sum na košar koli, ki je bil tedaj zraven. Prav lahko 2* računal s tem. da se bodo njegovi gostje "»zadnje Sli kopat v jezero in da bo Montague, ki je bil od vseh najbolj domišljav. Prvi skočil v vodo. Prav nalašč se je odločil za slovesno skupno popivanje, a on Sam je svojo popolno pijanost le hlinil. Dejansko je bil on edini, če izvzamemo Le-landa tn gospodično Stammovo, ki se ga *ai nasrkal.«
»Toda Vanče, vendar...«
»Vem, kaj hočeš reči ... Hotel je ustva-Htl pri drugih vtis, da je ves dan čez mero Pil. A tudi to je bilo v njegovem načrtu. Morda Se nikoli v svojem življenju ni bil tako pri polni zavesti kakor v trenutku, ko so drugi odšli iz hiše proti jezeru. Ves večer je »edel v knjižnici in naskrivaj zalival rože z whiskyjem.«
Markham ga je začudeno pogledal.
»A zato si «e tako zelo zanimal za tisto ®rst v lončkih!«
»Da, prav zato. Prišlo mi je na misel, da je Stamm morda vso pijačo zlil rožam. Botipal sem tisto prst. Bila je čisto pre. Bojena a alkoholom.«
»Pa zdravniško spoznava dr. Hollld»ya!«
»E, takrat ko ga je zdravnik obiskal, je l>fl Stamm pač pod močnim vplivom alkohola. Spomnil se boš one steklenico vrhi«" *kyja, ki mu jo je bil prinesel Trainor, Preden ao drugi odšli k jezeru. Ko se Je po umoru vrnil v knjižnico, Je Stamm gotovo •Pil vso steklenico, in ko Je Leland prišel k njemu, je bila ona slovesna pijanost resnična in nič več samo namišljena. Tako je Stamm lahko dal vsej stvari videz resničnosti.«
Vanoe je vzel tz ledenice steklenico penečega se vina ter si ga znova natočil. Navedli je nekaj požirkov, nato pa se spet udobno zleknil v naslanjač.
»Že podnevi je bil Stamm skril v avto-hsobll potapljaško obleko in oni trikraki kavelj. Potem je hlinil skoraj popolno nezavest ter čakal, da so vsi odšli k jezern. Takoj nato je odšel v garažo ter se z avtomobilom odpeljal po East Roadn do tlakovane steze. Cez večerno obleko si je oblekel Potapljaško in nanto pripel posodo za kisik. To Je lahko naredil v nekaj minutah. Položil je ob bregu desko in šel v Jezero. Upravičeno je lahko domneval, da bo Mon-iague prvi skočil v vodo in si je kaj lahko tudi mislil, v katero smer bo plaval. Vzel je a seboj trikraki kavelj |n ga držal tako, da bi lahko udaril z njim svojo žrtev in jo Potem potegnil v katero koli smer. Voda v Jezern je dovolj čista, in ker je bilo Jezero osvetljeno tudi z žarometi, je lahko lepo »azločil Montagueja. Za potapljaškega strokovnjaka, kakršen je bil Stamm, je bila Izvedba zločina kaj preprosta stvar.«
Vanoe Je nalahno zamahnil s roko.
»Z vso zanesljivostjo lahko ponazorimo Potek dogodka. Montague je skočil v vodo. Btamm pa, ki je stal onstran globokega Preliva, ni storil drugega, ko da ga Je za-frahll a kavljem ter svojo žrtev ranil na Pralh. Domnevam, da as je Montague pri •rojem skokn v vodo s takšno silo zaletel r posodo za kisik, da mu je počila lobanja.
I *Mo Je Stamm svojo žrtev stisnil za vrat,
omamil ali celo onesvestil, da je bila nadnje čisto hrez moči, NI bilo treba dosti krttda, da 1° J0 zavlekel do avtomobila in k VTgsI nanj. Potem Je Stamm odnesel tl-•*® desko nszaj na njeno mesto, slekel po-'•PlJaško obleko. Jo skril v kapelo, odšel ^ enim ledeniškim kotanjam ter zagnal v •“o od njih Montaguejevo truplo. V tem Je *®dl vzrok, zakaj ima Montague polomljene rebra. Opraskan Je po nogah zato, ker
Stamm vlekel truplo po tleh, da ga na->®il na avtomobil. Ko je bilo vse to oprav. , 'leno, je zapeljal avtomobil nazaj v ga-Hžo. se previdno vrnil v knjižnico In xa-*•> vlivati vase tisto steklenico whtskyja.«
Vanče je globoko vdihnil dim svoje ol-*»rote in ga čisto počsal izpihava!.
»Skoraj bt človek dejal, da je povsem ^•dolžen.«
»Toda vpralanje časa....« Je začel ^»rkhara.
»fte preveč ga je imeli Gostje ao potreseva]] najmanj četrt ure. da so se oblekli: f *® Je skoraj dvakrat toliko časa, kakor ga J* potreboval Stamm. da se jo z avtomo-"om popeljal po pobočju griča, se tudi *•« ohlekel, polotil desko tja, kamor Je j “Ho treba, in zlezel v jezero. In potem Je fotrehoval tud| največ petnajst minut, d«
nesel nazaj ono desko, kjer je bila prej. •Hi potapljaško obleko, zagnal žrtev v kotanjo
ter se vrnil domov.«
as. VANDINE:
»Toda igral je na obupne karte,« je pripomnil Markham.
»Nasprotno, prav nič ni tvegal. Njegove domneve so se uresničile in njegov načrt se je moral posrečiti. Imel je dovolj časa, imel je primerno opremo in je svoje dejanje opravil, ne da bi ga kdor koli mogel videti. Ce Montague proti svoji navadi ne bi bil skočil v vodo, bi se bil Stamm svojemu zločinu odpovedal. Cisto enostavno bi spet odšel iz jezera in se vrnil domov.«
Vanče se je zamislil, se počasi obrnil k Markhamu in nadaljeval:
»Vendar pa se je v svojih računih nekoliko zmotil. Bil je preveč previden. Manjkalo mu je poguma: kakor sem že dejal, je na	sestanek,	kakršnega si	je zamislil, po-
vabil ljudi, ki so imeli pač upravičene razloge, zakaj bi se radi iznebili Montagueja, ter si je pri tem mislil, da bo v primeru, če	njegov načrt spodleti,	policija	sumila
druge. Toda	pri takšnem	svojem	početju
ni	upošteval	dejstva, da	številni	njegovi
gostje natančno poznajo ne samo razne potapljaške pripomočke, pač pa tudi vedo, da je Stamm strokovnjak v podvodnih raziskovanjih. Vsi ti ljudje, ki jim je bilo to znano, so lahko slutili, kako je bil zločin storjen, saj se je truplo našlo .. .<
»Mar misliš, da je Leland takoj zaslutil resnico!« jo vprašal Markham.
»Skoraj čisto zanesljivo je, da je Leland, čim se Montague ni več prikazal na površje vode, takoj zaslutil, da gre za zločin, ki ga je zagrešil Stamm,« Je odvrnil Vanoe. »Seveda se je v njem bil boj med čutom pravičnosti in poštenosti na eni, ter svojo ljubeznijo do Berenike na drugi strani. Leland Je bil res v težkem položaju. In tako se je odločil za srednjo pot. Telefoniral je na poliejski oddelek za umore ter vztrajal na tem, da se uvede preiskava. Ni hotel očitno obtožiti brata ženske, ki jo je imel rad, a kot poštenjak ni mogel zatisniti očesa, če je smatral, da gre zn umor. Sl opazil, Markham, kako mu je nekam odleglo, ko sem mu povedal, da že vemo, kako je s stvarjo v resnici! To kaže, da je ta možakar moral neizmerno trpoti.«
»Pa misliš, da je še kdo drugi kaj alu-tilt« je spet vprašal Markham.
»0, seveda je! Berenika Stammova je gotovo slutila resnico. Leland adm nam je bil dane« to povedal. Zato je narednik, čim jo je prvič videl, takoj dobil vtis, da Je Montaguejevo Izginotje nt hogve kako vrglo s tira. Sem skoraj trdno prepričan, da je kakšno slutnjo imel tudi Tatum. Ne sme. mo pozabiti, da se je s Btammora udeležil njegove odprave na Kokosove otoke in da je vedel, kako je bilo a potapljaško opremo. Toda sedanji položaj se mu je moral zdeti preveč fantastičen in nt razodeval svojih slutenj, ker Jih ni mogel dokazati. Tudi Groef Je spričo dejstva, da Ja pomagal pri financiranju nekaterih Stammovih odprav, moral imeti precej točen pojm, kaj se je bilo zgodilo z Montaguejem.«
»Kaj pa drugi!« je vztrajal Markham.
>M:slim, da drugi niso ničesar slutili. Niti gospa Mo. Adamova niti Rosita Steele nista domnevali resnica Mislim pa. da sta obe imeli občutek, da gre za zločin. Rosita Steele je ljubila Montagueja, a on ji ljubezni ni vračal. Iz tega si je mogoče razložiti sovraštvo, ki je vladalo med njima. Ong j® bila ljubosumna na Bereniko Stammovo in na Lili Mo. Adamovo. Ko je Montague izginil, je slutila, da se je nekaj zlega zgodilo, o tem sem prepričan. Zato je obdolžila Lelanda. Sovražila je tudi njega, ker je bil nad drugimi.«
Vanoe je za trenutek umolknil, nato P® nadaljeval:
»Kako je na gospo Mo. Adamovo dogodek deloval, to jo nekoliko bolj zapletena stvar.	Mislim,	da tudi	ona ni	slutila, da
gre za zločin. Čeprav je dejstvo, da je Montague	izginil,	bilo kot	nalašč	za dosego
njenih	osebnih	namenov,	vendar	domnevam,
da je gospa Adamova le gorela za tega človeka in zato je tudi obrnila našo pozornost na Greefa in Lelanda, ki ji nista bila pri srou. Mislim tudi, da je tisti njen krik treba pripisovati enostavno le živčnemu razburjenju, dočim malobrižnost, ki jo je pozneje	kazala,	razodeva	njeno prevejanoeb
Strah, da je bil Montague morda umorjen, se je lopo razodeval na njej, ko sem ji pravil o tistem pljusku vode v jezeru. Takoj ji je šinilo v glavo, da se je z njim najbrž zgodilo nekaj strašnega. Žensko srce je vedno takšno, Markham.«
Nekaj minut smo vsi molčali, potem pa je Markham, ko da bi govoril sam sebi, spregovoril s tihim glasom:
»Potemtakem je moral hiti avtomobil, čigar hrup so bili slišali Leland, Greef in gospodična Stammova, Stammov.«
»Tako je,« je pritrdil Vanče. »Cas se povsem ujema.«
»Markham je prikimal, njegovo nagrbančeno čelo pa je razodevalo, da vendarle ne verjame popolnoma.
»Toda... kaj pa je potem • tistim Hat-kom Bruettovel« je vprašal.
»Dragi Markhaml Bruettove sploh ni. Stamm si jo Je Izmislil, da bi na ta način opravičil Montaguejevo izginotje. Upal je, da se bo vse izteklo tako. kakor da ja Montague enostavno pobegnil. On sam je napisal oni listek in ga vtaknil v žep svoje žrtve, ko se je ▼ noči zločine vrnil domov. Spomnil se boš, de Je bil vprev on tisti, ki je, tedaj ko je odprl slačilnioo, nakazal mesto, kjer smo potem listek našli. Bila je to dobro zaroi*lJ0n® P»»t, Markham. In avtomobilski hrup na East Roadu naj bi h]l potrdil domnevo o begu. čeprav Stamm verjetno na to niti pomislil ni.<
»Res ni nič čudnega, če moji fantje niso nalil sledov za to gospo I« Je pogodrnjal narednik.
Markham, ki al Je ves zamišljen ogla. doval avojo olgaro, je čez nekaj trenutkov pripomnil:
»Tole glede Bruettove bt nazadnje le razumel, a čemu naj pripisujemo tiste točne, čeprav nemogoče prerokbe gospe Stammov s!«
Vanče se je nalahno nasmehnili
»Niso bile to nobene prerokbe,« je nekam žalostno odvrnil. Ona je točno vedela, kaj se je zgodilo, in to, kar je govorila, ni bilo nič drugega ko poskus stare matere, ki je v svoji vroči ljubezni hote.a braniti svojega sina. To. česar verjetno ni videla s svojega okna, je slutila. Skoraj vse, kar nam je povedala, je imelo samo ta namen, da bi nas odvrnila s prave poti, po kateri bi zvedeli resnico. In prav zato nas je že takoj v začetku poklicala k sebi.«
Vanoe je globoko potegnil cigareto, njegove oči pa so nepremično strmele v drevesne vrhove.
»Mnogo tistega, kar je pripovedovala o zmaju, ni bilo res, čeprav je treba dopustiti možnost, da so njene sanjarije o zmaju, ki da prebiva v tem jezeru, vplivale na njen slaboten razum. Na tej prazni veri v vodno pošast je zgradila obrambo svojega sina. Ne vemo, kaj je videla z okna. Jaz za svojo osebo sem prepričan, da je nekako nagonsko slutila, da je morilec njen sin, in tudi mislim, da je slišala avtomobil na East Roadu ter domnevala, po kakšnih opravkih je pripeljal tja. Ko je prvo noč prisluškovala na vrhu stopnic ter slišala, kako Stamm ugovarja, je pod vtisom, ki ga je nanjo zbudila uresničitev tega, česar se je bala, kriknila, pozneje pa nas velela poklicati, da bi nam povedala, da nihče iz njene hiše ni storel zločina-«
Vanoe je vzdihnil.
»Jalovo je bilo to njeno prizadevanje, Markham, in prav tako jalovi so bili tudi vsi drugi njeni poskusi, da bi nas zvedia na napačno pot. Skušala je umetno skovati razlago o zmaju, ker o njem niti sama ni bila dovolj trdno prepričana. Vsekakor pa je vedela, da bo Stamm truplo odnesel proč in ga skril. To se vidi iz njene prerokbe, ki se je tudi uresničila, da trupla ne bomo več našli v jezeru. Lahko ai je tudi predstavljala, kam ga Je bil Stamm skril, potem ko ga je pred svojo vrnitvijo v garažo odpeljal z avtomohilom po East Roadu-Ko je ob pogledu na prazno jezero kriknila, je samo igrala, da bi podkrepila svojo razlago, da je zmaj odletel daleč nekam z Montaguejevim truplom.« Vanče je stegnil svoje krake in se udobneje zleknil v naslanjač.
»Napovedi gospe Stammove glede drugega zločin« so bile čisto enostavno le njen poskus, da bi nam vtepla - v glavo avojo
razlago o zmaju. Brez dvoma je slutila, da bi »jen sin, potem ko je tako srečno opravil svoj zločinski posel nad Montaguejem, spravil s sveta tudi Greefa. če bi se mn ponudila ugodna prilika. Mislim, da ni je bila čisto na jasnem glede Greefovih fl. nančnih načrtov in je gotovo slutila, da ga Stamm sovraži. Najbrž je preteklo noč tudi slišala in videla svojega sina in Greefa, kako sta odšla k jezeru.' ter pričakovala ‘ethašnt zločin, ki se Je- pripravljal. Se spomniš, s kakšno vnemo nam je zahlčevala svojo domnevo o zmaju, ko je zvedela, da je Ureef izginili Vprav tedaj sem zaslutil, da ve več, kakor pa nam je hotela povedati, In tedaj sem se hitro napotil k onim ledeniškim kotanjam, da bi se prepričal, če je Oreefovo truplo res v kateri od njih. Ta uboga stara mnčenioa je gotovo vedela, da Je kriveo njen sin. Ko aem danes popoldne lepo prosil Lelanda. naj odpelje Stamma rnizaj domov, češ d« mu dol pri jezeru preti nevarnost, ona le ni vedela, kaj se bo zgodilo. Čutila je le nekak nagonski strah, da bi se utegnilo z njenim sinom zgoditi kaj hudega na prizorišču njegovih zločinov.«
»In se je v reenici tudi zgodilo.« je po-mrmral Markham. »Čudno naključjel«
»Prej ali slej hi vendar moral plačati svoj greh.« se je oglasil narednik, »čudi pa me njegova silna pazljivost, da ne bi pustil za seboj kakšnih sledi.«
»Stamm se je vendar moral vnaprej zavarovati pred tem,« je nadaljeval Vanče. »Če bi bil pustil za seboj za svoje oblačilo tako značilne sledi, bi njegov načrt takoj razkrinkali. Vprav zato jo na jezerski breg položil tisto desko.«
»Nič pa ni pazil, da ne hi pustil za seboj stopinj na jezerskem dnu,« je pripomnil Markham.
»Da. res je tako,« je odvrnil Vanče. »Morda mu niti na misel ni prišlo, da se bodo tudi stopinje, ki jih je pustil pod vodo, obranile. Ros je bil nadvse presenečen, ko so ti sledovi prišli na dan. Bal se je, da ne bi prepoznali, kdo jih je naredil. Priznam pa, da tedaj na to nisem pomislil. Toda pozneje so mi je posvetilo in hotel sem se prepričati, če so moje domneve pravilne. Preskrbel sem si potapljaško obleko in rokavice. Pri nas so zelo redke tvrdke, ki izdelujejo takšno opremo, in zato m| ni bilo težko ugotoviti, kje Z1 jo je bil Stamm kupil.«
»Kaj pa Lolantif« je vprašal Markham, »on je sledove gotovo prepoznali«
»Brez dvoma. Cim sem mu omenil one čndne stopinje, je takoj zaslutil, kdo jih je utegnil narediti, trdno pa se je prepričal o tem, ko je videl Snitkonove risbe. Leland Je upal. da smo tudi ml te 111 stvari do dna. On nam resnloe ne bi mogel razodeti, ker Je čutil, da mora biti do Berenike Stammove pošten. Tudi gospodična Je slu. tila žalostno resnico. Se spominjal, kako je bila vsa zbegana, ko sem ji omenil one čudne stopinje! Celo gosp« Stammova Je vedela, kdo jih je naredili Toda z veliko spretnostjo jih je obrnila v svojo korist, da bi svojo razlago o zmaju naredila le bolj prepričevalno.«
Markham je znova natočil svoj kozarec ln po kratkem molku dejal:
»Vse to je zdaj jasno, ras ja, a pri Greefovem umoru je le vedno nekaj zagonetnih stvari.«
Vanoe ni takoj odgovoril. Prižgal al Je počasi in ves zamišljen novo cigareto. Slednjič pa je dejal:
»Se vedno ml ni povsem jasno, dragi Markham, pJl je bil umor Greefa sklenjen že pred tednom dni, ali pa se je zločinec zanj odloči] šele v zadpjem trenutku. Toda motno Je, da je načrt zanj Stamm skoval
že tedaj, ko sl je zamislil oal sestanek.
Gotovo je, da je mrzil Greefa in da se ga je bal. V svoji izprijenosti ni našel drugega načina, kako bi se iznebil hude grožnje od strani Greefa, kakor z zločinom. Do tega, da ga je ubil, ao Stamma napeljale vse tiste pravljice o zmaju, ki so privedle do odkritja stopinj na jezerskem dnu in do brazgotin na Montaguejevih prsih. Ni videl razloga, zakaj ne bi še naprej podpira! ono nadnaravno razlago. Vse do trenutka, dokler so Montaguejevo smrt očitno pripisovali res nenaravnim in naravnost fantastičnim stvarem, se Stammu ni bilo treba bati. In v tej svoji zmotni varnosti nas je skušal prepričati, da je med nenaravno smrtjo Montagueja in Greefovim umorom neka zveza. Kar predstavljam si, kako si je mislil:	spričo tega, da Montaguejevo
smrt pripisujejo zmaju in name ne leti niti najmanjši sum, bo isto veljalo tudi za Gree-fov0 smrt pod pogojem, če bi prišla na prav enak način. Zato je a tolikšno skrbnostjo ponovil vse nadrobnosti. Udaril je Greefa po glavi, da bi mu zadal enako rano kakor Montagueju. Zadavil je Greefa, da bi njegovo truplo imelo na vratu enake podplutbe, nato pa je ranil s kavljem svojo žrtev na prsih ter tako ponazoril sledove zmajevih krempljev. In s tem da je potem vrgel truplo v kotanjo. Je storil nekaj tako dosledajega, da bi se človeku zdelo vsako drugačno dejanje nekaj nesmiselnega.«
»Povsem razumem delo njegovih mož-gan,« je pripomnil Markham, »toda v Greefovem primeru je moral vendar ustvariti za zločin ugodno priliko.«
»Prav imaš. Toda to ni bilo prav nič te. žavnega. Po tistem Stammovem izbruhu jeze v soboto zvečer je bil Greef kaj vesel, ko mu je Stamin naslednji večer v knjižnici ponudil roko sprave. Se spominjaš, da nam je Leland dejal, da sla bila, preden sta se odpravila spat, več ur skupaj in se prijazno pomenkovala! Morda sta razpravljala o načrtu za kakšno novo ekspedicijo in je bil Greef zelo vesel, da mu je lahko ponudil svojo pomoč. Ko je potem odšel v prvo nadstropje, je bil brez dvoma Stamm tisti, ki je Oreefa povabil v avojo sobo in mu še poslednjič napil, potem pa mu nasvetoval, naj gre z njim na kratek sprehod, da bi se š« kaj pomenila. Tako sta oba odšla skupaj iz hiše. Bilo je to tedaj, ko sta Leland ln Trainor slišala, kako so so odprla stranska hišna vrata.«
Vanoe Je srknil peneče se vino.
»Nikdar no bomo zvedeli, kako je Stamm pripravil Groefa do tega. da je šel v kape-«lico. Pa to ni preveč važno. Greefovo duševno razpoloženje je bilo tnkšno, da bi bil prav gotovo uslišal vsako Stammovo željo. Stamm mu je bil morda dejal, da mu bo, če stopi z njim v kapelo, lahko pojasnil vzroke Montaguejeve smrti, ali pa — tudi to bi bilo čisto naravno — da mu je izrazil željo, da bi ai po silovitem viharju, ki je divjal malo prej, rad ogledal zidove in se prepričal, če jih vihar ni morda kaj poškodoval. Naj je že bilo tako ali drugače, znano nam je, da je Greef stopil skupaj z njim v kapelo ...«
»O tem nam priča gardenija... tn krvavi sledovi,« je dejal tiho Markham,
»Gotovo. Vse to je čisto preprosta stvar. Ke je bil umoril Greefa ln ga prav tako obdelal kakor prej Montagueja, ga je s samokolnico odpeljal v ledeniško kotanjo, in sicer po peščenem svetn ob vznožju pečin, da ne bi zbudil pozornosti pri kakšni straži, ki bi utegnila biti kje na East Iiosdu.«
Heath j« od zadovoljstva kar zarlgal ln izpeljal do konca:
»Potem je pustil eamokolnleo ▼ gozdiču in se previdno spet vrnil domov.«
»Da, prav tako je bilo, gospod nared-sik. Tisto škripanje, ki ga je slišal Leland, so prav gotovo povzročili zarjaveli tečaji knpeličlnih vrat. Drugo oviljenje, ki nam ga Je bil opisal Leland, ni moglo biti nič drugega ko cvilenje samokolnice. Navzlic vsej Stammovi previdnosti, ko se je vračal, sta ga vendarle slišala Leland ln Trainor.«
Vanoe je vzdihnil.
»NI bit ta zločin izveden brezhibno, . Markham, a nekaj popolnega Je bilo vendarle na njem. Bil pa je to tudi drzen zloMn. Res nam ni bilo treba drugega ko rešiti vprašanje prvega umora, in že je bil razložen tudi drugi »ločin. Dvojna tgra hkrati je bila to: dve stavi na eno Itevil-ko, nnmesto ene same.«
Markham jo prikimal le vedno vea zamišljen.
»Tudi ta plat je zdaj že precej jasna,« je pripomnil, »toda zakaj je bil vendar ključ od kapelice v Tatumovl šobil«
»To Je bila ena temeljnih Stammovih napak. Kakor sem bil že dejal, je hotel biti on preveč moder. NI imel korajže izvesti do konca svojega načrta, ne da bt pri tem krenil tudi nekoliko na stranpot. Lahko je bil že leta ln leta imel ključ od kapelice ali pa ga je bil šele pred kratkim vzel iz kovčega gospe Stammove. Potem ko je že enkrat uporabi] ta ključ za svoje načrte, ga vendar ni mogel zagnati proč, zakaj čisto razumljivo je, da Je nameraval odnesti iz kapelice potapljaško obleko, brž ko bi se mu ponudila ugodna prilika. Med tem časom ga je imel lahko skritega, toda če bi potapljaško obleko staknil kdo, ki bi prebil zid knpelice sli pa vlomil vrata, bt sum takoj padel nanj, ker je bila tista potapljaška obleka njegova. Da bi se zavaroval pred to morebitnoatjo, je verjetno zanesel ključ najprej v Greefovo sobo, da bi sum zvalil nanj, ko pa se mu je ponudila ugodna prilika, da Greefn umori, ga je skril v Talumovo sobo. Stammu Je bil Leland vseč tn bi bil rad videl, da bi Berenika vzela njega (mimogrede povedano, to je bil tud] poglavitni razlog, zakaj je Montagueja spravil e poti) ln prav gotovo ne bi skušal zvalit] suma na Lelanda. Spomnil se boš, da sem najprej stikal po Greefovi sohi. Mislil sem, da hi tam utegnil najti ključ, saj Je bilo vendar čisto upravičeno domnevati, da je Greef samo odšel z doma. Ko ključa nisem našel tam. sem ga začel iskati v Talumovi sobi. K sreči smo ga nalil in nam ni bilo treba s silo vdreti v kapelo. To pa bi bil tudi storil, če ne bi bil našel drugih sredstev, ki bi inl omogočili vstop vanjo.«
»A še vedno ne razumem. Vanče.« je vztrajal Markham, »is kakšnih razlogov si se sploh začel zanimati za ključ.«
»Tega niti sam dobro ne vem.« je odvrnil Vanče, »in nocoj je bilo tudi prevroče, da bi še poglabljal v rszmotrivanje a\t>jib do-
mlalio. Kratko malo tl rečem, da je bila moja domislica glede ključa samo domneva. Kakor veš, me je vleklo k tisti kapeli za« radi njene »strateške« lege. Ni mi šlo v glavo, kako bi mogel morilec tako sijajno izpe« 1 jati svoj prvi načrt, ne da bi pri tem kapelica igrala kakšno vlogo. Kar ponujala se ml je. A vse to mi je bilo še zelo nejasno. Pomislil sem, da bi bilo morda prav, če bi si ustvaril jasnejše pojme glede tega. Zato sem odšel h gospe Stammovi in jo prosil, naj nam pove, kje je ključ skrit. Ona »e je ob tem mojem vprašanju ustrašila in je nanj odgovorila, ker ni vedela, da ima ka-i pelica kakšno »vezo s Stammovim početjem. Ko sem ugotovil, da je ključ iz njegovega skrivališča izginil, sem bil Se bolj prepričan kakor prej, da je ključ nekaj važnega pri reševanju te uganke.«
»Za božjo voljo,« je vzkliknil Markham, »kako pa ti je vendar prišlo na misel, da bi Stamm utegnit biti morilec! To Je bil ven« dar edini v vsej hiši, ki bi zanesljivo lahko dokazal, da je nedolžen.«
Vanče je počasi zmajal z glavo.
»Ne, ne. dragi moj Markham. On Je bil edini od vse družbe, k) ne bi mogel dokazati svoje nedolžnosti. Vprav iz tega razloga sem ga takoj vzel na piko, čeprav sem pri« puščal ša druge možnosti. Stamm si je seveda mislil, ds si je skoval neizpodbiten dokaz nedolžnosti. Istočasno pa nsa je hotel prepričati, da sploh ne gre za »ločin, pač pa da sta njegovi žrtvi samo odpotovali. A ko je bilo dokazano, da gre za zločin, se je Stamm v resnici znašel v dokaj kočljivej« šem položaju kakor pa drugi. Njega edinega ni bilo na jezerskem bregu ▼ trenutku, ko je Montague skočil v vodo. Komnr koli dru. gemu bi bilo kaj težko ob takšnih okolišči« nah umoriti Montagueja, kakor bi bilo to nemogoče za Stamma, če bi bil res popolnoma pijan. Razna dejstva so ml pokazala prvo znamenje na poti k resnici. Stamm razumljivo ni mogel z drugimi vred oditi k jeze« ru in Izpeljati svojega načrta. Na temelju te postavke sem prišel do zaključka, da se je morda samo delal, da je mnogo pil. ▼ resnici pa je pijačo zlival proč in se dejansko napil šele potem, ko »e je vrnil domov. Ko sem zvedel, da je prebil ves večer pri vratih svoje knjižnice, sem se — to je vendar razumljivo — začel zanimati za tiste lončke pri rožah, ki so vprav tam.«
»Toda, Vanoe,« je ugovarjal šlarkhsm, »če si bil res že od vsega začetka tako trdno prepričan, da gre za dohro premišlja, ni ln čisto navadni zločin, čemu pa so bile potem vse one brezplodne brbljarije o zmaju!«
»Nizo bile brezplodne. 6e vedno je bilo nekaj malega možnosti, da je bila kakšna nenavadna riba ali morska pošast kriva Montaguejeve smrti. Tudi največjl prirodo-, pisci malo vedo o življenju pod vodo. Na tem polju je naše neznanje naravnost presenetljivo. te leta in leta na primer goje ribe e 11 a tn navziie vsem našim skušnjam s to zagonetno živaljo se nam še ni posrečilo ngotovitl, ali betta pugnaz leže svoja jajčeca v gnezda ali ne. Gospa Stammova je imela res dosti v»Toka, da sS je posmehovala našim znanstvenim ugotovit, vam glede življenja pod morjem. Pozabiti pa ne smemo, Markham, da je bil Stamm etra« »ton ljubitelj kih In'da je prinesel sem vso mogoče najredkejše tn najbolj neznane morske živali. Znanstveni hajke o zmaju ni bilo mogoče ovreči. Pripominjam pa. da je nisem Jemal preveč resno: ▼ življenju je tisoč na« činov, s katerimi je mogoče pokazati, kako navadne tn naravne so gotove stvari, o katerih mislimo, da eo neksj čudovitega in nadnaravnega. Vsekakor sem pomislil, da b| bilo morda dobro, če bi sl ogledal Stsm« novo zbirko. A poznal sem več ali manj že prej vse tiste njegove ribe. Zato sera se podal v kraljestvo bolj enostavnih tn razum« ljivejšlh stvari ln začel pregledovati ono prst v lončkih.«
V tem trenutkn ae je Markham nalahno nasmehnil tn pripomnil:
»Poslušaj malo. Vanče, pa eo vendar nlat pomudil pri tistih ribah in rastlinah samo zato, da Stamm ne bi spoznal, da meril »a-mo na prst v lončkih!«
Vanče sa je nasmehnil.
»Morda pa le, Markham .. Toda kaj če bi ga le eno steklenico, tegsle »Pol Roger« Ja«, a!« in še Je pozvonil Currleju-
««w
Ni le poteklo leto dni, kar sta se odigrala žalostna zločina ob Zmajevem jezeru ln taloigre, ki so tem le sledile, ko sta Leland In Berenika Stammova že obhajala svojo poroko. Oba sta bila ohlagodarjena z moč« ntm in v nekem smislu neobičajnim značajem. A one zločine sta obdržala v preveč žalostnem spominu, da bi mogla le nadalje ostati ▼ Inwoodu. Dala sta si zgraditi hišico na Westchestrakem griču in se naselila v njej. Midva z Vancejem sva ju šla kmalu po njuni poroki obiskat.
Stara Stammova domačija je bila odslej zapuščena, posestvo pa jc kupila občina la ga priključila sedanjemu invoodskemu parku. Hišo samo so podrli. Od nje »o ostali samo še oklesanl kamni njenih temeljev, a kockasta kamna pri vhodu s Bolton Roada sta še vedno na svojem mestu. Starega Zmajevega jezera ni več. Potok, ki je pritekal vanj, so speljali v Spuyton Duyvil. Strugo prejšujega, deloma umetnega prekopa ao za. »ull. In svet, kjer je bilo nekoč jezero, je danes zaraščeno z bajnim reatlinjem. Danea bi bilo težko ugotoviti, kje je nekoč tekel Usti potok ter točno določiti mejo, do kam je nekoč eegalo to nesrečno ln usodno jezero.
Potem ko so zamrla stoletna Izročila Stammove domačije, sem bil čeato selo radoveden, kaj se je zgodiio e hišnikom Tral-norjem, ko so se za vselej zaprla vrata te stare hiše. Ne vem, zakaj se ml ja vprav ta mol tako zelo vtisnil v spomin. Toda na tora človeku je bilo nekaj pošastnega ln hkrati nekaj zdravega, nekaj prikupnega ln hkrati zoprnega, kar je v raenl zapustilo globok vtis. Zato sem hil res vesel, ko se ml je pred nedavnim primerilo, da sem ga srečal.
Bila sva z Vancejem ravno T neki trgovini na Cesti M, klor so prodajali ribe it tropskih krajev, ko sem za prodajalno mizo zagledal Tratnorja. na pel skritega sa stekle, ne posode, v katerih so bile ribe.
Takoj je prepoznal VaneeJa, ln ko sva mu tla naproti, je žalostno zmajal s glavo ln zastokal:
»Mojemu soatophagusu ne gre nič kaj dohro tu. Prostor zanj nt primeren, če se smem tako Izraziti, gospod.«
KONEC,
• Slovenčeva A knjižnica ^
je vredna svojega denarja. V vsaki lepi knjigi je kos duše in s tem, da spoznamo duše drugih, rastemo tudi v Bvoji. In to mora biti namen vsake knjige, ki hote dvigati. Ne hodite slepo mimo knjig, ki vas lahko obogatijo. — Naročite si Slovenčevo knjižnico, kupujte njene knjige I
t
Sehrlltlelter • »rednik; Mirko Javornik I Herausgebcr
• lidnjnielj; Int.'lot« Sodja / Fflr dio Ljudska liskama • «a LJodoko tiskarno: Joie Kramar« / Orednllivo, oprava in lUkarua; Ljubljana, Kopitarjeva i. Teletom 40-01 do M-OS I Rokopiaov ne vračamo ' Mesetna naročnina 6 lir. m inozemstvo 12 lir.
Življenje -
večni boj z bolečinami
leči n a, ki j« je človeška roka tudi zapisala: sporočilo o telesni muki, ki jo je človek trpel pred tisoči let.
Čedalje bolj ae množi število besedil, ki »o jih učenjaki razvozijali, in hkrati a tem je tudi čedalje več dokazov o telesnih težavah, ki ao nadlegovale ljudi v starodavni dobi. Glinaste tabliee in apnenčaste ploščice. ki ao bile nekoč shranjene v knjižnici v Sardah, papiruai iz dobe, ko ao gradili egiptovske piramide, goveje koie, na katere ao pisali v Zaratustrovih deželah, napiai iz mikenske dobe, pergamenti ter knjige, vsaj na videz podobne današnjim— vse to je polno samih molitev, zdravniških navodil, pesmi in hvalnic ter dokumentov, ki govore o tem, kakšne kazni so bile v veljavi na tem ali onem kulturnem področju pred davnimi tisočletji.
Nek grški raziskovalec je izkopal starodavno svetišče na otoku Kosu in pri Epi-davru ter našel tam čuden in nadvse presenetljiv »muzej bolnih udov« človeškega telesa: glave Iz kamna ln brona, različne človeške trupe, doprsne kipe, roke, bolne notranje dele telesa, pa tudi darila, ki so jih ljudje dajali bogovom in na katerih je v dvorskem narečju popisano dolgo trpljenje človeka, ki je ta darila poklonil bogovom, preden ao mu naklonili zdravje.
Pisci ii starodavnih časov so napisali pravljice o junakih, kronisti srednjega veka so pisali e svetnikih, oboji pa govore tudi o človekovih telesnih bolečinah. Z novim rekom so se povzpele v ospredje »slavne osehnostl«: izumitelji, reformatorji, umet. niki In modrijani. Svet z občudovanjem gleda nanje, o njihovem zasebnem življenju pa bodo govorili le zanamci, zakaj dobro vemo, kako	je	ta ali ona	»znamertita oseh.
nost« živeta	ln	trpela. Trpljenje je res	na-
ravnost usoda vsakega velikega moža, je poglavje, ki	ga	v nobenem	življenjepisu	teh
velikih mož	ne	manjka.
Slavni pomorščaki, ki še odkrili neznane dežele, ustanovitelji novih ver, utemeljitelji modroslovnih naukov, umetniki, ki so ustvarili redke mojstrovine — vsi ao trpeli teles, ne bolečine, vse so morile te ali one bolei-nl, kakor vsakogar izmed naa.
Krištofa Kolumba je na njegovem tret. jem potovanju v Ameriko na Tisokem morju popadel neznosen revmatizem. VSiikl humanist Erazem Rotterdamski »e v svojih pis. mih Paracelsu pritožuje nad kamni v mehurju, ki so ga mučili. Lutra, ki se je boril v \Vartburgu za svobodo vere, so mučili ledvični kamni, protin, migrena in trganje po ušesih. »Spet sem .nosen*, čutim porodne bolečine, tiSčijo me kamni, ta vražja bolezen,« je zapisal nekoč, ko so ga hudo dajale ledvice. Kalvin je Imel nekoč tako hudo migreno, »da je komaj odpiral os ta«, in protin, »proti kateremu tedaj nlto poznali še nobenega zdravila«, ga je tako hudo mo. ril, da »se je le i veliko težavo privlekel od postelje k mjzi«. Veliki francoski zgodovinar Michelet je razdelil dobo vladanja kralja Ludovika XIV., ki je Imel hude ture po vsem telesu. t dve -razdobji' »pred 1* po turih«. Pri Napoleonu je glavobol odlo. 6U lald-.bltk pri Borodinu, in Watorloon. Na
Prva eperaelja brez bolečin. Izvršena II. oktobra IMI ▼ Bostonu. Pomeni začetek nove dobe t zgodovini človeškega trpljenja.
Zlaltjivt * M* m vrt im takloniiit kakor tndl vsakovrsten rezan in tesan Isa ioblte v skladišču zadruge »Marad« v livi-uozdravmškl ulici (za Cokrarno).
Devetnajsto stoletje je prineslo odkritje šeste celine. Posamezni učenjaki in tudi cele polarne odprave, oborožene s krampi in lopatami, so odhajale na pot, da bi v daljnem svetu poiskale in odkopale kraje, kjer je nekoč pred davnimi tisočletji tekla zibelka omike.
Nekega dne so spet vstala iz zemlje eela mesta in pokrajine, ki jih starodavni pisci omenjajo v avojih legendah in spisih: spet so vstale iz ppzabljenja Asirija. Babilonija, Nipur, Ninive in Erekh, starodavni faraon, ski Kahun, grške Mikene in Troja, mesta.
otoku Sv. Helene, kamor «0 ga bili pozneje pregnali, je stokal:	»Bolečine	mi kakor
oetri noži režejo telo. 0 moj želodeo, moj želod eo.
Diirer je poslal svojemu zdravniku skico, na kateri je upodobil samega sebe nagega, kako a prstom kaze v svoj deani bok, kjer je imel veliko rumeno pego. od koder je menil, da Izhajajo njegove bolečine. Zgoraj je lastnoročno napisal: »Do. der (Jelbfleck lat nnd mit dem Finger drawfft dewt, do lat mir ve« (Tam, kjer je ona rumena pega, ki jo kaže paleo, me boli.«) Kugi sta podlegla v Londonu M letni Holbein, v Benetkah pa Tizian, atar ato eno leto. Rubensu je protin iztrgal čopič iz rok. Beethoven je trpel »silovite muke« zaradi bolezni na je. trih. Rousseau je umrl nenadno, kar na nočni posodi, potem ko so ga popadla silne bolečine v trebuhu. Tudi Montaigne, d’Alem-bert. La Rochefoucauld in Leihnitz so trpeli hude telesne bolečine. Moliera so popadle strašne bolečino, ko jo na gledališkem odru igral svojega »Namišljenega bolnika«. Pri. zadeval aa je, da bi pred občinstvom skril svoje resnično trpljenje, toda ko je bila predstava končana, ao ga morali domov nesti. Zvijali ao ga siloviti krči ln še iato noč Je v strašnih bolečinah umrl.
O Darwluu nam njegov atn pripoveduje tole: »Celih štirideset let ni bil niti en dan zdrav. Njegovo življenje Je bil en aara večni hoj x bolečinami«. Avtor »Vesele znanosti«, Nietzsche, tarna: »Vsa moja leta sem trpel neznosne telesne muke. Vsako leto sem bil vsaj dve ato dni bolan.«
Wnlter Scott ln Voljuln sta blažila »vo-je telesne bolečine z uspavalnimi pripomočki. Helnrich Heine, ki je akoro dvajset let živel v avojem »grobu na posteljnih blazl. nah«. je Izdal vsako leto po leet ato frankov za morfij. »Noč in dan m« mučijo zlobni
Bolnik ▼ kirurgovih »krempljih«. Po sliki nizozemskega slikarja Corneliaa Dusarta (110—1714).
kjer ao nekoč bivali Hetiti in Etruski, me-ata a sijajnimi palačami in znamenitimi gro. bovi, svetišči in knjižnicami, kamnitimi zgodovinskimi spomeniki, glinastimi tablami ter zvitki papirusov. Razvaline so apet razkrile številne tajne iz davnih časov.
Znameniti egiptolog in ravnatelj Lou-vrea Jean Francois Champollion je prvi razrešil hieroglifsko pisavo. Orotcfend, profesor iz Giittingk, ter air Henry Ravwlina-son, angleški konzul v Bagdadu, sta na *u-dovit način razvozljala klinopis.
Na mah so se iz mrtvih razvalin »oglasili« pozabljeni jeziki. Iz teh starodavnih razvalin, napisov in zapiskov so egiptovski faraoni ter pravljični vladarji iz Dra in Babilonije znova začeli razglašti avoje zakone, čudodelni zdravniki ao ae spet ogla. sili s svojimi zdravniškimi naaveti, uradni, ki podajati svoja poročila duhovniki opravljati svoje molitve, kraljeviči izpraševati za svet preročišča, dvorni zgodovinarji pa pi. aati znova strani nekdanje, po t-MIkih stoletjih in tisočletjih spet odkrite s^ave.
< Starodavni svet je apet. vstal pred nami n vsemi mogočimi svojimi pravljicami, in ta »vet Izpred tisoč in tisoč let jo sprego.
Slika a platnice nemške knjige »Kirurgija«, ki Je Izšla ▼ Strassburgu leta 15IT.
krči in mi nekoliko od leže le, ie si pomagam
z morfijem,« je pisal avojemn zdravniku. Maupassant je skušal ukrotiti svoj hud glavobol na ta načini da je vdihaval eter, drugače ne bi bil mogel dokončati avojega dela »Pierre at Jean«. V svoji knjigi »Na vodi« takole daje duška avojim bolečinam: »Migrena, ta strašna bolezen, ki me muči bolj ko vse druge težave na svetu in ki mi krade iivee, da sem že akoro inorel, ki mi žene misli ko veter prah na vae strani ln mi jemlje spomin — ta presneta migrena me je spet napadla in me prisilila z vso svojo neizprosnostjo ln krutostjo, da eem se vlegel na poeteljo ter poskusil a poživljajočim učinkom etra.«
Med tisoči je usoda prizanesla s telesnimi mukami komaj enemu. A okrog njegs stoka v bolečinah na milijone drugih, ki niao ne junaki ne svetniki ne drugače »ve. liki možje«; v bolečinah, ki se večno ponav, ljajo in obnavljajo, kakor iz tovarn prehaja vedno novo blago. Nihče se za te bolečin« ne zmeni, nihče jih ne ugotavlja. Tega bo. lestnega krika milijonov življenj nihče n« sliši, krika, ki se izgublja v smrt in pozabljenje.
Le kadar se muka posameznika razširi v trpljenje množic, v splošno »kugo«, šele tedaj o trpljenju brezimnih množic piše tudi zgodovina. Možje, ki so pisali zgodovino starodavnih časov, ter srednjeveški zgodovinarji so nam pretresljivo popisali veliko be. do trpečih ljudskih množic vsepovsod: v zmagoslavnem sprevodu tega ali onega cesarja, med velikimi prireditvami na čast bogovom, ob cestah, po katerih so hodili križarji na vojsko, na krovu trgovskih ladij in galej, v slavnostnih sprevodih, okrog studen. cev po trgih, po hrupnih dvoranah, kjer ao prirejali slavnostne pojedine — povsod se je v hipu raznesla bolezen, zgrabila zdaj tega zdaj onega, zahtevala na desetine, stotine in tisoče žrtev, napadla spremstva in gospodarje, mesta, pokrajine, celine. Njena neizprosnost je spremenila vesele in razkošne pojedine, bojne pohode in slavnostne spre-
M A LI OGLASI
STARI NERABNI ZAMAHE
vsakovrstna plutovinasta adpadka kapi »e
količini. • Ljubljana, Emonska eesU dvorišča — pisarna.
Angleška karikatura, ki kale, kako ao neko« kirurgi rezali ljudem noge.
vorll stoletju, ki je z gorečo vnemo »od
mrtvih« obudil ono davno dobo.
Na neki glinasti tablici, ki so jo našli t Nippuru, Je v klinopisu ovekovečena molitev, a katero se je neka babilonska kraljična ohtnlla k svojemu bogu Besedilo se je posrečilo razvoljati: Iz mrtvega jezika se je Izvil kriki ki je prišel do naših ušes: »Bolečina je prevzela moje telo reši me, o bog, te moje bolečine!« Bila je to prva bo.
Iadiraaje aeb v začetka tl. stoletja.
vatla v strašna prizora, kjer ao aa krdela človeških teles itvijala v krčih. I* tiaoč ln tiaoč grl prihaja že atoletja in atoletja bo-leatni krik, ki otlhne le tedaj, kadar amrt ukaže mir... 1
In ker predstave aame ae zadostujejo, ao letopisi la razne atatiatike akušale Izmeriti po proatom In času trpljenja ljudskih mno-lie ter ga podati s Številkami. Med prebl-valatvom tega ali onega mesta ao razsajala na primer kuga," 'gobavoet, kolera, aifllia, ti-fna in črne koze, ter zahtevala avoje številne krt ve; drujtič apet ao ae razpaale nad vsem področjem od Perzije do Rena; ena epidemija je pokosila tretjino življenj, dru. ga apet je raza*.iala eela odbodba, tako da je bilo včasih celo stoletje doba ene aame sploine žalosti.
V IS. atol. er 3e začela tako imenovana deskriptivna medicina, katere oče je bil Pi-nel. Od tega časa dalje ao po bolnišnicah z vso vestnostjo zapisovali razne bolezenske znake ter bolnikovo preteklost. Tako so nastali klinični arhivi In z njimi vred »arhivi bolezni in bolečin*.
Človeško telo| pa naj ho oblečeno kakor koli in nnj pripada še tako slavnemu človeku ali pa umro čisto nepoznano kje sredi človeških tnnožie, je neusahljiv vir trpljenja. V njegovi krvi kroži strup vseh bolezni, njegove kosti so načeli najrazličnejši »črvi« in njegove živce kljujejo vse mogoče bolečine.
Kkoro povsod; z malo Izjemami, človeka lahko kaj boli, tako: da to bolečino čuti. Bolečine spremljajo človeka od zibelke do groba. V svojem govoru v Benaresu je dejal Buddha: »Rojstvo je bolečina, bolečina je starati se, in če si bolan, te tudi boli.« Potujoči pevec FrancoU Villon je vzkliknil: »Kdor koli umre, umre v bolečinah.^ Po Voitalrju je vsako življenje »ena sama bolečina«.
Vse sile zunanjega sveta so se zarotile proti človeku in ga skušajo ugonobiti: naravne katastrofe!' potresi, nevihte, vojne in kar je še taktnih šib. Mftv» In živa snov, vse ga tepe, vse mu seka rane in mu prinaša trpljenje.
Kirurgove priprave, ki ao Jih nalil v Pompejih ln Jih Imajo zdaj ▼ Narodnem muzeja
v Napollju,
Poročila a operacijah ia davnih časov, razne vinjete po srednjeveških brivnicah In tudi prizori ii bolnišnie t polpretekli dobi naa navdajajo naravnost a atrahom. Pacienta, ki je iz aamega strahu kar tulil, eo morali a silo privleči na operacijsko mizo. Tam g« je držalo šest ali osem rok ter ga tiščalo k tlom, roke in noge pa ao zrezali. In tedaj je kirurg začel a tvojim krutim poslom. Z razbeljenim železom je žgal svojemu pacientu maso tara, kjer je bila po-trebna operacija, in ga počasi kakor mesar rezal stran. Bolnik je ves čaa videl to »mučilno orodje« v zdravnikovih rokah, slišal vsa navodila, ki jih je zdravnik dajal avojim pomočnikom, in vsako novo navodilo je bilo zanj nova neznosna muka. Oe bolnik ni zdržal muk in če se je skušal odvezati, so vrv, s katero so ga imeli zvezanega, še holj zategnili, krepke roke ljudi, ki so ga držali, pa ao ga s še večjo silo pritisnile na mizo.
Celo »mala kirurgija«, če tako imenujemo izdiranje zob, je bila vezana na podobne strahotne muke. Večkrat v zgodovini se je celo zgodilo, da so komu, namesto da bi ga drugače kaznovali, kar zobe izdrli. Ni čuda. da so se stoletja in celo tisočletja ljudje holj bali takšnih operacij kakor pa kuge, pekla ali vic.
Pred nekaj leti je Indijanci rastlinar Jagadls Čandra Bose v avojem znanstvenem zavodu v Kalkuti raziskoval reakcije rastlin, pri čemer se je poslužil najoMutljivejSin aparatov. »Rastlina čuti bolečine prav tako kakor žival ali človek,« je uprotovil. Dokazal je celo, da rastlina, kakor vsako drugo živo bitje, poslane spričo učinka kloroforma za bolečine neobčutljiva. Ce je mitus postavil začetek bolečin v nadzemskl svet, ga je rast-iinar našel v zemeljski snovi rastlinskega sveta.
Telka operacija I« «• atoletja t Angliji.
A poleg vseh boleJSin, H nastajajo vt*_ lesu ali pa ga naskakujejo od zunaj, mu ogrožajo življenje ia ga skušajo uničiti, je treba omeniti še eno: tisto, ki naj ohrani človeku življenje ln ustavi razdiralne sile pri njihovem delu; tisto, ki jo povzroči »ra-šilni nož«.
Kdo je človeku prvi povedal, naj ( odločnim posežkom odpre »zaprto telo« na kraju, kjer se je bila vanj vgnezdlla bole. zen, ne vemo. Je bil to morda kak bog, kakšno pravljično in vsevedno bitje, ali pa prirojen instinkt, ki človeka sili k samoobrambi! Naj bo tako ali tako, dejstvo je, da imamo najstarejša poročila o kirurgiji že iz prve človeške zgodovine.
Homer ima kirurško umetnost za dobrohoten dar, ki ao ga človeku dali pravljični junaki, katerih rod izvira od Kirona, Saturnovega sina. Asirski kralj Hamurabi ni znal vladati le z žezlom, ampak tudi z bronastimi operacijskimi »noži«:	sam oeebno je
operiral očesne mrene svojim podložnikom ter »odpiral njihova bolna telesa«. Zidovi asirskih palač so okrašeni z dolgimi vrstami reliefov, ki do vseh nadrobnosti prikazujejo »slavne gibe z nožem, ko reže človeka«. In-dijapcem se je v dobi Mahaharata zdela ki. rurgija tabo važna, da je Susruta Imenoval zdravnika, ki se nanjo ni dobro razumel, »ptiča z eno samo perutjo«.
Vendar se Je s kirurgijo načelo novo močenje, nasilje i noiein. »V tvojem trdnem sklepu, da ozdravi človeka, ki ae mn Je zaupal, ae kirurgu ni treba zmeniti sa bo. lastne krike svojega pacienta, in mora opraviti svoj posel, ne da bi se pri tem količkaj oziral na to, ali njegov bolnik pri tem vpije ali ne.< S temi besedami Je Celsui, zdravnik nekega rimskega eofarJa, povedfl, da Je eelo dollnost dobrega kirurg«, biti krut.
Bastllnoslo-vje, veda 0 živalstva tar pomerjanje psibologlje raznih narodov — voa to dokazuje, da ae z razvojem od rastlin preko živali do človeka vefia tudi občutljivost za bolečine. Najbolj popolno živo bitje, človek, jo najbolj občutljiv zanje.
Po Mozesovi knjigi Genesis je bila prva bolečina, ki se je je človek res tudi zavedal, tista, ki sta jo trpela že Adam in Eva. Ro-dila se je z izvirnim grehom in je prešla na ves človeški rod.
Znanost preteklega stoletja pa si je skušala razložiti nastanek človeštva po naravnem razvoju. Pri Gibraltarju, pri Liegeju v Belgiji in v skalnati votlini v Neandertalu so delavci po naključju naleteli na ostanke okostij pračloveka, ki je živel r podzemskih votlinah. Podobne najdbe so se potem hitro množile, in tako smo zvedeli čedalje več o pračloveku in tudi o bolečinah, ki so ga mnčile. Vsa ta starodavna grobišča nosijo res pečat človekovih telesnih bolečin.
Učenjaki, ki ao se ukvarjali z arheologijo, so na podlagi znakov, ki so jih odkrili na odkopanih ostankih pračloveka, ugotovili, da je človek tudi že takrat trpel na primer na protinu, revmatizmu, glavobolu, gnojnih iztokih in gnilih zobeh. V številnih grobovih so našli lobanje z izvrtanimi luknjami, zraven ao ležali noži, žagioe in podobno tedanje primitivne priprave, kar dokazuje, da ao že atarodavni predniki verovali ▼ zdravilne moč noža ln drugih pripomočkov.
Človekove telesne bolečina ao stare prav toliko kakor on sam. Rodile to ae t prvim človekom in bodo prešle t smrtjo poaled-njega. »Sivel tem« pomeni toliko kakor